Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 4. julija 1956
Štev. 150. Leto X. (XVII.)
vri
»»m-1
MARIBORSKI
Gena 1 Din
t.r HM
-	• U	iftSi .
Vifff	;	,- O- '<5
■*9 UisS/t- VyoJ. iSj 9'
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka tal. tt / Telefon uredsUlva 3440, uprav« 345S Uhaja razen nedelje in prodnikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno 'prejbimsn v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek	v Ljubljani / PoStni čekovni račun St. 11.409
V našem notranjem političnem življenju se opaža zadnje tedne neka pospešena aktivnost in podvojena delavnost. Ta pojav je nedvomno v zvezi z močnim
tek kongresa J_u^s!^ven^ke..nacionalne stranke,- Poslepfce fuso' mogle izostati. Popeljpd se berejo in čujejo stvari, ki so kakor nervoznost, zaskrbljenost ali kaj oadohaega. Morda je vmes še kaj zavisti ali trpke resignacije. V vrstah jugoslovanskih nacioaa|isto v pa se opaža živah-n^ra^fibaiiost,.‘vpija do dela in koncentracija sil. Jevt|9,ev.klu.b je. žfe-izrekej svo, pozdrav. novemu vytlji Jugoslo.venske na cipnajfle stranke Petru.Švko.viču.'"Nekateri vodilni politiki iz . vrst J-NS' delajo prav. živahno .pa tem.,, da pritegnejo v vrste Jugoslovanske ..nacionalne stranke'tudi -Hoclžer.dve pristaše in da ‘zainteresira-ja za. to. koncentracijo Vseh' jugosloven-sfcih struj tildi JJfiraitdja 'tjotiedrki je; kakor znano, prijatelj Petra 'Čiv ko vica.
Prizadevanja se opažajo HM med ta kozvano združeno opozicijo/ V 'resnici pa je v vsem tem precej tragikomike. Mesece in mesece so brzeli kurirji iz Zagreba v Beograd in iz Beograda v Zagreb. Potem zopet so stekle niti po leto-viščnih političnih progah kakor na primer iz Zagreba v Kupinec k dr. Mačku na drugi strani pa iz Beograda v Knjaž.e-vac, k,jer imaf svojo stalno olvaljšče.. st%r roradikalski očak Aga 'Stanojevič. Vsj, ti Miše, Laziče, VečešlaviV Šrdiani, Joče. Ljube, VTaifči iri karejih še* fe, so ka-k-or uDehaH ofl mzgoVorov iri kontereni;. Ko se^^prf&iKB^ala bomba, pa je sledil mrkM itirčK Ntfčnkrat je - iz - Zagreba, kjer je navzlic‘zunanji demokratični pre-pleskavi izveden najliujši voditeljski režim in se ž nezaslišanim terorjem prepre čuje vsako’ drugo' mišljenje, oznanil dr. Vladko Maček, da' so vse te konference, vsi ti mnogo pričakovali ?veliko obetajoči .pomenki'Bili samo neobvezni razgovori. Ni pa povedal,, kedaj bodo ti razgovori postali obvezni. Šušljalo se je nekaj tfld.r v .skorajšnjem sesjattiku Ljube DaviJovipa in dr. V. Mačka. Spodaj .po južni Srbiji pa revoltlra dr. Dragoljub Jovanovič, o katerem se ne ve, kaj je pravzaprav z njim. On sam pravi, da je Mačkov prijatelj, Maček pa se muza. Spo daj v Skoplju organizira znani Davidovl-čev prvak Milan.Kujundžič akcijo proti propagandi 4r. .D.' Jovanoviča v vardar-skj banovini..
Zares čudovita dru&činarDr. D. Jovanovič, ki pravi, da je prijatelj dr. M&če-ka, pri katerem1 je pravkar bil te dni kot Davidoivičtjy- odwsteitee znaui .Božidar Viaiič, nabada istočasno’ Davidaviča v neki izjavi zastopniku beograjske->Prav-des. katarenni je dejal,-da j© itnel svoj-čas S. Davidovič lepe geste va ta svet, ki jih :e pa kasneje zanemaril. •
Prvaki izvenpariamentarne opozicije se nadalje ;razgevamjo. Boško Vlajie, ki je bil v Zagrebu in v Kupincu,- je sedaj zo-pet v Beogradu in ie včeraj poročal Da-vidoviču o svojih razgovorili, ki jih je imel z dr. Mačekonr^n ostalimi prvaki koalicije SD v Zagrebu. Prinesel-ni s seboj v Beograd ničesar drugega- kakor vtis. da-obstoja pri zagrebškem-m beograjskem krilu združene opozicije volja, da se razgovori nadaljujejo' in odnošaji poglobijo, ter da se na obeh straneh nadaljuje delo okoli'sporazuma. Bane$ dopoldne se zopet sestanejo v Beogradu Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Milan Gavrilovič in Miša Trifunovič, ki jim bo
Uafadu
  ......... ■—t '■  .........■>-' .1 ■" ir,lir^,,,,i! .c ■ij.	...
'f; ' “	f	'f T ■ -■
dtimova vtada v tefemmm paktu
Po nacionalizaciji vojne industrije uvedba žitnega režima	/
PARIZ, 4. julija. Po seji, ki se je pričela včeraj ob 9. zvečer in ki je trajala zarana v jutranje ure, je francoski parlament sprejel vladin predlog za uvedbo žitnega monopola v Franciji. Novi zakon določa, da prevzema država celotno kontrolo nad trgovino z žitom. V smislu določb ntfvega* zakona še bo žito spravilo direktno od producenta na konsumenta s popolno izločitvijo posredovalne kupčijske trgovine. Vlada hoče na ta način povzročiti pocenitev življenskih potrebščin, zlasti kruha, in znižanje žitnih cen. Debata o predloženem zakonskem osnutka je bila izredno ostra in živahna. Opozicija je bila neenotna in je omejevala svoje akcije na to, da še debata preloži na pozneje, dočim so agrarcl, ki so sicer z zakonom zadovoljni, navaljevali na vlado radi ustvarjanja razlike med malimi in velikimi žitnimi producenti. Mnogi so izrazili v teku debate bojazen, da bo uvedba žitnega monopola doživela brodolom na birokratizmu. Zakonski predlog se je sprejel s 375 proti 215 glasovom.
• •
• •
i. julija. JD^NB paroiii: "O zakonskem predlogu o nacionalizaciji vojne industrije, ki ga je nedavno vlada izdelala, je razpravljal parlament. Predlog obsega tri člene in se V njem določa, da se po odredbi ministrskega sveta more izvršiti popolna ali le delna ekspropriacija podjetij, ki izdelujejo, oziroma trgujejo z vojnim materialom. V koliko so ta podjetja delniške druž be, se ekspropriacija izvrši z nakupom vseh, oziroma večine delnic na podlagi povprečnega tečaja v teku zadnjih sedmih let, oziroma v oblilfi posebne državne rente, ki se prizna delničarjem. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, smejo v poštev prihajajoča podjetja obratovati samo pod državno kontrolo, brez ozira na to, če je bila ekspropriacija izvršena ali ne. Ravno tako pa bodo pod kontrolo tudi razni posredovalci in agentje vojne industrije. Zadevni predlog je parlament sprejel in je glede cene odkupa sklenil, da odloča v tej zadevi odbor treh oseb, od katerih bo eno imenovala .vlad^, drugo prizadeti industrijalci, tretjo osebo pa bosta sporazumno izbrala oba prva člana.
IfoMui mdi v finski pmimmt
HELSINGFORS, 4. julija. Pravkar izvršene volitve _v tinski parlament izkazujejo po razpoložljivih podatkih sledeče re?ultat^;,.sQeia|nJ demokfatje imajo 83 mandatov, dočim so jih imeli doslej 77. Agrarci so narasli za'fen tfian-dat od 53 na 54. Švedska stranka je prav tako narasla od 21 mandatov ua 22 mandatov, konservativci so pridobili dva mandata in jih imajo sedaj VX Pa-triotična fronta je padla od 15 na 13, takozvani progrgsisti, so ?4rko'di od 11 na 8, Ljudska stranka od dva na enega, dočim so takozvani kmejijci izgubili še svoj edini mandat, ki so ga doslej imeli.
Osuta sovjetska nekake ftosaj&a jtafde aa ošomsevMfe
MOSKVA, 4. julija. Finančni komisar Gregory-Grinko je napovedal v radiju novo notranje posojilo štirih milijard, rubljev. Noyo posojilo je osmo državno posojilo in se bo istočasno naznanilo konvertiranje prvotnih sedmih posojil. S 1. januarjem t. 1. so radi notranjih posojil narasli državni dolgovi na 14 milijard 696 milijonov rubljev. Finančni komisar je obenem izjavil, da je šio samo letos 14 milijard 850 milijonov rubljev za oboroževanje.
Vedita novi laški ucjaški imutSfMsti m-wdU tjuiMfkkaM" Mesikifi
NAPOLJ, 4. julija. Včeraj je odplul v vzhodno; Afriko parebrod »Piemont«« s kompletnim pehotnim polkom. V na poljskem pristanišču so priprav ljeni 4 parobrodi, ki hodo odpeljali vojake in vojni material v vzhodno Afriko. Iz lega je mogoče sklepati, da Italija ne more in ne sme zmanjšati svojega vojaškega kadra v Abesiniji, o kateri &e službeno zatrjuje, da je paclficirana.
ŽENEVA, 4j julija. 'Sestanelc gnanega voditelja- fegitimistov von Wies-
JEVriCEV KLUB POZDRAVLJA ^IVKOVIČA. -
O priliki četrtkovi sel?;. 'Jugoslovenske-ga kluba narodnih poslancev, kateremu predseduje 'bivši predsednilc vlade "g. Jev tič, je bil izdan naslednji Komunike: »Jugosfovenski klub narodnih poslancev je na svoji seji dne 2. julija pod 'predsedstvom g. Boška Jevtiča, minist. predsed. na razpoloženju,'po vsestranskih obvestilih in 'razpravah sprejd n^iednif sklep: (Pozdravljajoč i,zv-olitev in vstop Petra Živkoviča v veliko nacij<>naluo politično akcijo, izjavlja klmb popolno zaupanje In pripravljenost, dčViZ.vsemj silami podpre akcijo g. ŽivkoviSa za adriižitev in organizacijo vseh j u goslo v eask ij iv}i ac i i o n a 1 -nih elementov v..držav j ,v cilju zveste službe .kfaljn in jugoslovenskomu narodu. Po mnogih konferencah in shodih širom države klub z zadovoljstvom ugotavlja, da je dosedanja akcija članov v obrambi narodnili in državnih interesov naletela na polno razumevanje in odobra vanje, v narodu ter izjavlja sve^e priznanje predsediiiku J ugoslovenskega kluba narodni^ poslancev. V popolnem' zaupanju. inu prepiisč^i svobodno odločitev gl<v-de nadalnjega vodstva v smislu gornjega sklepa.«
"Or- FRANGEŽ ČASTNI DOKTOR.
Ob priliki 550 letnice obstoja univerze v Heidelbergu je bila deležna častnega doktorata aniverze v Heidelbergu, cela -vrsta učenjakov in univerzitetnih prof. 'Med drugim'Te postal Satsni član dpktor omenjene' univerze tudi senator in univ. prof.' dr. Oto Frangež tz Zagreba-
KNOCK OUT AVTORITATIVNEMU ~ FRANCA JOŽEFA I. PRED 7Q LETI.
Včeraj pred 70 leti je bila znana 'bitka pri Kralio^BRi Qradcu, kjer je ruska vojska. usodno porazila habsburške \wn e sile. Ta poraz je bil usoden sunek in knock out v temelje avtoritativnega režima Fr.
-
FRANČIŠKA GA AL NA DRAŽBI.
Radi tožbe družbe Luxfihn proti Frančiški Gaal, ker ni zadostila pogodbi, če-tudi je prejela predujem v znesku’30.000 šilingov,- je-bila znana in slavna filmska •igralka obsojena. V njenem stanovanju so se pojavili' izv rž beti i organi; ki so Frančiško <iaft4 fer njenega moža preBu-dilK Frančiška Gaal in njen mož sta izjavila, da nimata ničesar, kar bi bilo za-plenljivo. V istem trenutku pa se je pred hotelom pojavil luksuzni ameriški avto Frančiške Gaal, ki -so-ga takoj zaplenili.
FOTOREPORTERJEV POSKUS SAMOMORA V DN.
