S». 299 hihita phfaM nmtM W> tircitirola mM „ „ . Uek vMlk dwx zjutraj- Uredništvom ulic« «v. Frančiik. Si^rS r^iti-topi, a«, se poiiliaio ur^u. Nelr^ t i I n. ^^o. rokopisi « n. vranjo. - Odgovora, urednik, Prot F. Porio u mesec Ea ifloz«nstvo c -irov*- nvMlOj rOK.Uy*»* - -----' Tik thkarn* Edino*. Ti,k tiskarn. Edino.1. Narodna c lT-s 3 mesece L 19.50; pol UU L 32- i* celo leto L 60.-. meseino 5 lir več. - Telefon uredniltra in uprave »t. 11-57. v Trstia, V tortk 22. dtctubn TO2S« EDINOST Posamezna stevuKa *o cenu L«niK JL Posamezno številka v Trstu in okolici po 20 cent. - Oglasi .o racajo t lirokosti ene kolone <12 mm.) - Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 osmrtnica, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, ogla« denarnih »avodo* mm po L 2._. Mali oglasi po 30 cent beseda. najmanj pa L 3.—. Oglaat naročnina in reklamacije s« poSiljafo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uHc* r Frančiška AsUkega itev. 20. I nad. — Telefon uredništva In uprave 11-5* stva! Še bo treba trpeti in umiriti in živeti za domovino, za svobodo, na pravico!» «*e Med govori opozicijonalnih senatorjev se nam zdijo najpomembnejša izvajanja sena- ^ torja Barzilaia. To pa tem bortj, ker-x 31 Senat je razpravljal na sobotni Iz razprave o novem tisKovnem zakona h. Minister za notranje stvari Federzon^je Sal, da je temu zakonu namen strožje iSrorsiro 4a tiskom radi velikega na-SŽZTZ državnega interesa. Preo.no™ wto»e odgovornega urednika na, zagoU, učinkovito uporabo kazenabh do^b proti zlorabam periiodičnega tiska, žago tovi naj se civilna odškodnina za P°4reac9, storjene potom tiska; in ustanov, red v sta. nu novinarjev. . Dokler ni vlada s svojimi dekreti, ki tvo- rtenfe^^r^f: ^o SS. Senat odobril načrt za odpuščanje uradnikov RIM, 21. Zbornica je odšla preteklo sobo zopet sestala tor] a jDarzuaid. i v --—y • mm, ji. ora««. j« --- iin se bo zopet sesiaia kakor je naglašal — ne pripada nobeni o zakonekcm satrtu, ki *e tiče odpu- boto na počitnice in se oo z ^ ^ /.vftitiiftčili strank* in mu torej njeg ' gxan:- državnik uradnikov. Sen. Cicotti ,e ko^januarg^au tudi 7kryrflirfl bo v februarju razpravljala «voiujočih strank- — — , - .. izvajanj niso narekovali nikaki strankarski oziri, marveč le njegovo globoko uverjenje. Z vsem povdarkotn je označd ta senator veliko poslanstvo tiska in ravno zato potrebo njegove svobode. Priznaval ie, da ti«k vežejo dolžnosti napram interesom dr tave, zahteva pa zanj tudi odgovarjajoče pravice. Velike pomembnosti je njegova zahteva, naj bi se vsi problemi, ki se tičejo tiska reševali na podlagi juridičruh, ne Priznava, da je tudi svobodi ■ o i _ ua 'zlorabe tiskovne svobode ki pa zadete po tem zakonu, dokler ne ML resničnega in pravega^ fašistovsko naziranje o državi se ne more zadovoljiti z ukrepi po dovršenem cinu htče marveč, da se interesi države in naroda branijo tudi preventivno. Tud,^Ca^ur ie priznal, da se vprašanje tiskovna svo-&de ne da rešiti s političnega vidika So zhfćai ko so potrebne zavore m kazenske da se ljudstvo ne podžiga v nje-■i x__„4„U Pr»1p(S žaljenja krsčansKe naj se ne pozablja, da fe kritina tiska življenjska sodelovalha pri novan,* V skladu s tem nazorom je naglašal tudi senator Ciccotti, da se v razvoju produktivnih sil najbolj kaže tvorna sila. Polemika ministra Federzomja, ki je z Poleg vlada tudi žaljenje vere strasteh. S^Kadov. Dekret iz meseca ju-1923 ne prinaša nobene spremembe v tem pogledu. Fašistovska vlada pa da bi se druge dovolj ene ^vere državno vero. Ko se kon ie bila v glavnem naperjena proti lzva-em senatorja Barzilaia. Odkrito nepriznati, da je minister povedal n^rsi-X resnico, Neoporečno je, da se svoboda isto- janjem senatorja Barzilaia. Odkrito mora mo priznati, da j kako resnico. Neoporečno tiska često zlorablja nažkodoneledrtav-nih interesov, marveč tudi zasebnih. Prizmo temu kar je rekel o zlorabljanju msta- tuci ^odgovornega u^dnik^ Opravijo >e ščanja državnik uradnikov, aan. i- Ij-ii.—, tudi senat. Zbornica naglaial, da omejuje t. naftrt osebno svo- T^carnski ga- bodo in da i. f^"" ■"Tv^ m^ 1 rLriiski po^^ o^ačasnem proratunu potreben, ker 1926.-21.; senat pa bo Sotđf-v EbOTnici ^ .jhnn nne funkciionarj«, ki vrtijo »odna in j „tovski svet, na katerem bo mim.tr.ki pred i« P^jsednik Mus.M ^l srnice^a del- •TfeSffliStti. Roeoo j-Ujav« ^ M ^ da ima ta zakonski načrt aamem predvsem l jiiv9kim fantovskim zvezam navodila da vzdrževati disciplino drfavnik uradnikov in definitivno zaključijo nadaljnje sprtem a etaS^aU one fuidcci^onarje, r katere ne ^vih članov v faiistovsko stranko^ u^ vlada imeti popolnega-.aup^ a Ne-1da izv«dejo skrbno revizijo vseh vpisanih kateri naglaš&jo, da T^tL^I: - jVluasoMov prikod v Milan MILAK, 21. Danes zjutraj ob 8.50 je prispel semkaj ministrski predsednik Mus-Krikd v soremstvu kabinetnega načelnika ^Sza Paoluccifa de Calboli Barone. Na so pa spreleti mUanski prefekt, Pericoli. Mus- udani državi, a ne vladi. Jawo t«, zvesU eni ali dm«i državni mtelL To veHa vnemo in — to se mora pripoznati — z ^ ^ ^j^vike. Torej italijanski fusikcU veliko spretnostjo branil novi tiskovni za-;jcKiarji morajo biti zvesti fafiisWd drzavt in ta ima pravico do izbiranja anrojih bmkci- jonarjev ne vcic ----- . . ___rrLrkfr>>> ki se ie marala w vero. ... - danes govori l^^tiOdgovo^^ti so'bili testo o neodvisnem, (opozicijskem) tisku^ In n^ odpra^t, ^ ^ ^ ^ ^ HicaHna^- pusca vetile z rali vedeti, ali ta tisk res ni odvisen nikogar. Toda prej_ nego na neodvjmost tisk res ni —— nikogar. Toda pre v»nev. Nacrt zaKM filiansirajo. Tako se skn ^^rpr^i^H so Civilno Botini y soremstvu kabinetnega načelnika Paoluecifa de Calboli Barona. Na mtei^rski režim mor* imeti zaupale v kolodvor »^i Pericoli. Mus- SS PraVV5° ^SfU-v«^ božične počit- Sen. Ciccotti ye u^ova^. Mu^olim Je pice- ^ - pripomnil, da naj bo m ^ ^^^ veSti glede itsD^^ih v^tnili priprav proti Turčiji RIM, 21. «Westminster Gazetto* javlja U Andore, da so italijanski podaniki s po-.„edc^jem italijanskih diplomatskih o- kajti senatorsko mesto je pr«M po njegovi ^iStti: Ničesar nisem prejel ne od Mus-sol ini j a, ne od drugih. t ^.^n/urUo »orali dati ^ofPretežen del novinar, evsese vedno nekrutira iz sanjaoev in apostolov. Ni pa neodvisnost no- ^^ile.^U »b«--s'^diea temu je bila. da je bila zasebna tart Ko je ministar Rooco ' gSTE«** pri Adat« cel pas ozem^a vor. se je ogJa«l k be«dl ^ CtoHi> v bte^ obaU Male Azije. Na »vrho obrambe U»ina »^^f11"1^^ "m ozemlju — tako pravi ndflovariati na taJko o««ka numstr- ItaHiai ^Va dvorna o dvomljivem in ^mnem ^T listov, ki so toliko govorili o pra- iaworu — . vičnosti in moralnosti. 3 . . F<> ^r^uSS upreti -T i. tetfa razloga se morajo svobodi tiska ^avi-t meTe S kazenskimi določbami, da SSbđpra-sSsS se brez vsake izdatne zaščite. Na izražene bojazni, da bt moglo p^i-tično oblastvo zlorabljati pooblastilo stavljanja odgovornega urednika m s tem stavljati v nevarnost obstanek lista,J« od-dovorii minister Federzont, da ta bojazen % opravičena. Zatrjal je da je bodo sankcije novega zakona uporabljale samo v čaju pregre^ov hudega značaja. V tem zagotavljal ju pa po našem mnenju m po- osebnega naziranja ^ P^Ž^H naijU. stva kie je meja med pogreidri, ki J» fa^cijL zakona ne zadevajo, in Pjegreš^ Id opravičujejo strogo r« » bile ie potrebne konkre ne označbe teme^ da H bilo P«*- rtsfc in kmematogra, vlada Usto nenadzorovana solo; ^^as^rpre^vo^zenskega zakona in zakona o javni varnost, 0dPT^ T^zlot obso j°a ^no Jaš^o" ^'^tT^^U m nji- Tako so bih na To ie bilo j* na visoko stopnjo kulture uma m „ra da ie torej vreden zaupanja. "Opravičeno zahteva minister od novmar-P smatrajo svojeoa poklica kot proti n^pr^cen^ , ^ .otti L_ da določbe zakona ne posianejo tSeSi. menU sice,^ tu vprašanje zaupanja napram oblastvu. Toda isto tako je opravičena zahteva, oblastva zaupanje v strani. Prav. «Westminster ki mora oagovarian um ----aT^U Gazette* — gradijo Italijani bankine, ki sketfa predsednika - Cen^ ^^ * itaHjanskim vojnim ladjam ^ussoiial da sem pest^ 6et in dostavlja, da ima Italija ari senator — tako je nadaWl CtecoHl ^^ Siperijalistične načrte, ki pa jih ^TaSTo zanikajo v svojih pogostih izjavah on. slugi _ izjavljam, da sem pripravljen odločiti senatorsko mesto. Vlade naj sodi to mol s postopanja. Predsednik senata Tittoni * je Ciccotti samovlastoo tolmač«! MussoHni-Uvo pripombo, za kar pa se sN»ator Cic-ootti ni zmenil ter je demonstrativno zapustil dvorano. . < ^Senat je zakonski nalrt o odpuščanju državnih uradnikov odobri! Priprave za edbod mtMlovenske teiESođis«mmm Mferfrter »»• BEOGRAD, 21. s tarikto zunanjim b rej prtliKl rsseva« Turčiio Ni slovesen način proslavila 11 sklenjeno ^f^0^Ad kraljestva, katere Še znano, da-fc v tteograo ^ § g sy^mi p^; i ^ ki h ščiti imuniteta. To ,e bilo ^ nr^oit e neodgovornosti: kazenske, c