JZ. flMRS. I UMOM « MM, Jt mri IM. xun. letu. , Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen celo leto pol leta četrt leta ra mesec K 24 — . 12- . 6-- o-_ velja: v upravniStvu prejemam celo leto......K »— pol leta........ II— četrt leta........ 550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s EcaflCTa ulica it 8, (1- nadstropje levo), telefci Iskala vsak aaa svatar lztzaatft naialja tal Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih lnsertijah po dogovoru. Upravnifitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je adniinisttauvne stvari. -- Poaassasaa številna velja 10 vinarjev. - .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— celo leto.......K 28*-* Fetrt^ta! ! ! 1 ! " ! I 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec. . . .....2*30 1 celo leto.......K 30*— Na pismena naročila Dre* iatedobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narcisa ttakaraa lalafoa si. t*. to-«*- Hemsko (ajopijle proti slovanskim (lanom drl železniške $a sveto. -X. Fr. Presse« in strokovni list za. tarifne zadeve »Allg. Tar;f-An-zeiger« sta upr *a napad jia slovanske člane i!rv* v nega železniškega sveta, ker -to ti zgol iz stvarnih in jrc >podarskih nagibov v seji dne 10. t. m. glasovali proti reorgamzacij--komn načrtu c. kr. železniškega ministrstva in potem, ko so 1 ili p j nemških članih pri vol it vi p. clodseka majorizirani, odklonili na ;alnje ^»delovanje pri reorganizaeij^kem delu drž. železniškega sveta. X. Fr. Pr.« izvaja v svojem poročilu z «lne 11. marca t. !. med drugim sledečo: »V današnji seji re-rganizacijskega odbora se je rgod*-!a vrsta slučajev, ki iznrr.jo iz naei-lonalnih zahtev slovanskih članov in ki so nekaj oasa sem nadaljevanja ;>o gotovem načrtu vršeče sč akci'e slovanskih zastopnikov v s vrl. o, povečati njih vpliv v drž. železniškem .-vetu in nemške člane kolikor mogoče majorizirati. Xa enak način kakor *X. Fr. Pr.« nastopa tudi tisi »Ali*; Tarif-Anzeiger« na Dunaju egresivae. Ta časopis za tarifne zadeve izhaja na Dunaju in je rjega lastnik in izdajatelj ces. svetnik Aleksander Frennd, nemški član roorguuizacij-skega odbora drž. želez, sveta ker pač pojasnjuje zvezo med napadi na slovanske člane, dasi bi moral strokoven list, ki *ma tudi v sIov«.natcia kn izih mno^» odjemalcev, v naeijo-nalnih zadevib zavzemati strogo objektivno stališče. Gosp. ces. svet nik Freund na hujska zoper avstrijske Slovane pod plaščem skilmoati zn prospevanj* trgovine ter industrije ravno tako. kakor X. Fr. Pr.« • AlIg*. Tarif-Anzeiger«' pis** <* reorganizaciji avstr. drž. železnic " svoji 12. številki z dne 13. marca sle-[eče: >,Drž. žeiez. svet ni več to. kar je bil. V to korporacijo, ki je imela prej samo smisel za stvarne n~-gibo. prodrla infekcija naci jonalnih konfliktov in s tega stališča tam »ojajo vsa vprašanja. Veliki re-<»rtranizacijski odbor je izvoli! ožji i« flod*ek. ki eteje 14 članov, s fi jih je izvolitev7 iz narodnopolitienih na-gibov odklonilo. V takih razmersl ni mogoče vedeti, kdaj bo prisil drž. želez, svet do rneritoričnega razpravljanja o tem vprašanju (to jc o predloga g. ces. svet. Freunda na takojšnjo ustanovitev centralne tarifno oblasti). Med lem pa se zadržijo razvoj tarifnih del in podpira se v sled nizkih tarifov uvoz iz inozemstva, kar provzroča produkciji velikansko škodo. Tendenca teh člankov je oči vidna* Javnosti se hoče dopovedati, da slovanski člani reorganizaoijskega odbora drž. želez, sveta pri lTizpm-vah o vladnem načrtu o reorganizaciji uprave drž. železnic, niso uva zevali stvarne strani tega \} rnšanja in gospodarskih razmer, da se niso ozirali na potrebe tuzeniske trgovino in tuzemske industrije, nego cd;nole na svoje narodne interese in zahteve in da iz teh narodnih nagibov < vi raji vlado in nemške člane pri plodonosnom delu ter tako provzroča.io silno škodo domači trgovini m domači indu>tr;ji, ne samo nemški, nego tudi slovanski. Dolžnost vseh slovan-!- ih čla-BOV drž. železniškega ^veta /e da aaatofHJo kar najodločneje priti lej popolnoma m-utemeljeni obdolžitvi »N -Fr. Pr.« in lista g. ees. svetnika hi člana dri 1 1. sveta Al 'k-^ndra Freunda. Slovanski člani delajo in bodo delali samo to, kar jim veleva dolžnost. Znano tim je popolnoma kako velikega pomena za eeUj državo je repi ffjMiizaei.ia drž. z l žiro. kako velikanski vpliv bo in ela na bodoči razvoj t imovine, industrija in agrikulturo, in zato so si t odi popolnoma svesti svoje velike odarovorno-sti in presoja in reorvanizacii^ki na-rrt c. kr. železniškega ministrstva edino in izklineno shamo in zgol z gospodarskega stališča. Slovanski elani, ki ž<*le samo ranega dela. so v soii r^ortra:';/no: j-^keg-a odbora dne 2*2. febrnarjh do--eprii, da se je rr.trtrara o načrtu, ki je bil članom leleziivškejra sveti vročen šele 5 do 3 dni pred si jo, odložila do 10. marca t. 1., da s<- vsem elanom z^jrotovi možno^*, vlaMfni načrt nntan'Tio preštudira*i. dri hi pri OoavetovanJTi moHi izreči sof1' o in T»redVcrati dor>olnitve, oziroma p^v dajati iniei ia-ivne predloge. Sb vnn-ki elani s<> po N»m od-codeniu pridobljeni čns poral li M temeljito fltvdiranje vladma > ?sačr-ta in so po uvleiN in objelrl vna prevdarjaniu pr;šii soajlaano 4o mne. nja, da sedanji čas za reorgaoizaeij > železnic snloh ni primeren in da re- ^rganizacijski r.učrt c. kr. Železniškega minist; !\"» v bistvu spioh no mara reorganizacije, marveč da im.i samo centralistična in strankarske namene. Slovanski člani so prišli do teg-a spoznanja iz stvarnih razlogov. Reforma tarifov c. kr. avstr. državnih železnic se je šele l. jan. 1010 izvedla, torej toga ni niti tri mesece. Ta kratka doba pa ne zadošča, da bi se z novo vpeljanimi tarifi zadostno seznanile prvotne proge državnih železnic, že celo pe ne na n^o podržavljene železnice, češka ^ v. železnica, severo-zapadna železniea in drž. železniea avstro-o^rske dražbe. XTe!e prometni uradi, Lemveč tudi c ntralni* oblasti same /amoreio le z uporabo vseh sil premagati v kouier-eijelni službi težkoče, ki jih jim povzroča ]»oraha novih tarifov. Ti nedostatki bi se pa silno povečali, če bi se se izvedla, reorg'anicacija državnozslezniške uprave, ki bi med drugim tudi n« vzročila, da bi se iz-I r mieniV sedanje meje odsekov v ravnatelj-. vi in bi se posamesn 4 proge pridelile drugim odsekom. S tem bi nastala v komercijonelni in v prometni ter upravni službi prava zmešnjava. Iz teh vzrokov bi gotovo zel i kavam počakati z reorg"anizar-ijo drž. ž !zn?ilo službene precb r«e drž. železnic. Kar se ilče reor^anizaci.i>kega načrta samega, mora priznati vsak nepristranski presojevalec, dn se vladni načrt v bistvu z reorgenizaci io n'ti resno ne peča in da zasleduje projektirana ustanovitev petih centralnih oblastev na I);maju samo eentralisliene in strankarske cilje. C. kr. železnieno ministrstvo trdi, da bi te petere oblasti funtrrale rot pomožni uradi c. kr. ministrstva, v resnici pa oe pomenijo nič «*ngepm kot ustanovitev nove instance mei ravnateljstvi, kar bi še bolj kompliciralo že zdaj okorno u rado vanje. Iz teh stvarnih razlogov so bHi slovanski člani sil jeni glasovati proti vladnemu načrtu. Stvarnost in resničnost teh vzrokov not r ni je najbolje hidi kritka. z nemške strani objav-lj ni v časopisu »Oesterr. Eisen-b^hnbeamten Zeitnng« v št. 9. z dne *27. febr. in v it. 10. z dne t), marca 1910. Vr teh člankih se • značaje vladni načrt kot slr.b. popolnoma nezado trasti zaganja v g. Pristova. Mi ponujamo o vseh navedenih okončinah vsej javnosti dokaz po zgoraj imenovanih posestnikih, po deželno sodnem nadsvetniku Winklerju in deželnem odbora koroškem. Ako se moža, ki na ta na>in de» luje za korist ljudstva, kakor g. Pristov, od duhovniške strani na tako nesramen način napada, kakor je to storil celovški »Mir«, potem nam preostane samo en zaključek in ta je, da je dotični dopisu n kratke malo brezprimerno podla duša in lažnji-vec, da mu ga ni para. — Recept kt era podaja v »Miru« g. Pristovu do~ kazuje dopisnikovo surovost, kakršne je zmožen samo človek, vzgojen od naše lažnjive klerikalne stranke. govarjajoč in zasledujoč le osebne interese. Tu naj bo citiran le en del kritike o ustanovitvi petih centralnih oblastev, ki je obsežena v 9. št. z dne 27. febr. t. L: »Cel reformni načrt obstoji pravzaprav v tem, čn se ustvarijo nekatere nove centralne oblasti (administrativna, tehnična, tarifna itd.), ki se označujejo kot pomožni organi železn. ministrstva, v resnici pa niso, kakor se splošno priznava, nič drugega kot nova instanca med ministrstvom in ravnateljstvi. Izvzem^i ustvaritev novih ol ',.sti niso ostali reformni predlogi niti govorjenja vredni.