Včeraj so med govorom španskega zunanjega ministra v DN nenadoma odjekni« streli.-V novinarski tribuni je obležal s. težkimi poškodbami češkoslovaškrdr-■žavljati in novinar-Štefan Lux. - Predsednik zasedanja Van Zeelartd je takoj' prekinil sejo. Lux je-Žid in je bH rojen v
nerja z Otonom Habsburškim^ je zbudil v krogih. Društva narodov živahnePragi letel 1888. Pri njem so našli prsmo,
nm entari#1.* V krnffili aeleffacii velikih dl »p	___-t.	*	*
komentarje. V krogih delegacij velikih sil se zatrjuje, da je av&trijski »vearni kajicelar dal nekaterim vladam, obvezno zatrdilo, da ne bo nikttkšrdh novih korakov v nadevi.vrnitve Habsburžanov brez predhodnih informacij, tem vladam. Avstrijski krogi v Ženevi zatrjujejo, da ue gre spravljati teh-raz’ govorov v zvezo z odgovornimi avstrijskimi .krogi.	.	..	.
naslovljeno na glavnega tajnika DN Ave-nola, v katerem pravi, da je s"fem svojim dejanjem-4iotel obrniti pozornost sveta «a položaj, v katerem se nahajajo Židje v Nemčiji.
rgferiral Vlajjč o svojih ^zagrebških, eaz-govorih. Medtem Da se.je.zgodilo jnovo čudo. V Zagrebu so namreč namignili g. Vlajiču, daje najpotrebneje, da >§e naj-preje demokrati in zemljoradniki sporazumejo o osnovnih vprašanjih, ki so na
dnevnem radii,, šele potem .naj bi Se po tako .ustvarjeni enotni 'bazi v vrstah srbi-janske združene.opozicije pričeli., novi razgovori,med Zagrebom in Beogradom. Kakšne koristi bo.do našemu narodu prinesli ti razgovori in kedaj se bodo ti raz-
govori, glede katerih še ni pojasnjeno, ali so obveani ali neobvezni, zaključili v pozitivnem smislu, še ni -znano. Tžga •menda- ne ve niti dr. Maček, 'niti Ljuba Davidovič. niti- Miša :Trifunovjč in tudi J ocar Jovanovič rne.
Mariborski »Ve cer ni lt« Jttfra
M——————
Pluta m svet
Hegus hote ftosojite 10 mit. funt sled,
ŽENEVA, 4. julija. Ras Nagibu, prvi delegat abesinske delegacije, je predložil predsedniku zasedanja izjavo, razen tega dva predloga resolucij s prošnjo, da se vse to skupaj sporoči zasedanju, kakor je bilo to v slučaju italijanskega memoranda. Abesinci uvidevajo, da se bodo sankcije odpravile, zahtevajo pa garancijo za posojilo 10 mil. funtov sterlingov, ki naj se da na razpolago abesinski vladi v Gore. V ženevskih krogih se cuje, da se bo garancija za posojilo odklonila, pac pa bodo povzročile resolucije precej neprilik. V teh resolucijah se povdarja, da ostane Društvo narodov še vnaprej zvesto členom 10. in 16. pakta D. n. in se radi tega ne mora priznati aneksija, ki se je izvršila z oboroženo silo. Ras Našibu je ob tej priliki naglašal, da hoče dati neguš vsem članom D. n. priliko, da odgovorijo na ta vprašanja. Neguš bi na ta način hotel izzvati končno in kategorično izjavo proti aneksiji vseh onih, ki so istega mišljenja, ki so pa doslej kolebali. S tem bo predsedništvo D. n. prišlo v prav kočljiv položaj. Ženevski dopisnik »Journala« se je razgovarjal z ne-gušem, ki mu je izjavil, da bo ostal v Ženevi do konca zasedanja plenuma D. n. in če bo abesinski problem na dnevnem redu v jeseni, bo prispel v Ženevo tudi v jeseni. Ras Imru mu je pisal iz Gore, da je zbral okoli sebi vojsko jz vse zemlje, da mu pa manjka orožje in municije. Če bi mu dalo Društvo narodov na razpolago potrebno vsoto, potem je neguš odločen, da se vrne v Abesinijo in da se postavi na čelo svoje vojske.
U0£ uh mesto 35.5 m
WASHI<NGTON, 3. julija. Še! ameriškega operativnega vojnega brodovja admiral Stanley je izjavil: Ker je Japonska odbila podpis in pristop k londonskemu pomorskemu sporazumu, so USA prisiljene, da v dobi enega leta izgradijo dve novi veliki križarki, ki bosta oboroženi s topovi od kalibra 40.6 cm. Admiral Stanley je ob tej priliki izrecno povdarjal, da so se izbrali topovi 40.6 cm, ker je Japonska odklonila pritrditev glede omejitve kalibrov vojnega brodovja. Pomorska konferenca iz leta 1936 predvideva omejitev kalibra na 35J5 cm.
Škrianiki“ iz Rat se pripravljajo
H
Prav dobro so nam ostali v spominu mali pevci, 'ki so lani priredili zelo posrečen nastop v mariborski Ljudski univerzi. Takrat so peli pred polno dvorano in je njihovo sveže, prisrčno petje izredno ugajalo.
Vabilu učitelja g. J. Zorna, ki vodi v Račah ta mladinski zbor, sem se prav rad odzval in sem zadnjo junijsko soboto stopil v Rače, da prisostvujem pevski vaji. Radi poljskega dela je udeležba sicer nekoliko trpela, vendar pa se je 'e zbralo v šoli štiriindvajset mladih »škr-jančkov«. Kar kmalu smo se seznanili in sprijateljili. Ne vem, kaj bi se še vse pomenili, če ne bi g. učitelj začel z vajo. — Omeniti in pohvalno naglasiti moram, da obsega spored pesmi iz vseh jugoslovanskih pokrajin. Poleg Slovenije je zastopana Hrvatska in Srbija. »Srb, Hrvat, Slovenec, troje d in i venec ...« Pesmi so vzete iz Grlice, iz H. Druzovičeve Pesmarice in iz Pregljeve mladinske zbirke. Poleg uvodne, mogočne udarne Tom-čeve Himne P. J. S. (Pomladka Jadranske Straže) so sveže zapeli slovenske narodne: Juri Benko, Tomčevo priredbo pristne belokranjske Svatovske, Druzo-vičevi harmonizaciji živahne Pojd’mo -e h gostiji in mirne koroške, zdaj že ponarodele Večerne, šegavo Čuk se je oženil, ki jo je na note postavil J. Žirovnik, nadalje od E. Adamiča prirejene Tri dro-
bne konople (iz Cerovca), Preljuba tiČ’ca drenova, Letni časi: živo Pomlad (štajerska), samozavestno Poletno (iz Goriške), strogo v kanonu izvedeno Jesensko (po goriškem nar. napevu), nekoliko otožno Zimo (iz Slov. Krajine) in še N’mau čez izaro. — Značilne so Pozaji-čeve harmonizacije Svatovskih pesmi iz Bukovca pri Zagrebu:	Celo leto z dra-
gim šečem, Dejte, dejte, Ini dini. Med hrvatskimi je še Matzova priredba Jedna stara majka. Iz Južne Srbije je g. Zorn izbral Svadbarske pesme, ki jih je harmo nrziral P. Krstič: Zbirajte se in Ranila moma ter M. Živkovičevo Marika na stol sedeše, ki je precej muhasta. Istra je zastopana z Istarskim plesom I. Mateti-ča. Cigani J. Vrbovškega so verna slika vročega nomadskega življenja. — To je spored, ki ga mladi Račani znajo na pamet. Sveži, zdravi glasovi don<ijo lepo in prijetno. G. učitelj Zorn vrši hvalevredno narodno in kulturno poslanstvo, ko mlademu rodu vsaja v dovzetna srca ljubezen do naše krasne jugoslovenske pesmi. Letos je s svojim zborčkom priredil uspele koncerte v Račah, Framu, Slivnici, Dobrovcih in Slovenski Bistrici, drugo leto se pa vidimo zopet v Mariboru, če Bog da in sreča junaška. Do takrat pa zdravi ostanite, dragi »škrjančki« in ne pozabite tiste korajžne »Mi se ne bojimo ...«
Veličastna gasilska Rušah
Blagoslovitev in razvitje novega prapora gasilske čete v Rušah, ki se je vršila v nedeljo 28. junija, sta se nepričakovano razvila v mogočno manifestacijo gasilske misli. Bataljoni našega obmejnega gasilstva so se strnili v ponosne vrste,' pribrneli so mogočni gasilski avtomobili s čvrstimi gasilci v krojih, da pozdravijo in se poklonijo novemu simbolu ruške čete.
Že v ranem jutru so zbudili Rušane zvoki četne godbe in pokanje topičev ter jih opominjali, da je napočil praznik ruškega gasilstva, ne praznik, največji delovni dan, ko bo sprejelo svoj novi prapor. Ob 9. uri se je vršil oficijelni sprejem tovariških ost pred gasilskim domom, in sicer Sv. Lovrenc na Poh., Podvelka, Slov. Bistrica, Bistrica pri Rušah z naraščajem, Pekre z godbo, Ruše II, Selnica, Studenci, Radvanje, Razvanje, Hotinja vas, Fram, Pesnica, Pobrežje, Bohova, Maribor, Rače, Gorica in Sv. Jakob v Slov. gor., ter parkirali avtomobile na določeno mesto. Ob 10. se je formirala povorka kakih 200 mož-gasilcev v dvojne redove z dvema godbama v cerkev k maši, ki jo je daroval domači g. župnik za vse pokojne gasilce ruške čete.
Po maši se je zbrala na trgu pred kapelico tisočglava množica občinstva, da-orisostvuje redki slovesnosti ter se spoštljivo umikala strumnim gasilskim vrstam, ki so zavzele prostor pred slavnostno tribuno. Isto so zasedli gasilski funkcionarji, č< g. župnik Ferdo Pšun-der, zastopnica botre g. Elizabete Krej-čijeve ga. Olga Požarjeva ter častniki domače gasilske čete. Začetek blagoslovitve je bil slavnostni govor predsednika čete g. Tomaža Stanija, ki je v vznesenih besedah orisal pomen prapora za gasilce, početek akcije za nabavo in objavil imena darovalcev; nato je prosil g. župnika, da blagoslovi njihov novi simbol. Za tem je imel g. župnik pridigo, kjer je nazorno orisal življenje, trpljenje in požrtvovalnost gasilskega patrona sv.
manifestacija v
Florijana ter bodril' navzoče gasilce k vztrajnemu delu za dobrobit in varnost bližnjega. Nad vse ginljiv je bil prizor, ko so se po izvršenih obredih blagoslovitve trikrat poljubili tovariški prapor* z novim tovarišem. Na predsednikov poziv je sprejel nato prapor v svoje varstvo praporščak Hani, tovariški prapori-gostje pa spominske trake. Prvi pozdrav novega prapora je veljal Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju jugoslovenske-ga gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, nakar je godba intonirala državno himno. Ginljivim govorom staroste gas. zupe mariborske d. breg g. Klemenčiča kot zastopnika gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije ter zastopnika Gas. žu-pe slovenjgraške g. Kvaca iz St. Lovrenca na Poh. je sledil govor predsednika občine Ruše g. Lesjaka, ki je izrazil vsestransko priznanje ruškim gasilcem ter jim obljubil pomoč tudi v bodoče, posebno glede ustvaritve novega gasilskega doma.
Strumna defilacija gasilskih bataljonov pod poveljstvom g. Srečka Eignerja pred novim praporom in funkcionarji je bi! jasen dokaz, da so današnji gasilci del dobro izvežbane jugoslovenske armade. Posebno pozornost je zbudila četica gasilskega naraščaja iz Bistrice pri Rušah v delavnih krojih.
NoviJ prapor je mojstrsko delo tvrdke A. Hafner iz Ljubljane; je iz grosgraen-svile ter ima na eni strani na rdečem polju oljnato sliko sv. Florijana ter z zlatom vezen napis: Z vero v Boga, za kralja in domovino!, na drugi strani pa na polju državnih barv gasilski znak in napis: Prostovoljna gasilska četa Ruše. Dvodelni drog j» iz polirane orehovine, z zlatom Okovan ter s konico v podob' lipovega lis-ta.
Po defilaciji se je vršil na vrtu g. Muleja banket na čast kumici in funkcionarjem, popoldne pa se je na veseličnem prostoru razvilo živahno narodno slavje. Prireditev bo ostala navzočim vsekakor v najlepšem spominu
Spomnite se CMD!
