GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, torek 12. septembra 1930.
LETO XL, ŠT. 217 / POSAMEZNA &T*EVILKA 2 DIN
ZDAJ JE VRSTA NA SLOVENSKIH KMETIH!
Ljubljana, 11. septembra.
Po zadnjih podatkih je do danes opoldne vpisalo v Sloveniji 306.059 vpisnikov 392,849.009 din ljudskega posojila. S tem se je enajsti dan vpiso-tanja število vpisnikov povečalo za ! 1.062, vpisana vsota pa za 12,346.000 dinarjev.’
Od skupnega zneska doslej vpisanega posojila odpade na glavno mesto
L.ribljano 77.982.000 din, na ljubljansko rilast 141,855.000 din, na mariborsko oblast 139.230.000 din in na goriško oblast 42,773.000 din.
V	glavnem mestu Ljubljani je med posameznimi rajoni še vedno živahno tekmovanje za dosego čim boljših uspehov, posebno še med prvim in IV. rajonom. Največ so vpisali doslej prebV-valci I. rajona, in sicer 29,6093)00 din.
1 , znesek je vpisalo 20.773 vpisnikov. Prvemu rajonu sledi četrti rajon z
22.92S.009	din, ki jih je vpisalo 14.213 prebivalcev. Nadaljnji vrstni red rajo-n našega glavnega mesta je nasledit: II. rajon z vsoto 16,393.000 din. III. n ion z zneskom 7,823.000 din posojila In V. rajon z 2,131.090 din.
V	oblasteh je stanje naslednje:
V	ljubljanski oblasti so najboljši okraji Jesenice-mesto, Trbovlje, Celje In Kranj, prilično slabi pa so okraji Grosuplje, Novo mesto in Ljubljana-okolica. V mariborski oblasti vodijo '■---ibor-mesto ter slovenjgraški in len,-
-	G -ki okraj. Na zadnjem mestu je v
-	oblasti mariborski-okoliški okraj. V s - ki oblasti si delita prvo mesto tol-
ski in idrilski okraj, nekako na repu rtkov pa je okraj Postojna, kjer -o-rinim in krajevnim vpisnim koroi-s v je vedno ni uspelo izboljšati do-"••lanje slabe uspehe.
O
?rav zanimiva je analiza vpisovanja
. -udskeaa posojila za prvih 10 dni. ■ziraje se na socialno poreklo vpis-nam dajo številke prvih 10 dni vreč naslednje rezultate:
. slavnem mestu Ljubljani pride na . . vpisnika povprečno znesek 1372 ...Hiev. V ljubljanski oblasti znaša to v.večje 1262 din, v mariborski obla-' 2-9 din in v goriški oblasti 1277 din. -ensko povprečje je 1283 din na rika. Od vpisane vsote je plačal nežni vpisnik pri samem vpisu v, vini: v Ljubljani 393 din ali 28.6% ''•prečno vpisane vsote, v Ijubljan-■blasti 409 dir, ali 32.4% vpisane c. v mariborski oblasti 458 din ali ■ 3% in-v-goriški-oblasti 567. dip. ali povprečno vpisanega zneska. V - rr.v: ki ‘ celoti znaša to povprečje L z", to je 34,3% od povprečno vpi-m ■ šote na vpisnika.
■ kupnega števila vpisnikov odpa-V teh prvih 10 dneh na delavce "%, na uslužbence 27,4%. na nezapo--e državljane v mestih 4.7%, na -“•e 19.8%. na člane kmečkih delov-zadrug 2.9% in na obrtnike 2.7%. ;,e skupine prebivalcev (po social-poreklu) so v Sloveniji na skupno vrni vsoti udeleženi z naslednjimi vtki: delavci 35.5%“ uslužbenci 31.2 '-’cosicni državljani v mestih 4.1%. v-vje 31.5%. člani kmečkih delovnih •i-ur 3.2% in obrtniki 3.9%. Razlika are na račun direktnih nakupov -vir or-; Narodnih bankah.
podatkih za prvih 10 dni vpiso-r.ja II. ljudskega posojila znaša v ■ eniji povprečje na delavca 1037 di-■ • . na uslužbenca 1483 din. ne ne-tr .slene državljane v mestih 1105 din, ' kmeta 1399 din. na člana kmečke ne zadruge !"J3 din in na obrt-;ka -415 din. Od teh povprečij se pri-r razlikujejo zneski, ki so jih po-■ člani omenjenih socialnih sku-. r-'biva’stva vplačali v gotovini tari samem vpisu. V tem oziru so vrvem mestu obrtniki, od katerih je v kdo pri vpisu plača! takoj povpreč-1223 din ali 50.9%- vpisanega polja. Obrtnikom slede kmetje s ta-V plačanim povprečjem 864 din 'n.7% vpisanega povprečja). Na freer, mestu so člani kmečkih delovnih strug z 830 din plačila, sledijo pa ne-czosleni državljani v mestih s 666
■	cč.-.nimi dinarji. uslužbenci s 406 din
■	;elavci s 158 din takojšnjega vpla-
Ti podatki nam jasno povedo, da je
9: :*:ko naivec denarja med obrtniki
Tik pred peto milijardo. - Še je čas, da v preseganju posojila m
ostanemo med zadnjimi
Po nepopolnih podatkih zvezne vpisne komisije je bilo do včeraj opoldne vpisanih v vsej državi 4 milijarde 829,728.000 din ljudskega posojila. Öd tega so vpisali v LR Srbiji 1,.628,704.000 din, v LR Hrvatski 987,658.000 dinarjev, v LR Sloveniji 392,840.000 din, v LR Bosni in Hercegovini 548,021.000 din, v LR Makedoniji 270 milijonov 168.000 din in v LR črni gori 78,286.000 din. Vojska in milica sta vpisali 921,190.000 din, člani naših predstavništev v inozemstvu pa 6,875.000 din.
in kmeti. Povedu nam pa tudi, da se ravno ti dve skupini državljanov še vedno nista_. odzvali pozivu Ljudske fronte Jugoslavije k vpisovanju posojila v tolikšni meri, kakor bi bilo pravilno pričakovati. Verjetno je treba vsaj delno pripisati ta pojav govoricam, ki se ponekod širijo na deželi in po katerih jb baje vpisovanje II. ljudskega posojila končano. Jasno je, da so takšne govorice samo eden izmed mnogih poskusov naših nasprotnikov, zavirati izgradnjo naše domovine z vsemi sredstvi, pa čeprav s še tako izmišljenimi in podlimi lažmi. V nasprotju s temi lažnimi govoricami je potrebno, da povečajo množične organizacije na vasi in ponekod tudi sindikalne organizacije v podjetjih propagando za vpisovanje II. ljudskega posojila, da prikazujejo dnev o z vidno obešenimi grafikoni uspehe vpisovanja in da raz-krinkujejo tiste državljane, ki bi lahko brez žrtve vpisali pomembne zneske, pa so se doslej izognili svoji dolžnosti do skupnosti. Sindikalne organizacije morejo nemudoma izboljšati propagando za vpis posojila predvsem v podjetjih, ki imajo veliko število delavstva iz vrst polpreletarcev, kajti sedanje izkušnje potrjujejo, da zaostajajo uspehi pri vpisovanju posojila v takih podjetjih daleč za podjetji z zavednimi delavci.
