295. številka. Ljubljana, v sredo 24. decembra. XXIII. leto, 1890. Uhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vst ro-oge r nk e dežele za vbc" leto 16 gld., s* pol leta H gld., za Četrt lota 4 gld., za ieden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na m računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina /.nafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirat.i. — Rokopisi se je vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniBtvn naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi božičnih praznikov izide prihodnji list v soboto dne 27. decembra 1890. Božič. „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki »o blage volje !u Po vsem krščanskem svetu dvigal se bode jutri iz tisočero in tisočero src prelepi ta vsklik, ko se bodo pri polunočni maši ali pa pozneje zbirali verniki v božjem hramu, da praznujejo jednega izmej najlepših dni j, kar jih ima naša cerkev. Slovo „Božiču s tajnostim silo upliva na vsa-cega človeka, še tako blaziranega, vsakdo se spomina teh praznikov in rad obrača duševno svoje oko nazaj v ono blaženo dobo, ko je v obiteljskem krogu z otroškim iu mladeniškim zanosom užival božičnih dnij izredno slast, ko je opazoval prastare in jako pomembne običaje, znamenite v narodnem in kulturno zgodovinskem oziru, ko je s sorodniki in znanci radoval se teh praznikov in iskreno peval: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki bo blage volje 1" Leto za letom ponavlja se ta vsklik, ponavlja se odkritosrčno in z vso gorečnostjo, kolikor je le premore človeško srce. Žal, da se ta vsklik, iskrena ta želja neče uresničiti. Kakor je nekdaj »izvoljeni rod" štiri tisoč let čakal na rešitelja, tako tudi mi hrepenimo po trenotku, ko se bode obistinila vroča želja: „Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!", ko bodo zagotovljeni pogoji obstanku našemu, ko nam ne bode več trepetati pred tem, kar bi utegnila prinesti prihodnjost. Toda časa kolo vrti se dosledno v nam nasprotno stran in nihče danes ne ve, kaj bode prinesel jutršnji dan, v negotovosti poginjamo. Pogledamo li na polje široke politike, kaže se nam takoj, da je mir zagotovljen le na odpovedbo. Na vse strani bleste nam nasproti ostro brušene Bable in bridka bodala, povsod zijajo v nas temna žrela smrtonosnih ogromnih topov, nihče, niti naj-jačji, ee več varnega ne čuti. Evropski položaj postal je tako kočljiv, da vsacemu nalaga nečuvena bremena in da vsakaternik s strahom pričakuje odločitve, ko se bode z železnimi kockami igralo za našo usodo, ko se bode na krvavih bojiščih prena- rejal zemljevid evropski. Za ljudi na zemlji še ni in še ne bode miru, ker nedostaje blage volje iu ker jo duh Časa tak, da je glavno geslo — se-bičuosr, boj za obstanek, ker se bori vsak proti vsacemu, vsi proti vsem in ker treba le neznatne iskrice, da nastane velikanski požar. V visoki politiki ni nikjer blage volje, pogrešamo jo pa tudi v domači hiši. Diplomati in državniki tekmujejo, kdo bode druzega speljal na led, kako se tekmecu podstavi noga, kako se najbolje izvaja zavratna roachiavellistična politika in novodobno geslo: „Macht geht vor Recht". Za taka načela se sicer ne moremo oduševljati, priznavamo pa drage volje, da so v visoki politiki neizogibna, ker tu ne velja pravilo, da treba pomoliti še levo lice, ako si že na desno dobil jako čutno plosko. Drugače pa je v ožji politiki, v domači hiši, kjer ne treba tacib zvijač, kjer so popolnoma neumestna jednaka načela, kjer smo še pred par desetletji delovali v tako lepi Blogi iu takoj b početka imeli tako lepe uspehe. Spočetka in tudi Še pozneje imeli smo v istini blago voljo, dosegli marsikaj, dandanes pa odločno nazadujemo. Ne le, da nekdauje složnosti več ni niti sledu, izgubili smo večinoma vso blago voljo, ž njo pa tudi mir. Namesto, da bi mali naš narod stal kot jeden mož, vrglo se je preporno jabolko mej nas in razpor se nadaljuje z vsemi, še tako pomilovanja vrednimi sredstvi. In oni, ki so to jabolko vrgli mej naše vrste in nam odtujili toliko nekdaj iskrenih somišljenikov, ne zmenijo se niti za to, kako se ostra sekira zastavlja na narodno naše deblo, kako sekire močni udarci zadevajo vse naše narodno telo. Njim je za druge namene, njim je narodnost le „Mit.trI zum Zwecku, to pa le tudi malo časa, kajti kadar bi utegnili svoje stvari biti še bolj gotovi, tedaj bodo hitro sneli Hedanjo krinko in pokazali se v pravi podobi. Zaradi teh žalostnih razmer ne moremo so iz srca veseliti letošnjih božičnih praznikov. Naša narodna božična jelka je prazna, siromašna, na njej viHe sami obeti, sami upi, in še skoro teh videti ni. Naša jelka je ista, kakeršna je bila prejšnja leta, vredna stoične naše poulevnosti, samo s to razliko, da na nekaterih vejicah vise lepi kosi apatije in brez- LISTEK. Tedenske drobtinice. (Slovenci In nemški očetje nemških mest; nemški polž in drugi Germani; nehvaležni Slovenci in laška gospoda; slovenski trgovci in nemški napisi; Kamniška in dolenjska železnica; Božič; božična premišljevanja; vesele praznike vsem.) Čudni ljudje smo zares mi Slovenci, da ne-čemo razumeti, kako dobro bi bilo za nas, da kar zginemo s površja zemlje kakor kafra, da bi ne imeli ubogi nemški očetje raznih še bolj nemških mest toliko muke in toliko težav z nami. Le po-gledimo n. pr. koliko preglavice dela mestuitn očetom Celovškim ta mala četa še Živih Slovencev, ki se je ugnjezdila v germansko naselbiuo Celovec, da kali mirno spanje tamošnjih mestnih očetov. A dokazalo se jim bode kmalu, da so vsi Celovčani pristni potomci pravih Germanov, podžupan dr. P o s c h pa bode dokazal, da je on direktni naslednik onih nemških polžev, ki bo nekdaj lezli po Teutobur-škem gozdu, da ne bi morda kdo prišel na misel, da se je kdo njegovih prednikov pisal za slovenskega polža, kar bi bila grozna nesreča za moža Da so koroškega skladatelja Koschata predniki se sprehajali v medvedovih kožah pod košatimi hrasti nemškimi, kdo bi se drznil dvomiti o tem, kakor tudi, da je D o b r n i k upravo germansko ime kakor mnogo jednacih, ki jasno pričajo, da na Koroškem je vse pristno nemško, da se tam niklar ni germaniziralo, kakor to trdijo hudobni Slovenci. Na drugi strani pa zopet kažejo ti Slovenci, kako so nehvaležni. Italijanska mestna gospoda, mej katero se semtertja nahaja mnogo pristne kraševske in druge kranjske krvi, ki pa si domišlja, da je „puro sangue italiano" ta je tako milostiva, da ku puje od slovenskih okoličauov kruh, mleko in razne poljske in vrtne pridelke. Poniža se iz gole milosti ta laška gospoda, da je kruh slovenski in pije mleko slovensko, celo umazano svoje perilo daje hudobnim Slovencem prati — vse to povedal nam je te dni italijanski list — kajti drugače bi ti ubogi Slovenci še živeti ne mogli. A navzlic vsem tem dobrotam pa ti nehvaležneži nečejo Bprevideti, kaki dobrotniki njihovi so vsi oni, ki »i na vso moč prizadevajo, da jih store deležne dobrot italijanske kulture, katere pa trdovratni Slovenci imenujejo svoje sovražni kr. Le počakite, boste že videli, kaj bode, ko Bi