Odkritje spominske ploSče Kralju Mučeniku
čas hiti neizprosno' naprej in človek, v skrbi za vsakdanji kruh, kaj hitro pozabi na dogodke, za katere je bil prepričan, da jih ne bo nikdar pozabil. Tak dogodek je bil sigurno tragična smrt največjega našega vladarja Vit. kralja Aleksandra I. Nar. odbrana na Pobrežju, kot čuvarica narodnih svetinj in tradicij, si je stavila nalogo, d? se oddolži spominu velikega kralja in mu postavi skromen spomenik. Seveda, za tako akcijo so potrebne tudi materialne žrtve in sodelovanje vseh domačinov. Domača društva (Sokol, R. K., Strel, družina, Gasil, četa in pev. društvo »Zarja«) ter občina so se takoj odzvala pozivu Nar. odbrane in omogočila s svojimi prispevki postavitev te spominske plošče. — Odkritje
in blagoslovitev 'bo v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. uri predpoldne pred osnovno šolo. Narodni odbrani na Pobrežju je čestitati, da se ni ustrašila truda in je vkljub težkim časom izpolnila svojo obljubo. Pričakovati je, da bo ta patriotska gesta poplačana z obiluo udeležbo vseh prijateljev narodno odbrambnega dela.
ZNANOST V RUSIJI. ~
Ruska akademija znanosti je izdelala načrt znanstvenega dela. Organizirala bo 1800 znantvenih ekspedicij, ki se jih bo udeležilo 6000 znanstvenikov in sprem Ijevalcev, za kar je na razpolago kapital 106 milijonov rubljev. Projektirane ekspedicije se razdele po naslednjih znanstvenih področjih: geologija 513, geografija 170, topografija 52, hidrologija 166, kemija 87, agronomija 324, gozdarstvo in gozdarska kemija 105, zoologija, živinoreja in parasitologija, 160, meteorologija 35, ekonomska antropologija 145, ter razno 43.
Hmovi tiUuoka!
Sedel sem v veliki dvorani svojega gradu in z zbranimi dostojanstveniki razpravljal o organizaciji našega odpora. Sonce je že davno zašlo, ko se je pojavil evnuh in se globoko priklonil pred Abd el Krimom. Javil je, da neki konjenik želi takoj z njim govoriti. Zapovedali so mu, naj ga takoj privede.
Kmalu se je pojavi] ponovni bojevnik in predal vladarju zaprto pismo. Abd el Krim ga je z vzdihom naglo prebral. Brez vidne tuge je povedal, da je šejk Sahib ubii,
Vsi smo presenečeno odskočili. Globoko pretreseni po tem dogodku, ki nam je odvzel enega najdražjih prijateljev smo v znak žalosti stisnili velikemu haidu roko. Bil je miren in resen. V srepem pogledu, ki ga je naperil v nas, smo videli bal
V znak žalosti je v Aluksenasu tri dni vladala grObna tišina. Meščani niso zapuščali svojih domov. Veliki Iraid prav ‘tako ni šel iz dvora niti ga kdo ni vznemirjal v njegovi žalos-ti. Redko kdo, ki je tiho stopal po mestu j* pazno korakal in zadrževal je celo šepetanje. Črede so se pasle po velikih livadah brez pastirja.
Izgledalo je kakor da tudi šakali čutijo to bol, ker se niso nekaj dni pojavljali in plazili so le okrog poslednjih koč v Aluksemasu.
Dalj časa po smrti šejka Sahvba se ni ničesar ukrenilo za napad in ne za obrambo. V tem času so se v Maroku o-Siredotočile španske čete. Tetuan je bil preplavljen z vojsko in prav tako tudi Ceuta, Mellila in Rifis. Iz dneva v dan so vedno bolj prihajale sovražnikove čete v ogroženo področje. Naš poročevalec Oto Krems nam je neprestano dajal nove informacije (poročila) o premikanju čet. Nahajal se je v okupiranem pasu (
in nezapažen je živel vprav v središču razvrščenih španskih čet.
Abd el Krim se je smejal njegovim po ročilom. Bil si je popolnoma gotov, da bo s peščico svojih ljudi mogel ustrahovati množico sovražnih vojakov.
Toda bolj se je bilo treba bati mnogo boljše oskrbljene vojske, ki je prihajala od francoskega dela tega področja. — Francoska vojska je razpolagala z letali, katera še ni nikdar uporabljala na kraju fronte v nadi, da bo Marokance pokorila s kolonijalnimi legijami. Ostala nam je še poslednja nada, da se umaknemo v te-tuanske in atilaške planine odkoder nas nobena sila ne bi mogla premagati.
Takoj smo začeli utrjevati naše postojanke, posebno pa mesti Abeksemas in Xa«en, kjer smo se odločili da se odločno upremo sovražnikovi vojski.
Po mojem srečnem begu iz trdnjave Seinte Therese je francoska vlada izda-
la za mojo glavo tiralico v iznosu 50.0G0 frankov. Zvedeli so že, da sem bil eden od najvdanejših Abd el Krimovih pristašev in da sem zanj ovadušil po Evropi. Kolonijalna uprava je izvesila po vseh garnizijah in večjih marokanskih mestih plakate z mojo sliko in izpod nje je bila vsebina tiralice. Ti letaki so bili nalepljeni po preperelih cestnih utrdbah, po javnih hišah, kamor so prihajali legionarji in po kavarnah, kjer so pijančevali.
Medtem, ko je to zasledovanje in letaki preplavilo Algitr in Maroko sem se prijetno zabaval na dvoru z svojimi lepimi ženami in z nestrpnostjo pričakoval dneva ko bom iz svojih topov vsul ogenj na najemniške čete. Hotel «em se maščevati za sramoto, ki mi je bila pripravljena s tem zasledovanjem s tem sličnim preganjanjem za najhtulšimi zločinci.
(Se bo nadaljevalo.)
Mariboru, dne 4. VTI. 1936.
•.:JKaKXiS3SOaai
Stran 3.
■KHBSIS
-iesifflS oletie oddaiaio dela
V mestni posvetovalnici je imel včeraj zvečer mestni svet mariborske"mestne občine svojo IX. redno sejo, ki -se je pričela ob 18.35. Sejo je otvorii in-vodil mestni predsednik-g. dr. Juvan, ki-je naj-preje poročal, da je mestna občina prejela prošnjo banske uprave v Ljubljani, naj bi mestna občina odstopila Trgovski akademiji na Zrinskega trgu še eno ■ sobo. ker so dosedanji prostori pretesni. Mestni svet je sklenil tej prošnjo ugoditi in bo v prihodnjem šolskem letu Trgovska akademija dobila še eno sobo, v kateri je bil doslej razred meščanske šole. Nadalje je g. predsednik poročal, da je mestna občina prejela prošnjo zakoncev Strajnšek za prodajo 740 m2 velike paroele v magdalenskem predmestju. — Predlog g. mestnega .predsednika za Pto dajo parcele navedenima zakoncema se je sprejel, in sicer po ceni Din 15 za m2.
Glede oddaje del pri zgradbi šol v magdalenskem predmestju in oddaje letnih del je, poročal mestni svetnik gosp. Stabej. Poročal je, da je bila licitacija dne i. julija zaključena iii Id gradbetij odsek sklenil predlagati ntestnemu svetu kot najtežje ponudbenike pri licitaciji del pri zgradbi šol v magdalenskem predmestju naslednje tvrdke: "slikarska in pleskarska dela J. Nbnner (profačiiiiska svata 218.8,76 Din), steklarska dela Ivan Kovačič (141.171.79 Din), ključavničarska dela J. Kumerp (61,531 Din), pečar-ska dela Kovačič iz Ljubljane . (17.600 Din), teraca dela »Gradivo« Maribor (55.100 Din), Tapetniška dela se niso oddala, ker ni bilo ponudnika ter se bodoj ta dela še enkrat razpisala. Predlog g. Stabeja se je soglasno sprejel.
Nato je mestni svet mariborski skJepiiT glede oddaje'vsakoletnih občitfških' del,. Na predlog mestnega predsednika' g. dr. Juvana so bila oddana sledeča; dela; kleparska dela Kcjtlu Vriuku, steklarska,, dela Ivanu RežManu, peČarska. dela Lovra Širecu, mizarska J. Staudingeri.ii, slikaj-ska in pleskarska Pahčfniku, barv.g in čopiče bo dobavljal Sabukdsek, ielkzni-no in gradbeni rpateriaf pa tvrdka l?|ntf r. & behart, ure na' maglštratu ibo pp-mav-Ijal Ivo DreOj. stavbe pa Sp popravljala tvrdka rnž; Pipan '&:'inž. Zivici
ZA finančni od^ek je nato, POEPd^l p-nanShT’ reteteht fnestae občine' mariborske mestni in diuhovni svetnik g, Hra-
rodjčij.
njih rodbinskih članov ter ostalih^ ušluž bencev mestne občine mariborske, Po
novem pravilniku imajo nameščenci mestnega avtobusnega podjetja prosto vožnjo na vseh progah mestnega avtobusnega prometa, njih rodbinski člani pa bodo morali plačati polovično voznino, prav tako tudi ostali nameščenci mestne občine mariborske. Pravilnik se je soglasno sprejel. Sprejel pa se je tudi predlog finančnega odseka glede nabave novega kompresorja za ledarmo v klavnici. Sklenilo' se je, da se nabavi novi kompresor pri tvrdki Linde,'In sicer za cetlo 15.900 nemških mark (okoli 200.000 dinarjev), kateri znesek je bil že stavljen v letošnji proračun in se bo iz istega kril. Kompresor bo dobavljen in montiran meseca septembra. '	~
' Na dnevnem fedu 'včerajšnje seje 'mestnega sveta šo bili* tudi zaključeni računi mestne občine za leto 1934 in tromesečje januar, februar in marec 1935. Finančni referent g. Hrastelj je poročal, da sta poslovanje mestne občine mariborske' pregledala mestna svetnika gg. ravnatelj Pogačnik in' g. ravnatelj dr. Kovačeč, ki sta predlagala mestnemu svetu, naj 'se obračun za navedeno dobo sprejme. Obenem sta' predlagala, naj Se dubibzae terjatve mestne občine mariborske v znesku Din 495.000'odpišejo, oziroma nafše te terjatve "vodijo v 'posebni evidenci, ker je fe‘žko verjetno, da bi mogla mestna občina te terjatve' kV izvirajo iz’ trošarine na alkohol,-davka na vozila'itd., v celoti izterjati. Po obračunu z dne L aprila' 1935, ki je bil sestavljen na podlagi ocenitve nepremičnin iz leta 1933, znaša čisto premoženje mestne občine mariborske Din 74,312.000. Vrednost nepremičnin znaša 150.680.000 dinarjev,'posojila na nepremičnine pa 76,368.000 Din. V zvezi s’ tem poročilom je mestni svet sklenil, da se ima vsako tretje leto izvršiti ocenitev občinskih nepremičnin in semorajo izvršiti pri bilanci potrebni' odpisi.
Soglasno je''nadalje mestni svet mariborski sklenil ugoditi prošnji Slomšekove družine, oziroma Slovenskega pevskega društva' »Maribor.« za pprostjtev mest nih dajatev za vse prireditve SlimjŠeko ve proslave, prav tako tudi »iylaribdr skemu tednu« za 'oprpstjtev^ mp.stne trp Sarine od 'vinske poskusil je "tet veseličnega davka podjetjem/ udeleženim ria Mariborskem'tednu. ;
'S 'tem' je bil dnevni red včerajšnje 'seje' mestnega sveta^mariborskega izčrpan in je mestni predsednik g. Juvan, ob 18.55 zaključil sejo',' kajere se" je udeležilo torna j 24 mestnih'svetnikov- ,.	'
 •---:—r  .
bodo ob fet “ priliki razdelki razne prospekte naših znanih letovišč in zdravilišč na področju bivše mariborske oblasti. — Upati je, da bo ta posei avstrijskih gostov za prihodnje sezone tudi za naša slovenska zdravilišča in letovišča izdatnega pomena.
za spomenik* blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra. L Zedmi-tel ja v Mariboru. Pisarna; Mestno poglavarstvo, Roiov^ ški trg 1, soba št. 6 a
Ilovar rui» ufaniimMl	4u*k	o 1 a tke
svoj K AKAD ernejšitni stroji cdnili si rov in.
.
t* (id odličn bar
okusa
m ne
m iz
ceni
ta ;j#ie
feVajlG povsod "samo UNION KAKAO.