Večina ob m ein ih kmetov je dokazala zgledno zavednost
V slovenjgraškem okraju je zbranega že več kakor 10 milijonov ljudskega posojila in reči je treba, da so se obmejni kmetje po večini lepo odrezali. Tako. je-dal na. .primer krnet Napotnik od Sv- Treh kraljev 7 tisočakov, če-
prav ima grunt v hudi strmini. Tudi revni mali kmetje so odrinili po več tisočakov. Pri Sv. Primožu nad Muto sta dala kmeta Šantl in Staher po 7000 din.	'
Prav zato je tem bolj graje vreden Rudolf Okrogelnik od Treh kraljev pri Marenbergu, ki ima 33 ha zemlje, posojila pa ni vpisal nič.	F. M.
Senovski rudarji se naglo bližajo svojemu milijonu
Delovni kolektiv senovskega premogovnika je vpisal doslej že več kakor
900.000	din- Kljub temu se javljajo še vedno novi tovariši in vpisujejo po svojih močeh, precej pa je. tudi takšnih, ki so že vpisali, pa prihajajo še z novimi zneski. Tako se senovski rudarji naglo bližajo milijonu, dinarjev, za katerega so se zavezali še med pripravami za posojilo.
Trljo Zafošniki
V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici v peljčanskem okraju živijo trije Zafošniki. Pavle Zafošnik, mali kmet, je vpisal' pred dnevi 10.000 din. Ta znesek je zvišal v nedeljo na 25.000 din. Njegov brat Viktor Zafošnik, oče sedmih otrok, ki mu je pred letom pogorelo gospodarsko poslopje, je vpisal sprva 5000 din posojila, v nedeljo pa ga je zvišal na 10-000 din. Tretji, Jože Zafošnik, tudi oče sedmih otrok, je vpisal 3000 din posojila, po zgledu obeh svojih bratov pa je tudi on zvišal ta znesek na 8000 din. Tako so ti trije bratje Zafošniki vpisali skupaj
43.000	din in dali s tem zadnji opomin bogatejšim, ki so vpisali po 1000 din ali malenkost več-
JADRANSKA RAZSTAVA V ZAGREBU
Za praznik naše mornarice je bil Zagreb okrasen kakor kako mesto ob morski obali. Nad 4 in pol km ladijskih zastavic je krasilo mestne trge in v izložbah vseh večjih trgovin so bili modeli ladij in razni predmeti iz pomorstva. Na Trgu republike so postavili velik svetilnik. Vse to opozarja na jadransko razstavo, ki kaže ves razvoj našega pomorstva, ladjedelništva ter napredek naše vojne in trgovske mornarice v vseh oddelkih velikega Umetniškega paviljona in na velikem pro-s.toru okrog njega. Ta velika razstava predstavlja po številu razstavljenih predmetov in tudi po svoji lepi ureditvi živo enciklopedijo pomorstva. Razstavni prostori so polni obiskovalcev. ves čas razstave pa se bodo vrstila .tudi predavanja o našem morju, o življenju in delu naših mornarjev ter o vlogi naše mornarice za gospodarski napredek države in za okrepitev njene obrambe. Zvečer predvajajo na Trgu republike filme z Jadrana ter iz raznih področij pomorstva, da se tako še bolj popularizira naše pomorstvo med vsemi sloji prebivalstva.
Nov rekord na naftinih poljih
Iz Sumečanov javljajo, da je brigada Tome Karašiča, ki dela. pri vrtalni garnituri »Marenti R-9«, dosegla pri vrtanju nov rekord. V 24 urah je Izvrtala 382.20 metra globoko in tako presegla za 11.20 m državni rekord v vrtanju, ki so ga nedavno dosegli v Dolnji Lendavi.
Nn Reki gradijo veliko remizo
V neposredni bližini reške tramvajske remize, kjer je nekoč obratovala tovarna mila, gradijo veliko remizo za trolejbuse. Gradnja se je začela
l.	julija. Remizo gradijo delavci podjetja »Kvarner« in reški frontovci. — Dograjena bo do Dneva republike. — Remiza, v katero bo mogoče spraviti 20 velikih trolejbusov, bo dolga 81.60
m,	široka pa nad 21 metrov.

V Istri se je začela trgatev, čas najboij prijetnega dela. Ob dobri letini je trud vztrajnega in trdega dela cd zgodnje pomladi in vse poletje poplačan in kmet rešen zadnje skrbi za pridelek. Zato je vesel in njegovo zadnje delo v vinogradih spremljata vrisk in pesem. Na sto In sto obiračev po vinogradih istrskega okrožja trga zrelo grozdje muškata, malvazije in malage, kaberneta in refoška. Po istrskih vaseh pa srečuješ v tem času kolone osličev in rogatih volov, ki tovorijo in vozijo sladki pridelek. Pred stiskalnicami in zadružnimi kletmi se ustavljajo dolge vrste voz, kmetje oddajajo grozdje, da ga zrnasti jo v sladki mošt, del pridelka pa oddajo v prodajo kot namizno grozdje.
PREOSNOVA VLADE Ljudske repubiike
HRVATSKE
Zagreb, 12. sept. Na včerajšnji seji Sabora LR Hrvatske je predsednik vlade dr. Vladimir Bakarič obrazložil predlog, da se Rade Zigič, Duško Brkič in Stanko-Canlca Opačič razrešijo dolžnosti članov vlade LR Hrvatske. Sabor je soglasno sprejel ta predlog. Predsednik Prezidija Sabora je nato predlagal, da se zaradi sovražnega in škodljivega delovanja razrešita Rade Zigič in Duško Brkič dolžnosti članov Prezidija, kar je Sabor prav tako sprejel.