laška goBpoda naroči kruh in mleko iz brižnosti, katere sicer nesmo videli. Zlemu duhu — ime si vsakdo svobodno misli — posrečilo se je v dobrih desetih letih, da je temeljito razkrojil vse odločne stranke, češ, tako se dela mir. Miru ni naredil, blage volje ni kazal, a osebno imel je veliko uspeha, to pa je zanj glavna stvar. Za nas so merodavni drugi oziri, zato bodemo le s tožnimi čustvi praznovali božične praznike in mislili Bi : za nas še ni napočil (travi Božič. Kakor prejšnja leta, živimo tudi letos ob samih upih in nadah, ne da bi vedeli, kdaj bode čudesna zvezda ustavila se nad našim domom, kdaj se bode pričel preobrat na bolje. Navzlic skrajno neugodnemu položaju pa nam bodi sveta dolžnost, da v trdem boji ne odjenjamo, da nadaljujemo pričeto delo z isto vstrajnostjo, 8 katero so se odlikovala prva leta našega narodnega gibanja, da se znebimo dosedanje popustljivosti in mlačnosti in dosledno delujemo za prvotni svoj program. Ako bodemo v tem zmislu delovali vsi, pa le potem smemo se nadejati veselejših božičnih praznikov, potem bode naša jelka krasno obložena in potem bodemo res imeli, kar si danes evfemi-stično želimo: Vesele praznike! — Poraz iredentovcev v italijanskem parlamentu. Velevažna Beja novovoljenega italijanskega parlamenta, v katerem je, kakor znano, Crispi pridobil navzlic agitacijam radikalcev in iredentovcev veliko večino, bila je pretekli petek, dne 19. t. m. Radikalni poslanec Imbriani, jeden izmej glavnih reprezentantov iredentizma, ki si je že celo prilastil naslov zastopnika nerešenih provincij, interpeliral je ministerskega predsednika, je li bilo ustavno ono postopanje, s katerim se je odstranil iz kabineta finančni minister S e is m i t - D o d a, zaradi znanih dogodkov pri nekem banketu laških irpdentovcev v Vidmu. Imbriani naglašal je, da ne more verjeti, da bi italijanski minister mogel v toliko biti pristopen kakemu vnanjemu pritisku, da bi bil omenjenega ministra odstranil iz kabineta zaradi njegove udeležbe pri Videmskem banketu. Ministerski predsednik Crispi odgovori' je, da se ne strinja z ustavnimi teorijami Imbrianija. V Neapolja, svoje perilo pa začne pošiljati v Rim ali kam drugam, ali pa, da začne mestu vašega kruha jesti kraško kamenje, potem se boste kesali, a prepozno bode. Sprehajaje Be po mestu opažam, kako lepo znajo nekateri narodni trgovci s celo kopo tiskanih listkov opozarjati obČinBtvo, da se bliža čas Božiča in novega leta, doba daril. Da je večina tacih tiskanih listkov nemška, pri nekaterih celo skoro izključno samo nemška, kdo bi se temu čudil, saj Slovenci menda še raje kupujejo na taka nemška vabila, nemški naši nasprotuiki bodo pa tam najraje kupovali, kjer bodo slovenski napisi in Bloveoska vabila ? Najlepše božično darilo dobili bodo vrli naši Kamničanje z železnico, b kateri želim, da bi jim donašala mnogo koristi in povzdignila v poletnem času promet tujcev v prijaznem našem „Ischlu". Tudi Dolenjcem prišlo je nekako za vezilo malo poprej prijetna vest, da tudi njim skoro napoči bolja doba, ko bodo stopili v nekoliko tesuejo zvezo z ostalim svetom. Praznovali bodo v veseli tej nadi malo zadovoljneje letošnje božične praznike. Božič! Sveti večer, sveti dan ! Poezije polne, skrivnostne besede, ki navdajejo človeško srce z gotovih položajih postane lahko odpoklicanje kacega ministra n e i zo g i b 1 j i v o. Razlika v mišljenji prisilila ga je, da je odpoklical ministra Seismit« Do do. Na vsak način pa prevzame popolno odgovornost za ta korak, ne da bi poklical za se v pomoć čl. 65. ustave. Bivši minister Seisinit-Doda segel je sam v debato za faktični popravek in rekel, da jedini uzrok njegovega prisiljenega odstopa je bil ta, da se je udeležil molče bauketa v Vidmu. Naprosil je Crispija, naj mu pove, katero razliko v mišljenji je imel v mislih. Imbriani izjavil se je potem, da po razjaBniiih Seismita-Dode ne bode stavil nobenega predloga. Mej miuistrom predsednikom in bivšim finančnim ministrom nastal je potem buren razgovor. Crispi rekel je, da se mu je potrebno zdelo, govoriti z največjo reservo o razliki mišljenja mej njima. Čital je nekatere govore Videmskega banketa, ter brzojave, katere sta menjala on in odstopi vši minister, ter reke), da v takih okoliščinah Seismit-Doda ui mogel nikakor ostati v kabinetu, ker bi v inozemstvu vzbujal opravičen sum, da se ne strinja s splošno politiko kabineta. Seismit-Doda odgovoril je, da noče bolj na drobno razpravljati uprašanje iredentizma. Nadeja se, da bude prišel dan, ko bode Italija dobila zadoščenja za ponižanja, katera mora pretrpeti pod vlado Crispijevo. Te besede vzbudile so velik hrup. Drug poslanec govoril jo jako razburjeno in stavil jednako uprašanje, kakor Imbriani. Predsednik opominjal ga je, naj govori zmerno. Crispi, v svesti si, da ima gotovo veliko večino za seboj, odgovoril je, da po vsem tem, kar se je izreklo v teku debate, ne more ostati niti minuto na svojem mestu, Če se zbornica ne izreče nemudoma o njegovem postopanji. Odgovoriti more predgovorniku samo to, kar je že povedal Iiubrianiju. Na vsak način pa želi, da zbornica takoj glasuje o tej zadevi. M uru tori in tovariši Btavijo močijo, katera odobrujo postopanje Crispijevo. Zbornica sklene z 24ii glasovi proti 72, da se prične takoj razprava o Muratorijevi uiociji. V imenu skrajne levice naznanil je Ferrari, da se on in njegovi tovariši ne bodo udeležili glasovanja, da ne bi kompromitirali visokoustavnega uprašanja. Radikalci zapustili so potem dvorano z velikim hrupom. Pri glasovanji po imenih bila je sprejeta mo-cija M ura torijeva z 271 glasovi proti 10. (16 poslancev ni glasovalo,) ter se je končala burna seja ob 7. uri zvečer. V tej seji pokazalo se je, da ima Crispi veliko, ogromno večino parlamenta za seboj, kar se tiče uprašanja proti rovanji radikalne in iredento vske stranke. Nikakor pa nas ne sme to navdajati z brezbrižnostjo ali s slepim zaupanjem. Mirneji elementi italijauskega parlamenta so uiti večnega rovanja in žele, da se kaj stori za deželo, ki stoče pod teško krizo, tako da niti Crispi sam bi se ne upal predlagati novega davka ubogi izse-suni deželi. Le v nadi, da se bode kaj zgodilo za olajšanje velike bede, ki je zavladala po pretrganji trgovinskih zvez s Francosko in podrezala popol- noma življenja nit nekaterim strokam pridelkov, n. pr. vinu, olju in raznemu sadju, živinskemu pro metu itd., vzdržuje ue velik upliv, ki ga ima zdaj ministerstvo na zmerni del prebivalstva. Kdor pa pozna lahki in premenljivi značaj vročekrvnih romanskih narodov, kdor ve, kako globoko zajedle so se ired^ntovske misli v velik del italijanskega naroda, ta bode navzlic zadnjemu porazu iredentizma v parlamentu italijanskem, paznim očesom sledi t daljnemu razvoju stvari in se v prvi vrsti varoval prevelicega optimizma v tem kočljivem uprašanji. Odbitih je začasno hidri nekoliko glav, a zrasti jej utegnejo ob ugodneji priliki podvojeno, na to nam je treba vedno misliti, da nas danes ali jutri ne doleti kako neprijetno iznenađenje. Y. Slovenska pravna akademija. (Govor dra. J. K