+4 J Ti 7	% ..
-rrr
Požari brez konca Hi kraja
Na Devini -pri Sk>v. -Bistrici je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Luka Meleta ogenj, ki se je z bliskovito naglico razširil tudi na klanovahjškb* ptP slopje. Oba objekta Sta prednovjč prišla pomoč zgorela do tal, ‘m t^pi posestnik Mele okoli 15.000 Din škode.- V Podovi na Drav. polju pa je ogenj ogrožal 4oma-
Kal bo nudil V. mariborski teden
Letošnji »V. Maribprslri teden bomgdI rištno. Pestro spotninskp. jagstyyo slik ščin^šVecaJ iiTpestej, ker bolid jubilej- oteicnegk že pokojnega sjovenskega u-
na priredite,y, ki ji.^ur wki;ovi|cl^bij.
Vis. kraljevič ‘Andrej... Vršif se.bo otf id do 9. avgusta. Nu^lil^Ojpogolno di^o giv spodarskega 'ju kulturnega gtvGgi^a na«; šega severnega ozemlja. Številne in zanimive ragstpve, ki .bodo prikazale bistvo pašega severnega- -življenja, pa tudi mnogo zabavnega, za kar bodo poskrbele najrazličnejše -atrakcije, ki bodo Mariboru popolnoma nove. Popolno industrijsko, m . gospodarsko, obeležje, ki .ga-bosta pokazali sphj.šna. industrija ii}-tekstilna razstava Žanimivo in pestro obr-t--po revijo, s katero se bodo naši vrli O-^ brtniki uveljavili kot povsod priznani/ ;n odlični strokovnjaki. Veliko tujskopro-prometno razstavo s številnimi krasnimi motivi sončnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in- idiličnega Mariborskega otoka. Žensko obrt. Žena bo obiskovalcem prikazala svoje udejstvovanje v gospodinjstvu in obrti, ki jp uspešno in-ko-
pietnika profesorja Gvajqa-in’krasno raz stavo slik na steklo ih keramiko. Modno rpvijo, ki jo že nestrpno pričakuje zlasti naž/žpnskj svet, sajpa. ho. t ud o zelo zani niiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke, za razvedrilo pa bo ' skrbel' konferencler gledališki igralec g.-Hapastovič.- Veliko ghsilsko razstavo iu gasilski-kongres, združen--s proslavo 65letnice. Mnoge športne pri-reditve-in kongrese. Zanimivo razstavo protiplioske- obrambe ih obrambe proti napadom jz --zraka: Vinsko razstavo pokušnjo, ki bo še-bolj utrdila sloves naših svetovnoznanih vin slovenskih vino-gradnikoviHFMatelistično razstavo; * zdni ženo z borzo znamk, kar bo vsekakor velika - -atrakcija - letošnjega - »Mariborske ga-tedrra«. 50% popust po naših železni cah in • znaten popttst na zračnilr‘progah Aeroputa ter na parnikih.
1200 Avstriicev na po u na naš Jadran
V smislu konpenzacijskega programa med našo državo in Avstrijo glede tujskega prometa je danes na potu na paš Jadran 1200 Avstrijcev, ki se peljajo ha naš Jadran z dvema posebnirjia vlakoma, ki prispeta v Maribor dnevi pb 20.15 in ob 20,25 Odveč bi bilo povdarfati. kolikega pomena ic za razvoj našega tujskega
prometa na Jadranu prihod 1200 gostov 'pudi je tukajšnja Tujskoprometna zveza ukrenila vse potrebno, da "dobijo gostje ob pfihodu v našo državo čim lepše vti se in čim Prijetnejše počutke. Funkcip n;#.ii naše Tujskoprprnetne zveze pojde jo pod vodstvom g. ravnatelja Josipa
čijo posestnika Simona Dred-ikaka. Ko so domačini opazili požar, so takoj alarmirali gasilce, ki so z nadčloveškim napo-roih rešili domačijo ih e d -uničujočiini plamti. Pogorelo je. le ostrešje stanovanjskega in gospodarskega poslopja, tako da trpi Predikhka okrog ■'H’.000 Dira-škode.
OBIŠČITE JU B I L E J N 1 »V. MARIBORSKI TEDEN«.
1, do 9. avgust^ 15136.
Pod pokroviteljstvom Nf. kr. Vis.
Kraljeviča Andreja. .. n _
50% popust na železnicah od'30. julija do 11. avgusta 1936.
Pu-pusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija go-podarskega in -kulturnega živiifnja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija.
Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava iu gasilski kongres, i—Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelU-tj^na ^.razstava z borp znaink- — Mlekarstvo,, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti, — Umetniška in zgodovinska razstava! A- Tujsko prometna razstava.Modna revija. — Revija športa, jadralnega in. motornega etalstva, —.Pokušnja, vin. ^XgngKSi in voncerti.	....	.	....
MARIBORSKI OTOK — najlepše ko-‘: pališče Jugoslavije! —Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
bivDrave, ^asijfttorj.bojd .dpfefnljerti z
kiipljjco ter PTČTsa-
Odhod Mariborčanov k-zažiganju kre-
sti-na Sv.- Urbanu je ditevk obAW. -uri od' Trga svobbde.	*
V nedeljp wtna yesehcH;s plesom. Gostilna Weber, Pobrežje.	-
Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima julijski sestanek • vJ četrtek 9. julija ob “treh pri TbihšeJu v‘Pekrah. Kdor-se želi peljatr z avtebusonv-iraj se-javi do 7. julija-Vrbanova. 59. -"	• •
Nafiavljalna zadruga usl, drž. žel. Liub Ijana, prodajalna Maribor, priredi ob pri' liki mednarodnega zadružnega dne v nedeljo 5. tm. ob 16. uri pred zadružno trgovino na Frankopanovi- cesti št. 34 Proslavo za deco članov zadruge, s primernim sporedom in, obdaritvijo._otrok. Pfi vhodu na proslavo dobijo otroci za-dpužnikov nakaznico, s katfcrb.bpd^.de.-. ležni obdarUve. in. pogostitve. V slhčaju slabega vremena, 'se vrši proslava pod stekleno , streho, istotarn- Nabavljahia. zadruga us', drž. žel, Ljubljana, prodajalna Maribor.	,	,
Sokpl Maribor R. Pobrežje prlredr.v nedeljo 5, julija ob 19. (7.) uri pri br. Renčeljny igro v 5 slikah Kralj Matjaž igra’ deca'— deklamacija - Dolfekova harmonika. Stafši. Razveselite' mladino in pridite vsi in točno. Za depo ^e jrši predstava v soboto 4. julija ob 3. uri.pop.
Jutri nedelja v gostilni Plohl Radvanje vrtni koncert.
Tombola Sokola I. Jutri bo jpido Sokolsko društvo I, na telovadišči} , v Hpi seskega ulici eno svojih naj večjih pglek nih prireditev in sicer toru bol p 'L krasnimi darili, med katerinii se nahaja
najbbHšft pristno, domačo kapljic všakovršffiimi dobriiflii prigrizki, željni bodo imeli priliko, se prav pošteno zasukati. Za ope, ki ne plešejo, pa je tudi za "‘zabavo Jircsikrblieno. Vstopnine ni! — Začetek ob 14. uri. Sokoli in sokolstvu naklonjeno občinstvo prisrčno* vabljeno!
Znižane cpne v Grajski klet!. Začasno godba''odpade. Cetie jedilom 'ih'pijači znižane, sko . drip* ,,
temperatura.V,,.
StVelska družina ^Rftbrežje. vabi svoje članšt>’p7 d|.'le' uide’lea'odkritja spomin-dj^e°^eMe|c|h kralju Aleksandru I; Ujediniteljii’ v nedeljo *ob 10. "ti rf v osnovni šoli na Pobrežju. Odbor.
Delavsko, dijaško A*. B jn C kosilo servira . javna kuhinja, da' vsem slojem omogoči biti gost svoje odlične hrane, ki se odnaša tudi na doni.
Št, lij v Slov. gor. Naša prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo 5. julija 1936 v	.$$$"
n-o poletno vcseJicp z, godjip,	bo-
gatim* stetblovom ni najraznbvrsnicjšp zabavo. Pfeskrbijenb bo;/p dobrO jeda-56 'i’S"#y/stnos‘kapljicro. JCeT je 'čištr do-biče^p/iFfflftVc nafliehjeft'' nabtlvi gas. avtžV"serVdbi k obilni ude-ležbiteposebifp' pa ttirdi. Martborčape, ki radi u^drrih“zycz.z. vlaki tega .dne lahko
usmerijo svojp.nedejjske Jzlete na našo
mejo, v , obmejni St. lij.
Um, tu GHBtH
fa ždeziriške' službe. ■.Premeščen je iz Maribora,--glavni kolodvor, v Kotoribo prometni-uradnik lyan Car. V Grobelno je premeščen prometni uradnik Jakob Šegula iz Ljubljane, gl. kolodvor. Iz Rogatca j*- .premeščen *v Celje vlakovodja Josip Ojstrož.	-
Iz bolnišnice. Primarij dr. Vrbnjak je premeščen!-iZ’-Mariiibora v Mursko Soboto kot v,ršilec dolžnosti šefa kirurgične-ga oddelka. K ,tukajšnjemu kirurškemu oddelku pa pride dr, Vladimir Brezov--jiik, doslej v .Murski Jaokati.
Smrtna	V;sta^j,	50	let	je. pre-
mini|a:y '^iošni'bohii^ihjii go^pa Marija §k,orjah£. '^lujočijn.^}aše toplo sočutje!
Jlimen! V zadujem času so se .v Mari-iboru poročili: Bogotnir Fras., mizarski pomočnik, Alekjjandrbvu , cesta 64,- in A vreli jp Raisef, kuharica,-Vrbanova ul. 2,- — RihaFd.-Crnpga, sbkatski pomožni dohtiMčc,; Fattenbachova ulica 6, ii> Ma-^rabptf kuharicaj Gosposki} ulica 44. — r.AlOigij- Hribernik,-, kolar, m Matilda Polanec, 'kmoekfi- hči iz-PoIjčan- -r- Janez Mihič, skladiščnik, in Manija Praznik, tkalka, VVilsopovp ulica 15, — Stanislav PotoGpik^drgovski sluga, in Ana Brau-ner, tkalka, Meljska cesta ,33, — Jožef Koipperšek. ^elavpc, in Alojzij Arnuš, Služkinja, Meljslra cesta 22. Bila srečno! Jadranska straža proda izpod cene
 ........................  ..	.	_	   .	.	tri
16 prvovrstnih koles. Tombol, bo Ji jr j vflzn^x karte, in sicer eno-Sušak - Split* deset. Obiskovalcem tombole bodo.^e- |jB. nazaj,-dve- Spii.tr- Kotor in nazaj vse deži na razpolago. Po tomboli se bo vr-* j L razreda, mogoča* je .tudi kombinacija za šila velika'ljudska veselica s. plesgm ..iti j II. razred. Vprašati v pisarni Gragorčiče-
Loosa gostom do Špilja nasproti in jim drughnii zabavami. Na vesiliei igra god-' va ul, 26 pritličje.
Stran 4.
Mariborski »Večer nik« Juir.
V Mariboru, dne 4. VII. 193C
Prostovoljno v objem smrti
Pri Sv. Lovrencu so našli na smreki že razpadlo truplo mladega obešenca
Mizarski mojster Ignacij WoMgruber iz Sv. Lovrenca na Pohorju je že 17. junija prijavil oblastem, da je nenadoma izginil njegov pomočnik 23 letni Franc Vindiš. Ker ni službe odpovedal ter je bil že nekaj dni silno potrt, je Wolfgruber izrazil mnenje, da je šel Vindiš prostovoljno v smrt. Orožniki so takoj pričeli s poizvedovanjem, toda o Vindišu ni bilo nobenega sledu. Včeraj okoli poldneva pa so o-troci našli na neki smreki pri Dravi v bližini postaje Sv. Lovrenc na Pohorju obešeno moško truplo, ki je bilo že mo-
čno v razpadu. Ljudje so o najdbi obvestili orožnike, ki so se podali na naznačeni kraj, kjer so bili našli obešenca. Na podlagi dokumentov so mogli ugotoviti, da je obešenec izginuli mizarski pomočnik Franc Vindiš. Ko so truplo preiskali, so našli v žepih dve pismi od neke svoje ljubice, v katerih mu njegova ljubica naznanja, da ga več ne mara, ker ima poleg nje tudi druge ženske. Ti pismi sta bili najbrže tudi povod, da je šel Vindiš prostovoljno v smrt, ker je bil tudi nekaj dni pred odhodom od svojega gospodarja ze-
lo deprimiran. Pokopali so ga na poko pališču pri Devici Mariji v Puščavi.