anje §^bode življenja in crvilne m moralne, ov __ r az vo^a nar oda ne more biti brez uemkovite na nc ktsciXe od strani poedincev ki naj bo ' okodelstv(>| marveč :;S;tobodo državljanov. Novinar i ki Vdl Doklica ne razumejo kot rokodel-svojega pOKjica orvi do- mas kot poslanstvo želijo prvi do-Id jih vsebuje novi zakon. V teh do- neVedni in nepr, " ~nfTo vpraianje se ne sme promatrat. rSkeL vHika abstraktnih načel, k. so f., veliavna pred petdesetimi leti, 'i v^eio dogodki, ki jih pro- tfrSki zunanji m»teter Reodis BEOGRAD. M. (fcv.) Dane. nI t»l£> ren seje mmistrdteia »»eta, aobeiuh poli-^nT dogodkov. V Beo^adu vbda ^ čolna ocHtićno mrtvite. Vetsna polrtikow , n:,siter S Radić k> ano« odpotoval « Sibe- , ,,„„„ kot veliko poslanstvo. ^ v z^tb, kjer bo prebil boisene Ta častna označba naloge tiska je v ainiUo. z besedo, ki je padla tekom razprave, da * - -namrečjavni tisk v sodobnosti nadvladuje , - duhove da jim je torej voditelj in vzgo,e-novinarski slo) ,. V . velikega poslanstva pa t»k ne more vršiti brez primerne mere «oWel. varnosti pred veksatoričnimi mera«ii obla-staervnt'tuPd, izdanimi z najbol«. na« dočim nas sedaj vezeto izvaja slehenu dan- rotacijskih Danes, ko moretnajgloblje !tj0i «Z iavnega mnenji, je .nadzorstvo odmeve javnega. ... [ Govornik vlade potrebno v žalostne je tu omenil - kator^ietragičnega drugega polletja lan- ?pomine iz cawv Ltga,aie\eaa ko''»"."^^lo s častjo države in srečo dežele. Nato je govornik zavračal trditev sena-Jja Ciccotti j a, da fašizem ponavlja podrete ki jih je zagrešil socijalizem. Mini-fter Federzoni je odgovoril, da je socijah-ze n hotel rušiti, fašizem pa obnavlja. rio'raniem je popolnoma vzpostavljen. Če v notranjem j g F epizoda, je tistega/ % I; a otf orL zadela kazen. Državni 1 Z 1 Ukazuje prebitek, vprašanje dol-proracun ^V* P mcdnarodni ugled gov je srečno urejeno, soglaša z Ttnlii^ ie vzpostavljen. Ji . fa]iia l vlade. Pred vsem pa je Italija predstraza nove politične <*fizaCt'e™et^ - - - ' imido, marveč za Potrebno je torej tudi zaupanje v poštene fotreDno j j ^dar . poaana namere tiska. Le Kjer m > popolna gotovost, da namere na ciste al! celo zločkiske, naj le nastopi strogost Izjavo ministra Federzomja, da se z novim zakonom ne namerava nikako omejevanje ambicij posame^ov ^i mte-resov strank, bi pozdravljali kot tolazilno Samo da je zopet tu vmes vprasanje^ a^ ^ praktično izvajanje odgovarjalo temu zatr- dilU°Te°h 1^opravičenih pomislekov nafg minister ni prepričal o n^gibni po. trebi tega novega tiskovnega zakona^ Nase delovanjem nsastoani demokrMi 158, republikanci 146, ^iSadndd 21. Vsega skupaj je glasovalo 1107 (fcjakov. Razmerje mandatov je v davnem ostalo isto. Radikali so dob»k y S&oru 4 mesta, marksisti 3, davidovicevci 3, -republikanci 2 samostojni demokrati 1000-ietnica hrvatskega kraljestva v Šibeniku ŠIBENIK, 21. (Izv.) Včeraj se je tu na slovesen način proslavila 1000-leinica hr- j i - i—.i^cUo se je udeležjl anci. Prcisvetni manister je ime* z balkona hotela «Kxk» daljši nagovor, po katerem je biil otvorjen Ijudiski muzj. Zvečer je Radič odpotoval v Zagreb. _ Konferenca univerz BEOGRAD, 21. V nedeljo, dne 27. t. m. 99 bo vršila v Zagrebu konferenca zastopnikov vseh univerz in visokih šol Jugoslavije, zlasti tudi fakultet v Subotici in Skopi ju. Na tej konferenci se bo razpravljalo o novi visokošolski prosvetni politiki. Delegati jngosL sodnikov v Beogradu ponudbo in da jo bo vnesel v svoj finan-« čni načrt. Po najnovejših vesteh se hoče razširttl akcija na celokupno francosko Industrijo. Veliko vprašanje pa je, kako bo ponudbd sprejel parlame ':, ker zahtevajo industrij-ci baje vlado nacijonalne sloge, kateri nasprotujejo Herriotavi pristaši in socijalisti, Locornsca pogodba in razgovori s Čtterlnom ▼ Briandovih izjavah v odseku za zunanje zadeve PARIZ, 21. Ministrski predsednik Briand je včeraj dopoldne na skupni seji odsekov za zunanje zadeve in za vojno obrazložil vojaške posledice locarnskih pogodb. Razpravljal je o merodajnih razgovorih glede garancijskega pakta ter je poudarjal odlično vlogo, ki jo je igral angleški zunanji minister Chamberlain pri sestavi locarnskih pogodb. Locarnski pakt pomen j a zače-I tek nove dobe, ker tvori medsebojno jam-I s tvo med evropskimi državami v duhu var-no«ti in solidaritete. Ministrski predsednik Briand je naglašal, da bi bil leta 1914. sličen pakt preprečil vojno. Pakt vsebuje resne elementne varnosti, katere so za Evropo vzbudile veliko upanje za bodočnost. Člani odsekov so vzeli izvajanja ministrskega predsednika soglasno na znanje. V odgovoru na vprašanje komunista Ber-thona je Briand izjavil, da je dal Čičennu zagotovilo, da locarnski pakt nikakor ni naperjen proti sovjetski Rusiji ter da bo to tudi javno v zbornici poudarjal. Poleg tega se bo potrudil doseči za Rusijo v Društvu narodov stališče, ki bo enako onemu drugih držav. Doumerjevi finančni načrti P/AUZ, 21. Na seji ministrskega sveta finančni minister Doumer razložil svoje misli z ozirom na vprašanje državnih ti-nanc. Izrazil je svoje naziranje, da mora biti popolnoma uravnovešen proračun temelj njegovega programa, ter izdal svojo namero za razdelitev finančnih bremen oldne od l, ^^ so se ^^.IvS sodnike je zastopal nadsvetnik Pe- vrnili domov. Slo- svet^ VUr^eu Mv4ć*v,L avdijeoca sta v zvezi z •odhodom jugoelovenake delegacije v Washfngton in New-York. Datum odhoda je še neznan. Najbrže odide delegacija v sredo ali četrtek v Pam, kjer bo ostala ...__________, p»air dno, da reši vprašanje ju^osiovenskega mnenie ie marveč, da proti zlorabam svo- ^ FrandjL Od tam bo nato delegacij Ttisil na škodo državnih ^eso-- — " v s vrho zaščite Zasebne časti državljanov zadostujejo sankcije kazenskega zakona. bS tega zakona naj sepnmernospo-polnijo in morda tudi poostrijo, če je to po-FrXo. To naše mnenje je podkrepljeno udi z izjavo senatorja Barzilaia, ko ,e rekel, da naj se problemi ki se ičejo tiska, rešujejo na podlagi juridičnih in ne političnih kriterijev.___ Ne gre tu za kako pira.------ vzpostavo discipline in odgovornosti, ne gie za dušenje ambicij ljudi ali interesov strank, marveč za voljo, da se ustvari nova civilizacija in jasna veličina Italije. Poročevalec Rolandi-Rieci je razsežno polemiziral z govorniki opozicije. Priznaval je, da ta zakon res tvori del vsega političnega sistema sedanje vlade; toda to je sistem razjašnjenja in lojalnosti. Koristen - za državo. Vlada hoče, da se ne bodo več razširiale krive in tendencijozne vesti. Govornik ie zaključil: Italijanski tisk ostane na svojem visokem in resničnem programu kakor ga je v letu 1884. zasnoval Giosue Carducci z besedami: .Zraka in luci mladi Italiji! Svoboda na polju bojev za resmeo! Vera v velike ideale domovine in clovecan- Vojna v Maroku LONDON, 21. Kakor poroča «Daily Te-legraph» iz Tangerja, so Rifovci po zasedbi Ajdirja postavili na višinah v okolici to-^ove s katerimi uspešno obstreljujejo SSfco taborišče Ker nastopa Abd E1 KAm d roti onim plemenom, ki so preStt K K izredno nasilno, se je pleme " ' zopet priključilo njemu. V An-^ ^ .n^Sa zadnja akcija predsednika kot oftcijeh^ ker je p«anje s pomočjo francoske vlade. Anconski narodni Kberalc« pristopili k fašizmu ANCONA, 21. Narodni liberalci rncon-ske sekcije so včeraj pristopih k fašizmu. nadaljevala svoje potovanje v Washangton. Po seji ministrskega sveta je imel minister Stojadaiiovtć daHfti razgovor z Ljubo Živkovičem ter ie nato izjavit novinarjem, da je dane« vlada nadaljevala razpravo o odhodu jugo slovenske delegacije v ino zemstvo. Določene so bile vse podrobnosti, ki interesiralo vlado v tej smeri. O angleškem dolgu se v vladi ni razpravljalo. Za delegate so biU zaenkrat določeni Gjftigje Gjurič, jugoslovanski poslanik v Londonu, dr. Mflnn Radosanrtjevtć ter bivši pomočnik prometnega ministra Avra-movič. Končno se je na ministrskem svetu raz-pravljak> tuđi o posVovanju osrednje dr^ žavne posojflnice, ki bo prenehala poslovati čim bo »top* v aakon o poljedelskih kreditni. Občni sbor ^Podpornega dreštva beograjska aniverxe» BEOGRAD, 21. (Izv.) V6erai oe je iavr-jil občni zbor podpornega društva beograjske univerza. Volitve so trajale od 11 do 19. ure in njtti izid so |e zvedel šele ob 23. ud Prt tem so dobiti radikali 293 glasov, marksisti 265, davidovičevoi 224. sa- ter Keršič.