Tudi kraaiska tovarna „ISKRA6* bo razstavljala na zagrebškem
velese! mn
V Zagpeb so prispeli zastopniki tovarne »Iskra« iz Kranja in prinesli s ; i seboj mnogo izdelkov svoje dosedanje serijske proizvodnje, ki jih bodo razstavljali na zagrebškem velesejmu. Začeli so montirati stroje in urejati svoje izdelke, ki bodo razstavljeni na reprezentativnem prostoru sredi velike-
LJ LOMILA GRILJ
predsednica delavskega sveta Mariborskih tekstilnih tovarn
Maribor, 10. septembra.
V največjem tekstilnem podjetju Jugoslavije — mariborski tekstilni tovarni so v četrtek izvolili delavski svet, danes pa upravni odbor. V delavskem svetu je 49 moških in 41 žena, med njimi 36 večkratnih udarnikov, 10 odlikovancev, 10 petletkarjev in 2 racionalizatorja.
Za predsednika delavskega sveta so izvolili znano petletkarko Ljudmilo Grilj, v upravni odbor pa najstarejšo predico Barbaro Kavšek, 4 krafno udarnico Jelko Pučnik, 13 kratno udarnico, nosilko medalje dela in petletkarko Amalijo Horvat, 8 kratno udarnico in odlikovanko Rozo Štros, tekstilnega mojstra Hinka Frasa, obratovodjo in racionaiizatorja Ferdinanda Juga, mojstra Franca Celnfiao. Svetozarja Ves-nauerja. Janka Preaca in Branka Sinkoviča.

ga paviljona »R« v novem delu velesejma.
Tovarna »Iskre« bo razstavljala zelo; dobre in lepe kinoprojektorje za normalni film, za kinodvorane. Letos bo tovarna prvič razstavljala tudi kinoprojektorje za ozki film 16 m/m, katerih serijska proizvodnja bo ustregla velikemu povpraševanju, zlasti v poučne namene. Razen tega bo razstavljala razne zvočne naprave, ki so del aparatur za optično in tonsko reprodukcijo v kinematografiji.
Tovarna je zelo napredovala tudi v svoji proizvodnji izdelkov precizne izdelave za električna merjenja in štetja. Tako bo razstavljala nove električne števce, ampermetre in vcltmetre. njen najlepši uspeh pa je proizvodnja vat-metrov. Doslej so strokovnjaki za izdelavo električnih meril in števcev imeli težave pri nabavi finih spiral, sedaj pa so ta važni Izdelek začeli proizvajati v sami tovarni.
Kolektiv »Iskre« se je v zadnjem času izkazal z raznimi novostmi, posebno, kar se tiče električnih naprav v avtomobilih. V oddelku, kjer delajo te naprave, izdelujejo mnogo novih delov zanje. Tako izdelujejo sedaj tudi starterje za pogon motorjev, dinamo-sfroje in razne druge naprave za električno razsvetljavo in signalizacijo v avtomobilih.	.
Električni vrtalni stroji za Industrijo in obrt, razni transformatorji in drugi' razstavljeni izdelki bodo med obiskovalci gotovo vzbudili največje zanimanje za delo te naše pomembne tovarne. To zanimanje pa se bo prav gi :ovo pokazalo tudi pri strokovnjakih iz inozemstva, ker se izdelki »Iskre« dejansko odlikujejo po svoji preciznosti in dobri izdelavi.
Razvoj industrije gradbenega materiala v Kamniku
V kamniškem okraju dosega lokalno gospodarstvo vse večje uspehe. Kljub težavam uspeva dobro zlasti
podjetje’»Keramika«, trden steber J<>- že' Trinško ~ jčllTi s'j'-rriird deli Tri db kalnega gospodarstva v okraju pa sta še podjetji »Kremen« in velika opekarna. Lani so v Motniku znova odprli že opuščeni rudnik, takoj nato pa so na okrajnem poverjeništvu za lokalno industrijo začeli razmišljati o tem, kako bi obnovili pri Mekinjah staro, že razpadajočo cementarno.
Pogumno so se lotili dela. Najprej
Elektrifikacija proge Srbske Moravice—Reka—Zagreb
Pri 90. km železniške proge Srbske Moravice—Reka se pričenjajo priprave za elektrifikacijo tega dela proge, ki bo vezal Zagreb z Reko. Po elektrifikaciji bo znašala povprečna hitrost vlakov na tem odseku tudi na največjih vzponih. 50 do 60 km na uro, pri tem pa bo imel vlak dvakrat večje število vagonov- Sedaj se giblje povprečna hitrost vlakov od 20 do 25 km na uro.
ZAGREBŠKI FRONTOVCI SO ZGRADILI DVE TRAMVAJSKI PROGI
Mreža zagrebškega tramvaja se je tako razširila, da je že dosegla dolžino železniške proge Zagreb—Zidani most. Sedaj so izročili prometu novo progo skozi Moskovsko ulico v dolžini
6.5	km do naselja žutnjak, kjer so velike tovarne, največja mlekarna v državi in velike mestne ekonomije. Ta proga ima velik pomen za prevoz delavcev iz raznih delov mesta do tamošnjih tovarn ir. stavbišč. Ta teden bodo odprli novo progo od zadnje postaje v Mihaljevcu do Donja na podnožju Zagrebške gore, kjer je že končan prvi predor skozi masiv Medvednice. Ta proga je prva etapa elektrificirane proge Zagreb—Stubičke toplice. Obe novi progi so zgradili zagrebški frontovci s pomočjo kolektiva zagrebške cestne železnice, ki bo prihodnje leto slavil 60 letnico obratovanja tramvaja.
Pred popolnim dvigom ladje
„Prestolonaslednik Peter
so zgradili dve apnenici, ki sta «e -v začetku donašali lep dobiček. Tako so prišli do denarnih sredstev in začeli
novi cementarne. V to obnovo so investirali iz svojih lastnih sredstev okrog 400-000 din.