« To sodbo ie izrekel crgan >elezn. uradnikov nemške narodnosti, in tem gotovo ne bo T>odtikala nacijo-nalnih motivov ni*i »X. Tr. Pr.< niti g. ces. svetnik Freund. O izja vah iz strokovnih nemških irogov, ki kritizirajo organizacijski načrt vlade. »X. Fr. Pr.« in organ g. ces. svetnika Freunda iz umljivih vzrokov molčita: če pa slovanski člani drž. železu, sveta iz istih vzrokov srlasujejo proti vladnemu načrtu in, od nemških članov majorizirani, odklanjajo soudeležbo na nadaljnjih posvetovanjih železniškega sveta, iim pa očita io ti listi nacijonalne motive in želje po majoriziranju! Tako hinavsko, perfidno postopanje >N. Fr.' Pr.«. kateri se pridružuje tu-^i strokami list g. ?es. svetnika Freunda. zasraži največje zaničevanje cele spodonne javnosti. Toda slovanski člani železu, sveta se ne bodo dali s tem nikakor motiti v svojih namerah, nasprotno bo to zanje vzpodbuda k še ožji zvezi in k nezmernemu varovanju koristi svojin dežel in cele države. Klerlktfc! m Koroihem. (Dopis s Koroškega.) Jeseni leta 1909 so prihajali dan za dnem posestniki iz Dobje vasi kakor na pr. vlgo. Tomaž. vlgo. Kaj-žar, vlgo. Sonjak, vlgo. Račev, vlgo. Rojak itd. h g. Pristovu, žuoanu v Prevaljah. da na katerikoli način po svojem najboljšem prevdarku ukrene najboljše korake, da Moža ne raste in uniči z povodnjimi zemljišča. Gospod Pristov je dotičnim prosilcem nasvetoval, da se naj napotijo k državnemu in deželnemu poslancu cr. Graf en a uer ju v Celovec, kajti te- 3» LISTEK. Soisal M i i a n P u g e ! j. (Dalje.) Spodaj iz doline že sevajo luči skozi nizka n rdeče zagrnjena vaška okna, zdi se, kakor bi se prebudila vas sama iz dnevnega spanja in gledala naokrog z rdečimi in radovednimi očmi. 'Nekje sredi nje po.)o fantje, milobno pesem pojo, ki je namenjena skozi temo in noč do irdosrč-nega dekleta. Prošnja je, skrita in komaj opazna, ki plava med kočami in hišami, ki se raztaka po ozračju, kopni in umira v daljavi. V temni noči, v tihi noči misli k tebi romajo — Preko polj hiti proti domu, v kajži leži bolna mati, zapuščena joče in jadikuje, še tisto noč umrje od onemoglosti in starosti. Nenadoma je v življenju sama, noč za noejc pre-čuje, misli nanj m ga pričakuje. Ob -amotnih in dolgih nedeljskih dne-vih sedi ob nizkem oknu, izza rož strmi na piano, vsa vztrepeČe vsled koraka, ki nepričakovano zaškrtne za oglom. »On je!« in tam po beli cesti navzdol dr- či kočija, beli konji klopočejo m brka jo. kakor blisk bežijo \ dolino, ustavijo se sredi vasi, kopljejo s tenkimi nogami, »tresajo grive in striže jo s porednimi uhlji »On je!« V gozd gro ob jesenskem drevu, hodi na desno m levo. obstahe. čuje šum listja, ki se zasuče in zapleše v hladni sapi, vsa se iznenadi, rdečica ji oblije lica, oči se za iskrijo v veselem pričakovanju. »On je!« Teko časi, zima je v dežel v, spomlad se bliza sneg kopni, pod-leski že cveto, ?vončki, že dehte vijolice, skrite po goščavah. Izza južni »i gorskih vrhov se prikazujejo temni in težki oblak', hitijo preko neba kakor preplašeni, bežijo in se skrivajo za gore na severu. Južni vetrovi pihajo preko višin in ravnin, nikjer ri več podolgovatih plasti zamazanega snega, vsekrižem hite v delim srebrne vodice, kakor poredne k-iče se zvijajo po ozkih ovinkih, izgubljajo se med ruševjem, prikazujejo se izpod njega, izginjajo v potoku, ki sumi kalen in nemiren sredi polj in travnikov. Sama je doma, v kajži stoji tik nizkega okna, aa posteiji spi dete, ki se je rodilo, na steni tiktaka ura, tik nje se oglaša >d časa do časa ujeta ptica, zafrfota, za kliče, kak »r bi vprašala po kdovečem. Polagoma se mra/*i, skozi okna prihaja mrak. komaj viden se plazi v kote, širi iz njih uroti sredini, zgoščuje se in temi. Zunaj šumi ju a*, pezd buči nad kočo, globoko se upogibi jejo visoki vrhovi smrek in borov, ječi jo v hrupnem šumu, pokajo, kakor bi lomila nevidna in močna roka od njihovega debla vejo za vejo. In sredi šuma in trušča — čuj! oglasil se je zvon, iz razvaline plava njegov glas po hosti, po obližju, do kajže in nje, ki ga vsa izm nndena zaznava. Pol poletja, jesen, zimo, vse do spomladi je čakala v samoti in revščini nanj, ki je imel priti, kakor je bil obljubil. Od vseh zaničevana, živeča v sramoti, je mislila na uio odrešenja, Nepotesene želje, brezplodno čakanje, obup, ki se je rodil iz zapuščenosti. so izpreminjali ljubezen v sovraštvo, napolnjevali srce z jezo in hrepenenjem po osveti. Dolge in preču te noči, nad hčerko pre-plakani dnevi, ki se je vzigravala in zvijala v naročju, so zastruj>ovali dušo,da je drgetala v strastnem hote nju maščevanja kakor kača, ki j* stoji na glavi m ozka peta. Tisti spomladanski večer pa je zazvonMo v razvalini, bučan je južnih vetrov, šumenje mogočnega drevja je prodrl in preklical glas starega zvona, razlit ae je po okolici, priplaval v kodo. Skočila je do vrat, za orla jih je aa seboj, zaklenila ko- čo, hitela kvišku, kjer je bučalo le-sovje. Vlažna in spolzka je zemlja pod nogami, pod koraki se razškropeva voda, noga se pogreza mestoma globoko v mehka in mokra tla. Gozd na rebri je ves vznemirjen, na desno in levo, naprej in nazaj vpogiblje svoje vrhove, veje steza do tal, vije jih krog sebe, zdi &e kakor bi se branil nekoga nevidnega, ki ga muči in bije. Zgoraj na vrhu bučijo smreke iu bori, sredi njih poje zvon v razvalini, trgoma se oglasa, pozvanja zdaj tiše, zdaj glasneje, kakor bi izprego var jal bolnik. Silen jug se zaleta in lovi med ogromnimi debli, rjoveč se zaganja v razvaline, ruši z njih trhlo zidovje, trga leseno streho, ki t rohni in razpada. Do stolpa jc dospela, stoji tik njega, gleda, išče z očmi in ne vidi nikogar. Mimo razvaline hiti, razmika vejevje in grmovje, ki ji ovira korake, stopi v razpalo svetišče, sove zašume v njera, zakriče, odlete spla-šene skozi stresne votline. »Ali ai ti! Kje si?« Vpraša in zakliče, odgovarja ji šumenje in bučanje in zdi se ji, da čuje hudoben in divji posmeii, ki vsenaokoli odmeva. »Ha-a, ha-a, ha-at« Vsenaokrog smeh, zlobno norčevanje nekoga nevidnega, kriki zaničevanja, škodoželjnosti. »Kdo si?« Zasmehovanje vsenaokoli. divje veselje nad tujo nesrečo, nad usodo zavrženega. Strah je je bilo takrat, bežala je vsa preplašena proti domu, kjer je jokalo prebujeno dete, še sama je plakala z njim v tisto južno in hrup* no spomladansko noč. Ni i z poznal a, ni vedela tisto, kar ve danes. Pozno, že pozno je doumela njega, ki je umoril njeno mladost, zastrupil njeno življenje, da je poteklo kakor gnila in gnusna voda. Doumela ga je, izpoznala. Njegovo dejanje, njegova zloba ga je izdala, njegova hči je dokazala njegovo pokolenje. Malopridna je bila in malovredna, izgubila se je v svetu, utonila nekje v razuzdanem |n umazanem življenju. Sovražila je boga in vero, ognila se je cerkve, smejala se je besedi, ki so jo oznanjala nekoč božja usta, Ne strah, ne sram je ni bilo grehobe. Poiskala bi nečistnike in hudodelce, pokazala bi ae sredi njih vsemu svetu, rajala bi % njimi in očitno grešila Nesreči svoje matere se je smejala, skrunila je njeno molitev, njene nauke je teptala v blato: bila je hči njega, ki je oče greha in nesreče, ki prihaja v spomladanski noči na svoje letno bivališče — t široke šume in gozdove, ki stika neviden sa plenom in Ogrsko. Ministrski srci. — Ekscesi v zbornici- — Volitve in J ust ho va stranku. Včeraj dopoldne se je vršil ministrski svet pod predsedstvom min. predsednika Khucna. Trajal je do L popoldne in so je pečal s tekočimi za deva mi. Takoj po min. svetu se jo podal min. predsednik na Dunaj, da sliši odločitev cesarja glede imenovanja drž. tajnikov in razpisa novih volitev. Volitve bodo razpisane najkasneje 10. aprilči. Z zasliša vonjem prič je pulicija dobila popolnoma jasno sliko o izgredih v zbornici. Iz zbranega materijala je razvidno, da se ie tel; izgre-dov udeležilo v prvi vrsti sest poslancev Justhove stranke, n*mre> Zakaria> Markas. Eitner. Bet k. Mr daras in Hoffmann. Ti poslauei so za danes po^ableni na mestno ciavar-stvo. Proti Polonviju ni bilo nič obtoži lnih momentov. za*o tudi ni bil povabljen