__ Ponudba francoskih Industrtksu uladl Jamstvo za 10 milijard posojila PARIZ, 21. Francoski industrijci so ponudili vladi sodelovanje pri sanaciji financ tod vodstvom poslanca Delassallea se je v četrtek zglasila pri predsedniku republike deputacija industrijcev, ki sta jo nato sprejela ministrski predsednik Briand m jinančni minister Doumer. Ponudili so svojo pomoč pri izvedbi sanacijskih načrtov in stabilizaciji franka ter so se izjavili pripravljene, da jamčjo, kot so to storili nemški industrij« pri uvedbi rentne marke, s svojim celokupnim imetjem za najetje posojila. Večerni listi prinašajo izjavo poslanca Delassallea, ki je vodil deputacijo industrijcev. On je dejal: Industrij« s severa mislijo, da morajo vse produktivne sile v državi staviti na tehtnico svoj industrijski kredit in prihiteti državi na pomoč. Zato so pripravljeni, da s svojimi tovarnami jamčijo posojilo 10 milijard frankov v Ame-riki in da osi gura j o obresti in amortizacijo v s vrho stabilizacije franka. Pogajanja vlade so v teku. Posledice te inicijative morejo biti znatne; predvsem bi se dalo ozko spojiti vprašanje posojil in ureditve dolgov ter sklepa trgovskih pogodb, ki so zadele zadnje Čase na velike težave. Sušila in »praSanis razorožitve MOSKVA, 21. Z ozirom na to, da je bila tudi Zveza sovjetskih socialističnih republik povabljena, naj se udeleži razoro-žitvene konference, ugotavlja «Izvestija», da ni Rusija takih pogajanj nikoli odklanjala, čeprav ni nikoli imela preveč upanja, da bi predlogi za razorožitev imeli kak uspeh pri drugih državah. List pravi, da je skoro vsakikrat Rusija dajala pobudo za taka pogajanja. V dokaz navaja čičeri-nove govore na genovski konferenci in na konferenci balkanskih držav, katero je sklicala sovjetska vlada v Moskvo; v dokaz pa da so tudi govori Rakovskega na konferenci v Londonu in izjave Rykova na zboru komunistične stranke moskovskega okraja. Rusija rabi mir, ker ji stoji na srcu gozdarska obnova dežele. Tudi sedaj je ZSoR pripravljena udeležiti se bodoče razorožit-vene konference, čeprav je povabilo, katero je bilo poslano Rusiji, dalo povod diplomatskim spletkam, ki stremijo za tem, da bi se Rusija te konference ne udeležila. To bi pa bilo, piše «Izvestja >, prav pogodu Angliji, ki bi kaj rada prepričala javno mnenje, da Rusija noče miru. «ZnačiIno je, pravi ruski list, da je bila razorožitvena konferenca sklicana v Ženevo baš radi tega. ker je ZSSR sklenila bojkotirati Švico. Sovjetska vlada izjavlja ponovno, da je pripravljena sodelovati pri tej konferenci, a bo podvzela vse potrebne korake, da razkrinka pred svetovnim javnim mnenjem vse mahinacije, ki so šle za tem, da se razorožitvena konferenca obda s takimi pogoji, ki bi jih ZSSR ne mogla sprejeti, in da bi 9e tako onemogočila udeležba Rusije na tej konferenci». Vesti o novem komunističnem komplotu na Bolgarskem zanikane SOFIJA, 21. Bolgarska brzojavna agencija zanika vest gotovih inozemskih listov o odkritju nove komunistične zarote na Bolgarskem in o novih aretacijah v zvezi s tem odkritjem. __ Upor ulstrskih orožnikov LONDON, 21. V Ulstru se je uprlo 3500 obmejnih orožnikov, ker bi morali biti na podlagi nedavnega razmejitvenega sporazuma med svobodno irsko državo in UI-strom sedaj odpuščeni. Orožniki so zasedli svoje kasarne, municijska skladišča in shrambe živeža, zaprli svoje oficirje in poslali Siru Jamesu Craigu, ministrskemu predsedniku Ulstra, ultimatum, v katerem zahtevajo odikodnino 700.000 funtov ster-1 in gov (približno 100 milijonov lir, torel 200 funtov na osebo). Izjavljajo da bodd se primemo branili, ako bi jih hotela vlada ukloniti s silo. Ulstrski kabinet jim je ponudil odpravnino v višini dvomesečne pla- Poroča se. da i« minister spreiel ce. Vprašanje pa je 6e se bodo uporni orožnflđ zadovoljili s to ponudbo. Ta afera t izzvala v celem Ulstru največje razbur-<•• _ { Stavka končana - LONDON, 21. Stavka pomožnih orožnikov ULstra me je končala. Po dolgih raz-prevali ao atavkujoči sklenili sprejeti ponudbe vlade: dvomesečno plačo in brcx-•iačno vožnjo tretjega razreda za povra-tek dom, glasilo ministrskega predsednika, pripominja značilno, da koaHci^ske stranke n:so več osamljene in prepuščene same sebi. Postopan:e opozicijskih strank, k; so že takoj v prvi seji izražale skrajno borbenost, se splošno obsoja. In to ne samo od »trani koalicijskega tiska, mar- j več tudi od trani neodvisnih 1'stov in glasil na-! rodnih manjšin. Ugotavlajo, da je opozicija s! tem načinom svoja stremljenja le diskreditirala, j Da Nemci niso ed:ni med seboj, se je pokazalo; tudri pri volitvi podpredsednikov poslanske j zbornice iz-cpozicijcnalnih vrst. Nemec Spina j je bil czvoi cn samo s pomećjo koalicijsk'h : strank. Zato priporočajo češki list, nai se v bodoče ne meče vsa opozicija v eno vrečo. Gla-| »ovanje 27 nemških poslancev za predsednika [ koalicije in pomoč te poslednje pri izvolitvi j enega Nemcev za podpredsednika: ti dve dejstvi sta znak, da se v nemškem taboru začela streznjenje in spoznjanje, da morejo Nemci v Čehoslovaški le z aktivnim sodelovanjem koristiti svoji sjitffep- Pome na pr.. za sodelovanje na gospodarskih konferencah in na konferenci za — razorožitev. ► Če pomislimo, kako so te nedavno zvenele izjave aovjetekih predstavnikov glede Društva narodov in možnosti sodelovanja z nam, vidimo, da se sicer ie ne more govoriti o kakem Locarnu za Rusijo, da pa se more govoriti v*a» o poti do njega. Na drugi strani je pomembno, da se je zborovanje severnomoraveko-šiezijske zveze industrijalcev izreklo te dni za priznan e sovjetske Rusije de jure, Čehoslovaška bi mogla potem veliko več izvažati v Rusijo, kar bi imelo važne gospodarske in socijalno-politične posledice. Sedanje stanjje med Čehoslovaško in Rusijo *e nevzdrždjivo za bodočnost, ker đo-naša veliko Škodo. Tudi agrarni «Venkov», glasilo čehosiovaškega ministrskega predsednika priporoča pripoznanje Rusije. Nataša, da tudi možje, ki niso na sumu, da bi simpatizd-ral » sovjetskem režimom in ki so zastopniki kapitalističnega režima, priznavajo, da bi belo potrebno v državnem interesu, da se uredijo pravne razmere napiram sovjetsk iRusfii. «Pr&-ger Presse* pripominja, da so ji te izjave v zadoščenje in da |i obenem dajefo nado, da se rusko vprašanje ie enkrat začne promatrati s treznim in nekaljeriim očesom. NA SOVJETSKEM BANKETU — FRAK Francoski -socialistični postanec T. Bre-taine je prejel nedavno povabilo na banket na sovjetskem poslaništvu v čast novemu boijSevaSkeimi predstavniku. Na/ povabilu je bila tudi pripomba: obleka — frak, Bre-taine fe vrnil povabilo z napisano pripombo: «T. Bretaine, zastopnik delavskega okraja — nama fra&a. v katerem bi mogel priti na obed, prirejen na čast ,,zastopnika" [ruskih delavcev in kmetov.» DNEVNE VESTI Koreniti predlo«! proti ntiemu iolsteu Vsi vemo, kako korenitio je fašizem z raznimi uzakonjenimi reformami pritisnil na slotvansko manjšino v Italiji. Z Gentilejevo reformo smo izgubili šolstvo in v nekaj letih bodo slovenski učitelji, kakor se zdi, izgubili eksistenčno možnost, ker ne bo več slovenskih šol. Dasiravno nam je vlada na tako nemil način odvzela, na kar smo bili po pravici ponosni, je vendar mnogim prenapetim gospodom ta tempo še prepočasen. Nekateri j gospodje bi nas radi črez noč pokopali in| nas izbrisali s površja etnografske karte j Italije. To nam dokazuje poročilo tajnika dežel-! nega fašisttovskega učiteljskega sindakata^ Paola Zoldana. Na zborovanju šolskih kor- j poracij je ta gospod stavil vladi nekatere! predloge, ki se tičejo našega učiteljstva in šolstva. Ti predlogi kažejo skrajno nestrpnost in hudo zagrizenost izpačenega nacionalizma. Naslednji odstavki, ki jih navaja mo v prevodu naj zadostujejo v dokaz, da; je šovinizem pri teh ljudeh v velikih čislih.; Prvi člen pravi: Šolsko skrbništvo Julij- \ ske Benečije in Zadra naj se primemo poveča, da bo moglo izdatneje in bolj intenzivno delovati na šolskem polju v Julijski; Krajini, ker je to delovanje pri nas zlasti; političnega značaja. Drugi člen: Šolskim nadzornikom in vlad-; nim ravnateljem naj se v novih pokrajinah zvišajo nagrade in plače, da bodo mogli na narodnem polju uspešneje izvrševati svoj pckiic s tem, da se poostri nadzorovanje šol in učiteljev v teh delikatnih obmejnih provinci j ah. V teh dveh členih kliče gospod Paolo Zoldan nadzornike na pomoč proti učiteljem. Kateri so ti učitelji, se pač razume. Toda naslednji členi so šele mana za nase učitelje. Le poslušajmo, kaj pravi gospod Zoldan: . 13. čl. Vse šolske tiskovine in kar je sploh v zvezi s šolami drugega jezika, pa j naj so te šole javne ali zasebne, morajo biti i enojezične, to je v italijanščini, ki je državni jezik- ... . - Ta člen je z neznatnimi izjemami ze udejstven, zato naj se gospod Zoldan potolaži in ga črta. . 