*
V Dravi pa se je znašel davi 251etn ključavničarski pomočnik Ivan Herman. Neki starejši moški ga je potegnil iz Drave in prijavil zadevo stražniku, ki je takoj obvestil reševalce, ki so mladeniča odpremili v splošno bolnišnico, kjer so mu s takojšnjo intervencijo pomagali. Ob Dravi so ga našli v bližini državnega mosta ne desnem bregu. Točni podatki o zadevi niso znani.
Prota Peter Trbojevič zapušča Maribor. Dolgoletni zaslužni mariborski prota Peter Trbojevič je imenovan za referenta pravoslavne veroizpovedi pri ministrstvu vojne in mornarice v Beogradu.
Rajoni ran je Maribor. V včerajšnji notici je pomotoma izostalo:	V. O metalni
okoliš Pucelj Ljudevit, dimnikarski mojster, Maribor, Gospejna ulica 4. V ta okoliš spadajo vsa poslopja, ležeča znotraj črte, ki teče od mestne meje po Aleksandrovi cesti, Mlinski ulici do Drave, ob Dravi navzdol do mestne meje, ob meji nazaj na izhodno točko.
Toča povzročila škodo. Včeraj popoldne se je nenadoma stemnilo nebo nad Mariborom in se je vlila ploha, ki ji je sledila toča. Pk>ha je ponekod v okolici povzročila male poplave, toča pa je po vinogradih in sadovnjakih povzročila precej škode. Predvčerajšnjem pa je neurje povzročilo ogromno škodo na Dravskem polju, kjer je vsa koruza potlačena in prav tako vse žito.
Poceni meso. V ponedeljek dne 6. tm. se bo prodajalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 300 kg govedine po Din 4 za kg, in sicer na osebo največ do 2 kg.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Menjajoče se oblačno, soparno, možnost neviht.
»Enoletni trgovski tečaj« učilišča Ko->ač v Mariboru, Gosposka ulica 46, je bil zaključen dne 28. junija. Ravnatelj je pri zaključni slovesnosti poudaril pomen .temeljite izobrazbe v trgovinskih predmetih ter opominjal absolvente, da se naj še dalje izobražujejo in tako izpopolnu-jejo. Z odličnim, oziroma s prav dobrim uspehom, so zapustili zavod: Barta Ana, Baumgartner Jerica, Gabrovec Marjeta, Golež Jerica,-Križanič Franja, LepejHa-nica, Luckmann Anneliese, Mandel Marija, Markovič Sonja, Novaček Antonija, Pliberšek Josip, Schmid Anton in Verstovšek Metod. Ostali obiskovalci z dobrim uspehom. Nekaj absolventov je po posredovanju ravnateljstva že našlo namestitev.
Za gasilski prapor prostovoljne gasilske čete v Rušah so še darovali :po 200 Din: Sernc Edvard (v blagu), Glančmk Pavel (v 'blagu') po 100 Din: Gasilski sa-
vez kraljevine Jugoslavije, Beograd, gasilske čete Pekre, Pobrežje, Rače, Bistrica pri Rušah, Ruše II. Sv. Lovrenc :ia Pohorju, Studenci, Pesnica, Sv. Jakob v Slov. gor., Požar Anton, Gornjak Vinko Slov. Bistrica. Po 50 Din: Grizold Mirko, Šarh Marica in Brelih Olga, Jug Jože in Mohorič Franc, Gorišek Špela, Magdič Drago, Ciček Franc.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru, sporoča mojstrom, pomočnikom in vajencem, naj se čimpreje priglasijo k razstavi rokodelskih predmetov, ker je tnalo prostora na razpolago in da ne bo potem pritožb.
Jadranska straža sprejema še prijave za kolonijo deklic in dečkov za Bakar na morju. Celotna oskrba Din 440.— za tri tedne. Prihodnja kolonija deklic odide 19. julija, dečkov pa 8. avgusta.
Dr, Marinič Franc, se je preselil 1. julija v Koroščevo ul. 26 in ordinira od 9.—11. in od 14.—16. ure.
Učni uspehi na celjski realni gimnaziji. Na realni gimnaziji v Celju je bilo letos, kakor povzemamo iz Izvestja drž. realne gimnazije v Celju , skupaj 918 učencev in učenk, in sicer 609 učencev in 309 učenk. Razred je dovršilo 676 učencev in učenk (73.64%), in sicer 145 z odličnim (15.79%), 285 s prav dobrim (31.05%) in 246 (26.80%) z dobrim uspehom. Popravne izpite imajo 182 (19.82%) učencev in učenk, razredni izpiti po §52 pa 3 učenci (0.33%). Razreda niso dovršili 53 (5.77%) učencev in učenk, pravico do rednega šolanja pa je izgubilo 4 učencev in učenk (0.44%).
K°nčni izpiti na Ant. Rud. Legatovem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru
so se vršili od 15. junija do 28. junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda gospoda Ant. Rud. Legata. H končnemu izpitu je bilo pripuščenih od 36 učenk in učencev 33, od teh 33 kandidatinj oziroma kandidatov je položilo: dva z odličnim uspehom in sicer Gott-lich Regina (Maribor) in Kuhar Emilija (Mežica); 15 s prav dobrim uspehom in sicer: Bela Erika, Fersch Barbara, Gorjan Zora, Obreht Marija (vsi iz Maribora), Potočnik Jerica (Konjice), Prohaska Alfonz, Romih Giorgina, Sattler Viljem, Skrem Mirka, Valentan Jožica, Vodenik Jelena, Visintin Nada (vsi iz Maribora),
Rehn Edita (Tišina, Prekmurje), Vodu šek Marija (Orehova vas), Veldiii Josip (Slovenjgradec); 15 z dobrim uspehom in sicer:	Bazzanella Valter (Maribor),
Cavkin Marija (Ruše), Černy Helena (Mačkovci, srez Murska Sobota), Frei-tag Ana (Maribor), Meimrath Albreht (Celje), Hvalič Vladimir (Maribor), Lavrič Ana (Konjice), Lešnik Ludvik (Studenci pri Mariboru), Oberč Justina (Ruše), Oman Danica, Pirih Anton, Savod-nik Andreja, Ules Marija, Weingerl Mirko (vsi iz Maribora), Sotler Kristina (Dečno selo, srez Brežice). Z zadostnim uspehom ni položil izpita nihče. Ponavljalni izpit ima samo ena kandidatinja, za vse leto ni bil odklonjen nihče. Ce Iopii uspeh je 89%, uspeh pri končnih izpitih je celo 97%, kar pomeni za strokovno šolo mnogo. Slovesni zaključek šolskega leta se je vršil na Vidov dan v navzočnosti staršev in učiteljskega zbora. Prišlo je mnogo staršev iz različnih krajev naše banovine. Ravnatelj in imejitelj zavoda gospod Ant. Rud. Legat je imel izčrpno poročilo o delovanju in uspehih šole. Pouk je bil poglobljen z ogledom več industrijskih podjetij, tako -livarne Ježek, Franzovega mlina in tovarne testenin, tvornice Zlatorog, pivovarne Tscheligi in tovarne za svilo tvrdke Thoma. Učenci so sj ogledali tudi kulturne filme in obiskali razstavo »Človek«. V preteklem šolskem letu je ravnateljstvo zopet uvedlo cele ure namesto v zadnjih letih za poskus uvedenih tričetrtinskih učnih ur, ki so uvedene na vseh drugih šolah. Ena učna ura je trajala namesto običajnih 45 minut 55 minut in na ta način je Legatova šola pridobivala na teden 6 ur in v celem šolskem letu (37 tednov) 37 krat 6 ur, kar znaša 222 ur ali 7 tednov. Po poročilu ravnatelja se je zahvalila v imenu tovarišic in tovarišev absolventka. Nato je še govori! gospod strokovni učitelj Janko Pirc, ki je v lepih besedah pozival absolvente k tovarištvu in hvaležnosti do šole. Obenem se je zahvalil v imenu profesorskega zbora ravnatelju za ves trud in dobro vodstvo zavoda. S tem je bila lepa slavnost zaključena.
Iz dneva v dan nesreče. Pavlič Maks, posestnik iz Zg. Kungote, je padel z voza tako nesrečno, da si je pri tem zlomil
desno roko. 17 letni mehan. vajenec Marinič Feliks iz Sv. Jurija ob Ščavnici je imel pri delu smolo. Drobec železa mu je zletel v levo oko in mu ga znatno poškodoval. Rozman Ida, 5letna hčerka delavca iz Leskovca, je padla z drevesa m si pri tem poškodovala desno nogo. Dninar Švajger Viktor iz Limbuša je utrpel pri delu nezgodo, ko mu je leseno bruno padlo na levo nogo in mu jo poškodovalo. Klampfer Alojz, 38 letni klepar iz Studencev, je pri eksplodiranju steklenice z gorljivo snovjo zadobil znatne poškodbe na obrazu. Delavec Kosar Jože iz Hoč je odnesel iz godovanja v pretepu med vinjenimi fanti znatne poškodbe, ki so mu bile prizadejane po vsem telesu. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Nabiralna akcija protituberkulozriega tedna v maju 1936: Razen že objavljenih nabiralcev je PTL prejela še od Državne realne gimnazije Din 108, od delavstva tovarne »Kovina« Din 100, od tvrdke K. Thoma Din 500, od Mariborske indust. svile Din 200, od delavcev in nameščencev tovarne K. Thoma Din 382, od Državne realne gimnazije Din 14.50, od III. deške osnovne šole Din 379, od tvrdke Berg Din 100, od tvrdke Doktor in drug Din 500, od IV. dekliške šole Din 402, od lekarnarja v Gor. Radgoni g. Kupfer-schmieda Din 100, od župnijskega urada Marije Snežne Din 36 in od delavstva tvrdke Doktor in drug Din 174. Rezultat celokupne akcije v PTL tednu je sledeči: v šolah se je nabralo 1.460 Din, v tovarnah potom delavcev in tovarnarjev Din 3.156, v kino podjetjih 1.342 Din, po stanovanjih potom že obstoječe stanovanjske dinarske akcije 2.574, na raznih direktnih darilih in s pušicami 1.623.50 Din. Skupaj tedaj 10.155.50 Din. V mesecu juniju 1936 se je potom stanovanjske dinarske akcije nabralo Din 1554 in je si tem z nabiralno akcijo v maju in juniju 1936 dosegel gradbeni sond PTL Din 238.016.—. Vsem prav iskrena hvala! Sreča za proti tuberkulozno nagrado v juniju pa se je odločila za Kurnik Rozo.
Za pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: Dr. Jančič lvan Din 1.000, Dr. Žnuderl Maks 200, ing. Šlajmer in ing. Jelenc 200, osobje žel. obmejne policije 200, Valenta Terezija 300, Valjak Gjuro 200, Voršič Ludvik 100, Hieberger Berta 100, Guštin Julij 100, Dr. Komavli Danilo 100, Glaser Julij 100, Počivalnik Miha 100, Mariborska tekstilna tvornica 15.300, Ehrlich Avgust 23.800, Rosner Marko 14.700, Zelenka & Comp. 16.670, Jugotekstil d. z o. z. 8.350, »Zora« tvor. konfekcije 3.120, Fr. Ludvik 3.000, Nassimbeni Ubald 2.000, »Zlatorog« 1.960, Reichmann — Prva maribor. tov. pletenin 930. Manjše zneske izpod Din 100 je darovalo 9 oseb.
PauuGuki	Jbiua
Rad berem časopisje. Oni dan pa sem
vzel v roko beograjsko »Politiko« 'in sem na nekem mestu čital, da je predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je bil tudi pri sokolskih manifestacijah v Subotici, izjavil sledeče: »Sokoli kraljevine Jugoslavije sijajno držrjo službo, ki vodi k vzvišenemu cilju: za Kralja, Narod in Domovino.« Pozorno sem pričakoval, kedaj bodo ljubljanski Tadikalni očka ponatisnili to izjavo, četudi so v ponatisu drugih izjav tupatam precej nagli. Tudi pri ljubljanskem radikalskem stricu, ki izhaja popoldne, nisem ničesar takšnega Tzsledil. Zdi se mi, da ne bom tega nikdar dočakal. F. K., Tezno.