List Villag«. ki je včeraj prvi? izšel, poroča, da potrebuje J asi bova stranka za volitve okroglo t>°0.tX>) kron. Vsak pristaš stranke naj Ki' prispeva' po tvojih močeh, kar bi manjkalo, raj bi posodila kaka ban ka. Iz tegn denaria bi posojaM poslancem za volilni boi, in sieer na menjice. TVmar bi pa tnorali vrniti le izvoljeni kandidati, z« ueizvo^eue bi strr-ške trpela stranka sama Od 150 mandatov, ki jih j" imela doslej Justhova stranka. j*» oko?i t?0 dvomljivih: strank?? jih upa od teh vsa i 10 na ta naein ohraniti. Balkan, Spopad na turško bolgarski meji. - -Sest mrtvih. V bližini Adrianop^a so -Topili tvrtki vojaki na bolgarsko ozemlje in streljali na bolgarske vojake. Ti so odgovorili m nazadnje zapodili turske vojake čez mej«\ Turki so imeli sest mrtvih in mnogo ranjenih. Kralj Peter in kralj Ferdinand. Bel gradska Pclit'ka« pw da se kralj Peter in kra^j Ferdinand srečata v Filinoplju. Ruščina. PetrogTRJcki dopisnik »Tagl Rundschau^ niše: »V petrograjsk'h političnih krogli se mnogo govori c jezikovni strani tamkajšnjih obiskov slovanskih vladarjev. Mesto francoščine, sicer navadne, je izpregovoril car Xikol»j svoje napitnice rusko, kralja Ferdinand in Peter pa sta odgovorila v ovojih deželnih jezikih. Ta način j*1 ul vnaprej dogovorjen in je inel dokazati skunno slovansko narodno sorod-tvo. V petr^graj-skih razgovorih se je tudi govorilo r"> tem, ali b' ne kazalo, da bi bila vpri« hodnje ruščina diplomatični posredovalni j^zik Rusije in jugoslovanskih držav. 03fn! }5or .Druitin za ctrošHo uorstin !n mladinski jtn v solnem otram uarnjoni" je bil \rčcra j z\ ečer oh pol v porotni dvorani dež. sodišča. Coeležba je bila prav velika; opazili smo po-sebno mnogo u« iteljev in dam. Otvori! je občni zbor predsednik c. kr. dež. sorliiea A. L'^vičnik. ki je dal bes do tajniku, o. kr. dež. sod svetniku F MiHinskemu. Iz njegovega tiskanoera poročila, ki so ga dobili navzoči v roke, posnemamo sledeče Društvo je spravilo 11 navihancev v Salez. zavoj na Rakovniku, eno zapuščeno dekle v zavet. Angela va ruha v Sp. Šiški, eni pa se je pomagalo v LiehtenUrničuo sirotišnico, v 31 slučajih je društvo podprlo otroke, ki so v zasebni reji, z denarjem, 20 šolarjev in solarie z obleko, enemu so se nabavile potrebne knjige. Zavzelo se je nadalje za 13 vajencev in jim omogočilo uk na ta način, da jim je skrbelo za obleko in kadar treba, tudi za učni no. Ena deklica izobražuje iid društvone stroške v Josefinumu za boljšo hišno, za eno mlado služkinjo pa, katero je sodišče vzelo z doma, se je plačevala prehrana v hiši s*\ Marte, dokler ni dobila službe. /tupani ljubljanske okolice na klanjajo društvu iz okrajne blagajne vsako let > znatno p >dporo, ki je znašala 1. I90& 1000 K, 1. 1909. pa 500 K; za 1. 1010. se je zopet dovolila podpora 10(10 K. Za to jim gre '-krena hvala Do kom*a 1. 1909. je društvo izdalo zgolj za oskrbo ij vzgojo posameznih v ljublj t kolibo pristojnih otrok in mladostniko" 2178 K. Potro.^ek za občine ljubljanske okolice ie oa v resnici se znatno ^'Sji, ker mu je prešteti tudi p» pri meren delež splošnih društvenih • - r iškov. Ogromno svoto je i/da!<» Ara ^vo za ljubi vensko mladino Odkar I '^luje, t. j. od 2r». aprila 1°0S, fB aslo društvu za vzgojo »n oskfbo "trok in mladoletnikov v podrobnem delu 8801 K. Od teh izdatkov s*a bili dve tretjini (5425 K) opr»*Tl.ieni v prid ljubljanski zanemarjeni in 1 a i i -m, kar ni nič presenetljivo \pričo z --"-'j r?^j«tvn, da jo povaodi število mastnih nan^marjencev v občo štirikrat višjo nego število oi ih na deželi. Društva je oddalo do sedaj 21 zanemarjenih in zaniknrnih otrok je bilo vzetih iz ljubljanskih ioL Kakor podrobno delo, tako je tndi širše delovanje društva bilo obrnjeno v pretežni meri \ prid ljubljanski deci. Za redno in temeljito nadzorstvo rejenoev in nezakon-h otrok do 6. leta v Ljubljani teh je 124} in v Sp. &iski <4.eh je 33) je društvo nastavilo stalno skrbnico z letnim -troškom 600 K. Nadalje je društvo trem stalnim varuhom, ki opravljajo skupaj 2GU vam štev s 406 večinoma ljubljanskimi nezakonskimi otreki in imajo dr.n na dan posla s poizvedbami in s poroei. li. z izHževanjom id tztirjevaajaai alimentov itd., nakazalo skromno migrrado 3»m) \. Potreba sisi'%mati&» ne uredbe v obeh teh oz rib je splošno priznana. Vele krouovuae, tudi mesta ze sprejemajo v svoj df l"kroyr uredbo rejenskih razmer in vam stva nad nezakonskimi in aapuaceai-mi otroki. Tndi v Ljub1 ji* ni je obilo rejnic, kt sp obrtom a p je društvo nameravalo knpiti v t > sv-rho neko h i So v Sp. feifcki. To pot *e ni posrečilo; toda načrt ni pokopan, pereča pofr^ha era bo '-zdržala na dnevnem redu in rešil s«* bo gr, tovo, morebiti v ^e ooljši ob'iki. nego j** hilo sedaj nameravano. Oe ga reši dežela sama, fem b(dje! Društvo je st^lo koncem 2. po slo vnega le+a 504 društvenikov, m sic^r 21 ustanovnikov in 570 rodnih članov. Fstanovniki plačajo enkrat tu \-«elej 100 K, redni člani na vsaj po 2 K na ler->. K temu tiskanemu poročilu je dodal tajnik še iskreno zahvalo oblast vom i a zavodom za otroško varstvo, ki so pri nas tako vzonv da -lom i ni rajo na celem jugu Ta.j ni V povdarja |)o*r^bo vztrajnega dela, ki mora pa biti različno, kakor Je različna zanemarjenost otrok Fdi no sredstvo ia ^zpca jal išče za zane narjene otroko ni zavo»l. Pogo*t0 ae izhaja tudi broz njega s t z^ . zaščitnim nadzorstvom. To se tudi ie pri nas neguje; prišlo je pa iz Amerike. Tak zaščitni nadzornik povabi malega navihanea k sebi, prijateljsko se z njim razgovarja in si pridobi n tem njegovo zaupanje in poten: ga pouči, da i#s kar počenja ni koristno in dobro. Doslej so se uri nas z mladinskim varstvom pečal: predvsem sodniki, ki pa niso morda najbolj poklicani za to. Tudi znsebni krrjri bi mo^li pomaerati, posebno uoiteljstvo. Ravno za šolstvo bo koristno, če »t* zmanjša število zan? mar jenih otroK. Temeljito in z ljubeznijo sestavljeno tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z živaho pohvalo. Iz blagajn i ko vega poročila je ra7vidno, da j* in-^elo društvo v pre-t klem letu {> blagajniškim ostankom iz L 190S. po ll.o03 K> prejemkov 24.9-6 K. izdatkov pa 7296 K; blacajn. ostanek z dne 31. dcc. 1909 zna^a torej 17.f>47 K. Ker se je pa neki društvu samo poverjeni znesek po 90r»1 K mora] vrniti z obrestmi vr^d. znaša hl.isr. ostanek prašino le Proračun izkazuje za t 1910 potrebščine 7940 K, rednih dohodkov na -amo 39°0 K; primanj-kljaj znavša torej 4020 K. Pregledovalca računov sta vse imčune pregledala in nasla *? popolnem redu. O pristopu dmštva k čeželni zvezi za otro>ko varstvo referira društveni prdsednik. Ta deželna zveza se snn.ie kot središče vsem takim društvom, ki si prizadevajo na polju otroSkf^a varstva. Zveza p gotovo potrebna, zato odbor priporoča, da tndi društvo pristopi. - Spre-ieto. Slednjič izvoli občni zbor zopet dosedanja dva preglednika gg. c. kr. blag. dež. plač. urada E. Josi na in ravn. gl. zaat, Assic. Gen. Iv. Rdjger-ja ml. Ker se pri slučajnostih nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik občni zbor. Dnevne vesti. 4- Blamirani klerikalci. Proti »Zvemi južnih Slovanov« in njenemu načelniku dr. Ploju so klerikalci poskusili uprizoriti zlobno spletko, da bi sebe predstavili kot brar.itelij slovenskega vseučilišča, člane ^Zve ze* pa kot izdajalce tega narodnega postulata Sic:;r ve veo svet, da klerikalci ne marajo slov. vseučilišča, iz čisto naravnega razloga, ker se ga po vsi pravici boje in da so v <3We zi« možj<% ki so se vedno z v>o vrnemo in doslednostjo zavzemali za pridobitev vseučilišča, a vzlic r*-mu so klerikalci z omenjeno 6pletku i>osku-sili svojo srečo. Pa se jim je temeljito ponesrečila njihova spletka in končala se je z velikansko in sramotno blamažo za klerikalce. Zdaj se se veda skušajo na vse načine zmazat?. Pravijo, da je ir. Ploi »slovesno preklica!" komunike. K»ko naj kdo kaj orekliče, če«ir nikdar bilo ni. D»\ PIoj je s polnim podppora pojasnil slovenski javnosti v«o stvar. y»ojas nil, d« v *>Zvezi« sploh ni bilo nobr-ne d^h^t'* in nobenega sklepa in da tudi ni bil izdan noben komnnifc*\ Kaj je mogel torej preklieati1 P^r-fidno^t pa je, projrl^šati kombinacije posameznega rasnikarja za oficije-len komunike, kakor je to storil ^Slovenec". S tem se pa »Slovene«* < ne bo zmaznl niti ne ho opral svoj > stranke gledt> Škandalozne resolucije