14 Vlada naj izda ukrep, s katerim se ukazuje, da se mora tudi veronauk v osnovnih šolah novih pokrajin poučevati izključno v italijanščini. . , , 15 Za drugorodno učitelj stvo naj se doba preizkušnje podaljša od 2 na 3 leta, pozneje pa naj ta doba traja le eno leto. To je, skoraj bi se zdelo, nekakšen bon: bonček za naše učitelje, toda naslednji členi nas pouče, da je tudi ta cukereek močno pomešan s pelinom. _ Šestnajsti člen govori, da je treba ustanoviti med počitnicami posebne tečaje za drugorodne učitelje, v katerih bi se ucih italijanščine. Ti tečaji naj se vrše v kakšnem mestu starih provinc in vsako leto. - Proti temu členu bi ne bilo drugega ugovora razen tega, da je nekolegialno. ce predlaga «tovariš» Zoldan, naj se slovanskim učiteljem vzamejo počitnice. Počitnice so tudi zaradi učitelja, ne samo cev in pouka. To dobro ve g. toda slepa strast je v njem zagrebla koieg. čustva do slovanskih tovarišev. Sedemnajsti člen zahteva, naj vlada ne nastavlja učiteljev, ki niso usposobljem poučevati v italijanščini, niti provizo- rično ne, . . Posebno človekoljuben pa je osemnajsti ""^Podobno, kakor se je ukrenilo za druge vrste državnih uradnikov, naj se drugorodni učitelji premeste v stare province, da se jim s tem da možnost se naučiti italijanščine in spoznavati druge italijanske pokra)ine vse to, da se pospeši njih duševno m duhovno zlitje z Italijo. .„ .. Torej, kakor so napravili z zelezmcarji; naj se zgodi z učitelji. Slovenski in hrvatski učitelj, pojdita globoko doli na jug, na S«r-dinijoin v Sicilijo zato da bosta srecnav tistem zlitju duhov. Po Gentilcjevi .reformi ne sme biti namreč učitelj premesceniz okrožja dotičnega šolskega skrbnistva toda gospod Zoldan hoče za slov. učitelje tudi v tem oziru nekaj drugega še bolj -pratrio^ tičnega». , ^ Devetnajsti člen pa je hiperpatnoticen: V slučaju, da bi narodna vlada s svojimi pravičnimi ukrepi nameravala ukiniti po-nčeoanje drugega jezika v osnovnih šolah novih pokrajin, naj se izda provizorična naredba v prilog drugorodnim učiteljem, da se prizadetim vsaj deloma olajšajo težke posledice, ki bi jih imela zanje odprava poučevanja drugega jezika. G. predlagatelj ima fin nos. V slučaju, da bi vlada ukinila poučevanje drugega jezika... In potem: s svojimi pravičnimi ukrepi. Če bi bil g. Z od dan na vladi, potem bi s« nam šele pravica delila, potem bi Sele deževalo «pravičnih ukrepov*. G. Zoidanu se silno mudi. Š* bolj kakor vladnim možem. Oni so mu prepočasni, zaspanci, oh če bi bil on tam na krmilu, kako hitro bi se vse to irrriilof Te predloige bo vlada pretresala, v koliko bo sledila g. Zoidanu, ne bomo prerokovali. Toda izkušnje zadnjih let dokazujejo, da se je mnogo takih predlogov že izpolnilo. Minister SL Radič Mesten v Sloveniji K-o se j« fcigosiovenski miaister prosvete St. Radič mudil v Mariboru, se mu je predstavila tuda deputacija Nemcev v Slovenije, ki mu je predložila svo^e želje. Minister je odgovoril poslancem med drugim: -Svet ae obstoji več «s zmagovalcev di> premagancev, merveC smo vsi premagani, ludii manjinsko vprašanje v Sloveniji bo urejeno. Ne pa v sto sli desetih letih, marveč v dveh do treh letib. Ia ktdAanašh isikgov se m za to, da se mil učimo sodčki jezdi. Istotako pa je tudi za Nemce v na&i državi iz sociialnih, go-spodw*kife ta političnih isziotfov »eodki-oolnva potreba, d.a si priu&ijo državni jeatk Manjšinsko vpra$as£e se t daha sporazuma. Vidite gospodBodite pov—in k>?alni drlav^ani, potem vam tamčfci, da ee na^de obHka. da boste mc&U «vc$e otroke poučevati v ovojem materinskem jeziku.» Na nacLai-n-e parLppmb« nemških odposlancev je izjavil minister Radić, nebenih okornostih doptž^čaL, bi ftofe sli oMastvc odločala o narodnosti otrok, ker Is pimvfca da pripada edino in pred vsem ifastfcn. Vsak tozadeven siuča«! naj se mu prijavi. Tako govori jugoaiovenski minister Nemcem v Stove-nLji. Kdaj pride daa, ko bodo govorili iako tudi na£i narodni manjfimi v Italiji, tki dan za dnem z vsem avojim vedenjem ustreza* tistemu pogoju, ki ga ie stavil minister Radić ne mik n majrAim v Jugoslaviji, de hoče,, da se manjinsko vpcaianje ugodno reii zatnjo'?! M Js z dodatnimi urami! Iz Lazareta nam pišejo: Početkom šolskega leta nas js več staršev tega šolskega okoliša pri avik> svoje otroke prvih treh šolskih let za pouk slovenščine v dodatnih urah in voditelj nam je izjavil, da bo to našo željo sporočil šol. ravnatelju v Kopru za uvedbo pouka materinščine v aiSjčh razredih. V prepričanju, da se bo zakon izvajal tudi na naši AoH, se nismo nadali« več brigali. Prve dni tega meseca so naii otroci prinesli iz šole šolska izvest^a; a z žalostjo smo opazili, da na njtih nimajo nikakršnega reda iz slovenskega jezika. In res smo zvedeli, da se naše zakonite zahteve niso upoštevala m se na& otroci ne poučujejo nič v slovenskem jeziku, -čeprav sta na šoli nastavi eni za vi&je razrede dve slovenski učiteljici. -- Prosimo torej naše narodne zastopnike, da se zavzamejo za naše uzakonjene pravice in zahtevajo pri pristojnih šolsk. oblastni ah, da se Tržačani in bližnji Istrana odide'o ob 8.30 s centralne postaje z brzovlakom. Oddaljeni Istrani morejo oditi aukataejs ob 11.30 s p (K* staje Sv. Andreja. — Vsi ia toćnol Zaplemba Estov, Z odlokom s dne 20. t. Ttl. M OrftlfaCl tf&SKlS pokraine odrsdil zajjiembo pofanssečnika -Li Coda del Diaviolo. št 534. z dne desembr« 1925, kar da vaebu^e tendanetjozne vesti, ki M znale razburiti duhove in kattti javni r«d. Z drugim odlokom, tudi s dne 20. L m., j« prefekt odrsdil zaplembo nemškega &ustr4im* nega lista «Der Gdtz», ker vsebuje sliko, xnaperjeno proti italijanski vlad« in proti državnim ustanovam. Šakovsld turnir v Trstu. V nedeljo se je pričel v kavarni «San Marco* šahovski turnir med Ljubljano in Trstom.. Oivo-ril ga je g. Josip Bcz«g, pa-edaedntk ^Tržaškega šahovskega društva.« in ravnatelj pošle v Trstu* kateri je v svojem govoru poudarjal veKki po» men, ki ga ima ta šahovska manisestacija * Trstu, in je s toplimi besedami pozdravil ljub« l anske goste. V imenu ljubljanskih igralce^ se mu je za prijazen sprejem zahvalil g. inž. Zupane Viktor. Spregovoril je ob tej priliki tudi g. Mario Monticelii iz Benelk, delegat ita>-lijanske šahovske zveze.Glavni odbor te zvezs in njen predsednik, g. Milrani, sta pos-Jala is Milana pozdravne brzojavke. V prvem kolu je zmagalo tržaško šahovsko društvo s 5 točkamt proti 4. Podrobnejši izkl je sledeči (b — bele,č —• črne figure): 1) Giusto Sardos (b) - inž. Tekavčič Ivo f^J 0:1; 2) Romano Ferrari (č) - Furlan Ljudo-mil (b) 0:1; 3) Bemo de AKmonda (b) - Jerošov Aleđtsej (č) 1:0; 4\ Vittorin cap. Buda Jč) - Vidmar Ciril (bj 0:1; 5) Pande inž. De Rim (b) -Valentinčlč Vekoslav {č) ift'M\ 6) Lui'ći Riede (č) - Vidmar Josip (b) 1:0; 7) Pinkas Fruchier (b) - inž. Zupane Viktor <č) 1:0; 8) Leone Sm-ger (č) - Mrzlikai- Rudolt (b) Vt:K; 9) Giuli De Nardo (h) - Kozrna Marijan (č) 1:0, Druitvene vesti — Pevsko drustvg »Ilirija; , Danes z\ečet točno ob 20 15 vaja za mešan zbor. — Pevo* vodja. — Z. M. D. Danes točno ob 21, uri odbo-orva seja, Vsled važnosti pros^n vse tovariše, da se je gotovo udeleže. — Tajnik. FORT Športni dogodki pretekla nedelje 1 1 — — 4 — 2 1 1 _ — 3 1 2 1 1 — — 2 1 2 2 1 — 1 9 6 2 2 1 — 1 3 3 2 2 1 — 1 5 10 2 1 — — 1 1 2 0 2 — — 2 2 5 0 Prosveta» (bazena), «OHmp> PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME. Izidi pete nedelje: I. divizija: — "Obzor - Gorica 0:0 (pri aitf-ska){ *Vo'g& - Adr^a 2:1; *Zarja - Sparta 3:1. II. divizija: — Jad®an - *Roool 9:2; *Zarja -Prošek 2:1; Magdalena - Grad (se ni odigrala); Primorje - Tommaseo (se ni odigrala). Redovanje. I. divizija: Obzor 3 3 — — 10 — 6 AdnLa 4 3 — 1 11 4 6 Volga 4 2 — 2 8 8 4 Žara 4 2 — 2 6 8 4 Gorica 3 1112 3 3 Prosveta 4 1 1 2 8 6 3 Sparta 4 — 4 5 21 0 II. divizija: Magdalena Tommaseo Grad Jadran Zarja Rocol Adria Prosek Primorje «Oiixnp'> - «Obzor» (nogomet). Nedel a 27. dec< 1925. - Igrišče v Rocolu. Dogodek, kn bo po svoji vrednosti enak vsaki drugi tržaški športni manifestaciji. «Leader» redovanja I. diviadje bo imel prihodnjo nedeljo v gosteh1 močnega, do«lej nedvomno najmoč-ne šesJa slovanskega *teama» Jui. Krajiine. To ie «Dlimp», oficijelni prvak Istre, ki bo moral koncem prvenstva srečati prvaka Trslsu-Gori-§ke, je četa, ki ne pride povsem nepoznana. Na&i športniki se bodo še spominjali ored letom in pol odigrane priateljdke nogometne tekme med omenjenšm društvom in raprezentanco ♦Opčine® —- «S. I. K.» feedanji «Obzor»). Sledna, najmočnejša, reprezentanca, katero so lahko v oni dobi postavila naia športna društva, je po srditem boju podlegla močnejšemu nasprotniku e 3:1. Dosedaj pevi uspeh v Trstu, katerega so odnesli vrli gostje v svojo čarobno Opatijo. Drugo za tržaški spoit neljubo razočaran e je bila pred nedavnim časom v Opatiji odigrana «01imp» - »Tommaseo« z izidom 9:0 v prid prvemu. A najpomembneje lavo-rike, s katerimi si je «OUmp» spletel svoj ve-lečastni venec, so bile turneje v inozemstvu, kot v Dalmaciji itd. *Obzor», eden najresne ših tekmecev sedanjega prvenstva, je našemu športnemu živiju dobro znan. To je četa, ki kloni le močnejšemu, vrednejšemu nasprot-tr'ku. V ena'storici «Obz-ora» bomo imeli trža-tici športniki vrednega raprezentanta. Druga, v naših športnih krogih nestrpno pričakovana tekma, je tekma hazene med v naslovu omenjenima družinama. Kar velja za goste -rObzora®, velja v še večji mern za nase mile sorojakSmje. Bodi