Opremo za novo cementarno so izdelali sami. Dvigalo in pomožne naprave so naredili v strojnomehanični delavnici z zelo primitivnimi orodji. Največja težava je bila sprva v tem, da ni nihče od graditeljev vedel, kako se gradi taka cementarna; tudi o tem si niso bili na jasnem, kako bodo zakurili prvo peč. Veliko pomoč jim je nudil univ. prof. ing. E. Hribernik. Pod njegovim strokovnim vodstvom so obnovili prvo peč in pripravili pomožne prostore. V St. Vidu so med staro šaro našli mlin in boben, ki so ga prej nekoč uporabljali za mletje solitra. Tehnični vodja okrajnih podjetij tov. Ivo Smolnik je obe napravi predelal in ju usposobil za mletje cementa. Zaradi majhne zmogljivosti obeh naprav so staknili nekje še en 'mlin. Tudi tega bo .predelal Ivo Smolnik. Z vsemi starimi, sedaj usposobljenimi napravami bodo lahko zmleli na dan tri vagone surovin, kolikor jih zahteva obnovljena peč. Lapor za proizvodnjo cementa vozijo iz Tunjic, vendar ga bodo kmalu začeli kopati y Oševku pri Kamniku. Tu bodo istočasno izkoriščali dober rjavi premog, ki se nahaja pod plastmi laporja.
Cement, ki ga izdelujejo v kamniški cementarni, je zelo 'dobre kakovosti. Doslej so ga že mnogo pokupili okoliški delavci in kmetje. Talio se je iz obeh apnenic in obnovljene cementarne razvilo v Kamniku lokalno podjetje gradbenega materiala, ki ima lepe možnosti za nadaljnji razvoj.
! Vbadaljevanju seje je Sabor sprejel predlog predsednika vlade o pre-osnovi vlade LR Hrvatske. Razrešeni so dolžnosti dosedanji minister za ljudsko zdravje dr. Nikola Sekulič, predsednik planske komisije Dušan Calič in minister za delo Marijan Cvetkovič. Hkrati je bil dr. Nikola Sekulič imenovan za podpredsednika vlade in predsednika Sveta za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti. Dušan Calič za predsednika Sveta predelovalne industrije, Marijan Cvetkovič za ministra za ljudsko zdravje, Djuro Bladarin za predsednika planske komisije LR Hrvatske, organizacijski sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije Milutin Baltic za ministra za delo in ljudski poslanec za okraj Vrginmest DožoAkman za ministra za gozdarstvo. Ödbor je tudi soglasno sprejel predlog, da se imenujeta za člana Prezidija Sabora LR Hrvatske dr. Nikola Sekulič in Dušan Calič.
Na današnjem zasedanju so sklenili, da se razpusti Sabor LR Hrvatske, in sprejeli zakonski .predlog o volitvah ljudskih zastopnikov za Sabor LR Hrvatske. Novi zakon določa, da se po en ljudski poslanec voli na 15.000 prebivalcev namesto na 29.099. kakor je bilo doslej, ter se povečuje skupno število ljudskih zastopnikov v Saboru na okrog 250 in tako omogoči širša in neposredrtejša udeležba in kontrola volivnega telesa pri delu Sabora. Značilno za ta novi zakon je v primeru s prejšnjim to, da se kandidati za ljudske zastopnike ne morejo več združevati na skupni kandidacijski listi, ampak nastopa sleherni kandidat popolnoma samostojno. Za izvoljenega se vzame tisti kandidat, ki je dobil v svojem volivnem okraju z zakonom določeno večino glasov. Na ta način daje zakon najširšo možnost za postavljanje kandidature-Fredlagatelji smejo svojega kandidata odpoklicati in po potrditvi kandidature namesto njega predlagati drugega kandidata. Novi zakon odvzema volivcem pravico posluževati se volivhe pravice izven kraja, v katerem so vpisani v volivni seznam. To je določeno zato, da se okrepi povezanost med ljudskimi poslanci in volivci njegovega volivnega okraja, ki jim je odgovoren za svoje delo in ga smejo odpoklicati.
(t
U-.iTEV i^ANSTVBNS RIBIŠKE EKSPEDICIJE JZ TUNIS/
V Split se je vrnila ribiška ekspedicija, ki se je tri tedne mudila v vodah Tunisa. Ekspedicijo je vodil prof. Soljan. direktor Oceanografskega instituta v Splitu- To je prva naša ekspedicija v inozemske vode cd osvoboditve do danes. Opravili so jo z ribiško motorno ladjo »Napredak« ki jo vidimo na sliki. Naši znanstveniki in strokovnjaki so ob tej priložnosti pokazali strokovnjakom v Tunisu način in sredstva, s katerimi mi lovimo ribe v Jadranskem morju. Hkrati so se seznanili tudi z načinom ribolova, predvsem tune, v Sredozemskem morju in s sredstvi, ki jih oni uporabljajo pri ribmnvu. Ekspedicija je dosegi popoln znanstveni uspeh in s« bedo rezultati pokazali pri .praktičnem lovu rib na Jadranu
V zalivu pod gorami v okolici Šibenika so v petek zvečer končali potapljači »Brodospasa« tretje razdobje dviganja velike potniške ladje »Prestolonaslednik Peter«. Po devetih letih, kolikor časa že leži ta ladja pod vodo, sta se v petek zvečer ponovno dvignila nad morje dimnik in poveljniški most. Pri sedanjem delu jim je velike preglavice delala burja. ki je tri dni onemogočala sleherno delo.
Ponoči je prišel na kraj, kjer dvigajo ladjo, tudi minister za pomorstvo zvezne v'ade Vicko Krstulovič. Ko se jz pogovarjal z delavci in vodilnim osebjem pedjetja’ ter jim čestital k tej veliki 'zmagi, so cilindri dvignili na morsko površino tudi krmo ladje. Vlačilca »Trudbenik« in »Jadro« sta potegnila ladjo še globlje v Zlarinski zaliv. kjer so jo naslonili na morsko dno. C.?- dva ali tri dni bodo na ladjo pritrdili nove cilindre ter jo odvlekli
v ladjedelnico »Vicko Krstulovič« v Split, kjer jo bodo popravili-
Kolektiv »Brodospasa«, ki dviga potopljeno ladjo »Peter« je obiskal tudi predsednik' Prezidija ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, v družbi članov Izvršnega odbora mesta Šibenika.
S potapljači se je pogovarjal nad pol ure, naslednjega dne pa jih je ponovno obiskal.
Predsednik dr- Ribar, ki se mudi v Šibeniku na dopustu, se je obakrat pripeljal v Zlarin na motornem čolnu.