gonškega dHL z^ora, za katero so glasovali vsi $usteršieevi zaveznik*. Med kombina'-ijo nikomur odgovornega časnikarja, ki ni Slovence, in med oficijelnim glasovanjem slov. klerikaleev v goriškem dež. zboru je pač velikanski razloček in san 11 otročje in smešno je. da postavlja to »Slovenec«- v isto vrsto. Za omenjeno glasovanje klerikalcev v gori-škem dež. zboru je odgovorna vsa klerikalna stranka, ker tistega gin sovanje nikdar ni obsodila in je s tem pokazala, da se ž njim strinja Tako tiči sedaj »Slovenec« pošteno v blatu, prav do grla in če pravi v svojem opravičilu, da > rakih rfczmer jugoslovanska lavnost prenašati ne more« je to v tem smislu gola resni ea^ da jugoslovanska javnost kler! kalnih perfidnosti, zavratnosti In spletk, kakor smo jih pojasnili včeraišnjem članku res ne more prenašati in da jim bo treba narediti konec za vsako ceno. -f- Kaj se to pravi? Ze začetkom meseca deeemhra t. 1. je neki slovenski absolvirani jurist vložil pri c. kr. dez. vladi prošnjo za sprejem v konceptno službo. Pa še do danes ni sprejet in še do danes mu niso povedali, ali bo ^ploh sprejet ali ne bo. Med tem, ko službujejo pri vladi raz lični Strictiusi, ki nimajo nobenih sposobnosti in niti jezika nc znajo, pa domačin, ki prosi za spreiem, kar tri mesece §e rešitve ne dobi. Mladi mož, ki čepi s^daj doma pri svojem očetu, je torej na vsak način izgubil že tri mesece in še vedno ne ^ e, pri čem da je. Kaj se to pravi? Takim razmeram mora vendei enkrat konec biti. Dr. J. T. -f- Uradno nemškutarenje. Kar si dovoljujejo sedaj pod egidc ministra Hochenburgerja pri ljubljan- skem sodišču, presega ie vse meje. Nemškutarjenje se utihotaplji* pri vseh špranjah s čisto očitnim namenom izpodriniti in odpraviti tj o vensko uredovanje kolikor jo le mogoče Med najbolj okandalozne slučaje te vrste spada naslednji slučaj. Posest nika Janeza Slovnika iz Notranji-« Goric so postavili pod skrbstvo. Vzrok je, ker je baje šnopsar. Sicer se čuje, da ni nič večji šnopsar, kakor drugi kmotje, in če bi vsakega takega snopsarja dali pod skrbstvo, bi se Število klerikalnih volilcev strahovito skrčilo — a to je postranska stvar. Janeza Slovnika so torej dali pod skrbstvo, ljubljansko sodišče pa mu je t > naznanilo z — nemškim dekretom. Tu se že vse nelu-to napravlja Se utis, da se sodišče iz ljudi še norca dela. Proti takemu početju je treba energično protesti rat i in na pristojnem mestu ju stičnemu ministru pojasniti stališče tako, da bo pomnil. 4- Osebna vest. Ministrski svetnik v finančnem ministrstvu m dokazali s svojim cenjenim t>ismon itd. Ti naši malčki postavijo, kakor vidno, kmalu svoj obrambni kamen. Hvala rodoljubom v Grosupljen •! Hvala tebi, mala Stanka in vrlini članom odbora malih tam v prijaznem Mozirju! — I. shod narodno . radikalni! starešin iz vseh slovenskih pokrajin se vrši letos c binkoštih v Ljubljani. — »Glasbena Matica« v Zagrebu. Te dni je bilo v Ljubljani odposlanstvo damskega odbora za Stross maverjev spomenik iz Zagreba na čelu mu soproga znanega hrvatskega pisatelja pl. Markoviea, da povabi •Glasbeno Matico«, naj priredi kou cort v Zagrebu. Kakor čujemo, se bo »Glasbena Mntica« odzvala temu ljubeznivemu vabilu in bo priredila koncert v Zagreba na Telovo dne (i. maja- V Zaarrebu se bodo izvajal* iste točke, kakor na zednjem ljubljanskem koncertu. Čisti dobiček koncerta je namenjen zakladu za Strossmaverjcv spomenik. Ako vabi in omamija s svojo peklensko hudobnostjo. Zdaj vidi jacno svoje ži\Tienje za s^b >j zdaj pozna njega, ki je g}a-var p^k*a in njegove druhali. Vatan je bil tisti, ki jo je omamil v da .nem poletni z gozlnim hladom, ki jo je zvabi] z dobrikajočimi se sencami, ki je s topil pred njo lep in zapeljiv. On je vlil v mlado kri prejrrpsii" poŽe-Ijerije, on io nprtil z u^odo neznkon-ske in neblaoroslovljene matere. Brez ljubezni je poteklo njeno živijtnje, madež greha je hodil z njo kakor senea. vse dni «e ni iztrabil. V zaničevanju so minili dne'-i, tisti, ki s > jo poznali, so jo sovražili, umikali so se pred njo kakor nred bolnikom, ki živi z okuženim telesom. Vse do danes je ostali sovraštvo. Ce jo sr«*-ča kmet predi ceste, se rbme v strau in pljune v itrek, če jo dohit. kmetica, se je oarne v ovinku in brez b,-»-sed. Otroci kazeto za nio, mladina so posmehuje njeni starosti. Pozno ie zdaj. jutri, dam--». po-jutranj»ni pride nemara smrt- oglasi se spotoma, notrka na duri, vname jo seboj in odnelje po njenem z.asluse-nin. Ni več a redno upati na življenje, ki bi se naj izpr^menilo, na leps^ čace. ki ne j N prisilni na njeno pot, ra karkoli, ki bi jo rešilo ti pijenja in zaničevanja. B^zu je konce, -amo korak do groba, ki ziia odprt in pri-ravljeu. Ali ena želja če preplavlja notranjost, frpko hrepenenje ubitega življenja, ena misel kipi iz duše tn hoep uresni< km ^ predno ^e poslovi od trupla, ki je velo in ugonobije-no. Starka želi videti njega, ki je pokončal njeno mladost, umoril njeno življenje. Enkrat pogledati v njegov pravi obraz, v njegove prave oči. I o ga vprašati: •>Z*ikflj?* — Resno srlodati, iz oči v oči. poslušati odgovor glavarja zlobe in hudodelstva. »Reci vzrok, pove i pravico, ki dovoliuje nbi*i življenje!« — Ha! Videti ga pred sobo, gledati njegov pravi obraz udariti vanj, pl ion iti. stopiti na njegova usta z blatno nosro, streti mu glavo kakor kači, smejati ^e njegovim mukam, njegovem tmHnnju, biti priča divjo-mnčre smrti, ki pribaja polagoma, deluie tipoma, Fe žariva v meso, odmika poseza vnovič in globi ie. zopet odneha, z^ret zgTabi silneje, mori počasi, poe^si--- Severka je obstala na meMu. potoni iena v davne čase strmi pred se, bi'tnro drv nosi privezano na hrbtu, klitikasto palieo drži v desn:c: in se nanjo onim. Slabo s<* oočnti. K^kor odh«ja iz dežele topli ča«. t^ko r dba-ja ;z njen^ff-a telesa moč in živH^nje. Nekaj motneira in okornega ?• Ži v prsih in obtežuje dib»nje, nekaj težkega, nekakšna nevidna bremena so se obesila na n^ge. da so težke kakor stope v mlinu in da jih je dvigovati resnična težava In tudi glaia je trudna., izmučena, odrevenela. Oči se megli jo, neresnične podobe vstajajo pred njimi, resnični predmet? se včasih sr*akniejo m izprcminjai»» In spomini jI ne dajo miru, mučijo jo, ugonabljajo, da živi brez pokoja in oddiha. Današnje popoldne se je vsa vznemirila: minulost stoji Pred njo kakor živa, krivica, ki * poklekne in moli. Nebo ji Je milostno in jo nsliii. II. Glej! tam spodaj »e zgane hipoma obrobno grmovje, dolge in tenke leskove šibe -^e zamajejo, drobne vejice vztrepečejo, listje, ki leži nastlano po koreninah, zaŠumi. razpiši se na desno in levo. Majhen možic, po obrazu podoben pregrešnemu človeku, po postavi dečku, ki je izpolnil deseto leto. priskače iz goščave, suče se naokrog, kakor objesten plesalec, snema z glave gosposki klobuk, priklanja se v smeri proti starki in jo pozdravlja. Crno je napravljen, dolgo sadaj razparano suknjico ima na sebi, na nogab nosi oiKe in tesne hlače, čevlji se mu svetijo kakor bi bili iz kovina Njegov obraz je rjav, vte na nj*m je obrnjeno na kvišku, tako konci ust, podolgovati uhlji in kraji obrvi in oči. Črne brke ima pod nosom i ostrima Šiloma na desno in levo, ki se zdita kakor navpično zasajena na vsako stran obraza, šila sto brado mu zakriva v sredini fran eosko obrezan šop črne dlake, tudi zalizce ima, ki se vlečejo od senc n vzporedno do konea dolgih uhljev. Njepove oči so temn*, sasmehljivo hudobni poHedi so njihova last, ki begajo naokrog kakor iskre. In ves 1 obrat skupaj in vsaka poteza njego- va posamič Izraža nekakšno drzno uslužnost, ki pomenja zlobnost obenem. Hudo treoeče Severka po vsert životu. Stara kri ji sili v obraz, zaliva ga, da gori v temni rdečici, suhu roka tesneje opri jemlje palico, levica razvezuje vrv. ki veže na hrbo' suho butaro, dračje zdrsne na tla iu obleži tik njenih nog. »Kdo si li?« — vpraša s brina vim in raekavim glasom, težko diše stare grudi se dvigajo naglo in nc mirno. Možic preskače do nje. svetlo ši bico v^hti in suče s prsti lev;ce. v desnici drži okrogel in gosposki klo bnk, maha z njim navzgor in navzdol, priklania gladko, rvetločrao \xx čez sredo počesano glavo, smehlja sc in pomežikuj*. »Jaz s^m no imenu Lucifer, pišem se T*a Satan!« Lehkodušno iznregovori, njo gov Haa ie visok in t-%nek. »Torej« - — tričenja starka, skoro hror»*. vsa je 'z ^ebe — »tore i zdaj si pogV^va iz oči in iz^regovoriv«!