Prizorček z brezenske postaje. Mladina je ono nedeljo prišla v Maribor molit za Slomšekovo beatifikacijo. Z večernim vlakom se je vračala domov. Na postaji Brezno je glasno in navdušeno pozdravljala s klici »Zdravo« Sokole v kroju, ki so se vračali s slovesne otvoritve novega slovenjgraškega Sokolskega doma. Nenadoma je utihnilo navdušeno vzkli-
kanje mladine, ki se je jela ozirati proti notranjosti voza, kjer se je zaslišala nenadno molitev. Bil je kaplan, ki je pričel z molitvijo, da bi otroci ne klicali »Zdravo«. P. R., Maribor.
Odmevi z Glavnega trga. Zakaj bi se tudi jaz ne oglasil pod lipo, kjer je toliko zanimivih porffbmkov. Še vedno mi zvenijo po ušesih, ki so sicer malo kosmata, besede, ki sem jih oni dan slišal iz ust nekega govornika na Glavnem trgu, ki je dejal: »Procesija grešnikov — vpijemo po svetniku. Bolj kot dobrih kupčij in širokih cest smo potrebni svetnikov.« Mislil sem si: Tisto radi procesije grešnikov že drži. Tudi tisto o dobrih kupčijah bi se moglo pojasniti, četudi so mnogi fantiči izginili brez sledu s SkMBŠekovimi znaki in izkupičkom. Tisto o širokih cestah mi pa kar ne gre iz glave. Potrdil me je v tem veličastni kih, ki se ga je bil iznebil v tem tre-notku neki moj sosed. Betnavski Lojze.
Eni ustanavljajo, drugi likvidirajo. Zadnjo nedeljo je likvidiral v gostilni Šabe-der klub »orgelce« ali tezenski »veliki harmonikarji«, ki je uvedel mesto našega običajnega serbusa klubski pozdravi
na orgelce, katere je nosil vsak član vedno s seboj. Za tak pozdrav ni bilo potrebe posebnega glasbenega študija niti izpita. Za likvidacijo klubskega premoženja je darovalo življenje nekaj ducatov piščancev, pil si pa lahko pivo ali vino pri veseli godbi in navdušenih domoljubnih nagovorih1. F. L., Tezno.
Ti, pa jaz, pa Židana... Čakata, da se zmrači. Sedita v intimnem razgovoru na klopci ob ovinku Koroščeve ulice. Še dežnik nima prostora. Obesi ga ona na vejo uad klopco. Prihaja nevihta, prve kapljice zdramijo zaljubljenca. Tesno stisnjena odideta, ostane pa samo dežnik. Niti dež ju ni spomnil, da sta ga pozabila. Pa le za malo časa. Vrneta se, a dežnik je že vršil svojo službo neki drugi ženski, ki se ga je usmilila in odku-rila z njim pred nosom obeli zaljubljencev po Ptujski cesti. Čutil sem se mal6 krivega te nešreče, ker sem postavil ali »nastavil« tisto klopco za take parčke. Pa sem na lepo prošnjo srečne mladenke posodil svoj dežnik. Sedaj pa zaman čakam, da se vrneta zaljubljenca tia tisto klopco in zopet pozabita — moj dežnik.
Olimpijski desetoboj za državno pr-venstvo se bo vršil dne 11. in 12. julija na stadionu SK Železničarja v Mariboru. Na to prireditev bodo prišli atleti iz vseh delov naše države in je prireditelj SK Železničar že prejel prijave zagrebških, ljubljanskih in beograjskih klubov.
Tekmovanje za državno prvenstvo v plavanju, združeno z izločilnim tekmovanjem za berlinsko olimpijado, bo dne 18. in 19. julija na Mariborskem otoku. Ta prireditev bo gotovo ena največjih tovrstnih v naši državi, ker bodo star-tali vsi plavači seniorji, ki pridejo v poštev za sestavo jugosiovenske reprezentance.
O novem načinu tekmovanja za državno nogometno prvenstvo bo razpravljal izredni občni zbor JNS, ki je bil sklican za dne 9. avgusta v Beogradu.
8000 gledalcev se pričakuje na teniškem dvoboju Nemčija : Jugoslavija za Davisov pokal, ki bo 10., 11. in 12. tm. v Zagrebli. Zgradile so se za to priliko velike nove tribune. Tudi iz Maribora je najavljeno že veliko število.
Snubač.
— Gospodična, ljubim vas, postanite moja žena, pravi že priletni planinec brhki Metki.
— Ah, odvrne Metka v zadregi, dajte mi malo časa za pomislek. Zdi se mi. da ste preveč v letih zame.
— Toda med tem, ko boste premišljali, se bom še bolj postaral.
Zeatdska .tooHUjitivauja
Rimskokatol. zagovornikom naj odgovori Strossmayer sam
Pod »sličnim« nadpisom je napisal nekdo v 27. številki »Nedelje« v znamenju razjarjenosti in onemoglosti nekaj, kar priča o jako »finem« tonu in »doživljajočem notranjem krščanstvu« pisca in kar bi naj bil dokončni odgovor na moje navedbe. Prijatelj, oz. prijateljica, hvala ti na priznanju! Tvoje »pismo« StroBmayer-ja iz leta 1900, torej 30 let po vatikanskem 'koncilu je najlepši dokaz za vso mojo kratko razpravo o StroBmayerju v »Večermiku«. Tako je n. pr. StroBmayer nevede podpisal — kakor nato sam indirektno označuje z besedo »furtim« (odtod »furtimaši«) — v letu 1902 neko listino za list (podpis so mn namreč izvabili), ki se je skazal nato kot klerikalno glasilo. — Da, da, StroBmayerja so skušali in ga skušajo slikati kot nekaj, kar nikoli ni bil. Ali gg. meni niste tudi s tein niti pičice mojih trditev ovrgli in hvala vam za poklon.
Sedaj pa vam naj odgovori za 30 let mlajši StroBmayer.
27. IX. 1870 je StroBmayer pisal prof. Reinkensu? »Moje prepričanje, katerega hočem zastopati pred božjim sodnikom, kakor sel« ga zastopal v Rimu, je čvrsto in neomajano,..
Bila je najsurovejša in najodvratnejša zloraba papeške »nezmotljivosti«, da se je mogla proglasiti dogma o nezmotljivosti.«
10. VI. 1871 je pisal učenjaku Ddllin-gerju, proštu v Monako vem: »Moj položaj v moja domovini je zelo delikaten. Nahajam se v najtesnejšem odnosu ne samo s cerkvenim, ampak tudi s političnim življenjem svojega naroda... Jaz
sem radi tega trn v peti Dunaju in Pešti. Že tri leta iščejo povoda, da me store neškodljivega ter me odstranijo. V takih prilikah moram biti oprezen na dve strani, da se ohranim mojemu narodu, čim dalje mogoče.«
In glej (Friedrich: Geschichte d. va-tik. K. III.). Iz leta 1881 v poslanici o Cirilu in Metodu: »Najbistvenejši in najjasnejši značaj Jezusove Cerkve na zemlji je edinstvo, ker ne more biti dvoma, da se je beseda božja, Jezus, včlovečila, da pretvori vso človeštvo v družino, skrivnostno telo, kateremu On ostane večno glava, duhoven in odrešenik.« — Jaz ostanem z vami ziniraj — do konca sveta. (Mat. 28.) — To je tisto, kar uči staro-katoliška, pravoslavna, anglikanska in evangeljska cerkev, ki ne dopuščajo, da bi imela Kristusova Cerkev dve glavi in da more slab in grešen človek zastopati in nadomeščati večnega in neizmernega Boga. S tem je StroBniayer potrdil ono, kar je 29. XII. 1869. izjavil v Rimu: »Pravi zločin je, ako se papež predstavlja ne le kot naslednik sv. Petra, ampak celo kot naslednik Kristusov.« In že zg. navedeno pismo Reinkensu je zaključil: »Kar se tiče mojega naroda in njegove bodočnosti, sem gotov, da se bo nekega dne otresel rimskega despotizma. Ako to doživim, za kar pa imam radi slabega zdravja malo nade, se bodo pri nas izvedle razne cerkvene preosnove, ki so zelo nujne, ne da bi se pretrgale yezi vere in edinstva.«
To so besede StroBmayerja — staro-katoličana v dobi, ko je za svoje izjave lahko odgovarjal.	Fr.	Š.
Nepričakovan odgovor.
Gospod: »Ali ne pogrešate kopalnice v stanovanju«.
Dama; »Nikakor ne, saj grem vsako leto na morje.«
Sodelovanje Francije in sovjetske Rusije v Ženevi
Jan Kiepura poje s strehe avtomobila pri prazniku morja
v Varšavi
Kakor vsako leto, ie tudi letos proslavila Poljska svoj praznik morja z velikimi prireditvami. Jan Kiepura, ki je ob tej priliki pel v varšavski FilhannoHlji, je moral po koncertu na željo množice sto piti na streho nekega avtomobila in tamkaj peti.
Piccard je Imel srečo
Zveza za tujski promet v Ljubljani izpod peresa našega ipriznanega avtorja Rudolfa Badjure, je našel v domačem in tujem tisku najboljšo oceno ter izpolnjuje običajno vrzel, ki je vladala zadnja leta radi pomanjkanja dobrega vodiča. Prihodnje leto bo izšel vodič z vsemi potrebnimi izpopolnitvami še v našem, češkem, in franooskem jeziku. Ogromni stroški, katere sta obe tujskoprometni zvezi investirali v to delo, bodo gotovo rodili velik uspeh v korist naše propagande v inozemstvu. Interesentom je vodič za ceno Din 15.— na razpolago pri Tujskoprometni Zvezi (Putnik-u) Maribor, Celje in Rogaška Slatina.
V teku pogajanj v Ženevi so stiki med francoskimi m ruskimi delegati zeio intenzivni. Na tej sliki vidite francoskega ministrskega predsednika Bluma s sovjetskim komisarjem Utvinov im v zaupnem pogovoru.
Te dni se je dvignil Piccard s svojini stratosferskim balonom v JMineapolisu ob 7. zjutraj. Balon je bil v zraku 10 ur in se je spustil pri Hantlesvilu v državi Arcanzas. Pri tem je balon počil: Aparati so po srečnem naključju ostali nepoškodovani in tudi ni bil nihče ranjen. Piccard se je dvignil do višine 10 milj in to že po dveh urab leta.
pMUtikaue navite
Putnikovi izleti z avtekarom. Ponovijo opozarjamo na izlet v Maria Zeli 7. julija. Odhod izpred hotela »Orel« ob 5. uri zjutraj. Izlet v Zagreb 12. julija. Odhod iz Maribora 12. 7. ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. Vozna cena Din 100 Vse nadaljnje pri »PUTNIKU«.
Novi Badjurov vodič za Slovenijo. Nov odlični vodič v nemškem jeziku v žepnem formatu, katerega sta izdala Tujsko prometna Zveza (Putnik) v Mariboru in
Mariborski živinski sejem dne 30. junija. Prignanih je bilo 15 konjev, 7 bikov, 78 volov, 269 krav in 29 telet. Skupaj 398 komadov. Četne: debeli voli 1 kg žive teže Din 3.50—4.—, poldebeli voli 2.75—3.—, plemenski voli 3.— —3.50, biki za klanje 2.50—3.—, klavne krave debele 2.25—3.—. plemenske krave 2.50— 3.—, krave za klobasarjc 1.50—1.80, molzne krave 2.25—3.—, breje krave 2.80— 3.50, mlada živina 2.90—3.10, teleta 3.50 —4.—. Prodanih je bilo 207 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10. II. vrste 6—8. Meso od bikov, krav, telic 4—6. Telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 5—6. Svinjsko meso sveže 8—12.
Počitnice.
— Brez šale, prijatelj, imenitno si se popravil.
— Da, da, to naredi naše morje,
— Mar si bil dolgo doli?
— Jaz ne, pač pa moja žena.