Pri povratku v Šibenik ga je spremljal tudi naš dopisnik, ki mu je predsednik dr. Ribar izjavil:
»Potapljaške skupine v Zlarinu opravljajo velik junaški podvig. Dolžnost našega časopisja je, da o tem podvigu obširno piše. ker doslej takega nikjer v svetu ni bilo in so ga prvi Napoved za, sredo: Se nadalje lepo izvršili potapljači socialistične Jugo-; £«§*• slavi je.«	I dan 20» a
Slovesen zakljočefe
^ahnvske ©lirapiade
Včeraj ob 11 je bil v Dubrovniku slovesen zaključek IX. šahovske olim. piade z razglasitvijo uspehov 16 udeleženih državnih reprezentanc. Pod. predsednik Mednarodne šahovske zveze g. Barman je izročil kapetanu jugoslovanskega moštva prof. Gabrovšku zlat pokal in izrazil svoje priznanje Šahovski zvezi Jugoslavije, ki je odlično organizirala prireditev in nu. d Ra igralcem vse ugodnosti. Poudaril je, da je Jugoslavija zasluženo osvojila prvo mesto, kar je posledica uspehov in izkušenj z mednarodnih dvobojev.
Podpredsednik šahovske zveze Jugoslavije Ljuban Jaikše je nato prikazal razvoj jugoslovanskega šaha in ugotovil velik napredek zlasti po osvoboditvi. Velemojster dr. Tartakower je zatem kot najstarejši udeleženec
IX.	šahovske olimpiade ugotovil, da je letošnja prireditev v vsakem p» gledu prekosila Vse dosedanje olimpiade. Potem ko je ameriški prvak Herman Steiner čestital jugoslovanskemu moštvu k zmagi, so bile razde. Ijene nagrade.
VREME
Prvo serija veliki!» risanih plugov
V Osijeku so začeli izdelovati prvo serijo velikih rigolnih plugov. V osiješki livarni in tovarni kmetijskih strojev so prvi plug že izdelali, db konca leta pa jih bodo izdelali še 5Ö S temi plugi, ki jih bedo debili vinogradniki, bo mogoče vsak dan zosati blizu 25 ha zemlje 60 do 70 cm globoko. To pomeni, da bodo opravili Isto delo, za katerega je bilo prej potrebnih nad 6000 delavcev. Kot osnova za izdelavo pluga je bil vzet tip »Eberhart«.
Na mariborskem prostem
trgu padajo ceae krompirja
Mariborski okoliški okraj je v Sloveniji eden izmed najmočnejših proizvajalcev krompirja. Od njegove letine je veliko odvisno, kakšen bo naš pridelek in kakšne so cene krompirja- Prvotno so letos pričakovali, da bo pridelek krompirja precej nižji kakor. druga leta. Sedaj pa se je pokazalo, da bo pozni krompir še kar dopro obrodil in da bo povprečni pridelek znašal okoli 100 do 150 stotov na ha.
Posledica teh ugotovitev je. da v zadnjem času cene krompirja na prostem tugu padajo. Tako so še nedavno krompir kupovali v tem okraju po 20 dinarjev, sedaj pa so cene padle že na 12. cehi na 8 din in še niže. — Mariborski okoliški okraj je čtosl§j oddal 40 vaennnv krompirja obveznč
’J in "0 vr-rnnca prosto trŽS=
/
Resnica o preskrbi Ljubljane
VELIKA BITKA ZA TEGU
Začasna prestolnica Jušne Koreje je ogrožena od severnokorejskih čet s trdi strani
Glasilo Osvobodilne fronte Ljubljane »Gradimo« je objavijalo v avgustu pod naslovom »Kako je z našo preskrbo« već člankov, s katerimi je hotel pisec prikazati vzroke različnih preskrbovalnih težav. Ta namen bi bil vsekakor hvalevreden, če bi se pisec potrudil odkriti dejansko stanje, napake in nepravilnosti. Toda če te članke podrobneje prečitamo, predvsem pa članek »Kako je Ljubljana preskrbljena z zelenjavo«, objavljen 11. avgusta, vidimo nepravilne in netočne trditve, ki močno omajejo vero v člankarjevo objektivnost. V zgoraj omenjenem članku, ob katerem se bomo pomudili, pravi pisec med drugim, da je težavam na ljubljanskem trgu med drugim vzrok nepravilno planiranje«.. - vsiljeno po splošnih šablonah in principih za vso Jugoslavijo,« dalje, da ni bil ljubljanski trg založen z blagom zaradi tega, ker podjetje »Sadje-zele-njava« ni smeio samo kupovati na terenu blaga itd.
Vsak velik potrošni center je. še posebno kar se tiče zelenjave, vezan na svoje zaledje- Iz omenjenega članka bi biio posneti, da je Ljubljana tako narasla, da ji njeno naravno zaledje nikakor več ne zadostuje, zaradi česar se mora nujno obračati na Vršac in Vojvodino sploh. Da to ne drži, bomo videli, če raziščemo vprašanje ali smo za ljubljanski trg dovolj izkoristili možnosti, ki jih daje zaledje samo ali ne.
Ze večkrat se je pisalo in govorilo, da je v okolici industrijskih centrov in večjih mest treba gojiti predvsem povrtnine. Tako bi pričakovali, da bodo tudi v bližnji ckoiici Ljubljane, predvsem pa na področju MLO ter mestnih posestvih in ekonomijah pridelovali predvsem vrtnino. Po članku v »Gradimo« bi bilo razumeti, da je v Ljubljani slednja ped posejana z vrtninami. Da to razčistimo, poglejmo nekoliko plan kmetijske proizvodnje za področje MLO Ljubljana.
Julija 1949. je dobilo poverjeništvu za kmetijstvo navodila za proizvodni plan jesenske setve. V teh navodilih je bilo zlasti poudarjena preusmeritev na pridobivanje vrtnin, zlasti zimskih. Tega se pa poverjeništvo ni držalo. Iz odstotka planiranih vrÄin
N A Sl MEJAŠI NE MARAJO OBISKOV
Delegacijo britanskega mirovnega sveta za mir je povabil naš komite za obrambo miru, delegacija pa je želela obiskati tudi Albanijo, Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo ter je to'švojo željo že dvakrat sporočila diplomatskim predstavnikom teh držav. Prvo tako pismo jim je poslala že konec julija v Londonu, drugo pismo pa je bilo poslano 6. t. m. diplomatskim predstavnikom teh držav v Beogradu, ker na prvo pismo ni bilo odgovora. Zdaj je delegacija predstavnikom tiska izročila besedilo svojega pisma od 6. t. m.