^ »Vrnrašai'« — zahteva mnž»e, r»restavHa noge. povezni© koketna na alavo ekroH* klebuk, vihM po zraku aveti a paličico in se zlobno-srečno smeblia. (Dalje prihodnji*.) zglasi ladostno Stavilo Izletnikov t Zagreb, bo »Glasbena. Matira« naje* la poseben vlak. — Stalni korespondent »Banske* ga Slova« ▼ Ljubljani. V torek jo prišel v Ljub'jano g. A. Zolotarev korespondent v Moskvi izhajajočega )Ru8skega Slova«. Kakor smo že poročali, se g. Zolotarev stalno nastani v Ljubljani kot korespondent svojega lista za avstrijski slovanski jug. >Russkoje Slovo« je eden največjih in najbolj razširjenih ruskih listov, izhaja namreč v 800.000 izvodih. In kar je pri njem največ vredno, je to, Ha je pisan in ure je van v strogo naprednem duhu. — Javno predavanje. Sinoči je priredilo izobraževalno društvo ^Akademija« v »Mestnem domu« javno predavanje. Udeležba je bila zelo povoljna. Predaval je g. caud. med. Mirko C e r n i č o postanku človeka Svoja izvajanja je pojasnjeval s skioptiČnimi slikami. Danes a j tri bo predavatelj razpravljal o razvoju in koncu človeka. Sodili bi, « \-a sinoćnje predavanje za marši kakega poslušalca še bolj pa za marsi-kako poslušalko ni bilo primerno. Vsekako hi se bilo moralo tudi gledati na to. da bi se bili res samo odrasli pustili v dvorano in tudi predavatelj bi moral biti z označbami kritičnih predmetov nekoliko bolj izbirčen. Mislimo namreč, da v tem oogledu ni treba posnemati ljubljanskega škofa. — Vspored komornega večera, ki se vrši jutri v petek, dne 1. aprila •h s. zvečer v mali dvorani >^\'arod-icfra doma« je ta-le: 1. F. Mendels--ohn: Kvartet za dve violini, violo n čelo op. 44. Molto alegro vivace. Mcnuetto. I7n poco Allegretto. - -Andante epressivo con moto. — Pr?-. J. Fišnar (fagot). — Vstopnice se dobivajo pri gospej Sesarko vi v Še 1 en b urarovi ulici. — Opozarjamo si. občinstvo, da so vstopnice seskozi po dve kroni, in da sedeži niso numerirani. — A' ponedeljek, dne 4. aprila Ina praznik) se vrši, kakor emo že javili, v areni > Narodnega doma družinski večer N". D. O, na katerem >e vprizorita pod režijo ^riedali-- - - za režiserja g. N u č i č a izvrstno naštudirani igri in sicer Meškova Jrama »Na smrt obsojeni« in burka Morilec v Kravji dolini«. Sodeluj« tamburaški zbor. Vstop prost. Prostovoljni dom: ki. ki so namenjeni 'inožnim vajenoem. da se jim omogo-i poučni izlet v Trst, katerega na-merava prirediti X. D. G., se kar na j hvaležne je sprejemajo. Pričakujemo s straui narodnesra nbt-instva, kar največje udeležbe. Kranjsko društvo za ^arstvo živali daje na znanje, da bo današnja odborova seja v prostorih pisarne deželne zveze za tujski promet, Miklošičeva cesta, hišna štev t>, pri-* ličje* in ne v hoteln »Llovd« — Ljubljanski davčni uradniki imajo svoj mesečni sestanek v soboto, dne 2. aprila t l. ob polu 0. uri v restavraciji g. Mraka na Rimski cesti. Gg. kolegi z dežele dobro oV^šli! — Društvo delovodij za Ljubljano ni okoiico priredi svoje mesečno zborovanje v soboto, dne 2. aprila ob pol 8. zvečer v društveni sobi. Ker bo g. Knger poročal o dr U garij-skem zborovanju na Dunaju m ker se vršijo še končne določbe o izletu v Zagorje, *e vsi g. člani l: temu važnemu zborovanju vabijo. — Vsled opeklin je umrla v tukajšnji deželni bolnici SVztetna Marija Rešek, posestnikova hči z Jeze ra. Vzrok kakor po navadi: nepre- idnost. Ljubljanska Slov. Filharmonija \ Novem mestu. V soboto, 2. aprila oh 8. zvečer se začne v prostorih Varodnoga doma v Novem me<-tu veli k koncert, ki ga je »Slov. No rod« ze pred tednom dni naznanil. Vetop aiet (po 2 K) so že skoraj vse razprodane; le tisti, ki se oglase prav kmalu, utecrnejo še kaj dohiti. Zato opozarjamo *-e enkrat vse ljubitelje slovenske glasoene umetnosti, da pohite takoj v prodajalno g. Fr Keu-de in si zasignrajo vstopnice, sicer bi hilo prepozno. Le enkrat na lete nam je mogoče v Novem mestu uživati umetnost naših najboljših umetni- kov in ie edine aellsanoali n* sme zamuditi nihče tistih, ki ae se nima jo na slovensko glasbeno umetnost. Za kanesrt »Glaabmagn nrnitva« v Žagarja Je rani manje veliko, ne le samo v Zagorju, ampak tudi drugod. Pevsko društvo »Zvon« is Šn&artna pri Litiji se korporativno udeleži koncerta Upamo, da ae mu pridruži narodno občinstvo iz Smartna in Litije. Koncert se prične točno ob pol 8. zvečer. Spored: 1. Dr. Gustav Ipavec: Pozdrav. Mešani zbor. 2. P. Hug. Sattner: Zaostali ptič. Samospev za bariton s klavirjem. 3. P. Hug. Sattner: Vrbica Mešani zbor. 4. P. Hug. Sattner: Naša zvezda. Samospev za tenor s klavirjem, b. A nt. Sochor: Nočna rosa. Moški zbor. 6. Viktor Parma: Cvetočih deklic prsa bela. Sopran samospev z mešanim zboroni in klavirjem. 7. Dr. Benjamin Ipavec: a) Luna sije. Moški zbor z bariton solom. b) Bom šel na planince. Narodna pesem w mešani zbor, harm. Mat. Hubad. 8. P. Hug. Sattner: Naša pesem. Mešani zbor. Pevsko in bralno društvo »Triglav« v Radovljici priredi na Belo-nedeljo, dne S. aprila v dvorani g. Rud. Kunstelia burko s petjem v treh dejanjih »Moč uniforme«, spisal Jakob Stoka, vglasbil H. O. Vogrič. Začetek ob 8. uri zvečer. Sedeži 1 K. stojišča 60 v. Po igri orobta zabava, godba in ples. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev odra. in se obeta v očigled že večkrat pohvaljenih res dobrih in pridnih radovljiških diletantov vesel in zanimiv večer, opozarjamo občinstvo na prireditev in uljudno vabimo na obilno udeležbo. Kmetsko izobraževalno društvo v Vrhpolju na Vipavskem priredi v nedeljo 3. aprila v Dupljah v dvorani g. Aleksandra Hrovatina veselico s plesom. Začetek ob S. popoldne. Odbor vabi k obilni udeležbi. L m Ha je pri Sv. Jurju ob Ščav-nici ga. Katinna Sencar, mati o. kr. sodnika na Brdu dr. Mateja Senca rja. N. v m. p.! Nesreče vsled streljanja z možna rji ob velikonočnih praznikih «o zlasti na Spod. štajerskem nekaj vsakdanjega. Vsako leto se poroča o nezgodah, ki se primerijo povodom streljanja m?nda bopu v čast toda v gotovo nesrečo ljudem Tako se ie tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih dogodilo vsled s^reljania več nesreč. Na Humu je pogorela hiša; v župniji v Vel. Nedelji je nekemu mladeniču odnesel strel štiri i>rste. Najbolj grozna nesreča se je pa pripetila v Spod. sv. Kungoti. Kakor znano imajo ljudje navado, da nosijo razne potvice, kolače, sviniino in jajca v farovž blaeroslovit. Da se ta čin tem slovevsneje završi, so .-.klenili kmetje, da l>odo oh blejroslavlianj^ streljali. Najeli so za ta posel 21 letnega hlapea rlajnea. Ko je Haj ne nabijal možni-r, se je smodnik vnel, tolkae pa se je med silnim pokom Hajneu tako za.sadil v . srebrn nož, t> zlatih žlie za kavo, dva mala zlata križa, '> molitvenike, 2 pleteni preprogi :n več drugih pletenin in višnjevo žensko obleko. Vse to so tatovi zložili v dva črna potna kovčega in odšl?. Tatovi vsekako niso od tukaj doma in jih policija zasleduje. Odpeljali so se baje proti Trsru. Pozor pred nakupom! Temperatura je včeraj, sosebne pa še danes nagloma padla. Začela je brit i mrzla burja vmes pa snežiti. Krim in tudi drugi dolenjski in gorenjski hribi so popolnoma pobeljeni. — Na Semeringu je zapadlo toliko snega, da je imel jntrajsnji brzo-vlak vsled tega 70 minut zamude. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Maeedoncev, 25 Črnogorcev in 25 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Buehs fiO, v Heb pa 45 Hrvatov. S posebnim vlakom se je na Dunaj odpeljalo 190, v Bndapešto pa 200 Lahov. V Kočevje jih je šlo 70, v Ru dol lovo 88, na Vič 42, v Ljubi ja ni jih je ostalo pa 70. Izgubljeno in najdeno. N«« južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden zavitek vzorcev, ženski in moški klobuk, pipa, par rokavic, steklenica, površnik, dve palici, slika in potna čepica. — V Podkrajsko- vi trgovini v Čevljarski ulici je bil pozabljen ženski dežnik in molitvenik, kar dobi lastnica nazaj v navedeni trgovini. — Trgovski sotrudnik Frane Pungartner je izgubil rebrno kratko verižico. — Prodajalka g. Marija Kuhlhonoerjeva je izgubila črno denarnico v kateri je imela 8 K denarja. _ Iz dtfcL Msbn Jltffl. Imenovani so: Marila Modic za Cerknico; Henrik Lobe (nadučiteljem) za Krko; Alojzij Kolenec za Zagorje ob Savi; Karel Perko (nadučiteljem) za Mirno peč; Ivana Mesec za Cernečo vas; Vilma Vidic za Poljane; Marija Kralj ze Hrušico; Hermina Brajndel za Šmarje; Ana Erzin za Semič; Angela Zurc za Prečno. Nadučiteljski mesti za Spodnjo Idrijo in Rudnik se znova razpišeta. — Učiteljica Marija Bučar v Beli cerkvi se na lastno prošnjo izpusti iz službe. Na dekliški ljudski šoli v Novem mestu se za šolsko leto 1909/10 ustanovi peti razred. Šola v Ložu pri Starem trgu se ne ustanovi, ker ugovarja deželni odbor. V Rodinah naj bi se na prošnjo nemškega šulferajna ustanovila zasebna nemška šola. ^ustersič bi pač nepostavno postopanje naućnega ministra v ti zadevi. Dr. Tavčar zahteva pojasnil, koliko je nemških otrok v Rodinah. Referent dr. KalteneKffer odgovoril, da to ni mero-dajno. Nadzornik Belar zagotavlja, da bo on sam skrbel za to, da se otroci slovenskih staršev ne bodo sprejemali v šulierajnsko šolo. Potem se sprejme — z večino predlog referentov. Končno se sprejme še predlog dr. Susteršičev, da se ima vsaka zasebna šola takoj zapreti, če se je otvorila brez oblastnega dovoljenja, in da se dotične-mu rekurzu ne prisodi odložilna moč. V tem smislu je istruirati vse okrajne šolske svete. Imenovanje g. Juga se je vzelo na-znanje. Slovanski log. — Slovenski izlet v Belgrad. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon' priredi začetkom meseca julija t. I. izlet v Belgrad. »Ljubljanski Zvon«, čigar predsednik je sedaj odvetnik in občinski svetnik g. dr. Anton Švigeli, bo torej prvo slovensko društvo, ki napravi poset bratom v kraljevini Srbiji. Ob priliki svojega izleta priredi društvo v Belgradu velik koncert, čigar čisti dobiček bo namenjen do polovice »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, do polovice pa »Kolu srbskih sestara« v Belgradu. Na koncertu se bodo proizvajale najmelodičnejše slovenske pesmi, predvsem narodne pesmi. Ker ima društvo izvrsten pevski material in ker vodi vaje kot izvrsten pevo-vodja znani gospod učitelj Bašte. se je nadejati, da bo koncert v vsakem oziru uspel. Kakor čujemo, bosta pri koncertu v Belgradu sodelovala kot izborna slovenska koncertna pevca znana ga. Iva pl. Fodranspergova in član slovenskega gledališča g. Ljubiša Iličić. — »Narod s 14 parlamenti«. Splitska »Sloboda«, glasilo hrvatske napredne stranke v Dalmaciji, je priobčila te dni članek pod gori navedenim naslovom. V tem članku pravi med drugim: »Ako bi se ustavnost in svoboda naroda presojevala po številu poslancev, bi bil naš narod (pod našim narodom si predstavljamo Slovence, Hrvate in Srbe) najbolj ustaven, najbolj parlamentaren in vsled tega tudi naisvobodnejši narod na svetu. Ta narod je zastopan v teh-lc velikih parlamentih: v dunajskem, peštanskem in carigradskem. V vseh teh parlamentih ima pravico, da se njegovi predstavitelii poslužujejo narodnega jezika in prav pred kratkim smo čitali, da je neki srbski poslanec v carigradskem parlamentu govoril v svojem materinem jeziku. Poleg tega ima ta narod dva svoja posebna samostalna parlamenta dveh neodvisnih držav: v Belgradu in na Cetinju. Nadalje imamo dva avtonomna, v bistvu poludržavna parlamenta: v Zagrebu in Sarajevu. Končno smo zastopani še v teh-le deželnih zborih: v dalmatinskem, istrskem, tržaškem, goriškem, kranjskem, koroškem in štajerskem. Zastopani smo torej v H državnih in deželnih zborih! Kaj hočemo še več? Pa vendar, ali smo narod, ki živi polno ustavno življenje? Ali smo narod parlamentarcev in narod parlamentaren? Ali odločujemo o svoji usodi, ali vplivamo na malo in veliko politiko? Ničesar od tega! Ti državni in deželni zbori so samo znak in predstavitelj naše razcepljenosti. Ustavnega življenja nam ti državni in deželni zbori ne jamčijo, ker se ali razpuščalo ali sploh ne sklicujejo, kadar bi imeli ali mogli dvigniti svoj glas ob priliki velikih dogodkov, ki se tičejo naše kože... Res. večkrat nam je treba priznati, da nismo sposobni za — veliko politika zakaj ono. kar mi smatramo, da ie v interesu ne samo nas. nego tudi države in najvišjih krogov, proglasulejo često za državno nevarnost ali celo veleizdajo; kar je danes opasno in hudodelstvo, to postane preko noči spas in krepost... V vseh teh državnih in deželnih zborih se razpravlja o naši koži. Toda naj govorimo o teh zborih (— izločimo pri tem Belgrad in Cetinie —) tako ali drugače, v odločilnih častil se vkljnb temu dela ne oziraje se na nas. Ako hočemo odobriti to, kar se stori Je dobro: jemlje se to na znanje, ako izražamo svojo nevoljo in ogorčenje, je zopet dobro: pošljejo nns domov..^ — *lx Bone zlate. Kako se reža kruh pravice v Bosni, kaže ta-le slučaj: Pred sodiščem v Starem Majdana sta imela pravdo bogati trgovec Ahmeel Sarič in revni srbski kmet Repajič. Pavda je bila civilna. V zvezi s to pravdo je Šarič trdil, da je Repajiću prodal neko zemljišče za 480 K. Na to je kmet pripomnit: »Ni res, zemljišče sem kupil za 460 K. a ne za 460 K.« Radi teh besed je sodnik Vukovič obsodil kmeta brez vsake tožbe pri civilni razpravi v 2dnevni zapor, češ, da je z besedami »ni res«, razžalil bogataša Šariča! Zares, pravica nad vse, po tem načelu se ravnajo v Bosni zlati! — Volitev novega zagrebškega župana. Prihodnji torek bo imel novoizvoljeni občinski svet zagrebški svojo prvo sejo. Na dnevnem redu te seje bo zaprisega novoizvoljenih občinskih svetnikov in volitev novega župana. Kakor smo žc javili, bo za župana izvoljen arhitekt Moljac, ki ga slikajo kot izredno delavnega in sposobnega moža in navdušenega rodoljuba. Po slovanskem sveta. — »Doba evolucij v Slovanstvu.« Velikonočni uvodni članek »Slovenskega Naroda«, naslovljen »Doba evolucij v Slovanstvupriobčujejo v daljšem ekscerptu praski »Narodni Listy«, glasilo dr. Kramara, odnosno mladočeške stranke. To je znak, da se ugledni češki list, ki daje takorekoč smer slovanski politiki v Avstriji, strinja z našimi izvajanji v dotićnem članku. — Grunvvaldska slavnost v spomin poljske in slovanske zmage nad Nemci pred 500 leti povzroča vladnim krogom tako na Dunaju kakor v Berolinu velike skrbi. Posebno se na Dunaja trudijo, seveda pod vplivom Berolina. da bi grunwaldski slavnosti odvzeli slovanski in protinemški značaj. V to so najeli grofe Tarnowskega in \Vbd-zickega, ki se sedaj trudita na vse načine, da bi se 500!etnica grunwaldske bitke proslavila kot interna poljska stvar in da bi se na to slavnost ne vabili ostali Slovani. Dasi je radi tega ogorčena vsa poštena poljska javnost, vendar ni dvoma, da bodo »žlahčiči« končno prodrli s svojo nakano ter dosegli, da bo grunwaldski slavnosti po želji Dunaja in Berolina odvzeto vsako vseslovansko, predvsem pa protinem-ško obiležje. Prav pripominjajo k temu »Narodni Listy«: »Narodno čutečim Poljakom bi bilo priporočati, da bi razmišljali, ako bi vzpričo teh okolnosti ne kazalo zopet razpeti slovanske peruti ter poslati svoje zastopnike na slovanski kongres v Sofijo.« — Slovaška sokolska društva V Ameriki. Slovaki na Ogrskem, torej na svojih rodnih tleh, ne smejo snovati sokolskih društev, ker smatrajo Madžari sokolsko organizacijo nevarno za obstanek madžarske države. Slovaška sokolska društva obstoje potemtakem samo v svoboni Ameriki. Tam imajo Slovaki 192 moških sokolskih in 58 ženskih sokolskih društev. Mo^ka društva štejejo 5330 članov, ženska pa 1134. Društveno glasilo je >Slovenski Sokol«, ki izhaja v Alleghenyju. Razne stvari. * Ljudksi preki sod. Pred krimi* milnim sodiščem v mestu Dallas v Zedinjenih državah se je zagovarja' neki zamorec l-adi zlorabe dveletne bele deklice. V sodni dvorani se je nabralo mnosr.) občinstva, ki je sredi obravnave zagrabilo zamorca ter grr iz drugega nadstropja vrglo z glave navzdol na cestni tlak. Mrtvo truplo so nato še obesili na neki slavolok. Napadalci so bili večinoma kmetje iz okolice. — V Greenwoodu, Miss., je zamorski iuhoven. imenom Wal-lace streljal na policaja J. W Sla-cka, katerega je nevarno rani i. Vsled tega se je takoj ustanovil lL?