A. K.;
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
»Torej pa dobro. Še danes boste spoznali devojko, ki sem Vam jo že omenil.«
»Še danes! Cim prej, tern bolje. Toda, kako pa ji le ime in odkod je?«
»Zvečer boste zvedeli.«
»Ali je grandinia (grand je višji španski plemič) ali kneginja?«
»Ni.«
»Vsaj grofica?«
»Ni.«
»Nemara hči kakšnega hidalga (hidalg ie nižji španski plemič), ki je v Ameriki
obogatel?«
»Niti to ni.«
»Kaj pa je potem? Saj se mi kar v glavi vrti: brez imena, otrok brez očeta; nemara izhaja celo od svete inkvizicije.«
• »Molčite, za Boga,« šepne trgovec plašno in pogleda naokrog, če morebiti
kdo ne prisluškuje; k sreči ni bilo niko-. gar. »Ali se hočete spoznati s toledsko ječo?«
»Tega pa prav zares ne maram, pri moji veri, da ne; a zakaj vendar tako dražite mojo radovednost?«
»Saj sem Vam vendar že povedal, da ne boste zvedeli pred večerom. Pojdite zdaj domu in se preoblecite.«
»Vso svojo obleko imam na sebi, v žepu pa komaj tristo piastrov, ki jih nikakor ne morem žrtvovati. Kupil si bom svileni kaftan...«
»Evo Vam drugih tristo; napravite se, kakor se spodobi človeku Vašega rodu in znamenitosti. Čeprav ie devojka, o kateri sem Vam govoril, pri vsem svojem ogromnem imetju precej skromna, je vendar le ženska, kakršne so vse druge. Rajše 'bo poklonila svoje srce
elegantnemu mladeniču, kakršni ste bili še nedavno v Madridu, kakor pa razcapanemu potniku, namenjenemu v Ameriko. Pohitite torej pa zdravi ostanite!«
Obrne se in hoče oditi, a hidalg ga zadrži.
»Samo nekaj mi morate še povedati. Denarja mi posojate, oblačite me, seznaniti me hočete z dedinjo tolikih ti-sočev piastrov, pozabili ste pa določiti čas in kraj, kjer naj se z njo ali vsaj z Vami sestanem. Priznajte mi, da taka raztresenost nikakor ne pristoja vestnemu in prebrisanemu trgovcu Vaše vrste, dragi gospod Vincencij.
Oderuh zardi. Don Juanova hudomušna pripomba ga je malo zbodla, vendar pa se nasmehne in odgovori:
»Res je, prav ste povedali. Prvič v mojem življenju se mi je zgodilo, da sem kaj pozabil, pa še tokrat je tega kriv načrt, ki mi je šinil v glavo tako naglo in nenadno. Zjutraj nisem o njem niti najmanj mislil, na misel md je prišel šele tekom najinega razgovora.«
»Zdi se mi, da bo vzrok tičal kje
drugje. Kaj pa onih sto tisoč piastrov?. Če je človek siguren, da jih bo dobil, pomeni to, da jih tudi zares dobi. Razen tega gotovo niste pozabili onih lepih fci-sočev, ki jih boste pobasali, ko bo stopil Vaš načrt v življenje.«
»Dragi Don, mogoče ste zadeli; toda zaključimo zaenkrat. Stanujem na Cor-su, v svoji hiši, ki jo boste lahko našli. Tam Vam bom čakal zvečer ob sedmih.«
»Videli boste, da ne bo zamudil.«
Poslovita se. Trgovec je nekoliko zamišljen, vendar pa dobre volje, še boljše pa je razpoložen Don Juan.
Ko hiti zvečer na določen kraj, da spozna devojko, od katere je odvisna vsa njegova bodočnost, usoda in sreča, si nemalo beli glavo z razmišljanjem o tem, kdo je pravzaprav ona. Oderuhova molčečnost draži njegovo radovednost, zbuja mu razne domneve, eno bolj čudno kakor drugo. Nazadnje se mu le zazdi, da je pravo pogodil in reče sam sebi:
UDalje sledi)
.. telnvafliSte Koseskega illca
n veselica intrl 5. iultial
It MiutHilu!
Omara za obleke je s'koro prazna. Dopust je pred vratmi in za obleke m preostalo mnogo denarjax pa bi vsp§_nQ.b>iU.. mdi na dopustu lepo m lahno oblečem Tedaj lahko	pomaga	samo	eno. KAtJ?	-
i W	f	-	i5’-1	'	j —	»	ii	*»**	1 <
I	it KUPITE PJRL	L	tč	o
»	&	\. :’Y *■ j;-v '	P	I -Z*	"i	-Ci 5	(
TIVAR OBLEKE
INVALIDSKI VOZIČEK
na tri iolesa za ročiii pogon, z dvojno prestavo In prostim tokom, malo rabljen, prvovrsten inozemski izdelek, ugodno prodam. Ogleda se Tržaška 54-.	 ?3Q6
, PARCEbA
^JOt) .m2; in dye stavbi : ob Tržaški cesti. 300 metrov od postajališča Tezrto naprodaj. .Vprašati: Jttgoslovansk-a !wa-njjnACa,. Ifeilia PeJr^ trg> 330Z
it-..., »OVOZGRADBA -Iti .sobe, .kuhinja, klet, -vrt,-
, ^ralu-M^fiazeva _m.u _ 3312
-BRIVNICA
Ana Tfezeji na. proaru za Um 'Vptišatt'‘V fipra v!Jtli -i •'	3323
Mali oglasi
Razno
JOS. TtCttV IN DR«G
Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. .■~ Stovsa$ka ul 16, tel. .27^-56 Izpeljuje elektrolnstalacije stanovanj škili tjtš, vil. cosiHidarskiti' objektov, zaloga- motoriev lestencev. svetilk., elektroin-stalacijskega blaga oo. _kon-kurečnlh cčnah ’
POHIŠTVO _
lastnega izcTelkk dobavlja pii skrajtio Smernih' cenah Zaloga pohištva združenih mizar% jev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
PLAČUJEM
odpadke! železa, bakra, medenine, "svinca. staro litino in Vsakovrstne stare stroje, cevi, kakor vse uporabljivo že-Icsie.po uaivišjih cenah. Prepričajte se samo pri Justinu Giistfnčlču, Maribor. Tfttten-Ifaetiova 14.	3035
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
šperahe, politirane, pleskane ter klthjrfjske. najmodernejše opreme -po najnižjih cenah. Mi?ftr$tvo. in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
VINOTOČ
pa KaLmriji
a fiin 8.—.
(Jan) PFJVU4 Vi«° 3343
VINO
žlahtnih trt od 5 litrov naprej po Din 4.— in 5.— pri Mih. Drozg-u. Jelence, blizu postaje Pesnica.____________3316
PREVZEM GOSTILNE.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzela s 1. julijem gostilno »Tržaški dvor«. V nedeljo otvoritev vrta s koncertom. Cenjenim gostom se priporoča za obilen obisk Minka Debelak. 	3318
V GOSTILNI »VIS«. Mlinska 9, dobite dnevno odojek na ražnju pečen kg Din 25 — in najboljše dalmatinsko vino. Priporoča se gostilničar Jovanovič.	3339
Za izlete SLADKI KMEČKI KRUH
Pekarna Rakuša, Koroška c 3350
Občina Pobrežje rabi za tri šole 42 sežnjev prvovrstnih BUKOVIH DRV. Ponudniki naj svoje ponudb0 z navedbo cen dostavijo Občini jekom 10 'ini,. Občina Pobrežje.	3313
Kupim
.r-r—	■>—'_------------------
Po zmerni cenr kupim dobro ohranjeno kromatičuo HARMONIKO. P5nudb6 na upravo »Veternika« pod »Harmoniko«. 3301
Kupim hudega ’ PSA VOLJČIAKA
! teto-istarega. dobrega čuvaja. Ponudbe: Adalbsrt Gusel, Aleksandrova 39.	'	.	.	?360
SPOMNITE SE CMD!
Prodam dobro' molzno ; -KRAVO. . -Maistrova 24. Tezno. Raitfč-______________333^
Moderni .
OTROŠKI §P0RTN'I VOZIČEK
prodam.-' Smetanova 20. 3333
GRAMOFON "
(zvočaikX -prvovrstna naprava, iz zrezane, hras&yine- s 30 ploščami in operno kukalo skupaj za Din #0.— naprodaj. Hišnik,-Koro§6evaf''6.
333S	,	i.
t t -.HIŠO
ugpdno. prodan^;	b&
obroke. Pekre lfl0r tik Rao-vafii^	-	..J338
' NAPRODAJ' HIŠA
z vrtont.‘ Tezno, Ptujska ce
sta -126.
,Vi4l
»PUCH« 250 ccm nf»ARIEL« '5flQ.,cem pficenj proda delav njpa,., frančiškanska ul. 11.
OPREMLJENA SOBA
posebni vhod. na lepem kraju. poleg sodišča, se takoj odda. Wiidenraineneva ul. !i, lil. nadstr.	3326
LEPO PRAZNO SOBO na mirnem kraju ob psiku oddam starejši oseoi. Nas iov v upravi lista. ____________ 3332
teP<i *separiram»
SOBO
takoj dodam. Gčspojna ul. 333?*
Oddam boljši gospodični praz no, *sončno,^ sepa«rano/‘-lepo . ^	-	SOBO
Naslov v upravi Usta. v 3345
- sopa.
Opremljeno, s separirnnim v ho blifžf' parka oddam s 15. julijem. Vrazova ul. .6-111, desno..	3247
1	:.	. IsOBO
,% jjro$tim -vhoda® o^dam dve raa gospodoma, cinspielerje-va 26:	5	* '	3347
Stanovanie
.LEPO, DVOSOBNO STANO-
VANJE,.- ... . parketirario. sklerjjsB'). oddani S’ 1:-a^gustpm:''MaTrdalettska ulica 24-11.	-	■	3244
GOSPODIČNE
sprejmem na stanovanje:	—
Vprašati v . lmesftici.j. pr-ank^-panoifa 15.	... '	.^^314
-rg—.mi—-i  l^S-l—.
Obnovljeno dvosoi^io^ •:
stanovanj^-, ,- *
in kuhinja, pn glavnem kolodvoru, oddam s 15, 'jufijein. Naslov -v upravi ^Vteernikac. -	-	3317 -
ŠIRITE »VEČERNiK«!
DIN 16
I ZA POPRAVLJALNE IZPITE
svileni bouret . Trpinu, Vetrinjska ulia 2261	iz f Ua iark	ra»cošči»e dobro priprav-Madam^ Kamenova. Ob ii.6d. soba 3. . 1151	
Če želite kvalitetni pisalni TAL«. -^'Conte ntš 20% znitali. in- Sumi^rP--daja: Ivan T^aat,:cspe<$ija}«t, za pisarniške_stroji, »Man', bor. Vetrinjska '30;* PoSlIž-nica Ljubljana, Pf-eSerno^a-ul. 44.	tKanTne za pohištvo, zavese, gradi za madn.ee, rolete in ležalne stole najce-.neje-4>*i Novaku,. ž»?oška*5&, -itetoinfcka .-7r-! i -344		
	(ZoMft <^ižane jr . JJOURE1 Di^ 12.—. " \PtriS#ka 15.		cgtie ■;■! -a ' JVVLA,j....’ T^tSiiiavihaftar, ‘ - 2261
POKJBOMAN8E : -; najceneje »Ruda«, Frankopauova t0. — :://; 3088" “ v-. ;	JutrJ^v nedeljo ,7 ^ g -. '1 i^: godbe Ehrlieh V gostilni IV',ra? Studenci 	.3249		
STARŠI.
dajte svojim otrakom solidno trgovsko izobrassbo! Dobijo jp na Kiioletnet« . trgovskem tečaju »Hermes«. Maribor, Zrinjskega trg 1! Nizka šolnina za revne znižana. Zahte-
■tevtdte prospekt!« m ;?32J2
M ij;—f«}?--------Jff . Tt.- ,7 (kr
SostiJua, 3 sohe, 5t»notniirj2, Velika klet, vrt. Jojjro ine&to radi bolezni poceni r apraflaj-2 tovarni z, elektriSlio'ui Voil-tio -silo- IŠO.OOOT 40f).»». — ^InOTiad pri MantioHi 7fl£j3§ Posredovflnjpa -*Rao>d< ‘Gosposka 28.	*	3356
mm
nam je d_alq gnpvod,	sevodlOiš-ili	.........
  __ '	;C	•'	»-:	■	.	...	^ v #.'■ ..	'a.	:■	iy
nase Tepe poletne- novosti
$y||a	1	•	•	•	k	z-‘vg>i^fn	p9pua^
umetna svila laso
£35
c. SC. uluu 7
'i v •
.ii	,v*	:*‘J*	ts* *	J
-'-i	-	--	a	«(	-	'/	--	-	J-.1
i.
■ “■ nudimo-V^tTT pri1o?nb.st( da §i' sedat Tpb nizki'ceni'
•“ *	nabaviti'vse potrebtio" Z A POLETJE!