To pismo je poslal šef delegacije g. John Lawrence in v pismu je rečeno:
»Pišem vam kot vodja delegacije britanskega nacionalnega sveta za mir, ki je obiskala Jugoslavijo, da bi se prepričala, koliko so resnične obtožbe Informbiroja o pripravah napadalne vojne proti vaši državi in o ustvarjanju oporišč za napadalne vojaške priprave Britanije, ZDA in drugih držav. Kakor vam je znano, trdi vlada FLRJ, da ne izvaja takih napadalnih priprav na jugoslovanskem ozemlju, temveč da se prav vlada vaše države pripravlja na vojno proti Jugoslaviji.*
V pismu je nadalje navedeno, da je zaradi tega zahteval britanski nacionalni svet za mir od diplomatskih predstavnikov sosednih držav v Jugoslaviji, naj mu dovolijo, da bi obiskal njihove države. Delegacija izraža svojo pripravljenost, da bo vedno lahko pripravila obisk v teh državah, če bo dobila odgovor na svoje pismo pred koncem tedna.
*
Teden je minil in odgovora ni, kakor ga tudi ni bilo na pismo iz Londona. V tem primeru se je pač uresničil pregovor, da je mnogokrat zgovoren odgovor tudi — molk. Na vsak način pa informbirojske države, mejaši Jugoslavije dobro vedo, zakaj ne marajo obiska delegacije britanskega nacionalnega sveta za mir in kaj bi radi prikrili pred svetom.
vidimo, da niti planska komisija .MLO, niti poverjeništvo nista določiia pravilnega razmerja med kulturami. To nepravilno razmerje je obveljalo tudi v posameznih rajonih, mestnih posestvih ter zadrugah.
Glavni dobavitelj zelenjave v kritičnem času bi mcraia biti mestna posestva, zadruge in ekonomije- Na mestnem posestvu Jesenkovo so na pr. določili 5.40/0 jesenske setvene površine’ za ozimne vrtnine- Letni proizvodni plan je dobilo Jesenkovo šele 14. aprila, torej takrat, ko vsak dober gospodar že zdavnaj ve kaj bo prideloval na posameznih njivah. V tem planu so določili vrtninam 47»/o, žitu 31.7s/o setvene površine, ostanek pa krmskim rastlinam. Kako slabo so se orientirali na pridobivanje vrtnin nam zelo zgovorno priča tudi ekonomija rajona II Tu so določili večino setvenih površin žitu in krmskim rastlinam in le 15«/» vrtninam. Na tej ekonomiji se sploh niso brigali, da bi letos povečali setvene površine, čeprav imajo za to možnosti. Njihova setvena površina je bila letos ists kakor leta 1S48/49.
Zdaj pa poglejmo kako je s proizvodnimi plani bližnjih zadrug. KDZ Tomačevo in Savlje sta predvideli na zadružnih njivah predvsem žita in krmske rastline, za povrtnine pa so odredili le ohišnice. V KDZ Tomačevo so določili 8.3»/o, v KDZ Savlje pa celo !e 7.3f,/o setvene površine za povrtnine-
Iz vsega zgornjega sledi, da je bila že pri planiranju napravljena velika napaka in sicer zato, ker poverjeništvo za kmetijstvo ter planska komisija MLO Ljubljana kakor tudi rajonska poverjeništva za kmetijstvo pri sestavi plana niso dovolj skrbeli za ustrezno razmerje med vrtninami in ostalimi posejanimi površinami. Povrtnine so v glavnem prepustili privatnemu sektorju, kar se je pozneje maščevalo tako s pomanjkanjem zelenjave, kakor 5 previsokimi cenami. Te številke tudi dovolj jasno govore, da za nepravilno razmerje niso toliko krivi priincipi planiranja, temveč slabost mestne plan-i ske* komisije ter poverjeništva za kmetijstvo.
Ljubljanski trg bi moralo zalagati z zelenjavo in sadjem predvsem podjetje »Sadje in Zelenjava«. To bi moralo s pogodbami zajeti vrtnine prvenstveno iz najbližje okolice Ljubljane. Toda podjetje »Sadje-Zelenjava« ni zajelo niti vse planirane proizvodnje s strani socialističnega, kaj šele privatnega sektorja- Tako je na pr. kontrahiralo z Jesenkovim le 35»/e, s KDZ Tomačevo Ifiit/o ter s KDZ Savlje 22% predvidene zelenjave. Odkupna podjetja MLO so se pri kontrahaži predvsem orientirala na področje izven Ljubljane, take na mariborsko in goriško oblast ter ceio daljnji Vršac. Ob taki slabi organizaciji odkupnega poslovanja, so se pojavljale potem še druge napake. Tako so na pr- kentrahirali s posestvom Jesenkovo take kulture, ki jih proizvodni plan sploh ni določil- Isto je bilo s KDŽ Tomačevo in s KDZ Savlje-Skratka: podjetje »Sadje-Zelenjava« je na področju MLO Ljubljana zajelo le 5.2«/c(!> celokupne proizvodnje zelenjave. od socialističnega sektorja 30.2%, od privatnega sektorja pa samo trnovsko zelenjadarsko zadrugo.
Brez pogodb proizvajalci seveda niso čutili niti odgovornosti niti obveznosti glede prodajanja zelenjave. Zaradi slabosti odkupnega aparata je poverjeništvo za državne nabave MLO Ljubljana v prvi polovici letošnjega leta odkupilo mnogo manj zelenjave, kot bi jo po planu moralo, tako le 47-3% radi ča, 6.4«/,, zgodnjega krompirja. 41.9»/» špinače, 19.8% cvetače itd. Podjetje
z zelenjavo
»Sadje-Zelenjava«, ki bi moralo oskrbovati ljubljanski trg, je v prvem polletju dobavilo le 11-8% od 63.26o/o predvidene letne količine zelenjave. V maju so na pr. stojnicam dobavili 293-6 ton različne zelenjave, skoraj še enkrat toliko (442 ton) pa so jo dobavili raznim ustanovam in sindikatom, čeprav je prvenstvena naloga tega podjetja, da oskrbuje ljubljanski trg.