<*arski odbor, ki je zbral množico, ki je duhovna prijela in ga obesila na prvem drogu. Nekoliko meščanov je zaman prosilo linčarje. naj trga ne store. Nekateri tudi trdijo, da je duhoven še živel, ko so ga odrezali in da so £a odnesli domov, kjer je kmalu umrl. * Procesija na tiru. Procesija, ki je šla čez tir železnice Vimccart-Milan v Italiji, je bila ravno na tiru, ko je pridrdral vlak iz Milana. Strojevodja je piskal, žvižgal brezuspešno. Naposled se je mog'a procesija vendar le razdeliti, da je šel vlak po pro^ttm tiru, toda zato so pa moški in ženske, ki so ravnokar se molili, naskočili vlak in ga poskušali z bakljami užgati. Orožništvo je komaj in komaj preprečilo večjo nesrečo. Na jeziku boga, v srcu hudobijo! * Med Japonsko in Zedinjeniml državami že dlje časa traja precej resen diplomatičen spor. Japonsko kakor amerikansko časopisje je zelo bojevito. Nedavno je ugledni amerikanski bankir Schiff vehementno napadel v nekem govoru Japonsko radi njene mandžurske politike. Japonski časopisi so Schiffov govor dopeaedno preveli, ter ga razširili celi deSeli, kar Je išaralo med Japonci največje ogorčenje. Vse japonsko časopisje je edino t tem, da imata v Mandžuriji odločati izključno le Japonska in Rnsija * Nesreča v Okoritn na Ogrskem. Prvotno poročilo o grozni nesreči na ples!§ču v Okdritu je bilo nekoliko pretirano. Skupno Število ponesrečenih S pozneje vsled opeklin umrlimi znaša 335. V skednju zabiti ljudje so v obupu vlomili neko desko, tako da je nastala mala odprtina, skozi katero je dohajal zrak. To ie seveda provzročilo, da se je ogenj še hitreje razširjal. Ljudje, ki so se rešili skozi ozko odprtino, so z gorečo obleko tekali po vasi, dokler niso vsi opečeni in ožgani popadali po tleh. Nek rešen zidar pripoveduje, da ga je več rok držalo za suknjič, ko je bil že zunaj skednja. Ker si ni mogel drugače pomagat!, je z žepnim nožem prerezal suknjič, katerega del je ostal v rokah za izhod se borečih ljudi. Skoro vse deklice v Okor tu so postale žrtve nesreče. Zgorela sta tudi dva orožnika, ki sta imela skrben za red na plesišču. Mrtva trupla so začeli iz zdravstvenih ozirov takoj pokoravati. Veliko preglavico so delali neštevilni psi. ki so se spravili na mrtvece. Mnogo so jih morali postrelir. ker bi b ii sicer raztrgali mrliče. Izmed rešenih ljudi so nekateri se vedno v smrtni nevarnosti in se bo število mrtvih še izdatno pomnožilo. * Menefik t. »Agence Mavas* poroča, da je umrl tam Necruš Menel k včeraj dopoldne. Cesarica je v rokah prestolonaslednikove stranke. * Delitev otrok. V Xew - Orle-ansu v Zedinjenih državah so prejšnji teden razdelili mei tamošnje prebivalce vagon otrok, ki so jih poslali iz newyorških sirotišnic in 'imcrih zavodov. Prihoda otrok je čakalo več sto ljudi, toda otroka so dobili le oni, ki so že preje prosili zanje. Mnoiro ljudi. Vi bi radi adoptirali otroke, je moralo oditi praznih rok. M-sto ONO 000 frankov — dva cilindra. Neki upnik je te dni rubil princa Helin-Sagana radi dvižnih 600.000 frankov. Izvršilni organ pa je mogel zarnbiti samo dva priuoev* cilindra. kaj*i vsa oprava v -ili. v kateri biva princ, ie last njegove soproge Anice Gonld ve, nCerko znanega am^rikamk'^a milijardar-ja Gonlda. Bo/ata Aniea se je svojega visoko-aristokrat-koea. toda glo boko zadolženega moža prav kmalu naveličala ter je pob-Tnila nazaj v ->vojo pleb^jsko domovino. * Profesor na počhmcah. Znani srbski profesor M. T. Punin. ki predava na vseučilišču Columbia v New Jorku si je izposloval daljši dopust, da si na svojem po-e^tvu v Norfolkn malo odpočije. Da si prežene enoličnost svojega profesorskoga življenja, j- sklenil p^žgari suho travo na svojih travnikih. Vsled velikega vetra se je pa ogenj nenavadno hitro razširil ne samo po nj^provih travnikih, marvfc tudi po travnikih njp£rovih sosedov. Profesor jp sicer /ačel takoj gasiti, toda bilo je prepozno; prišla je na pomoč tudi požarna hramba, vendar niso moprl: preprečiti, da bi ne pojrorel profesorjev hlev in bližnja sosedova vila. Take izpremembe si najbrž v svojem poklicu profesor Pupin ni želel. * Soekulant napaden na borzi. Znani chicaški špekulant J. A. Pat-ten, ki je lansko leto »zaslužil« na borzi v Chieagi nad dvanajst milijonov dolarjev, je nedavno prišel na borzo v Mancne-trn na Anerleikem. da tudi tu poskusi svojo srečo. Ko se je v M^nchestru zaznalo za njegov prihod, se je polastila borznih krogov velika razburjenost, kajti neka-t ri borzijanci sr» napravili lamko leto vsled Pattenovih špekulacij ogromne izjmbe. Ko se je torej prikazal na borzi v Manche-tm, tedaj ga je npskočilo vse občinstvo, ki se je nahajalo na borzi ter ga neusmiljeno preteplo. Patten je bežal na ulico, pa tudi tu je dobil nebroj klofut in brc. Da ga ni policija potegnila v zaprt voz, bi pra bila razjarjena množica gotovo ubila. Patten se sedaj vozi v svojo domovino v Zedinje-ne države ^ trdnim sklepom, da ne pride nikdar več na manchestrsko borzo. * Časi se izoreminiajo in z njimi tudi ljudje. Minolo nedeljo je nek duhoven v Brooklinu raz prižnico razlagal svojim poslušalcem postanek bajke o peklu z njegovim večnim ognjem in trpljenjem. Dokazoval je strmečim ljudem, da je vse, kar nas uči katekizem in druge svete knjisre o hudi ih. o Lucifcrju in drugih višjih peklenskih spremljevalcih, izmišljeno. Vse bajke o posmrtnem trpljenju si je izmislila duhovščina raznih ver. da je mogla sama na račun svojih strahopetnih privržencev dobro živeti. Duhovnik je trdil, da provzročajo pekel že na zemlji ljudje >ami s svojo grozno zavistjo in škodoželjnostjo. Da se pa njegova propoved razširi tudi med onim občinstvom, ki ne zahaia v cerkev dot lenega duhovna, jo je objavil v več newyorikih listih. kar je navada maral plačati par tiaoe dolarjev. — Ca ki kil pred dabrtm stoletjem govoril in pisal kak duhovnik kaj podobnega, bi bil ie čas 48 ur prah in {»epel. Saj je katoliška cerkev sežgala celo ljudi, katerih učenje niii sa senoo ni bilo slično > heretičnim« naukom duhovnika v Brooklinu. * Napad v moaeji. Te dni je obiskala večja družba amerikanskih turistov neko turško mosejo v Jeruzalemu. Amerikanci, vajeni povsod svobodnega gibanja niso prav nič pomislili, da se nahajajo v svetišču. V mošeji so se pogovarjali ter kazali na različne zanimive predmete. Slednjič so postavili še fotografičen aparat, da bi totografovali notranjost mošeje . . . Tam v nekem kotu pa je čepel pravoverni moslem, romar iz daljnega Afganistana. Pobožno je molil k svojemu Alahu, pa so ga prišli ti krivoverci motit v njegovem svetem premišljevanju. Dolgo se je premagoval, ko pa je videl, da hočejo tujci s fotografiranjem oneča-stiti svetišče, je skočil p* konci, zagrabil revolver ter začel slepo streljati na Amerikance. Ranil je dve gospodični in sicer je eni razbil oko, drugi pa je prestrelil roko. Divjega moslema so slednjič zvezali ter zaprli. Ti presneti Amerikanci res nimajo nikakega spoštovanja niti do katoliških, hiti do turških svetišč. * Kongns za ohranitev amerikanske žene. Amerikanska z« na je dandanes bolj moška kot pa k pa. To dejstvo je združilo amerikanska umetnike, učenjake in krojače \ kongres v Nevv Vorku, kjer so se posvetovali, kako odpraviti to oacijo-nalno nesrečo. Kiptir Pottes* j*- inhl. da so dobile vsled sporia amerikanske žene pros roka pleča, in izgubile boke. med t-mi ko je rekel največji amerikanski krojač Hitschins, da ne n krojač napraviti lepe ženske obleke takim moškim postavam, kakr-»i'> imajo Američank«. Kongres je sklenil, naj se izdela postava, ki naj zabranjuje ženskam v^ako telesno delo, ki bi /aniogh slabo vidiva t i za njihovo ženstvo. * Tisočletnlea ča«nri.*a. Nedavno je obhajal najstarejši list na svetu tisočletnico svojega obstanka. Ta list se tiska v kitajskem jeziku in se imenuje »Pekinški list<. Kljub temu pa, da imajo Kitajci najstarejši časopis, se je vendar njihova žurnalistika začela dvigati šele leta 1900. O«! tega leta dalje je kitajsko časopisje v vsakem oziru zelo napredovalo. Ča.sopis, kakor sploh vsak po-pir, na katerem je kaj natisnjeno, uživa na Kitajskem največje spoštovanje. Gorje človeku, ako bi ga dobili, da je rabil kitaisko pismo na gotovem kraju. Obsodili bi ga kakor ^a j večjega hudodelca. Kitajski pisemski znaki so posvečeni starodavnim domačim svetnikom, katerih spomin je Kitajcu nad vse svet. Zato na hodijo po kitajskih mestih in trgih takozvani »bonci«, neke vrste duhovniki, ki pobirajo slučajno odpadle koščke tiskanega popirja. Ta -viri časopisni popir se nato svečano ! ažge pred podobami kitajskih bogov. * 1201rten starec. V Pluski v hr- | vatskem Zn*rorj:i živi starec imenom Janko Halambek. ki je star 120 let in ima dve hčeri, ena je stara druga 82 let. Ha'ambek ni bil aikdar v Svojem življenju bolan. Oči ima tako zdrave, da zamore šo drnev ut.ikniti sukanec v igl*>. Zlasti ima -vež spojin in pri povila je dogodke, ki so se vršili pred 100 leti. Slovenci in Slovenbe! 