kratko povedano. Neznatno je število jiugoslovenskih hazen, ki še niso imele priKke meriti svojih moči s hazeno «0'mpap. Razume se, da tudi zanjo »so izostali mnogi zasluženi uspehi. Mlade, tehnično jako izurjene Prosvetašice, so pred petimi meseci v Opatiji odigrani tekmi podlegle Olimpovkam s 4:1. To je družina, ki je ta pristno siovanska sport vpel ala tudi v našo sredo. Izvojevala je mnogo tekem, ovenčanih z zasluženimi sijajnimi zmagami. Brezizjemno vsi naši športniki bodo prihiteli v nedeljo na priljubi eno igrišče v Rocolu, da tako pozdravijo na kolikor mogoče vredne)^ način sorojake Iz Opatije. M. M- «Volga» - «Adria» 2:1 (1:0) (Širok, Franko - Počkaj). Medtem -ko je Aoto po ceU Itali:,i ivo|omet v nedeljo počival, so morali aUedi -Volge, « «Adrije» v nedeljo na ne ravno vab^votg^. b »o morda noaue " A/t-.j. itk a mučile igralce, poeebno AdHjaše, ki Uflcih skušenj n«o vajeoi-^a. predena m blato a, ni slišala udarcev. Izzivane ^boke igreJml ie hilo tudi onemogočeno radi oolzJtetfa blaU. Zato nismo prisostvovali lepi tekmi, Volga j — bolj sigurna na terenu — je spravljala preče} tehnike do veljave, vendar je ceio;a slonela na posameznikih. «Adria» je hila v napadu raztrgana in izgubljena, bramba se je bolj berila z vremensko neugodnostjo, kot a nasprotniki. V napadu «Volge» je bil krasen Franko in njegov goal je bil temu primeren — dolg, visok polprečen strel v desni kol — ne-branljiv! V «Adriji» je bil na boljši na igrišču Vrbec. Vratarja oba dobra, Četudi sta imela zelo malo dela. Prvi polčas vidi «Volgo» v lepem napadu, ki kmalu aobi v fugi Blažine enak odgovor. Kombinacija konča v avtu za «Adrijo», a Rupen* uniči pozicijo. Vendar se napad Adri e > vzdrži pod vrati «V>olge» in izzove strašnoj zmešnjavo. Lep «entre&> Brumata reši in spravi «Volgo>, ki začen'a polagoma ivadvladovati igro, v na»-pad, ki ji doprinese v 10 minutah korner. Ru-minuti zopet v korner. Na energično akci>o pena II ne zmaga -teže žoge, napad »Volge» se vzdrži v oblegovanju in prisili ^Adrijo* v 16. Kociančiča prenese Mahne «Adri o» v napad in izzove zopet nevarno zmešnjavo pred vrati •VolgeIz neumljrvega vzroka ne pride «Adria» do stTela. Igra se nato vzdržuje na sred'ni igrišča, po večini na poiovici Adri e*, vendar v nenevarni daljavi. Zopet je proti koncu BLažina, ki izzove napad in skuša po štirih strelih na vrata skortati Akcija konia v aut. Zopet odgovar a *Volga» in prisili < Adrro> v j tretji komer. Trenutek pred žvižgom s od r kar i skorta Širok. Polčas 1:0. Drugi polčas se je odigral v pravcat p'ohi, i tako da nisem mo£el na noben način zaznamo-I vati momentov. «Volga ;> se je vzdržala v majhni j premočni, Adrijaši so polagoma začenjali spo-j znavati teren in pritiskali. Sodnik je nastopi! v dežnem plašču j— pravcati pigmej na igrišču dežn'ki so bili me a igrišča. Franko pcnov4 v deseti minuti svoj sprint, z daljave 15 ni strelja na vrata, da se je zaiskrilo pod njegovimi nogami. Goali Zopet se vzdrži igra ns sredini igrišča — polagoma se začenja oražati premoč «Adrije», ki se vzdrži nad četrt ure. Napor napada dobi svoje pačilo v strelu Poč-kaa, ki v 35 min. igre prebije vrata c . «Adria» je prepozno spravila svoj elan do veljave — postaja mračno, dež je vedno hu si — žoga se že ne vidi več. Sodnik zažvižga konec Sodnik g. Plesnioar Boris. Ugajal s svojim' energičnimi nastopi. Bil e sicer ne'ko'r-ko površen, a je temu bilo v polni meri krivo vreme. Igra je bila precej teika in ni imela posledic le radi vremena in mehkih tal. PubI !-te precej. Četa zmagovalka: Spacapan, Brutr.at, Bašin Varles, Drašček, Pavletič, Franko, Širok, Šuli-jgoj, Draščekll, Spesot, S. R. «Qbzor» - «Gorica» 0:0. (Prijateljska) Ta prvenstvena tekma sc ni mogla vriiti radi skrajno neugodnega vremena. Sodnik ki je skupno s komisarjem S. U konstatira! absolutno neugodnost tekme, da znamenje tm pri ateljsko tekmo ob 14.20. Nt bilo rečeno zastonj, da je četa *Gorica» srečno prestala kmzo za dni h nedelj. Častno je držala svoje poz'cije do konca. Res je, da je *Obzor>, ki je igral v prvem polčasu z eno rezervo, šc enkrat impo-niral s svojo igro, a neodločeni .zid je za to tekmo najprimernejši. Junak vremenu kl'ubu-jočega moštva je bil nedvomno vratar Gorice,. Napadalci .Obzora«, ki so pnsh ki ub razoranemu terenu do mnogih krasnih streloV v vrata, so končno položili pred tem nepre. magljivim čuvajem orožje. V četi ^Obzora* s« se odlikovali Skilan, Kaligaris in Drugovič. V prvem polčasu neznatna premoč Obzora*. Napadom tega slede krasni protinapadi «Gorice». Slednjič ie igrala pjecej ča3a n« «Obzorovi» polovici, a ni pniSta — izjema atrel, ki ga German blokira v lepem slogu vratom do živega. — Prvo polovioo <^ru polčasa se igra na sredini igrišča. Ohrambj -Obzoraki tvori »ajbolAi od»ek če^te, klj^ baje z uspehom ljutim napadalcem *-«owce». Protinapad «Obzxrra», ki «e tokrat popolnoina utrdi v nasprotnem taboru. Radi izredne we (izbrana). Sodm* j. B. Sancin, izvrsten- Iz triaikega življenja Smrtna nesreča v openslri električni centrali. V električni centrali družbe «Societa Elet-fc-ica della Venezia GiuUa» na Opčinah se je dogodila v nedeLjo predpoldoe strašna nesreča, Dekanih .e .traSne strahove, katerih v res. da « W ^fpol ure od vasi Selce ravno v trenutku, ko je pograbil psa za tilnik. Velika je volkova niči ni, ter da ima prav slabe in nezanes- ljive obveščevalce. H koncu pozivi jem dopisnika, da se v prihodnje, če »e še kdaj srečaiva na tem «ri kateri je mlad delavec izgubil življenj« Okoli 9. ure je 29-letni elektrotehnik Fran fcpanger, etanujoč na Prošeku št. 155 in l*a- meščen v omenjeni centrali, etopil v takozvano električno kabino, dolg in širok hodnik v katerem so ob eteneh napeljane debele elekbro-vodne žice, po katerih kroži tok v napetosti kakih 50.000 voltov; hotel je pregledati, če je pri napeljavah vse v redu. Prednjo noč se je namreč pokvarila prekinjevalna naprava pri neki napeljavi. Spangher pa očividno m vedel, da je bila napaka že popravljena. Nesrečen eluča; je hotel, da tedaj ni bilo v kabini nikogar, ki bi Spangher ju to pojasnil. Nič hudega, sluteč, in meneč, da je tek prekinjen, je mladenič stopil na oder. nad katerim so pritrjene elcklrovodne žice, in se vzpel proti mramor-nati plošči, kjer so razvrščene prekinievalne naprave. Kakor znano, je vsako približanje k elektrovodnim žicam, po katerih kroži tako močan tok, zelo nevarno, če»vno so žice izolirane; zadostuje, da se jim človek le približa, pa se že sproži električna iskra, ki ga ubije. Tako se je zgodilo tudi Spangherju. Komaj je stegnil roko proti mramornati plošči, da pregleda naprave, je nenadoma švignila nanj velika iskra in nesrečnik se je zgrudil, kakor od strele zadet. Na zamolkel ropot, ki ga je povzročilo trupiu pri padcu, so prihiteli iz bliž-niih oJdeikov nekateri delavci in skušali poda^ nesrečnemu tovarišu kako pomoč. Siromak je bil močno osmojen po vsem telesu in ni kazal nikakega znamenja živi enja več. Na lice mesta je bil nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki pa je mogel le ugotoviti, da je Spanger že mrtev; smrt ie morala biti hipna. Truplo nesrečne žrtve poklica je bilo po ob a-stvensm izvidu prepeljano na Prosek. kjer bo danes pokopano. * Poskusen samomor. Obupana nad življenjem, ki ji z neznanih vzrokov zelo preseda, je 44-ietna Angela Ce-riani, stanujoča v ul. S. Nicolo št. 44, že opetovano skušala zapustiti to solzno dolino, a vedno zaman Ljud e so jo vedno še pravočasno rešili iz hladnega objema koščene bele žene. V nedeljo je Cerianijeva skušala doseči svoj žalostni namen, ki se ji j.e dosedaj vedno ponesreči!. Zaprla se je doma v kuhinjo, odprla pipo pri plinovi napeliavi in čakala, da " --------~ * Toda tudi polju, podpiše s pravim imenom. Zorka Kosmina. Iz triaike pokraiine VOLKOVI. Iz Prestranka nam poročajo: Po ozemlju psa moč posebne^ v čeljustih. Ko je namreč za-] grabil psa za tilnik, mu je stri črepin^o, da so ubogemu psu skočite oči iz glave. Tega volka je ustrelil lovec France Vadnal iz Slavine. Podprefektura mu je izročiia 200 lir nagrade. Drugi volk je padel zopet v zasledovanju; psa. Bilo bi po peu, da ae ni obrnil v največjem diru proti gospodarju, kateri je bdi ž« opo- j zorjen po cviljenju paa, da ee nahaja nekaj, iz-vanrednega v bližini. Tega je ustrelil neki laski žel. uslužbenec, in sicer le nekaj sto korakov od vasi Žeje. _________ r------------------__ ± Tretja volk pa ie izdihnil svojo grešno dušo volka sredi Mateinjevas-i. Volkovi so tudi na-j ' Postojno, ker je jedel zastrupljeno pravili veliko ikode, najprej na ovcah, seda>,^e nao P* - fcS Kot že omenjeno, postajajo te mrcine vedno da prihajajo do okoh hiš in to množini. Tako so na pr. prišli —-----------* 1 vniiffivi sesi do številu, v noči od 14. na 15. postali nevarni tudi živim m l|udem. „a podajo Prestranek, kjer so morali radi teh Volku posebno diši pasje meso, takoda _ga na^os)o ns § rcmikan em na progi. slast po tem mesu napravi tako predrznega, Kosmrtumc F______ naše občine se potepa že precej časa večja množina volkov. Oglašajo se v nočnih urah v bližini vasi. Seveda postajajo od dneva do dneva bolj predrzni, tako na pr. so shsali tuliti IZŠEL JE STOLPNE URE urar, Kcmen. ima \ zalogi Franjo Šiotfa, 173T L lepei Koledar ,xdinesti Prodaja se v Trstu v Tiskarni .Edinost* Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Štoka Via Milano 37; v Gorici v Katoliški knjigarni Via Carducci. BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovenske.- Slavec, vie G^ulia 29._ 64 PRODAJALKA manulakturietinja, boijša moč, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Cenj. ponudbe »a upravaištvo «Edl-nosti» pod št. 2000._ noseč« na 177® BABICA, diplomirana, sprejema dom. Madonnina 10, II. Vesti* z Goriškega SMRTNA KOSA to. Saj je • bil sedež županstva tudi že v Pozor 1 Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egiptovskega grafologa, ki stamrje v ulici Fonderia št. 10, 1 nadstr., vrata št. 5 cd 8. ure in pol do 1 ure pop. in od 2. dot 8. ure zvečer. --------------. , Hudajužni. Edino zahvalo so Grahovčani dolžni Včeraj zjutraj je preminula po KratKi m Nemškirtarjem, s pomočjo katerih so dobivali mučni bolezni v Sv. Križu pri i pri volitvah občinarji spodn e baške doline šele 40 NALI OGLAS! DELITEV SKUPNIH ZEMLJIŠČ, občinskih pašnikov in gozdov! - Brezplačne Iniorma-cije da a pisarna v Gorici, Corso Vtfrt. Ema-nuele III., 19 pritličje (v hiši hipotečnega zavoda). Glavni zastop zavarovalne družbe «La Nord» in «Royal Exchange» v Gorici. Viale 24 Matfgio (blizu sodni je) daja brezplačna pojasnila o zavarovanju proti nezgodam na delu in sklepa tozadevne pogodbe, zastopajoč «Sindacato Vexonese». Glavni zastopnik Hrovatin Ksist, Gorica. let stara gospa Kristina Mrevlje' večini£)t seveda s par glasovi. V slučaju preme-- • — ■ ~ » » bodo inreli Nem- ČEVLJARSKEGA va:enca poštenih starišev, sprejme Peter Beton, II. Bistrica. 1773 dovskega župana _ _ ob 3. uri in pol popoldne se vrši njen po-j .t - __1___lahka si rien pu- i Oddaljenost županstva od sodndje in davka ^ — -- . - . - - . \ laKkfl "ie nima nobenega pomena. Kot da bi se mo_ greb na aomace poKcpansce. .u*;.., ■n a ■trtrl-niin aLi davčno iztir-j t** ^_1___ — Hm^ir.fir MAJHNO POSESTVO z novo hišo, gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 3 nive, gozd, v bližini Kranja, se ugodno proda mla zemljica, žalujočim družinam pa iskreno sožaljel LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM ral občinar, ko gre na sodnijo ali davčno iztir. n jevalnico, zglasiti poprej na županstvu. Če s« gre že s tega stališča, ima veliko večjo^ugod- nost Podbrdo. Isti vlaki, ki vozijo iz Graho- i^VU^U - ------ — v Sv Lucijo vozijo tudi iz Podbrda. Še Najdostojnejšo zabavo za božične praznega v bv^Lucijo, voz ^ ^ ^ tke si preskrbiš, ako posetiš mladinsko ■..........^ ,-------^ igro v štirih dejanjih ^Pogumni krojaček*,, nike si preskrbiš, ako posetiš mladinsko zo;lakov> ^^ se Grahovem niti ne usta-__ v štirih dejanjih «Pogumni krojaceK«,. v.,o _ Hočete še kakega pojasnlia? ki se uprizori na Štefanovo in dan pozneje. I ' Podbrčam. Ta igra nudi malim in velikim prav obilo j __ prip ur : . Xudi za ta dopis velja ista razvedrila in prav radi tega se je stavila! pripomba s ^tero smo pospremili pred par i _ tudi sedaj za praznike na vrsto. Pravljična - - Po dolgem in hudem trpl enju je danes izdihnil svojo dušo, star komaj 30 let, Anton Rep ____in zapustil v najgloblji žalosti soprogo Justino, * ___ „„intročiče Zoro in Albina, mater in ods3treša dema paru. Ponudbe pod .Pn,eten dom, na '^ ;nimcnu drugih sorodn kov na- upravmatvo .Edinosti". 1785 brata, k, tud.j^ ^ vfem priiatcl em in znancem. . ZemUci ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v sredo, dne 23. t. m , ob 12 uri } mrtvašnice mestne bolnišnice v Št. "eter na Krasu, kjer se bo ob 14. uri vršil pogreb Trst, 21. decembra 1925. VRTNAR-hlapec, močan, brez družine, dobi takoj službo. Judovska bolnišnica, Via Co-logna-Scoglietto 2. ' 1786 PISALNI stroj, skoraj nov, se proda v Via del Bosco 6, skladišče. 2730 GLASOVIR, pianino, debro ohranjen, iz druge roke, kupim. Ponudbe na upravništvo 1___t-----Solnr-fm V efPK KTVfVml- Josipins Cflhcrllo roj. s sv. zakramenti, mirno po kratki in mučni bolezni, včeraj, dne 20. decembra, previđena Gospodu zaspsla. * Zemski ostanki predrage pokojnice se bodo prepeljali v torek, dne 22. t. m. iz mestne boJnke v Nabrežino, kjer se bo vršil ob 14.30 pogreb na domaČe pokopališče. TRST-NABREŽINA, 21. decembra !925. £»ton Cal ari a, soprog. Vliiem, Edmund, Frsnc, Anion, Alojz, Marija por. Sak»i<*3, hči. zet, svakfnje, vnuki, bratje, €avt Tomaž, Ivan BoscheSii Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.1II 47 sinovi. SHvesler in seveda ta. da dobe naslovi j enci v in okolici zanje namenjene pošt. posojat ve za eden ali še več dni pozneje. Kanalski Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preza-lostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, sestra, svakinja in teta, gospa ,___r , pozivamo poštno upravo _______________ ;a sprejeli v okulistih ni odde- | ku name§čeno poštno osobje izpitu o zem- božni piacutarji z žalostjo v srcu spomi-iki imajo prav malo upanja da . naših krajev, po katerih opravlja ; { ^ ^^ župnQ cerkev sv. Vida, ki svojo službo, zakaj Kanal vendarle m — ludi ge vedno \eži v razvalinah, pri vseh bridkostih in težavah — kaka od IDRIJA. Boga pozabljena zakotna vas, saj ima svojo Miklavžev večer. (Zakasnelo.) Tudi pri nas v Idriji imamo «Šclsko drušftvo», o katerem pa marsikdo misli, Tragična posledica prepira med mladima zakoncema. Med 23-letnim uradnikom Jakobom Volcan | ^^jjo. in n egovo 21-Ietno ženo Marijo so ze deij časa. ' TELEFONSKA KABINA teK^CJ Ko je ločila država telefon v oskrbo j papirju. foda kdor misli teko, se vara vtćkrat, je preteklo soboto zopet prišlo med j pr^taih podjetij, je bila javna kabina za j druMvo deluje - seveda kakor m«ipac do-mladima zakoncema do prepira, ki je bil to! telefonske razgovore prenešena iz postnega j puščajo razmere — naj priča sijajna prire pot ;ako hud, da je končal v pretepu, ki ie za , . restavracijo -Al Corso», kjer ^v Miklavževega večera. Prireditev se žena slabo končal. Kerje iiak šibkega zdravja "U® ^ noKtavlieni v veži — dve ^iiU - 5. t. m. oib 18. v rudni beleha namreč na pljučih — > deloma radi | sta biU pos^ ^_ ■ . e roj. Kovač soproga davčnega prokuratona danes po kratki in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi, v 40. letu starosti, vdana v SPCdpogareb'b!age pokojnice se bo vršil dne 22. t. m. ob 3.30 pop, iz hiše žalosti mače pokopališče. Po želji pokojnice se cvetje in venci hvaležno od Klanjajo. SV. KRIŽ, dne 21. decembra 1925. Žalujoče družine: M r svije, Kova?, Repi?, Uavrenfi^ Kunstek, PeUk Go- na do- postavl j irec na pi)u.v_ju — <- uviuuii. -------j . , , . razburjenja, .delom. . radi. fcunk rar^iene«. j teW«uOa ^m1-,^ tele{ona, pa hoče tudi o^slih. IX« m ____ I^lrnU Ir I __Ji! ___1 H restavracije dve je vršila v soboto 5. t. m- ob 18. v rudni je torej tako ne-' §kem gledališču ob obilni udeležbi otrok u in ostali sorodniki m 3-leinim otrokom, je kmalu petem popadel fe te.efon£ka zveza s Trstom preobložena, i je pomml raz.bur,ene dubove nasA malo ijai-i s Jies, da je tako grdo ravnal z ženo. Kes ~ Žalost sta ga tako prevzela, da je sk.enil iskati £ tolažbe v smrti. Predvčerajšnjim je otro-ia iz-i čil svoim sorodnikom, nato je šel z doma in ckoli 20. ure je v ulici Mo'ino a vento izpil znatno količino karbolne kasline. Mimoidoči l!ud;'e, ki so ga kmalu potem strašn'h bolečinah O eno ali več ur v veži restavracije, da „ončno dobi zaželjeno zvezo. Kdor hoče med časom čakanja sesti, mora iti v resta- • i t r ___u raitaV kov, ki so deloma v strahu, deloma v ve- selju pričakovali prihod — celo leto prića- ________kovanega dobrotnika — sv. Miklavža. Ko ^ijo'kdOT pa hoče~šedeti v restavraciji, jc godba prenehala;, se je začulo izza odra , ±Za\ i>iti ali iesti: ali pa oboje. Detie ki ie naznanjalo prihod Maklavza na nfSetr„ Lrakoa,/nao 1 dobiP'zaleli'^. zveL, teiai! Ln'. jo.' Vedno bkiT se ^ulo pelje in ob inah. so poklicali | mora siromak plačati pristojbino za tete- smrtm tišim v dvorani, se počasi oagrjit, oč zdravnika rešilne posta e. Nesrečni i {onski razgoVor in še restavracijsko pristoj-, zavesa m i^pofconsce stopi Miklavž s sti-moz je bil prepelan v mestno bolnišnico, kjer - i* J— so mu izprali želodec, a kljub temu je njegovo stanje ostalo zelo nevarno. Tragični prepir bo Cis^^iavi-li kabine v kako kavarno, tedaj | duhove, se je začiulo rožljanje za pozort- ta greh še odpustili. Za borih 90 sto- ščem in kmalu nato so se pojavili trije se je najbrž zahteval