a v ć i č a na shodu društva „Pravniku" dne 10. decembra 1890.) (Konec.) Tu zavrnil bi rad mimogrede vsaj jeden ugovor, ki se je oglasil pred kratkim zoper ustanovitev slovenske pravne akademije; rekel je nekdo, kakor je bilo citati po časopisih, po besedu „Es fehlt hiezu an allen litterarischen und vvissenschaftlichen Vor-bedingungen !a Znam, da onega, ki je to izrekel, ne prepričam, niti pridobim za slov. pravno akademijo ; tega tudi ne nameravani; a vidi se mi, da ta izrek ne kaže dokaj razuma za zgodovinski in naravni razvoj znanostij in znanstvene literature v raznih jezikih. Po tem nazoru smeli bi pri nas misliti na višja učilišča le tedaj, kedar bi bile posamezne znanostij uže razvite in bi imele bogato literaturo! Literature znanstvene pa ni moči preje dobiti in znanosti se tudi preje ne morejo razvijati, dokler se negojć „ex pr o -fesso" na učiliščih, njim posvečenih, ergo — Slovencem po tem nazoru ni nikdar misliti na višjo znanstveno izobraženost v svojem jeziku ! To je menda pač pravi in pravcati „circulus vitiosus", s katerim se !da tudi dokazati, da Slovencev na svetu treba ni. A zakaj bi se moralo to uprav za nas drugače goditi, nego li nas uči zgodovina, da se je godilo drugod? Ali je znabiti nemški jezik prejšnje veke, ko so se gradila vseučilišča po Nemškem, imel uže svojo znanstveno literaturo ? Kaj se ni še v prejšnjem stoletji mej drugim tudi pravna znanost na teh učiliščih predavala v tujem, — latinskem jeziku ? Niso li dotični učenjaki pisali svojih učenih del tudi v latinščini? Se-le pozneje prišla je tudi pri nemških učenjakih v tem opiljena nemščina v čast in veljavo, in na uže obstoječih učiliščih začela se je počasi razvijati tudi nemška znanstvena literatura. Tak je tudi naravni tek! Najprej dobivajo naj znanosti svoje zavetišče, kjer se bodo gojile, in sad tega bode znanstvena literatura. Tako je bilo drugod, tako bode tudi pri nas in četudi bode naša znanstvena literatura skromnejša, zudoščevala bode našim potrebam. Saj ni treba, da bi naš mali narod v tem pogledu tekmoval z mogočnimi Nemci, in naši pravni akademiji tudi ne bo sile meriti se s pravno fakulteto Dunajskega vseučilišča; ona bode služila največjim potrebam nekako čarobnimi občutki, katerim popolnoma ubraniti se ne more tudi najbolj otrpneno srce. Tisoč osem sto in devetdesetkrat spolnila je zemlja svoj tek okolu solnca, odkar se je prvikrat /.acul glas augeljev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Glas ta oznanjeval je rojstvo sina Božjega, ki je ozuanjeval vero ljube z u i, veto miru in sprave. Mir! Lepa, zlata beseda! Mir ljudem na zemlji, čujemo ponavljati, leto za letom o svetih teh dnevih, tisočkrat ponavljale so se lepe te besede, a ostale so le želja, neizpulnena želja bojevitega, boja-željnega rodu človeškega. Kolikrat praznovati mi je bilo lepe praznike božične, daleč daleč v tujini, daleč od domovja, od dragih svojih, le sem ter tja v krogu najožje svoje rodbine, a vedno splaval je duh moj tja čez morja gladko ravau, tja čez visoke gore in se ustavil v domovini. Predstavljal sem si jo srečno, zadovoljno, videl sem jo iz daljave v nekako čarobnem mečnem svitu zadovoljnosti in miru, ki je natntopil po hudih časih domače uesloge in nesrečnih domačih prepirov. Dozdevalo se mi je, da je nastopil tudi v domovini srečni čas, ko se izpolni božično voščilo an-geljcev v višavah: Mir ljudem na zemlji! Vsaj jeden mali kos nesrečne slovenske domovine žaril naj bi se v blaženih Žarkih zlatega miru, a ne samo Slovencev in da bode na to stran zadoščevala, za to prepušča naj se skrb slovenskemu pravniškemu stanu. Razvil aem Vam — cenjeni tovariši — svoje nazore o slovenski pravni akademiji, kakeršna je po mojem mnenji uže sedaj možna in izvedna in za kakeršno bi se bilo Slovencem za sedaj potezati; ako dobimo takšno akademijo, potem smo dosegli veliko in kedar bi tako osnovana akademija dokazala svetu svoj zdrav obstoj in svojo znanstveno veljavo, potem bi lahko stopili korak dalje ter zahtevali popolne pravne fakultete z vsemi osmimi semestri. Jeden nedostatek bi pač imela taka pravna akademija, kakor poznejšnja popolna pravna fakulteta, nedostatek, da na njej ne bode moči dobiti naslova doktorstva, nego bi morali vsi oni, ki hrepene po njem, hoditi na vseučilišča. Ta nedostatek pa so imele tudi zgoraj omenjene bivši pravne akademije in odpraviti ga ni moči; kajti podeljevanje naslova in stopnje doktorstva je najznamenitejša in izključilna pravica vseučilišč, in take pravice ni moči podeliti nepopolnim pravnim akademijam. V tem pogledu bi bilo moči 'doseči jedino le to, da bi se oni semestri, ki bi jih kedo poslušal na slovenski pravni akademiji, šteli tako, kakor da jih je poslušal na vseučilišči; stroge izpite pa bi moral vsa-kedor delati na vseučilišči. Toliko o slovenski pravni akademiji, kakeršno si mislim jaz. Tem svojim nazorom nikakor ne pripisujem merodavne veljavnosti; izpregovoril sem o vprašanji le zategadelj, ker se je s Svetčevim predlogom postavilo nekako na dnevni red in ker je treba naši dotični želji dati kolikor moči konkretno obliko; na same načelne predloge brez konkretne podloge se bodo pač težko ozirali odločilni krogi; treba jim je pa pokazati, da ne zahtevamo nič ne-možnega in da imajo take pravne akademije uže zgodovinsko podlogo. Narisal sem Vam, cenjeni tovariši, samo splošno podobo naše bodoče pravne akademije, ne da bi se spuščal v podrobnosti in posameznosti; v to sedaj še ni prišel čas. Tudi se nisem oziral na financijalno stran tega vprašanja, ker to ni skrb in dolžnost slovenskega razumništva, nego državne uprave. Politični razgled. Notranje ki se je bila predložila skupščini, ne obseza nič posebnega proti kralju Milanu. Svet je pričakoval, da se bodo s to spomen co vse drugačne stvari razkrile. Kraljica najbrž iz interesa Bvojega sinu ni hotela starih dogodkov vlačiti na dan, ker bi to dinastiji Obrenovicev gotovo ne bilo v korist. Bolgarsko sebranje je vender še v tem zasedanji rešilo zakon o po kojuinah za častnike. V budget se je v ta namen postavilo 75 000 levov kot temeljno glavnico za po kojninski zaklad. Častnikom se bode od plače 5% utrgavalo za ta zaklad. Ker bo v Bolgariji častniki razinerno dobro plačani, to utrgavanje zanje ne bode posebno občutno. O pokojninah civilnih uradnikov posvetovalo se bode sebranje še le v prihodnjem zasedanji. Francoski senat reši danes budget, Če se ne pokažejo kake nepričakovane ovire. Letos torej ne bode treba vladi dovoljevati provizoričnega budget a, ker bode budget pravočasno rešen. Vsa budgetna debata vršila se je letos v zbornici in senatu nenavadno mirno Vidi se, da nasprotniki republike vidno zgubljajo pogum, ko se je generalu Boulungerju poskus tako ponesrečil. Zveza katoliških društev v Italiji* V Vatikanu sprožila se je misel, da se osnuje zveza vseh katoliških političnih društev v Italiji. Taka zveza bila bi velicega političnega pomena in bi vladi ne bila nič kaj po godu. S tem bi se pravo za pravo le osnovalo iovanje proti italijanski kraljevini. Vlada bi zatorej najbrž