'Zaplembo tega sestavka je razvelja vilo višje deželno sodišče v Orndcu.l Češki državni poslanec Vac!a\ K 1 o f a č je v seji avstrijske delega •ije dne 30. oktobra 1908. govoril do besedno tako-le: »L* pora hI jam, zavedajoč *e tega Hvojo imuniteto v to, da s te delera ?ijske tribune naravnost z gromovi, tim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načela »Svoji k svo-jim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken. ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mor očne uveljavi svojo moč kot konsument, ki camore v od ločilnem trenotku v prizori t i čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamore jo razganjati morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjeal ee nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provociraju, tet rim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak kdor hi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasra m u je jo la talija! Ponavljam: Niti ena reška noga ne sme več v trgovine onih, ki pljuje, jo na vse, kar je nam sveto in dragu Crh mora podpirati Cena Ceh kupovali pri Ceha!* harmonizirane za mešani zbor in za koncertno izvedbo prirejene, so izlle, in sicer tiste pesmi, ki j h je »Kolo« v Ljubljani in v Zagrebu pelo s tolikim uspehom. Naroča se lahko pri avtorju, g. Antonu Aucielu, zborovodji »Kola« v Zagrebu. Cena 2 K 40 v. Vse tn naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v LJubljani, Prešernova ulica it 7. Telefonsko in brzojavna porotna. Proti »Slovencevim« infamij.im. Dunaj, Mi. marca. »Slovenec« zatrjuje v nagati, v katero je zašel s svojimi obdoižitvami #lede zadnje seje »Zveze južnih Slovanov«, ua je komunike o dotični seji priobčil* »Slavisehe ivori espondenz«. Tenn nasproti konštatujem, da »SlaviaeJns Korrespondeu\£« o dotični sej; ni priobčila nobenega komukeja, kakor tudi ne nobene dmgre vesti, ter zavračam to tako neutemeljeno, kakor zlobni* suitirimjnje »Slovenčevo« s trm bolj upravičeno odločnostjo In Ogorčenostjo, ker je splošno znano, da »Slavisehe Korrespondenz<. nikdar ne priobčuje ničesar razen tistih komunikejev in notic, ki jih ji izroča v objavljenje »Narodna Zveza«, ^Slovanska Knita«, ali kak poeamui klub. V tem siučaju pa uredništvu »Slavisehe Korrespondenz« n» izročila nobenejra komunikeja niti »Zveza južnih Slovanov« niti kdo dnijci. Cc£ki pregovor pravi: kdor sedi v peči, **2di tam drupre. Morali bi biti vsi ilojalni za to ker so ilo-jalni gospodje pri »Slovencu« Uredništvu »Slovenca« v Ljubljani sem poslal popravek in s tem je s*var zame končana. — Ces. svet. Josip Pe-nižek. izdajatolj »Slavisehe Korres-pondenz«. Avdijcnce. Dunaj, 31. marca. Cesar je danes sprejel med splošnimi avdijencami ministre dr. Iiaerdtla in grofa Sturghka ter soprogo in sina pokojnega barona Helierta. Baron Gautsch. Dunaj. 31. marca. Predsednik najvišjega računskega dvora, bivši ministrski predsednik baron Gautsch. se je danes zjutraj vrnil iz Rima. Zajet zrakoplov v Srbiji. Belgrad, 31. marca. V Dubokem Potoku v bližini Bel grada se je spustil na zemljo zrakoplov, v katerem sta bila dva Nemca Zrakoplov nosi ime »Hamburg«. Pri zaslišanju se je dognalo, da sta zrakoplovca višji poštni tajnik Schubert iz Berolina in profesor dr. Biller iz Griinvalda. V zrakokoplovni ladjici so našli več zemljepisnih kart balkanskejarn polotoka, pred vsem pa zemljevide Bosne, Srbije, Crne gore in Makedonije. OblaM je zrakoplovca, ki sta izjavila, da sta «lošla iz Draždan, internirala, da se prepriča, ako nista vohuna. Italijanski parlament Pim. 31. marca. Ministrstvo Luz-zatti je prefektno. Vlada skluc parlament na spomladansko zasedanje dne 20. aprila. Narodova zdrallo. Tako se sme i me- novati bolesti utešujo e, mišice in žive krep-ctiioče, kot mpzito dobro znano ^Mollovo francosko žganje la aolM. katero se splošno in u pesno porrblia pri trganju po udih in pri drup'h « a<;iedkih prehlajenja Cena ste-^lenici B 1-90. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na Dunafm, Tnck-laoben f. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 29 Dohre volje človekove, 1 akor znano, nič laž« ne skali nea*o bolezen ali slabost- Tem drag ocen ejc je oa dejstvo, da imamo zanesljivo in hitro delujoče zdravilo in domač jioinoče* proti temu, namreč: lekarničarja Thicrrv ja bnlzam In cen ti Folijsko mazilo iz lekarnice pri »Anjrelu var hu«, A. Thierrv v Prco*radi pri Rogatcu, katerih prednosti so splošno pripoznanc. Dobro jutro! je običajni jutranji pozdrav. Izkušnja nas u«d, da pretek prvih dnevnih ur od'očuje razpoloženje celega dne. Zat?flradelj je važno, da zajutrkujemo, kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak zjutraj najrajši pije svojo kavo. Ta pa ima le tedaj slasten okus in n*> razburja Živcev, ako je narejena iz Kathrener Kneipp-sladne kave. To ovatuje skrbna gospodinja in da s*) obvaruje manjvrednih izdelkov, šahtova pri nak.ipu ne samo »Hladno kavo« ampak pristen Kathreiner. Izdajatelj In ari govorni uredniki Brad k Snah! de mi tm ». dnu i letni! Zlntn 8¥etfn|n Berolin, Pariz, Rim itd Izn'dji: 0. SSTDL Srnlarjcit ulici 7. pn 115 Bemlk dr. Ing. Hlrsch, Olomuo. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da ej MSeydlinM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se 2 njo lahko razkužuje. Q/ei errava Ho Dr« eieznato Kina Vino otCua rtuttfa am Ouauu iuue oo odlikovani« ie e*«tal priporočeno od zdrs?-i t oi»kib avtoritet ^ "V^,°7f* latKirnl okus, ^ V«čkrat odlikovano. i UTsd SOOO »dravniikih aprl6a*aL B I. SERRAVALLO, l a tr. tnnti I - TRST-B*rkovU«. - i Sioger t Sipin' Id si. t Krasna soba zračna, z dvema oknorra, ra7gb d Tivoli, lepo meblovflna, klavir na raz- poiaeo. se takoj odda na Blei» nrelsoTi cesti 20, II., desno. \m Nov pianino se po nizki ceni proda. Ogleda se lahW^ pri vratarju „Hotel prt Maliču". lu se sprejmejo v trajno delo ¥ kranlsRi Mm\i tovarni v KainnlkĐ. Žitne cene v Budimpešti. Dne 31. marca 1910. Termin. Pšenica za april 910. . . za 50 kg 13 50 šenica za maj 1910 . . . za 50 kg 1350 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 11 9 Rrž za april 1910 . . . za 50 kg 8.60 Koruza za maj 910 . . . za 50 kg 6 12 Oves za april 1910 ... za 50 kg 7-16 Efektiv. 10 vin. višje. Meteorološko poročilo. Viiina aii aorjea 30A-?. Sredaji iraćai tl**73t-f februar. Cas opazovanja Stanje barometra r mm 2« *» s S KJ 3 1— — Vetrovi Nebo 30. 2?. pop 732 8 53 sr. jzahod oblačno • 9 zv. 732 7 28 sr. jug 31. 7. zj. 734 4 04 p. m. svzh * Srednja včerajšnja temperatura 3 3% norm. 6 4 . Padavina v 24 urah 0 6 mm. Danes zjutraj je pad.o nekoliko snega. n k n % % nn%n*n*n* m s umetniške/, in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v Prešernova ulica 7. y * a 0 dostojnosti Sestavil EdiiB Rozman, * konces. BCiteij plesa. Ctu It vtas, t poilo SO ila. Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se je vesti v spodobni družbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoče izhajati; človek je smešen in preziran. Obleka sama ne stori Človeka, treba se je tudi obnašati, kakor ie navada med olikanimi ljudmi. Iz knjige *0 doa.OinoatiM posname lahko vsakdo potrebnih naukov za primerno ve* denje v vseh slučajih življenja. Knjiga se dobiva v nNarsenl hnflaarni« « Ljubljani, • ulica ftt. 7. zelo lepi. mali in veliki, največ smreke, & na Spodn. Štajerskei? na prodaf Pojasnila daje 104 Malija Obras Pobrat]e št Z2i pri Maribora. obstoječe iz-ene velike ali dveh manjš>; sob, kuhinje in pnt»klin išče stranka brez otrok za 1. apri v me>tu ali na njega periferiji. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 10s6 200 do 300 K na teden .* labko zaslužijo agenti (tudi dame) s pndajo patent ra^e novost'. Predstavit se f v hotelu pri Slonu vrata št 52 jutri v petek 1. aprila popoldne med 3. in 4. uro. h 1 tu »»n« i»»sn ena \prašanja na Dunaj XV 1 Postfach 6. Ugodna prilika! Proda se po jako nizki cen; iz kinematografa »Pathe« okolu 100 finih stolov, Vorašati t** ori blagajni kineni2 tograla „Ideal". ii49 Sprejmo se blagajnicarka in 114? učenec. Ponudbe na Ivana Perdana v Ljubljani. Ceniki zastonj is 1045 poštnine prosti. Kdor želi Imeti dobro uro. naj zahteva z znamko ker te are sa najbolj rrpetne la oataičae, doba se Pri Fr. Gadna In trnevc« v U«blJ»nl. DelaiCar ta zastopnik svkarsldt tavam ..Ualasr ? Ilela ta Oeaavi. VIsMsi, pratnnl, MllnatL 8529 4