svojo žrtev. ie dušil jezo med časom čakanja. Ako bi jem običajnem govoru m ko je bili postavili kabine v kako kavarno, tedaj ! duhove, »e je začulo rožljanje ,bi iim ta greh še odpustili. Za borih 90 sto- ščem in kmalu nato so se poj Pijani kožijaž in njegova žrtev. kaUJe slane čma ^a, bi vsaj člo- paj-keljni. Našim malčkom je trenutno za 66-letna Ana Corsig. služkinja pri neki dru-1 . ' nrf>jno Hobi zveao, prečital vse mogoče stalo srce, mraz ^m je šinil po celem telesu žir v ulici Ginnastica St. 11, le bila v nedelj! ^ pregledal vse mogoče ilustrirane in kesaK so se svojih grehov. Po govoru cv hude nezgode. Ko je šla okoli 17. ure po, liste m l^eg telefonske kabine Miklavža je sledila razdelitev daril in pra- Giacinto GalUna, jo^je podrl £ JL.i postavijaU | Rvanje milčkov po Miklavžu. Lagal bi, če z žrt ul____________ , v reko avno kočijo. Kočijaž, kateremu se poznalo, da ga ima jrrecej pod kapo, jo je hotel l ar na lepem odkuriti, kakor da se ni nič zgodilo. Sele ogorčeni ugovori navzočnih so gaj pripravili do tega, da je sprejel ranjeno starko i \ kočijo. Toda namesto da bi jo peljal v bol-J nišnico ali na rešilno postajo, kakor bi bil moral, jo je pel'al pred neko gostilno v ulici - -r 1 - :: —1 -vina. Ker To-re bianca, 6eš da ji plača polič v vežo restavracije, to se pravi postavljati sevanje ljudi — pri današnjih goriških telefonskih j- razmerah — na težko preizkušnjo ter zavajati jih k pijači. No, in sedaj naznanja . . va da je dala postaviti v Gorici javno kabino za telefonske razgovore, sicer zopet v oš tari j i, namreč «Pn zlatem PO_ iDalie na IV. st anij - . . ■ ^' • -v' ' - Poseli^© ¥ Sloveniji na prodal! Vse parcele leže v neposredni bližini hiše ob cesti Celje-Pečovnik-Pnst.va. Njive z zelo rodovitno zemljo se nahajajo v ravnini, travniki ob poteku s sladko in kislo krmo. Vrtne parcele imajo solčno lego. Gozdne parcele so poraščene večinoma z 30 do 40 letnimi bukvami. Na travnikih se nahaja 40Rodovitnih sadnih dreves. Vrtne parcele merijo njive travniki pašniki gozdovi . . . Stanovanjska hiša, ki je istočasno tovarna, je enonadstropna. V pritličju se nahajajo " shramba, pisarna, 2 kleti in stranisče. V prvem nadstropju velika ve-anu> hvaležno. Vemte mi, da to ni res. Jaz se na- «V teku pol ure pričakujem od vas nadalj-nega poročila. Če bo tretja oseba tujec, poskušajte izvedeti njegovo ime.» «Upam, da vam bom uoodi!. Mlada gospodična je pravkar vstopila. Moram naza; na svoje mesto. Brightman se je obrnil h Crawshayu, ki je v posebni posodi stresal zmeSano pijačo. «Tretja stranka,« je omenil. • Zanimivo, izredno zanimivo! Morda posredovalec. Mogoč« ^ Pa tudi, da bo »amo or, Gant». Detektiv je odkimal. t , _ . «Pred tremi četrti ure je dr. GaM vstopil restavracijo Gatti, kjer ai * naročil večerja Bil ie popolnoma sam in v futranti obleln.» Crawshay e nalil zlatorjavega likerja v čafte. «Gospodična Beverley bo ob osmi uri obedo'in ponudil -detektivu, v dtugo čašo je nalil poj vala pri svoji navadni mizi, gospod,« se je gla- tem se sebi. bi dejal, da na bilo nič solz in nič joka, vendar pa so se kljub temu vračali naši malčki veseli in zadovoljni domov. Omenim oai še deklamacijo neke deklice o svetem Madavžu, Msko društvo je obdarilo 60 otrok s *poanjo obleko, nogavicami, copatami itd., taJco da je vsakdo dobil darilo v vrednosti nad 20 lir. Poleg tega pa je bi*o obdaro- varuh s slaščicami in pecivom nad 200 otrok. Priznati moramo, da je to veliko de! o. ki so ga izvršile ponajveč odbor niče ..Šolskega društvaPred vsem gre njim zahvala, poleg vseh darovalcev, ki so na en ali drug način pripomogli k tako .sijajni prireditvi. Prepričani naj bodo, da jim vre iz src naših malčkov najlepša zahvala, in ta na; jim bo v zadoščenje. Omenim naj še to, da se je neka oseba izrazila, da je tak večer za mladino nekaj groznega. To je že star naš običaj, o katerem smo prepričani, da ima velik in dcr ber \pliv na naše malčke, posebno v današnjih Časih. — x. .. Gledališče. Ko je prišla v Idrijo komisija, da pregleda naš Talijin hram, je našla v glavnem vse v redu, a določila pa je še neke posebne določbe, po katerih se morajo ravnati od sedaj naprej vsa društva. Vrste sedežev morajo biti oddaljene druga od drage vsaj 45 cm. Med prireditvijo morajo biti ves čas odprta stranska vrata, ki morajo imeti napis «Uscita di sicurezza» in nad njim mora biti ena svetilka & svečo. Poleg teh pa mora biti še šest drugih svetilk v dvorani. Svetilke na petrolej so prepovedane. V dvorani mora biti 8 napisov — prepoved kajenja». Kdor kadi, se mora opozoriti. Stoli posameznih vrst morajo biti zvezani skupaj, tako da ostanejo v slučaju nevarnosti ali panike na mestu. Pri vsaki prireditvi morata biti navzočna dva gasilca. To so najnovejše odredbe. Je pa še veliko drugih pomanjkljivosti, tako n. pr. bi se morali dobiti stalni sedeži za prve vrste, da bi jih društva ne iskala okrog pred vsako prireditvijo itd. KOBARID. Ko je šel na dražbo zakup davčnih izUr:e-valnic v Kobaridu in Bovcu, so se oglasile in udeležile dražbe tudi nekatere domače tvrdke ter so tudi s svojo najnižjo ponudbo zmagale. V-demska prefektura, ki je imela potrditi izid dražbe, pa ni potrdila najnižjih domačih ponudnik v, češ da nudijo premalo amstva in sposobnosti za izvrševanje tako delikatne službe kot je poslovanje davčnih iztirj-evainic. Zato je potrdila neko znano tvrdko iz bližine Vidma kot zanesljivo, sposobno, pošteno, solidno itd. Usoda računov je pa te dni prav muhasto zahtevala, da so ugotovili samo pri kobariški iztir evalmct okoli 200.000 lir psriman kljala. Zaprli so radi tega iztirjevalnico v Kobaridu in pa Bovcu ter tudi dotične uradnike. Škoda za pošteno, zanesljivo itd. tvrdko! Zaenkrat bodo posle dotičnih iztirjevalnic izvrševale občine. Ne vemo, če bo razpisana ponovno dražba bovške in kobariške iztir,e-valnice, tudi se ne bodo zopet silile za ponudnike kobariška posojilnica, Mleku ž iz Bovca i. dr., kii ne nudijo ne dovolj jamstva in tudi ne sposobnosti za izvrševan e tako kočljive službe. grede bodi povedano, da je naloga današnje časopisja) inteligence, kulturnih delavcev in mladine Se posebej, da z delom peresa in duha pripomore k uničenju sleherne partikuleristiČn« tendence duševnosti vseh drobcev našega naroda, da s« enkrat za vselej v slovenski duši zabrišejo sledovi političnih meji, ki sta 'ih preteklost in tudi sedanjost začrtala na živ»m duhovnem telesu našem. Ta prerojena in unificirana narodna duša bo šele oni trdni temeljni kamen, na katerem bo mogoča za bodočnost tudi duhovna obnova ljudske psih«, ki ie, kakcr povsod drugod, utrpela tudi pri nas v voini dobi ogromno škodo v vs«h karakternih črtah svoje kulturne individualnosti. Zato pa e potrebno, naj mi gospod avtor verjame, da je vsak kulturni delavec, pisatelj tudi, prežet od nekih ob če človeških etičnih in moralnih vrednot, ker ie šele potem mogoče, da bo seme njegove setve pomagalo ustvarjati iz ruševin sodobne človešku p«he, slovenske tudi. svetlo in jasno podobo v resnici svobodnega človeka, t. j.: človeka, ki fco v nat-ežnh trenotkih; svojega življenja iskal in našel duševno ravnovesje v — seba. Ta človek se ne bo mogel, seveda, navduševati in opajati ob rož-Ijan u krvavega meča, ker mu bosta ikralj Ma-t:až in niegova vo'ska le simbol človeškega notranjega os v ob o,jenja, tiste svobode, ki ne pozna verig in ne me e ter se jI adi vsak besedni iredentizem ie prazno zvoakljanje sovraštva pijanega čustva, ki ni v resnici nič dozivalo in nič pretrpelo. Kajti dub, govorim o ljudski duši, ne more sprejeti nauka, — posebno po bridkih izkušnah zadnjih desetih let! — da naj se svet in življenje v njem vladata z ognjem in mečem, ker bi potem žagal vejo, na kateri sam sedi. Če pa r.a> pomenjata iredentizem' in n-egova gesem napor k duševni obnovi pari morskega lovanstva, če naj sta skupno stremljenje vseh narodovih sil do samoobrane šn samoohranitve, potem sta vsakršno sovraštvo in sleherni meč v njih popolnoma ne na mestu, ,ko so ti cilji dosegljivi tudi z vsakim resnim in pravim kulturnim delom. In tako kulturno delo, tki smo ga mi Primorci posebno potrebni, more biti an "e tudi vsaka tiskana beseda, če jo j« 1« napisa^ duša. očiščena od vseh zablod in strasti življenja. V « Kresnicah in snežinkah'* pa slavita jeklo in surova poltema strast svojo nebrzdano vzgojo. Kam naj gremo s človekom, ki zapiše «A az, ki domišljam si, da sem umetnik*, in se ni orav nič zbal dobro minuto poprej vprašati idol svojega srca «Morda te polne noge — so kliuč k tabernaJdjti, ki čuva skrivnostno posodo spočetja?» — Spiričo teh idealov življe-"n a mladega človeka, ki z nekakim samodopa-daien em opisuje svo^o duhovno pot v verz h «Čim dalje niže, globlje, globlje in — v jarek voz in z vozom — faz..