Bfippmše. u.v - _
I. PREGRAD - TRGOVSKI DOM
0	MARIBOR,	AtEKSANDROVA	CESTA 25
— J55U I at«.* i «»»»*■ '~x •>	-	—'_'____
GROZDIČ.IE in temnordeče višnie vsako količino kupuje ?o najboljši dnevni ceni Adalbert Gusel, Aleksandrova 39.	.	3361
Prodam
VEČJO STA)
»R'
v Hočah, bpeu po^iaiJ, takoi prodam. Poizve Se v trgovini-Rečnik. Hočie. ’ ^ ; 93.02
POSESTVO
s hišico naprodaj. Vprašati Jožef Ketič, Zg. R&lvatik 43.
mi
OTROŠKI VOZIČEK .
poceni naprodaj. Betnavska cesta 5.	3305
SObo odda
ODDAM SOBO
s štedilnikom dvema osebama brez otrok. Aleksandroma cesta 31. Pobrežje.	£308
SOBO IN KUHINJO
oddam mirni stranki. Bolien-kova 4, Nova vas.________33U5
SOBO~S ŠTEDILNIKOM
oddam. Šramel, Ttžaška cesta 1, zraven gostilne Žohar. ___________ 3322____________
SOBO
odtjam dvema gospodičnama, ‘fei 'šta čez dan zaposleni. Plahuta. Trubarjeva ul. 5.	3324
LEPO STANOVANJE,
soba, kuhinja, steki, veranda, vrt, klet, oddam s 15. julijem. Studenci, Cirsl-Metodo-va 17.   	3329
STANOVANJE
sabo in kuhinjo, oddam s 1 avgustQr(i stranki brez otrok. Koseskega jtl. 15	2294
Lokal
LEP UPK VJp,
primeren za pisarno, skladi-ščg ali obrt se takoj odda. Uprava hiš PokominsKesa za voda za nameščence v Maribor«,:	  3336
l/Umki k mh med
to v	to*./ti	tl
a»
  t,-	•••■'	Ksvogm	.	v	-	.:
Razširi^ so se rajyi? govorice, tu<l| ta, da smo ua*o tpgovjjjp prodaji. Res» nica je to: stalno 4«*ževia ><>vzroča	glavam neprilike. Slatna se v glavi
ni uiostia t^ineWNo^0«^«ž4ti tpr s§ ie viieift. ProsJnjo, d« vsakega r^širiev^lga tl*§niU govoric pustite na naše stroške preiskati pri prvem špecijallstu za živčne botozni, Kdor Izusti tako neslanost. Našo trgovino bomo pa Še vodili vnaprej in to v povečanem obsegu v zadovoljstvo rtašifi cenjeplh odjemalcev. LEGAT, trgovina" z mešanim blagOm, Maribor^ Meljska cesta J>7-
»Grafički ra^niH« objavlja:	»fran-
čišH^nski samostan v Mostarju ima poleg svojih mnogih zdo donosnih vrelcev dohodkov, na kaierili s Ioni milijonski kapital tega samosto-na — tudi svojq tiskarno, Vpraša se, 4^-H je samcigtfinn potrebna tiskarna, "ter ali je potrebno, da stt ljudje, ki m poklicani za drugo zanimanje. javijo s povsem trgovskimi podjetji. Čemu ^ i). ,-pr, profesor teologije, namesto d» bi predaval dijakgm p 'teologiji — spušča na področje pos'k>v-n*2ga sveta, ter manevrira tu z vsemi sredstvi, po katerih sedajo ostali smrtniki: Matokdo se vpraša po vzrokih in nagibih,.Jcakor. Judi za opravičila, tainn Stanju, ker smatramo vsi to za izvršeno dejstvo. Živimo namreč v času splošnega ekonomskega in političnega razdejali ja,-ko teži milijone ljudi ekonomska be.i da, novi dogodki svetovnega značaja pa s& vrstijo- s tako bralno, da jih zamorejo posamezniki komaj registrirati.
Samo v izrednih -'.slučajih; se J&tres« prph pozabljenja-epe'>aU drpge stvari in še|e tedaj ožive ter- postaneio predmet raznih komentarjev. -Tako je- tudi v slučaju frančiškanske tiskarne v.Mostarju.
Pred dvemi ali.tr^mi tedni se.je izjavila v izložbah, mostarskih knjigam knjiga z naslovom: »ja« nisem bil,prvi, oiia ni bila pedolžpa^, Kakor sc je bila pojavila' tako bijjuli .jzginil^jp gedvogu-no je, da b*i topfi žarjti mostgfškegg ^rj«-ca šprenienili naslovne plftmice 1,e kijjU gp v izjpžb^h in jim. dale ;ne^t,.aista|^-' liošti. Plasti' pralni bi' nemoteno rasle na*
kupu zaloge in vse bi bilo pozabljeno. Naglemu preokretu pa je dalo povod zanimanje, ki se je rodilo in pokazalo velik smisel meščanov za tretiranje lokalnih zadev, kar tli ostalo brez rezultata. Izvedelo se je, da jer avtor te knjižice neki neznaten mladenič, četudi zavzema isti precej vjsoko društveno ttfnkcijo, ter da so oblasti ^knjigo zaplenile, ker vsebina iste ni samo pornografskega značaja, temveč, je; ista’ navadnft, čvekajija. nizka in ostudflft, da človeku gabi.
Toda to ni vse. Na koncu vseh teli ugotovitev se ie Jirečitaia na. knjigi tudi to, kar ostane sicer neopaženo, tp je ime tiskarne, ki je brošuro izdala. DefstVo. da je knjiga take vsebine mogla biti tiskana v tiskarni frančiškanov v Mostarju, je dalo vsej 'Stvari" privlačno moč. Boedine knjige, katerih oblast ni mogla zakleniti, krožijo- po mestu jz rok v roke kornekak.kuriozum, Jemne črke ničev-ne vsebine te kpjižice so v domišljiji i meščanstva izoblikovane iz samih' niti j črnega 'sukna pjofešftfja' t^plogije in., ^o-slovodje frančiškanske tiskarne, ki je te črke vlil na ognju škofovskih poslanic proti ženski goloti, da bi š tem svetu nepobitno dokazali, da so duševni očetje pripravljeni, kadar gre za tuzemske dobrine, hoditi prav po. vseh potih,«
Šef:
Sprejet.
»Zakaj ste bili odpuščeni iz prej-
šnje.^lužbe?«
Knjigo\(pdja; ‘»K^r jpm pobegnil z ženo svojega še|jj.« ^ \
■ Šef: »Potem ste sprejeti!
Maribor. Aleksandrova c. 7.
DCBROIDOCO TRGOVINO
s trafiko na prometnem kraju dam v najem. Naslov v upravi »Večernika«.	3325
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, da bova otvorila 5. julija 1936 v novo preurejenih prostorih staroznano gostilno
„Schrott“ na Koroški cesti 56.
Točila bova dobro kapljico, tudi za prigrizek bo vedno preskrbljeno.
Se priporočava za obilen obisk
I^PAT. PEN D.
Dvojno poševni brivski aparatat s poševnim glavnikom,
ki Je uporabljiv za vsako britvico.
Brije gladko in se zdi kakor, da bi ne bilo britvice v aparatu. Britvica je iz nerjavečega jekla. Koža ne trpi niti najmanje in je brijenje s „Fasan“ - apa-fORI nadvse prijetno. Ta praktičen aparat dobite pri
Slovenska ulica 5,
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
SUHE in N VE A
Vinotoč
otvorejen na znani izletni točki
na Gorci
v Sv. Petru pri Mariboru.
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Opravilna številka IX I 1217/36-7
idealna spojitev za lepe rjave kože. Z NIVE A negovana koža daje soncu pri -ložnost nje zdravilno delovanje dokončati. N1VEA zmanjšuje obenem nevarnost solnčarice.
Dne 14. septembra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1! dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Ranca vi. št. 33, 34 in 88 3	Cenilna	vrednost:	Din	110.290-40, Din 3.7/6’— in Din 15.709-90
*	Vrednost	pritiklin:	Din 6.515-— že prišteto k cenilni vrednosti
zemljišča.
Najmanjši ponudek: Din 86.517*52 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 6. junija 1936.
Jugoslov. P. Beiers-dorf & Co., d. s. o. j* Maribor 3113
IJmiuku
bo zopet razstavila na Mariborskem tednu
fzdelava in cena brez konkurence. — Ročno delo, čista volna. — Prodaja na dolgoroina Odplačila. — v Vašem interesu je, da počakate z nakupom!
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
v faitni novi palači na 09*11 Gosposke - Slovenske ulite
Centrala: MARIBOR
Najbolj vama naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tel kraniiniei Dravska banovina s telim svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo — — H ra n 11 n 11 a izvršuje vse v denemo stroko spadaloie posle ločno in fcu Janino
nasproti pošte, pr Južno štajerska kranllnlta
Podružnica: CELJE
vloge In kaližlte na takoii račun po najugodnejšem obrestovanju
V M ar i b o r u, 3ne 4. VII. '1936.
Mariborski »VeČernlC« Jfulra
Stran 7.
VELIKI NOVI ODDELEK ZA OSTANKE p« MACUNU
KABINET
Koseskega ul. 41 oddam. 3357
Službo dobi
UČENCA
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Srečko Pihlar, Gosposka 5.__________3320
MIZARSKE POMOČNIKE
sprejme takoj Kompara. Aleksandrova 48.	5358
V najem
GOSTILNA V HOČAII
z velikimi in snažnimi prostori takoj ugodno na prodaj. Hranilne knjižice Posojilnice Narodnega doma niso izključene. Naslov v upravi »Večernika«.	3303
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—.
Dražba.
Dne 11. julija 1936 ob 15. uri se bo vršila v Mariboru, Prešernova ulica 2/1. sodna dražba sledečih premičnin: 40 kom. štedilnih ur, 35 kom. alarmnih kaset, 1 aparat za produkcijo, 1 vitrina, 1 ogledalo s polico, 1 velika preproga, starinska salonska garnitura obstoječa iz 2 divanov, 2 miz, 1 naslonjanča in 6 stolov.	3330
Apno, cement, nosilnice, železo za beton, žitnike, strežno lepenko, karbolinej, okove za stavbe in ves niaterijal, ter vso železnino si kupite po ugodni ceni
v staroznani trgovini
v»v
:u - in. mi
IBS
Darujte za Pomožno akcijo!
Mariborski »V e č e r 11J C« Jutra
v ytMB<**''	rr>-
45305-22Q3
Vel. št, 35—42. Obutev za vsako priložnost . za delo na polju in <loina, pešhojo, za spor^in i£re, je ti' plafheifi 'čevelj z 'neramgfjivlin'gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25,— na Din 19-—. Otroški od "st. 30—34 prej Din 19.—, sedaj sanjo Din 15.—. Moški od št. 43—47 prej Din 69.1—,' Sedaj satno Din ai—r
Močni, lahki za delo in štrapae. Iz platna v beii, drap ali sivi barvi, z tieraztrgljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo, istih, z»ato ismo jim znižali ceno od Din 35.— na Din 29.—
Vfik št.r<35—3S. Za turiste, bicikliste, skatttc, vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in najsigurnejša naša »Sportka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35»— na Din 59.—, da damo vsakomur mo/.-nost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30—34 prej Din 29—\ stamejo sedaj »samo Din <-25.—. ^oške od št. 39—-47- prej Din 39*—sedaj ^samoJOki,.35.—.
709S5i913A
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, tnodro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59,^-r -.sedaj Din 39.—.
69995-115£
<?a otjpouitek nog, lahek, udoben in eiegant^j letni čeveljček (iz betega lanenega platna. Znižali smo jim /ceno od Din $9.— na 49..—.
2395-14224
^leganteu čeveljček J* letni obteki; Kauitouaoij* semiša z' lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo Dm 59.-.
Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79, sedaj samo, Dtn 59.—.
1405-16529
Eleganten cevejjček za letno toaleto. Kombinacija rjavega sefniSa in drap meiiranega lanenega platna, z visoko peto iti usnjenim podplaten.- i-iej Din '69.—,' stanejo sedaj samo Din 59,—
Za večer, za ples “in promenado lepi čeveljčki iz Belega^nubuk usnja,' kombinirani z lakom. Ceno smo rini enažali‘<>d D-in 99,— na Din IV.—
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacij.! lanenega Panama in modresja-se^tu&M-Hfeje Din 79^-
stane sedaj Jamo'Bin 59.-—.
izdaja Ttorizorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni ure3nik~MSKŠO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d
uresiavrnk ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.