ne gledala mirno snovanja take zveze. Reforme v JPrusijim Sedanja pruska vlada je predložila zbornici poslancev več jako važuib reform in hkratu izjavila, da zmatra vse te predloge za neko skupnost. Te predloge imajo nekaj prav liberalnih določeb, zato se pa ž njimi ne ujemajo konservativci, ki so najmočneja stranka v zbornici. Novi občinski red so v komisiji tako prenaredili, da se vlada ž njim zadovoljiti ne more. Vladi vzeli so ves upliv na združenje občin in v tem oziru okrožnim odborom dali vso oblast. V teh odborih imajo večino konservativni vlastelini. Proti šolskemu zakonu so se konservativci zavezali s katoliškim centrom. Isto tako nasprotujejo reformi davkov. Konservativci nasprotujejo sedanji vladi, ker se jim zdi, da se preveč ozira na neplemenitnike. Na nekatera razna upravna mebta je nastavila nekaj mož, ki nemajo nikakega plemenitega naslova. V Prusiji eo pleme-nitaši že mislili, da imajo le sami pravico do vseh boljših služeb. Položaj je tako napet, da bode morala vlada razpustiti deželni zbor ali pa opustiti vse reforme — Vi je ne boste zapustili? — šepnila je hripavim glasom komaj izgovarjaje te besede — Vi nama boste rešili jedino hčer?! — Vsega upanja vsaj še nisem izgubil, milostiva I — odvrne Holman gledajoč 8 solzami v očeh na povsem obupano mater. Čez nekoliko časa pripeljal se je bankir Kruzij z domačim doktorjem, koji je z nekim pomilovalnim posmehom ozrl se na mladega doktorja neumorno trndečega se, da bi rešil mlado življenje bogate bankirjeve hčere. — — To je popolnoma brezuspešno, reče hišni zdravnik ter počne razpravljati, ua kak način bi se prepeljala nesrečna gospodičina v mesto. — Jaz ugovarjam, odvrne z vso odločnostjo zdravnik Holman. — To bi bila gotova smrt! . . . . Domači zdravnik z roko muhnivši pustil je Holmana Batnega. — Vam-li morem še s Čim koristiti? vprašal je hišni zdravnik potrte roditelje. Gospa Kruzijeva ni odgovorila ničesar ter s sklenenima rokama proseč vrnila se zopet k Hol-manu. — Ostanite veuder še nekoliko časa tukaj, gOBpod doktor! — reče tresočim se glasom bankir; — ali naj je nama vaš odhod morebiti v dokaz, da ni nikakega, prav nikakega upanja več? — — Jaz si ne prilastujem pravice, da bi vas še dalje puščal v mučni negotovosti, — odgovori doktor ves vznemirjen, — po mojem mnenji bodo Dopisi. Iz riltnKkegav okraju dne 21. de< nohta 1890. (DoleuJHka železnica in Loško-potoška cesta.) (Konec.) Prepričani smo, da je obrestno poroštvo ne samo za dolenjsko železnico, ampak tudi za našo deželo ugodnejše, nego bi bila prevzela za pol milijona glavinskih delnic. Z obrestnim poroštvom dežele se bode doseglo, da se železnica preje i n ce n eje zgradi. Železuici je le mogoče proapevati in tekmovati z drugimi železnicami, ako se zgradi na popolnoma solidni podlagi in kolikor mogoče ceneno. Čim manjši bodo stavbinski troški, tem ugodnejši bodo lahko tanti in dosledno večji promet in boljši dohodki. Misel, da bi bilo za deželo ugodnejše, ako prevzame brez poroštva za pol milijona glavinskih delnic, nego da prevzame mesto delnic obrestno poroštvo za prijoritete, je napačna in nelogična. Po načriu potrebovala bole železnica posojila 7 milijonov gold , za katero se bodo izdale prijontetne obligacije, ki se bodo obrestovale po 4%. Te obresti, za katere prevzame dežela poroštvo, se morajo popolnoma pokriti, predno se i/plača kaka dividenda na glavinske delnice. Ako se tedaj postavimo na pesimistično stališče, da dohodki železnice ne bodo zadostovali za obrestovanje posojila 7 milijonov oziroma dotičnih prijoritet, katerim gre prednost pred glavinskimi delnicami, bodo še manj obrestovali poslednje in dežela bi v tem slučaji izgubila vsako leto vsaj 20.000 gld., to je 4°/0 obresti od pol milijona gold. Te obresti bi bile popolnoma zgubljene, nasprotno so pa obresti od prijoritet, katere utegne dežela vsled prevzetega poroštva plačati, posojilo, katero se ji mora pozneje iz dohodkov železnice z obrestmi vred povrniti. Mogoče je, da prva leta kaj doplačamo ali železuici posodimo, ker se jiromet še le po otvorenji železnice prične razvijati, a da bi se železnica nikoli sama ne obrestovala, je nemogoče. Ako se to vzame, potem je škoda na železnico misliti. Vse železnice kažejo tendenco, da njihov promet in njihovi dohodki ud leta do leta rasejo. Poroštvo dežele bode pa tudi močno uplivalo na to, da se potrebno posojilo dobi pod veliko ugodnejšimi pogoji, kakor brez varnega poroštva. Ako dobomo na pr. za 7 mil. prijoritet z deželuo garancijo čistih 6,300.000 gld., brez te garancije pa morebiti samo 5,000 000 gld., se podraži zgradba železnice za 1,300.000 gld. Kako neugodno bi to uplivalo ua železnične tarife, na razvitek Železnice in tudi na one, kateri prevzamejo glavinske delnice, je jasno. Kdor tedaj nepremišljeno ruje proti de želnemu poroštvu, dela proti Železnici sami in zato, da bi se ji že ob njenem porodu ucepil kal bolezni. Ako dežela za dolenjsko železnico tudi kaj izda, ne bode zgubljeno. Nastali bodo novi davčni objekti, kateri bodo tudi deželue dohodke pomnožili. Poglejte v druge dežele, koliko store za lokalne železnice, v poslednjem času zlasti sosedna Štajerska? vse daljne poskušnje zaman in jaz prepuščam vsuko odgovornost v tem slučaji svojemu mlademu tovarišu. Bog daj, da bi bil njegov trud z uspehom poplačan! A jaz mislim, da jo more rešiti le posebno čudo ! . . . . Rihard dolgo ni izgubil upanja; a naposled tudi on popusti svoje poskuse ves žalosten in obupan prepričavši se do dobrega, da je mlado življenje izginolo iz tega prekrasnega telesa...... Roditelji so takoj razumeli, kaj značijo dok-torjevi brezupni pogledi; gosp. Kruzij plane k svojej krčevito plakajoči soprogi ter jo strastno objame. A v tem hipu Holman zapazi, da so se vejice nesrečne devojke zganile! On jo zgrabi za roko; srce mu je nehalo biti za nekaj trenutkov radi tolikih utisov; začutil je istodobno, da je žila začela malo biti in naposled čul se je tih vzdih iz mrzlih in bledih usten devojkinib . . . — „Rešijua je!u reče poluglasno dr. Holman ves radosten na svojem uspehu. Ta zamolkli vzdih Holmauov probudil je roditelje \y. tužnega zamišlieuja in nepopisno ganjeni mogli so videti, da se očesci njihovega jedinega otroka, kateri so zmatrali na večno zaprtimi, tre petajoč odjdrate in zapirate jeduako nežnim perut nicam krasno bojnega metuljčka! . ,. . * # Od tega dne bil je dr. Holman drag in čez vse ljubljen gost v hiši g Kruzija, a ne le očetova hvaležnost, izražajoča se včasih brezumno šumno v Napredek vidite povsod, s tovori na mulah ne izhajamo več. Kolo Časa se vrti dalje, in kdor ga hoče obrniti ali ustaviti, bode odhtH. Kako blagodejno Bplivajo dobra uprava, dobre ceste in železnica na razcvit dežel, vidimo prav jaBno, ako primerjamo dve, od narave oblagodatjeni deželi — Češko in Bosno, kakor je bila poslednja ob času okupacije leta 1878. Kaka velikanska razlika! Tudi Dolenjska je zbok Hlabih občil morala zaostati. Na Gorenjskem in Notranjskem imajo železnice, za katere ni bilo treba deželi skrbeti, in lepe državne ceste. Vsacega