*...», se moramo s strahom vtprašati: «Kakšna pot ti je usoiena, o naše ljudstvo, če je vsa tvoja mladina taka?» A ko se spomnimo na vse tiste številne skupine mladih liudi, ki so v teh težkih letih življenja primorskega t udstva z zdravim instinktom sinov svoje zemlje, našli pot k resničnemu kulturnemu delu ponajveč tihemu in na zunai skoraj da nevidnemu, potem nas te blodnje «Kresnic in snežinka ne morejo skrbeti, ker vemo, da pojde slovensko in posebe; še primorsko ljudstvo — mimo njih. Janko Samec. :asopiejaj ne obeftofa aefltan arom, ta ta n* » t* podralnico Sol. društva r- itfrala ta neznatna veota pri bodočih i tal i- darovalo avsboivanako gosp. društvo Nar. dom jansko-angleških pogajanjih kake vloge. 15 f * počastitev spomina dcJgoletnega zvv Anglija ni na avt>jem ozemlju utrpela ni-kake škode. Njene izgub« na brodovju je Nemčija nadoknadila z odstopitvijo svojega trgoiyinskega brodovja. Anglija pa kljub temu prejema trikrat večjo reparacijsko kvoto nego Italija. Inozemska posojila. «Gazzetta Ufficiale» je objavila kr. dekret, ki urejuje najemanja italijamskih posojil v inozemstvu. Glasom tega dekreta si morajo vse javne korporacije, trgovske družbe in tvrdke, ki kani j o najemati več kot eno leta trajajoča posojila v inozemstvu, izprositi najprej dovoljenje finančnega ministrstva, kamor morajo nasloviti dokumentirane prošnje, iz katerih 4so razvidni vzroki, ki govore za najetje posojil in pa pogoji, pod katerimi je mogoče dobiti posojila v inozemstvu. Finančnega ministra Volpija so vodili k izdaji tega dekreta sledeči razlogi: 1. Zabranitev prevelike zadolžitve italijanskega gospodarstva v inozemstvu. 2. Omejitev inozemskih posojil na one panoge produkcij«, kf don asa j o stalne in redne dohodke, ki presegajo pasivnost posojil. 3. Harmonično discipliniranje razdelitve posojil na razne panoge industrije, oziraje s« pri tem na količino in kakovost. Imenovani dekret ustvarja novo obliko razmeri a med funkcijo in odgovornostjo države in ono privatne industrije. Mednarodna gospodarska konferenca. Gospodarska komisija Društva narodov pripravlja tla mednarodni gospodarski konferenci, na katero ne bodo pozvani državniki, ampak zastopniki gospodarskih organizacij vseh držav. Idejo za to konferenco je dal znani francoski veleindustrijalec in bivši finančni minister Loucheur. Vinski monopol. Norveška je edina država na svetu, kjer je vino podvrženo državnemu monopolu. Razprodaja vina ima v zakupu velika norveška tvrdka, ki pa nima pravice do nakupa vina. Nakup namreč izvrši oddelek državnega vinskega monopola. V to s vrho se podajajo zastopniki vinskega monopola vsako leto ob času trgatve v razne vinorodne države, kjer se prepričajo o kakovosti vina, jemljejo s seboj različne vinske vzorce, na podlagi katerih sledi poznejši nakup vina. Do sedaj pa so obiskovali samo Španijo in Italijo. Letos sta obiskala Italijo dva zastopnika norveškega vinskega monopola. Vladni odposlanec jih je vodil po raznih italijanskih vinorodnih pokrajinah, kjer sta okusila dobrote italijanskih vin. Prikazala pa se nista v naši deželi, kor menda naše vino ne odgovarja norveškim zahtevam. (47} Znanost in umetnost Koncert Anite Hussak. V petek zvečer se je vršil v dvorani Circoio Artistico koncert liričnega soprana Amite Hus-sak. Prvi del programa je bil posvečen pesmi, drug: dei opernim arijam, oziroma oba dela sta končala z dvema točkama, k: sta bili v navskrižju z umetniško smerjo tega večera, ker irancoska Robertova kanconeta ' Sourir» in Leharjeva romanca iz operete o običa:nih šopkov in cvetic. Priporočamo ji prav toplo, naj se ne ustavi sredi dolge rsot:, temveč naj nadaljuje strogo, disciplinirano in vestno, kakor se spodobi borcem na polju umetnosti. Ra^noličnos programa je vplivala seveda tudi na izvajan e pesmi tako v tehničnem kakor v glasbenem oz ru. S^ošno se je pevka bolje odrezala pri pesmih nego pri opernih arijah. ker konečno Verdijeva arija « Caro nome» 'iz opere Rigoletto je trda kost celo za umetnice. Razen pesmi tržaškega glasbenika Catolla (ki t- samo spremlal pevko na klavirju in to prav dobro), dal e Pizzetti-ja in Frausina je najlepše poda'a Robertovo Sourir^, Leharja in izvap programa arvjo <-Mimt» iz Puccinijeve opere La Boheme* Miiko Kra^elj: Kresnice in snežinke. Ljubljana. 1925. Samozaložba. Sca m po sonetu Pi ancem > na strani 23. p<- ču oče zbirke, da spada avtor med vrste tistih Pr morcev Jugoslavije, kateri so v to našo prmorsko grudo tako zaljubljeni in zaverovan., da goijo — zavestno ali nezavestno, ne vem! - rte ko vrsto ku turnega in družabnega partikularizma, ki e bil morda upravičen pr«d pal stoletjem, a je danes po ujedinjenju vseh treh rodov Jugoslavije popolnoma nepotreben, da, celo nezmiselen in škod'j.iv za bodoče kulturno ujedin en e jugoslovanskega naroda. Drugače si ne morem razložiti verzov, kjer avtor otepa s Kraivci, z regljajočimi žabami, blatnimi jarki in barabami, tedaj s samimi atributi — tudi če se izognem vprašanju, v koliko more tati ves ta besedni arsenal primerno oblikovno sredstvo resne umetnosti! — ki dh lahjco z mirnim srcem uporabimo od Abrahamovih Časov naprej za vse narode na svetu. Mislim, mimo- F. Ks. Svoboda. Popek. Bogatin in anrt. Iz češčine jprevel dr. Fr. Bradač. Zbirka gledaliških iger. Oder 13. zvezek. V Ljubljani 1925. Zak>ži!a Tiskovna zadruga. Cena Dan 15, s poštnino vred Din 16. Trina;sti zvezek ro Pepelug. ZUrko toplo priporočamo. stega člana pok, Ivana Sktemba, trgovca z ogljem v Trstu. Potom gospoda Lojze-ta Bizjaka iz Divače so tamošnji rodoljubi darovali za boiičnico Ženske podružnice « Šol. društva« L 115.60; darovali so kakor sledi po 10 Lir: Fran Mlakar, Fran Mahorčič in Obeisnel Andrej; Marija 2i-berna L 5.10; po 5 Lir: N. N., Mari'a Rebec, N, N , T. Kariž, J. Jančar, Valentič in Josip Gom-bač; po 3 Lire: Fran Perhavec, N. N., Prek Jakob, A'ojz Rijavec; Žiberna Fr. L 2.50; po 2 L: Josip Marušič, Cerkvenik Fran, Obersnel Va-Lentin, N. N., Andrei Cerkvenik, N. N., N. N., N N., R. Renčelj, Kokošar Ž., Majersič, Žiber-na Em., N. N., N. N.; po 1 Liro: Ivan Može, G. Um-ek, in N. N. Za božičnico «Splošn. slov. žen. društva* v Gorici je nabrala v Solkanu gčna Petra Go-m:iček L 40, in sicer so darovali: Brumat L. L 2, Gomišček Št. 5, Kancler J. 2, Jug M. 3, ? družine Ravnik A. 5, Bašin A. 2, Miani M. 2, Derbic i A. 5, Terpm L. 2( Ukmar F. 5, Gomišček P. 5, Peric K. 2. — G čna Vanda Pečenko nahrala v Peklu L 10; darovali so: Pečenko L 5, Vidmar A. 2, Ličar A. 1, Sever F. 1, Jož. Birsa 1, C olja A. frHojnik J. 2, Št. Slejko 3. — G čna Pavla Čunigoj nabraJa v Št. Petru pri Gorici 'L 40.50: skrbništvo grofa Goronini L 10, Cerni-goj Pavla 10, Širca A. 2, Brumat E 5, Krajnik Iv. 1, Fegic Fr 3, delavci oskn.— do 1005- — ReUiia od 112 - doli3.?0; Pari* 93 25 do London od 120,10 do 120.30 ; N«w York od 24.70 do 24.S0; Španija od 34«.— do 353.— ; Švica od 477. -- do 430.— ; Atene od 31— do 32.50; Berlin od 5*7. do 595.— ; Bukarešt od 11.— do 11.oO Prmga od 73.35 do 73.85: Ogrska od 0.0,145 do O.sr r.2; Dunaj od —.346 do —.3,5; Zagreb od 43 do 44.2". Peneč^ske obvemice 68.—. VALUTE: lrst; 32 decembra. Avstrijske kroni od 0 034j> do 0.0352; dinarji od 43.50 do U.—; dolarji od 24 65 do 24 85; novci po 20 frankov od 94— do 97 _ funt štet ling od 120— do 1*0.25. IS ZOLO MSkrJZUK specijalist za zebne in ustne bolezni sprejema o Gorici na Travniku št. 5, II. od 9-12in od 3 5 (67) ^asisj-ifi^ [cist NalvISJe cene pBačujem za Vsled izpraznitve naših velikanskih skladaš! POHIŠTVA prodajamo v decembru vsakovrstno pohištvo po razprodajnih cenah z velikimi popusti Na debelo Na drobno M. STEINER Via Geppa 17-15 kun, lisic, dihurjev« fasbecevffina&i va«t verk, kriov, «31vjii in domačift zajcev. D. ^I^IDSPAC Trst, Via Cezara Batilsli št. Id 12. nadiir,, vralj IS iw Sprejemajo se pošiljatve po pošti Fredrio kaj nakupite, obiščite £iii@fJiš2e pohištva a tvrdK 3 ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rcttdri St. 1 — Via Makanlon ii. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veilkl izberi. DAROVI G. Ivan Žerjal je da«>vai druJtru «Prosveta» v Trstu štiri letnike «Dom in »Teta*. Srčna hvala! V veseli družbi nabrali Skedenjci L 30.—.za šolsko dru«w». Pri tej prilik* ft daroval tud'i g. Vinko Flego v iati namen L 35.— 2iv^o Ške-den:/ci. Naprej za naio krt. Za spomeniki pole. Joetpa P&nferca so darovali. Mahntč Josip, mlinar L 10.— Koren Mate, trgovec Pazin L 10.—, Ktrtt Stanko, Ricma-nje L 10.— Dr. Artur Lok ar, notar Ajdovščina L 20 — Fra« Venturini, učit*^ Trst L 10.—. Nadaljne darove sprejema blagafnik odbora Ivan Sanciiv Dolina, S. DorH*o $t 92. po tovarniškimi cenah!! Novi dohodi Pavetots in oblek za moike in dečke z bogato izbero blaga za obleke In paletots po meri. Vabimo Vas na obisk brez vsake obveze za nakup. CVISINTIN-TRST Ola detle Torrl z (nasproti cerkue n. Antona novega) Prejinji prostori tvrdko Bohinec. Oglejte si naša okna in naše cene!