Posebno poglavje so časovne kupne prgodbe. Ker takih pogodb s proizvajalci niso sklenili, niso nikoli vedeli kdaj in kakšne vrste zelenjave bodo lahko dali na trg. Mestno posestvo Jesenkovo bi po pogodbi moralo dobaviti 450 ton zgodnjega krompirja. Do 13. julija pa so ga izkopali le 3 tone. od tega ga je prišlo na trg samo polovico. Slično je bilo s KDZ Savlje, ki bi moralo po pogodbi dobaviti 216 ton različne povrtnine. Ker rok dobave ni bil določen, je zadruga do konca junija izpolnila pogodbo le 16.2%. Gospodinje prav dobro vedo, kakšne težave so bile in so še s čebulo. Po pogodbi bi morala KDZ Savlje založiti ljubljanski irg s čebulo. Ker pa z rokom dobave niso vezani, je do srede julija dala zadruga na trg le nekaj 100 kg čebule, čeprav bi lahko dala najmanj 2090 kg. Letošnja suša ter pomanjkanje delovne sile, ki je mestno posestvo Jesenkovo oviralo skozi vse leto. je res v neki meri vplivalo na izpolnjevanje pogodbe, toda ker so že lani konec leta odnosno pričetkom letošnjega leta odkupni organi kontrahirali le del planirane proizvodnje, lahko to opraviči delno le upravo Jesenkovega ne pa odkupne organe in trgovski aparat.
Vsi ti primeri dokazujejo, da odkupni aparat ni bil sposoben zajeti niti povrtnin iz neposrednega ljubljanskega okoliša ter da so bile težave v preskrbi ljubljanskega trga z zelenjavo v veliki meri tudi krivda trgovske mreže- Ce k temu dodamo še to, da so tej zgrešeni planski, odkupni in prodajni politiki sledili še različni papirnati ukreni za reguliranje cene. potem nam bo jasno, da je treba krivca za nezadovoljivo stanje na ljubljanskem trgu iskati tudi na Mestnem ljudskem odboru. Zaradi nepravilnega razmerja med pridelovalci vrtnin socialističnega in privatnega sektorja prvi ni bil sposoben odločujoče intervenirati in vplivati na formiranje cene- Velika razlika med odkupnimi in prodajnimi cenami pa je še v večji meri povzročila, da so proizvajalci, t. j. predvsem tnali kmetje in vrtičkarji, sami prodajali svoje proizvode. Tako je bila ne pr. odkupna cena za breskve po 10 do 15 din, prodajna pa cd 50 do 60 din-Slično je bilo tudi pri češnjah, hruškah In sedaj pri grozdju.
Naloga tiska v naši novi družbeni ureditvi je pisati resnico in razgaljati nepravilnosti. Ce po vsem zgornjem primerjamo navedbe v omenjenem članku, vidimo, da je bil prikrit namen tega členka zagovarjati napake in nepravilnosti, vzroke težav pa z zavitimi frazami prenesti tja, kjer Jih dejansko ni.
Prav bo, če se bodo o vseh preskrbovalnih napakah, pomanjkljivostih našega trga ter gospodarjenju na naših mestnih posestvih pomenili volilci na svoiih sestankih ter zahtevali od odbornikov, do jim na ta vprašanja dado kritičen pregled svojega dela. Prav tako pa je naloga skupin ljudskih inšpektorjev, da mnogo bolj kot doslej ugotavljajo deianske vzroke različnih preskrbovalnih težav, s čimer bomo lahko marsikaj že v nanrej preprečili.	KK
Zastopniki španskih republikancev pri Milovanu Djilasu
Beograd, 12. sept. Včeraj popoldne je sprejel član Politbiroja CK KPJ tov. Milovan Djilas voditelje delegacije španskih republikancev, ki je obiskala našo državo.
V kamnolomu Kokra dela devet udarnikov za drugo petletko
V nedeljo so imeli v kamnolomu Kokra veliko svečanost. Kot najboljši delovni kolektiv podjetja »Slovenija ceste« so prejeli prehodno zastavico, ki jo je doslej branil kolektiv gradbišča Lovrenc.
Na tej svečanosti so imenovali tudi devet udarnikov, ki so že izpolnili naloge prve petletke in so s svojim vztrajnim delom največ pripomogli, da je bil kamnolom Kokra vedno med prvimi izvršitelji letnih planskih nalog in da so bili pohvaljeni, kot eden najboljših kolektivov, ki so sodelovali pri gradnji ceste »Bratstva in enotno-.sti«. Za drugo petletko že delajo: Franc Gracar, miner in odlikovan z redom dela III. stopnje; Janez Cerar, miner — odlikovan z medaljo dela: Franc Kemperle, strojnik — odlikovan z medaljo dela; Feliks Osmuk, miner — odlikovan z medaljo dela; Franc Flander, miner: Valentin Kokalj, miner: Ivan Krapež, zidar; Jurij Stular, pom. miner in Janez Kern, delavec-Hkrati s temi junaki dela, so proglasili še 46 udarnikov.
Založba »Medicinska knjiga« daje strokovno literaturo zdravstvenim delavcem
Z namenom, da bi izdajala medicinske, farmacevtske, veterinarske in druge strokovne knjige, je bila meseca marca 1947 ustanovljena založba »Medicinska knjiga«. V prvem letu je izdala 14 knjig v 94.700 izvodih, lani pa že 60 knjig v 547.500 izvodih. Za četrto leto je dobila založba od komiteja za varstvo ljudskega zdravja nalogo, da izda 6 učnih knjig za nižje kadre, 14 za srednje in 12 za visokošolske, poleg tega pa še 37 priročnikov za zdravnike in zdravstvene delavce. Tako je imela založba letos do septembra že 57 izdaj z naklado nad 195.640 izvodov in bo mogla kmalu dajati zdravstvenim delavcem vso potrebno literaturo.
Maribor bo imel deset rajonskih ljudskih odborov
Preteklo soboto so ljudski odborniki Mestnega ljudskega odbora Maribor sprejeli osnutek predloga nove teritorialne upravno-politične razdelitve Maribora, ki ga je predložil predsednik Ježe Globačnik. Osnutek so izdelali v široki javni razpravi na zborih volivcev. Z njim bo storjen konec dosedanji centralistični upravni razdelitvi mesta, ko je MLO vodil sam vse upravne posle za 70-000 Mariborčanov.
Maribor bo imel po tem osnutku 10 rajonskih ljudskih odborov. Imeli pa jih bodo: Studenci, Radvanje in Nova vas. Magdalenska četrt. Tezno, Pobrežje. na levem bregu Drave pa Melje, Košaki. Kamnica. Tudi »Koroška vrata« in središče mesta bi imela vsaka svoj rajonski ljudski odbor.
V	obrazložitvi osnutka je tovariš Jože Globačnik omenil tudi različna mnenja o osnutku, ki pomeni precejšnjo novost za Maribor in druga mesta. Vodilna misel pri izdelavi osnutka je bila, da mora biti oblast kar najbolj dostopna ljudstvu. Za predlagano rešitev je važno tudi to, da so bili deli, ki bodo sestavljali bodoči rajon, že prej strnjeni in povezani.