pravega domoljuba mora veseliti, da to že imate. Poglejte pa na Dolenjsko, kakove ceste imamo? Kes je, da vodi po srednji Dolenjski tudi državna cesta, a imenovali bi jo lahko „veliko državno coklo", s katero se promet zavira. Glede novo projektovane ceste iz Sodražice v Loški potok, katero imenujejo naši sosedje peto kolo, jih opozarjamo na sedanjo silno neugodno zvezo Ribniške in Sodražke doline z Loškim Potokom, ua naše „Strike" — noinen est omen — in na cesto čez Goro z 20 palci strmine na letenj. Da taka zveza naše doline z Loškim Potokom ugaja Blokam in da jim je nova cesta peto kolo, radi verujemo, a nam je ta cesta četrto kolo, katero smo si morali do sedaj navadno izposojevati na Blokah, koder smo vozarili po daljnih ovinkih v Loški Potok in od ondukaj v našo dolino. Prepričali smo no, da bode uova cestna zveza mnogo krajša in neznatno strma. Ako to tajite in zanikujete važnost nove ceste za naš okraj, kateremu je namenjena, tem bolje za vaH. Ako ta cesta ne bode mogla nagniti prometa v našo dolino, potem nimate uzroka, pro-testovati in se hudovati nad nami. Novo cesto vzdrževal bode ves ribniški okraj in ne samo Loški Potok. Troški vzdrževanja pa ne bodo višji, kakor sedaj, kajti opustila se bode potem daljša okrajna cesta iz Žigmaric Čez Goro, katera itak nima dru-zega pomena, kakor da se mora vzdrževati. Sicer pa bodo novo cesto, ako pritegne del prometa dolenjski železnici, uporabljevali lahko tudi vozniki bližnjih vusij Loškega okraja in ne bodo tolike škode trpeli, kakor si morebiti mislijo« Vsem pa ni mogoče ustreči, proti vsaki novi cesti je vsaj nekoliko krčmarjev ob stari cesti. Upajmo torej, da se bodo naši sosedje sprijaznili z novim položajem ter bodo ž njim računali. Golo nasprotovanje ne bode ničesar hamiilo. „Gltick-lich ist, der vergisst, was uicht zu iindern ist. — Izpod Ljubelja dne 22. decembra. (Zopet nemška šola na slovenski zemlji?) V romantični Šent-Anski dolini nad Tržičem, kjer biva izvzemši par nemških rudarjev izključno le čvrsti naš slovenski rod, pričel je nemški schulverein sejati škodljivo nemško luliko mej narodno našo slovensko pšenico, in za svojega sejalca izbral si je ravnatelja Št. Anskega rudnika, namreč iz Koroške privadrauega Nemca gospoda Šimena Rieger-ja. Kakor gre govorica, prizadeva si on na vse pretege, pojedinah in veselicah, ali prevelika IjubeznjivoBt skrbno matere do rešitelja njene predrage „Edite" bile so povod pogostim pohodom dr. Holmana, marveč jiogled iz nedolžnih, ljubkih očij in pa podana, krasriobeiu ročica presrečue devojke, izražajoče odkritosrčno in nehliujeno radost pri doktorjevem prihodu .... Ko se je bilo zdravje Editi v toliki meri povrnilo, da je bilo možno mirno presoditi vse okoliščine uesrečoega slučaja, — zdrhtela je nehote bleda devojka, kažoča kesanje radi svoje nebrižnosti spoim ivši se strašnih treuotkov, katere je morala še pri polni zavesti preživeti pod ledom! Pri taki priliki obtičal je čarobno-ljubeznjivi pogled krasne device vselej ua njenem rešitelji in Rihardu se je dozdevalo, da v teh pogledih ne tiči le dolžna hvaležnost! Približali so se božični prazniki, kateri so se po starodavni navadi vselej jako slovesno praznovali v hi^i bankirja Kruzija. Vsa družiua je bila obdarovana, pa tudi znanci in prijatelj i neso bili pozabljeni. Na sv. večer peljali so dr. Holmana v krasno razvetljeno sobano, kjer je bilo postavljeno čarobno okrašeno božično drevo in pod njim raz-vržena najdražja, zan; določena darila Ko um do solz ginjeni roditelji počud govoriti o tem, kako žalosten bi bil zanje ta večer brez pomoči, odloči se pii njh poprositi za najdražje vseh daril: za roko prekrasne in ljubezujive Edite ! — Daljo prib.j da bi v Šentanski slovenski dolini v življenje uzbu-dil nemško šolo, in celo š dske prostore ima že pri pravljene. Toda nadejamo se, da njegovo prenagleno postopanje ne bode imelo Ziželenega uspeha. Naša dolina ga celo dvanajstorico rudarskih nemških otrok pač ne potrebuje nemške šole, živo potrebna pa nam je slovenska šola /.a desetkratno število slovenskih otrok. Zatorej opozarjamo merodajne Šolske in vladne kroge in oblastva, da čuvajo nad to zadevo v ta namen, da se gospodu Rteger-ju ter očitnim in si. vii : m njegovim prijateljem in p dpirateljera ne posreči njegova nakana, katera meri očividno le na to, da bi se slovenska deca svojemu narodu od-tujevala in raznarodovala. — Pri tej priliki dovoljujemo Bi merodajne kroge opozarjati na uašo Že celo vrBto let obstoječo slovensko šolo, od katere pa do sedaj še ni imel odgojevalne koristi niti jeden otrok, zakaj? — ker za to šolo nismo še mogli dobiti učitelja. Šola torej stoji prazna, naša mnogobrojna mladina pa je brez pouka, če se ne pošilja v oddaljeno Tržiško šolo. Treba bi bilo, da se resno preudarja, kako da bi se temu nedodastku odpo-moglo. Pred vsem pa menimo, da je to lepa pri lika za naše Ciril Metodovo šolsko društvo, da bi pokazalo, da umeva važno svojo nalogo, s tem, da bi poseglo v žep, ti r prihodnjemu učitelju Št. Anskemu javno zagotovilo primerno letno nagrado. Potem ustanovljeua bi bila gotovo prav kmalu slovenska šola pri sv. Ani, in gospod Šimen ne imel bi več tolike prilike, ribariti v kalni vodi in slovenske ribice loviti na nemški svoj trnek. Od vrlih Šentancev pa pričakujemo, da v šolskih stvareh ne bodo poslušali sladkih toda preverljivih besed tujih zapeljivcev, ampak da bodo vedno misliti na to, da v njihovih žilah teče slovenska kri, in da je torej pred vsem potrebno, v srci ohraniti si živo ljubezen do svojega materinega jezika. Domače stvari. — (Ljudska Ste te v.) Povedali smo v zadnjih dveh številkah, kako pišejo nasprotniki naši po nemških in italijanskih listih in naveli bi lahko še mnogo jednacih izgledov, kar se nam pa zdi nepo trebno, ker bi bili podobni drug druzemu, kakor jajce jajcu. Saj vemo, da glavna namera, katera je uvedla zloglasno rubriko „občevalni jezik**, bila je uškodovati, kar le mogoče v prvi vrsti S'ovanstvo, odtrgati mu kolikor mogoče duš, ker napredek Slo-vanstva je jako nepovoljen strastnim in zagrizenim našim nasprotnikom. Opozarjati nam je torej še jedenkrat vse zavedne rodoljube, naj ne izgube nobenega trenotka, naj pri vsaki priliki poučujejo narod o prvi in glavni stvari, da se vsakdo naših ljudi zapiše jedino le za to, za kar ga je ustvaril Bog BHDi, ko mu je dal slovensko mati, za Slovenca. — (O bčinskegasveta Ljubljanskega) poslednja seja pred novim letom, bode prihodnji ponedeljek event. tudi v torek. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki. — (V mestnem zboru Tržaškem) raz-koračil se je včeraj znani Spadoni zaradi „Navoda", ki ga je izdal odbor polit, društva „ Edinost" o ljudskem štetji in interpeloval predsednika v tem oziru. Spadoniju zdi se velik zločin, da se v „Navodu" rojaki naši poživljajo naj kot občevalni jezik navajajo le slovenščino. Ta poziv v Spadonijevih očeh vzbuja sovraštvo proti pasmini italijanski, ker jo kaže sovražno prebivalstvu v okolici. Sovraštvo Italijanov ni naperjeno proti okoličanom, ampak proti emisarjem iz Zagreba in Ljubljane. Predsednik odgovoril je na to interpelacijo, da se je „Navod" odstopil državnemu pravništvu. Mi za danes k temu ne opažamo druzega, nego da se navodi o ljudskem štetji objavljajo povsod po Avstriji in navzlic Spa-donijevi jezi v tem menda ne bode nič kaznjivega. Glede emisarjev iz Zagreba in Ljubljane pa naj bi revše Spadoni rajši molčalo, ker bi svoje trditve ne moglo dokazati in ker je javna tajnost, da bi v Trstu vladal najlepši mir, ko bi ne bilo onih obupnih elementov, ki so preko velike luže prišli na našo obal hujskat in širit iredente. — (Slovensko gledališče.) V petek, na sv. Štefana dan bode gledališka predstava. Predstavljala se bode značajna slika : „Gospod Grob-ski." — (Gospod dr. Jernej Zupane,) c. kr. notar v Ljubljani in predsednik notarske zbornice Kranjske, pristopil je „Podpornemu društvu sa slo- venske visokošolce na Dunaji", kot ustanov ni k s 100 reci sto goldinarjev. Pred par dnevi je blag. gospa Marija M unukova to veselo vest prijavila odboru imenovanega društva in Že dan kasneje je bil poslan stotak ua Dunaj. Slava! — Velečastiti mons Josip Mam, častni kanouik in profesor na gimnaziji Ljubljanski, poslal je istemu društvu zopet 5 gld.; gosp. Fran Tomšič, inžener na Duuaji, tudi zopet 5 gld. (prej 16 gld., letos torej Že 21 gld ) Iskreua hvala! — (Iz pisarnice Dr a ma t. društva.) Dramatično društvo razposlalo je 55 in 56 zvezek „Slovenske Talije" vsem svojim članom. Dobili pa so ta zvezka tudi drugi rodoljubi, ki še dozdaj niso bili člani Dramatičnega društva. Te rodoljube prosimo, "naj sprejmo knjige ter naj bodo člani reče-nega društva. Želeti pa bi tudi bilo, naj bi pristopili društvu še drugi rodoljubi ter pismeno svoj pristop oznanili. — (Telovadno društvo „Sokol" vabi brate člane k rednemu občnemu zboru, ki bode v ponedeljek dne 5. januvarja 1891. leta ob osmih zvečer v steklenem salonu čitalničnem. Dnevni red: 1. Ogovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4, Volitev dveh rač. pregledoval-cev (§ 9 b pravil). 5. Volitev odbora, (§ 9. « pravil). (§ 10. pravil se glasi: „V društvenem odboru je s starosto in podstarosto vred devet odbornikov, katere voli občni zbor za leto dni in kateri morejo po preteku te dobe biti zopet izvoljeni. Vsi odborniki morajo stalno prebivati v Ljubljani. Društveni posel, kateri si razdele med sabo, opravljajo odborniki brezplačno.) 6. Pogovor o maskaradi. 7. Razni predlogi. — (Kamniška železnica.) Kakor poroča uradni list, bode se odprla nova železnica glede na neugodne vremenske razmere in na strogo zimo brez vseh slavnosti. — (Umrla^ je včeraj zjutraj gospa J o s i p i n a Skaberne, posestnica v Novem mestu, v 72 letu dobe Bvoje. Pokojna gospa bila je mati, oziroma stara mati iu tašča dobro znanih narodnih obitulij, vzgojila nam je v otrocih svojih same vrle narodnjake in narodujakinje, bila sploh uzorna mati. Blag jej bodi spomin ! — (Streljsko društvo „Ljubljanskega Sokola".) Ker gosp. Zagorjan vsled mnogega posla ni mogel prevzeti načelništva, bil je pri zadnjem streljanji za „strelovodjo" izvoljen dosedanji blagajnik g. P. Skale, blagajnikom pa g. Julij Deu. Tudi se je določilo da, ker so prostori v Čitaln. restavraciji za streljanje neugodni, se bode nadalje streljalo pri gosp. Ferlinci in sicer vsako sredo. Prihodnjo streljanje je torej v sredo dne 7. januvarja! — (Lepo božično darilo) poslal je g. Fran Dolenec, rodoljuben trgovec v Mariboru, „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji". Mej Mariborskimi Slovenci je ta izreden prijatelj revnim slovenskim dijakom na Dunaji nabral 50 reci petdeset goldinarjev. Darovala je za to slavna posojilnica v Mariboru 20 gld.; dalje sledeči rodoljubi gospodje: Pavel Simon, tajnik posojilnice, 1 gld.; Janez V. Zupau, posestnik, 1 gld.; SilveBter Fontana, trgovec, 1 gld.; dr. Ferd. Domiukuš, odvetnik, 2 gld.j Vincencij Janše k, trgovec, 1 gld.; Fran K očev ar, vele-tržec, 2 gld.; M. Berdajs, trgovec, 1 gld.; Bernard Jen ti, piokurist, 2 gld.; Makso Moric, trgovec, 2 gld.; dr. Rad a j, dež. poslanec in c. kr. notar, 2 gld ; dr. J. Orose I, odvetnik, 1 gld.; Glase r, jurist v Celji, 1 gld.; J. Robi Č, c. kr. profesor in dež. poslanec, 1 gld ; veleč. g. J. Klo-b o v s, c. iu kr. vojaški duhovnik, 1 gld.; J. S c h r e i-ner, ravnatelj c. kr. pripravnice, 2 gld.; J. Kro-pivni k, profesor c. kr. pripravnice, 1 gld.; J. Rako ve c, uradnik južne železnice, 1 gld.; dr. Bezjak, c. kr. profesor, 1 gld.; V. Ko ni g, lekarničar, 2 gld.; dr. Terč, zdravnik, 2 gld. in Fran Dolenec, trgovec, 2 gld. Iskrena bodi hvala vsem tem blagim rodoljubom ! — (Huda obsodba.) V ponedeljek bila je v Zagrebu zqpet obravnava proti g. Pečujakut uredniku „Obzoru", zaradi Članka priobčenega povodom Moltkejeve slavnosti. Dasi je zatoženca doktor Mazzura tovrstno zagovarjal, obsodil ga je znani g. Akurti na dva meseca zapora, list pa v 2 50 0 gld. izgube na kavciji. Uložil se je priziv glede krivde in glede kazni. — (Za duhovnike-vojake.) Opozarjamo one gospođo duhovskoga stanu, ki so v evi- denci nadomestne reserve, da se po postavnih odločbah brambenih navodil oglasijo vsak pri svojem c. kr. okrajnem glavarstvu rojstvenega kraja in sicer še v teku tega meseca, ter pristavijo naznanilo, da so v pastirstvu, katero mora biti potrjeno od pred.stojništva. — (T atvina) Preteklo noč proti jutri okrali so neznani tatje na Starem trgu nasproti gosp. Benedikta prodajalnici kramarico Nežo Đraun. V veži bilo je v zabojih čevljarsko blago pripravljeno za semenj. Tatovi so odbili ključavnico in odnesli za 200 gld. črevljev, copat in dru/,: h obuval. — (Iz Borovnice). Pri občnem zboru „Bralnega društva" volil se je odbor in ustanovil tako le: gg. Papler Fr. predsednik, Vrbič Jos podpredsednik, Majaron Iv. blagajnik, Pire A. tajnik ; D e b e v c Al., Košir Jos., L e b e z Iv. odborniki. — — (Čitalnica vBolci) ima v nedeljo dne 28 t. m. svoj letošnji občni zbor z običajnim programom. Začetek ob 5l/a. uri zvečer. — (Vodstvo „ Tržaškega podpornega in bralnega društva< v Trstu) vabi vse čč. društveuike in prijatelje društva k društvenemu plesu, kateri bode v soboto dne 10. januvarja 1891. v dvorani „Tersicore" (ulica Chiozza št. 5). Pri plesu svira oddelek orkestra Piccoli-jevega. Ustop-nina k plesu je 50 kr. za osebo brez izjeme. Denarnica bode odprta ob 9. in začetek plesa pa je ob 10. uri zvečer in traja do 5. ure zjutraj. — NB Ustopnice so na prodaj že sedaj v društveni u.-adniji in pri vseh članovih vodstva iu odbora, kakor tudi ua večer plesa pri denarnici. Dne 31. decembra bode v društvenih prostorih d o-mača zabava za društvenike in po njih upeljane goste — (Klub biciklistov „Hrvatskoga Sokola") priredil bode dne 11. januarja v dvorani „Sokola" javno vežbo (akademijo) z obilnim in raznoličnim vsporedom. Pristop imeli bodo samo člani Sokola. Klub broji 30 izvršujočih članov in napreduje vrlo lepo ter se bode gotovo zopet izkazal pri tem novem javnem nastopu. — (Požar.) Dne 20. t. m. pogorela je v Cerkljah ua Gorenjskem Tolmajnarjeva koča. Stari Tolmajuar je v ognji tudi našel smrt. — (Iz Cerkljan na Gorenjske m.) Vabilo k občnemu zboru podružnice bv. Cirila in Metoda, na dan sv. Štefana popoludne ob 3. uri v prostorih gostilne j oleg cerkve. Zvečer tombola na pošti za družbene namene. Na dnevnem redu je: Volitev odbora in uplačevnnje doneskov za leto 1890 — (Oživotvorjenje hrvatske pevske zaveze.) Pred kakimi 15 leti osnovala se je zaveza hrvatskih pevskih društev, katere pravila so bila potrjena. Zaveza priredila je štiri pevske sestanke: v Sisku, Varaždiuu, Zagrebu in Karlovci, ki so gotovo še v najboijem spominu mnogim slovenskim pevcem, ki so se jih udeležili. Poslednja leta pa je nekako prenehala delavnost te pevske zaveze. Hrvatsko pevsko društvo „Kolo" uvažujoč veliko važnost tacib pevskih zavez, lotiti se hoče dela, da na novo oživi ta pevska zveza hrvatska. V to svrho sklical bode shod, na katerega naj pošljejo vsa hrvatska pevska društva svoje odposlance. Ta shod bode na svečnice dan, 2. febru-varja, bodočega leta. Posvetovalo se bode, kako obnoviti pevsko zvezo, da bode trajna, koristna in Častna za narod hrvatski. Ker bode drugo leto velika jubilarna razstava v Zagrebu, nadejamo se za trdno, da se tudi pevska društva hrvatska do tačas zopet združijo v ožjo zvezo, da bodo tudi ona doprinesla svoj del časti in napredku Hrvatske — (Književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu) razpošilja ta mesec svojim članom na svetlo dane knjige za 1. 1891. Te so: Danica. Koledar i ljetopis društva svetojeronimiskoga za prostu godinu. 1891. Obsega poleg koledarske tvari ne. dokaj pi učno-zabavnega gradiva z lepimi slikami. 2. Životinje. Diei VI. Ptice, napisao Davorin Trstenjak. Z 11 slikami. 3. O pristojnom ponašanju i o Čistoći. Za puk napisao Josip Kotarski, župnik Loborski. 4. G r of B o r o v a čk i i Jelka Večevičeva (Angjeo obitelji borovačke). Napisao Josip Zorie, župnik Prozoiski. — Iz poročil je razvidno, da tudi to društvo, namenjeno bolj priprostemu nanulu kakor uaša slavna družba bv. Mohora, četudi ne tako hitro kakor slednja, vender lepo uspeva. Članov je imelo koncem leta 1889 vkupno 8758 Knjige so bile tiskane v 59.000 izvodih (sama Danica v 32.000). Troški zanje so iznašali 7853 gld. 91 kr. — Društvena imovina iznaša 94.554 gld. 81 kr. Poleg tega so v oskrbi društveni še književne zaklade v vsoti 22.584 gld. 14 kr. Skupno imetje torej 117.138 gld. 95 kr. Član III reda postane, kdor jedenkrat za vselej uplača 5 gld. in za to dobiva dosmrtno po 1 izvod vsake knjige. — Družbeniki Ljubljanskega okrožja prejmo književni dar te dni. Nove člane vsprejema poverjenik Anton Žlogar, kurat na Gradu. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kilkenny 23. decembra. Pri včerajšnji volitvi v parlament bil izvoljen kandidat Proti-Parnellovcev, Hennessy, z veliko večino. Buenos Ayres 23. decembra. Govori se, da je redarstvo zasledilo zaroto, ki je nameravala revolucijo. Več oseb so baje zaprli. Dunaj 24. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent z dne 22. decembra, s katerim se odloženi deželni zbor češki zopet sklicuje ua 3. dan januvarja. Dunaj 24. decembra. Povodom cesari-činega rojstvenega dne bile so po vseh cerkvah slovesne maše, pri katerih so bili prisotni občinski zastopi in šolska mladež. Pri maši v sv. Jožefa kapeli bila sta prisotna cesar in cesarica. Dopoludne vsprejemala je cesarica čestitke članov cesarske obitelji. Razne vesti. * (Eksplozija u a Dunajski tehniki.) Te dni na večer dogodila Be je v kemičnem laboratoriji Dunajske tehnike eksplozija, ko so proizvajali plin. Posrečilo Be brez daljne nezgode udušiti nastali ogenj, še prodno so došli ognjegasci Druga nesreča se ni prigodila. * (Ženske — zdravnice) Iz Peterburga Be poro<"a, da ruska vlada namerava skoro osnovati zavod, na katerem se bodo ž", za 11" pod normuloni. XDuLriSLjsl^:a, T6oxsz56l dne 24. decembra t. 1. (Izvirno telegrftfićmi poročilo.) Papirna renta Srebrna renta . . Zlata renta . 5°/0 marčna renta . Akcije narodne bank« Kreditne akcije. . London..... Srebro..... Napol......, CI. kr. cekini . Nemške marke . včeraj — dan mm (Cld Ti-20 — »Id. *9'35 80 25 89 40 n 10*«» ^0 ■**— n 107-10 101 55 iOl 90 '-81- — !85 — 809 75 — ■ 303 — n 1420 n l 14-30 rt n 9 0 V/, n 9 »6 n ,44 — „ 43 n 56 yo ' (i 20 Veljaven od dne otvorenja vožnje. Nabačeni Čas na desno od postajnih Imen čita naj so od zdolej navzgor. 8 no 7 111 8 10 7 10 6 45 11 42 3 •17 2153 2155 2. 3. zjutraj 7 25 7 42 g oi g 14 S 29 8 85 8 50 opol. l2oo 1217 123G 12 49 1 04 J10 1 25 8 10 9^ 4 25 1 w iz Trsta, Št. Andreja „ Trsta j. k..... „ Ljubljane j. k. . . „ Trbiža...... 2157 ii 2. 3. Postaje zvečer 6^5 642 7 oi 7 14 7 29 7 35 7 50 iz Ljubljane drž. k. ^ Črnuč p..... Trzina..... Domžal..... Jarš-Mengiša . "♦'Homca p. . . . v Kamnik . . . . IZ 713 10 16 2152 2. 3, zjutraj 6 35 6 19 6 oo 552 5£ 52«! 510 3 '6 2154 2. 3. dopol. II25 1109 1050 10 42 10 27 10 16 10 00 9££ 930 468 7 55 2156 2.3. Iiopol. 415 359 340 332 3 17 3 06 9 50 Nočne dobe (od 600 zvečer do 5£9 zjutraj) označeno so s podčrtanimi minutnimi Številkami, — p. pomeni postajališče. V Beljaku novembra meseca 1890. C kr. železniško obratno vodstvo. Tvrdka O. Ttfnnie« javlja spodobno s tem vest o smrti svojega \ečletnega sodelavca, gospoda Henrika F. Brilli-ja katerega pogreb bode v petek, dne 26. decembra ob 4. uri popoludne iz hise žalosti na Dunajski cesti 6t. 29. (947) V Ljubljani, anc 24. decembra 1H9<'. Zahvala. Za vsestranski skazano presrčno sočutje povodom nakratne smrti svojega presrčno ljubljenega soproga, gospoda (942) JOSIPA TOMEKA inženorja, grajščaka in občinskega svetnika za lene darovane vence in časteče spremstvo k poslednjemu pečitku izrekam najiskrenejšo in naj-prisvfinejšo zahvalo. Llicija Toniek roj. Sclivvarz. V „NARODNI TISKARNI' v LJUBLJANI je vi .^la knjiga : Blodne duše. "Koman. (*'eški spisal VAesluv IIeiit'ntr» «<>Hli tit. ^, v j»i it ii-ji, odprla ravnokar bureau za posredovanje siužeb. To ae posredujejo tinli ni(>Nt» — Z /.:igo- tovilom, da hooc vsem čestitim naročilom najbolje ostreči, »a priporoča z velespoltovanjem (931—2] Man" UAitiAaau u Udovec nad učitelj, 40 let star, z 800 gld. dohodkov, želi se seznaniti in poročiti z deklico ali udovo brez otrok primerne starosti, katera pa ima ljubezen do istih. Omika in blago srce se želi, nekoliko premoženja bi dobro doŠlo. Ponudbe s fotografijo blagovole naj se poslati upravniŠtvU ,,Slovenskega Naroda" pod „S — 1890' . (929-2) mw\ Ces. kr. avstrijske ^jp državne železnice. V ozn i red železnice L|ubljana-Kamnik, Globokim zalem potrti, naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljena mati, hči, stara mati in tašča, gospa JOSIPINA SKABERNE posestnica v torek 23. decembra zjutruj oh polu 1. uri po kratki mučni bolezni, prejemšt sv. zakramiiiite, vsled neskončne modrosti Vsegamogočnega umrla v 72. letu dčbe svoje. Pogreb bode v četrtek 25. t, m. ob polu 5. uri popoludne. Zadušne svete maše so hodo služile v več cerkvah. Nepozabna ranjca bodi priporočena v pobožni spomin in molitev. Novo Mesto 23. decembra 1890. Marija Marokutti mati. Josipina Liszka roj. SI. :i bor ne Alfred Liszka Marija Rozina roj. Skaberne c. kr. tuji iwu»tr»aii n»a>oRiik hčeri. zet- Florijan Skabernč Avgust Skaberne trgovec sinova. Viktorija Skabernć roj. Rudolf Adela Skabernć toj, pl. Schrey s i na h i. (946) priporoča z«. pru/.iiil*o ln proilpuHt SVOJ okusni in zdravi (938-2) šampanjec ■i po 1 g-oldinar steklenica, mm Zalogo ima gospod Jan. Buzzolini v Ljubljani. Prva kranjska, na mnogih razstavah odlikovana, leta 1822. ustanovljena (943—1) lesna, gletarsta in sitarska obrt IVI. Pakič v Ljubljani priporoča p. n. naročnikom garantirano pravo žimo, razločiti od s fibrizom in drugimi stvarmi mešano žimo), morsko travo (Seegrasl. preprogo Iz lesene volne po čudovito nizkih cenah, razno kuhinjsko orodje, fino škafe, čobro in banico za kopanje, pletene kovoege za potovanje v raznih velikostih, najfinejše košarice z dvema pokrovoma in takozvane,, Stephanieu koša-rloe, kakor tudi navadne košare po najnižjih oenah. S/G" Zunaj na naročila izvrše ne takoj » povzetjem. r i olje iz kitov:h jeter f ♦ ♦ IIH j ttetejjfo, n;*j s\ v/'*.«> iu ii;i j u pli \ nt-1> - vrNto nicii mi milno ol(e ' lx kitov ili Jeter. Sliu'o|ircicrji'iio MrtMlMtvo proti IcHŠljll, zlitNii pri pluruili l»ole/,iiih . Hitrofel jiilli (H. Mala steklenica 50 Ur., dvojna steklenica 1M> kr. iz kiCovlk (793—17) I I Kci^riisU« l>or»« li-«\ o olje Jrler v trioglatib Btoklenloafa 1 Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na v I . j u I»I i: 1111, mi 3IoNtiiein ti*yfii 11. LV l.|iii»!|:t I : i s Izvrstna dolenjska vina točijo se od 15. dne decembra t. 1. naprej po najnižji ceni v Lingar-jevi ulici h. št. 3. K obilnemu obisku vabi iiajiiljudneje (916—4) Antonija Senegačnik. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori fltenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prcšlčke, ptldne črvioo, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri ..|>t-i ornem 13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajskej cesti fit. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (612—17) Trgovski pomočnik z dobrimi npričevali išee elaabe. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe iipravniSivii ,Sle venskega Narod*". (<»-J7—3) Izvirno Plznsko pivo (slavno IMUN zimsko pivo) iz meščanske pivovarne v 1*1/,mi v sodih in steklenicah priporura udano glavna zaloga mest pivovarne v Plznu Gradec, Annenstrassc 19. Telefon 246. 19.12—2) skatljah po gld. 2'i;0; j po f>5 za g i za 60 Ki d. V stek Ljubljani, v skoro v vat pripravljena od lekarja OABR. PICCOLI-Ja v LJubljani, Je zelo uplivno zdravilo, ki krepča želodec, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljeni jo iz zdravilnih, v rastlinstvo »padajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, dulovanje OVgSDOf urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če se prav delj časa rabi. Esenoo za želodeo pošilja izde-lovatolj prem poštnemu pov/.etju V 12 stekleničic za gld. 1*36; po 24 zn »O 30 za gld. 8&4| po 44 za gld. 4 26; d. 5-2»'.; po 110 za gld. 1030; po 550 leiiicah po 10 kr. v lekarni Piceuli v drlUfih lekarnah po 16 kr., prodaja se :h tn- in inozemskih lekarnah. (712—lb) VIZITNIGE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. L. Luser-jev obliž za turiste. Pristnega imajo v l.jiil*-itiuii J. H\voboda, U. pl. Tnikoczv, G. Piccoli, L. Grečel;v Itmlolt»vem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovvt A. E^jrer, W. Tbiiriiivvald, J. Hirnha-oherj v Itreznli A. Aich-iu^er; \ 'Ergu na Koroškem) (J. Meuuor; v ic«-i juliii F. Heholz, Dr. E. Kunipf; v tiorlel G. H. Pontoni; v Wol#Vi-brrgu A. 111 ili; v Krtt- ii j K. savnik; v icimi-tcoui C. E Andrien; v 1 dri f i Josip Warto; v Itudovlilci A. Koblk; > Celji J. Kupterscbmid. St. 24691 (944 — 1) V § 13. določil o dobivanji vode iz vodovoda mesta Ljubljanskega je ustanovičeno, da je plačevati vodovodno naklado v štirih enolikih obrokih ob začetku vsakega četrtletja solnčuega leta. Po vodomeru oddajano vodo in kakove veče potroške je plačevati konci vsakega meseca (za bolj malo tudi konci vsakega četrtletja). Pristojbino za vodomere in ono za požarne pipe ali hvdrante je plačevati v poluletnih naprejšnjih obrokih. Hišni gospodarji bodo dobivali plačilne naloge dne 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Predpisani znesek pa bodi vplačan med 1. in 14. februvarija, 1. in 14. maja, 1. in 14. avgusta in 1. pt. 14. novembra meseca, Onim hišnim gospodarjem, kateri ne bodo plačali pripadajoče vododovodne naklade do obrokov tu navedenih, zaračunavale se bodo 6°/0 zamudne obresti; če pa vodovodna naklada ne bode plačana pri mestni blagajnici najkasneje do 30. aprila, oziroma 31. julija, 31. oktobra in 31. januvarija, bode mestna občina po upraviteljstvu mestnega vodovoda zaprla dotok vode v dotično hišo in izterjala zaostalo vodovodno naklado izvršilnim potom. P. n. hišni gospodarji naj vzemo na znanje to naredbo in naj se po nji ravnajo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dnć 23. decembra 1890. Zupan: Grasselli, I. r. Št. 22.068. Razglas. (907-3) Kakor znano, se ima leta 1891. zopet vršiti ljudsko popisovanje po staleži 31. dne decembra 1890. leta. §§. 19. in 23. predpisa o ljudskem popisovanji, kateri je bistven del postave z 29. dnć marca 1869. leta (drž. zak. št. 67) določata, da je vsak stanoviški imetelj, oziroma vsak družinski glavar obvezan, glede onih stanovišču pripadajočih moških oseb, ki so rojene v letih od 1871. do uštevšega 1881. in imajo domačinstvo v jednern v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela, pripravljen imeti koleka prost, brezplačno preskrbljen posnetek iz knjig rojstvenic ali pa poverjen prepis rojstvenega lista. Vsak stanoviški imetelj, oziroma družinski glavar, v kojega sta-novišči se nahajajo take osebe, je torej, ako že nema poverjenega prepisa dotičnega rojstvenega lista, obvezan, da si preskrbi najpozneje do konca tekočega leta potrebni rojstveni list. Obrniti se mu je zategadelj nemudoma na dotični župni, oziroma matrični urad, pri katerem je krst, oziroma rojstvo zabele/eno, da dobi omenjeni, za ljudsko popisovanje potrebni rojstveni list. Ob jednem bodi prebivalstvu Ljubljanskemu priporočeno, preskrbeti si za vsak slučaj pravočasno sploh pri izpolnitvi naznanilnic potrebna dokazila, posebno rojstvene in domovinske liste ali mestu teh tudi delavske ali poselske knjige. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dnć 25. novembra 1890. Župan: Grasselli s. r. Trgovina z železnino Albina C. Ahčina v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 ima vedno . (76-10) bogato zalogo pečij Jg samostalnih "V v OgBjlSC in |» onoiiK/niEi ihl v za nje, kakor vrati«-, v rutic ognjišč z u Nilo, oo ii jisrniii oklepov, ro&tov ii* pružeiije, plut, revi zu dimnike i. t. d. i. t. d Siaro železo, mesing, baker, . kositar, cink, svinec F sovednopon svinec kupuje u ajvišjih cenah. J s7b Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti n Hribar. Lastnina in tisk »Narodne TiHkarne". K^^L