V	zadnjem času so upravni aparat Mestnega ljudskega odbora zmanjšali za 111 uslužbencev, tako da šteje zdaj še 251 uslužbencev. Bodoči rajoni bi pa skupaj z Mestnim ljudskim odborom šteli le okoli 260 uslužbencev.
Pristojnost bodočih rajonov še ni povsem izdelana, vendar določa osnutek v glavnih potezah vsakemu gospodarsko podlago, gospodarski načrt, proračun in drugo. Rajoni bodo poleg izdajanja potrdil in drugih manjših opravil razvijali tudi krajevno komunalno delavnost. V zakonskih možnostih bodo lahko predpisali finančne samo prispevke. Iz njihove samoupravnosti so izvzeta le splošna mestna vprašanja, ki ostanejo v pristojnosti Mestnega ljudskega odbora.
Predloženi osnutek so ljudski odborniki pozdravili in enoglasno sprejeli, mora ga pa potrditi še Prezidij ljudske skupščine LRS.	-ič»
Tokio, 11. sept. (AFP) Po jutranjih vesteh tujih agencij nadaljujejo severnokorejske čete napade na fronti pred Tegujem Pred zoro so bile torbe 8 milj severno od mesta.
Sporočilo osme ameriške armade pravi, da je bila cesta severno od Teguja preteklo noč zasuta s hudim topniškim ognjem- Napad, ki so ga severnokorejske čete izvedle proti II. ameriški diviziji, je bil zadržan brez izgube ozemlja. Enote esme južnoko-rejske divizije so napredovale 2 km na severnem delu fronte in prešle na južno polovico ceste Jongčon—Kjong-džu. tako da sedai drže položaje se-vernozahodno od ceste. Severnokorejski pritisk na prvo konjeniško divizijo traja še naprej, napad proti 25. ameriški diviziji na južnem delu fronte pa je bil odbit.
Letalstvo je v noči med nedeljo in
Poljski protest v Parizu
Pariz, 10. sept. (AFP). Poljska vlada je vložila pri francoski vladi protest zaradi preganjanja in aretacij poljskih beguncev, ki žive v Franciji. V protestu se opozarja francoska vlada. da je odgovorna za te in podobne ukrepe, ki slabe francosko-poljske odnose-
Nova omejitev trgovine med Zahodom in Vzhodom
Washington, 10. sept. (AFP). Ameriški trgovinski minister Charles So-yer je izjavil, da ZDA v bodoče ne bodo dajale dovoljenja za izvoz strateško važnih proizvodov in surovin tistim državam članicam OZN, ki jih potem izvažajo v vzhodnoevropske države ali, pa pošiljajo v te države take proizvode in surovine iz lastnih virov. V washingtenskih političnih krogih smatrajo, da bo ta odlok še bolj omejil trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom. ZDA žele, da bi to stališče sprejele tudi druge zahodne države.
Demokrščanska stranka horn odločati v političnem življenju Italije
Rim, 10. sept. Vodstvo italijanske demokrščanske stranke je objavilo naslednje poročilo: Vodstvo demokrščanske stranke meni. da se bo z »bližnjo okrepitvijo aparata državne varnosti in izdajo novih zakonov doseglo zadostno jamstvo, da se doseže široka nacionalna enotnost in solidarnost pri sedanji vladi«. Posebna komisija demn-krščanske stranke je že pripravila končno besedilo predlogov zakona o tisku, o volitvah v upravne organe, p položaju .in pravicah sindikatov in o sodstvu. Na dnevnem posvetovanju strankinega vodstva so sklenili, da mora demokrščanska stranka v skladu s številom članov dobiti odločilni pomen v političnem življenju države.'
Ko glasila drugih strank komentirajo to poročilo, obtožujejo demokrščanske vodstvo, da je obstoječi sporazum o koaliciiski vladi praktično reducirala na ničlo.
Iz vohunske šole v Sofiji pred sodišče v Nišu
Pred okrožnim sodiščem v Nišu se je začela včeraj razprava proti sedem, članski vohunski skupini, ki so jo iz šolali bolgarski informbirojci v svoji vohunski in teroristični šoli na Vito-ši pri Sofiji ter potem poslali v našo državo s pomočjo bolgarskih graničarjev. To je v tem mesecu že tretji vohunski proces, ki bo, kakor vsi do. sedanji, dokazal, da je glavno delo predstavnikov in voditeljev informbi-rojskih držav najemanje in šolanje vohunov in drugih škodljivcev zoper našo državo in njene narode.
Obtoženci, med katerimi je eden študent tehnike, ostali pa so kmetje in priložnostni delavci, so že pred leti zapustili svojo domovino ter prišli v Bolgarijo, ker doma niso mogli zadostiti svojim pohlepom in ker so, kakor eden med njimi, kj je tudi na li. sti vojnih zločincev, hoteli prikriti svojo preteklost. Taki ljudje so bili dobrodošli gojenci bolgarske vohunske službe, a ko so jih poslali čez mejo Y našo državo, so po zaslugi zavednosti obmejnega prebivalstva že po nekaj dneh padli v roke naših varnostnih organov.
ponedeljkom in v ponedeljek zjutraj napadalo severnokorejske čete na področju Tedžona in Vegvana ter železniške proge na področju Seula.
Današnje sporočilo osme ameriške armade pravi, da so ameriške in juž-nokorejske sile nadaljevale napade z vzhoda in zahoda, da bi zavrnile severnokorejsko prodiranje med Jangčo-nom in Pohangom. Na fronti pri Veg-vanu so se sile Mac Artnurja umaknile za približno 1 km zaradi močnega pritiska severnokorejskih enot. Na fronti pri Teguju so bili z obeh strani močni napadi.
Reuter poroča o položaju na fronti, da je fronta pri Teguju ogrožena s severa, severozahoda in jugozahoda. Severnokorejske sile so pretrgale ameriške komunikacije in preskrbovalne zveze-
Na odseku Masana, na južnem delu fronte, patrulje 25- ameriške divizije, ki so napredovale dve milji v globino »zemlje brez gospodarja« niso naletele na niknk odpor.
Britanska vlada proučuje obrambo države
London, 11. sept. (AFP) Davi je bila seja britanske vlade, na kateri so proučevali probleme nacionalne obrambe Velike Britanije Na seji so bili navzoči tudi načelniki štabov britanske suho-zemske vojske, letalstva in mornarice.
ZDA bodo okrepile svoje čete v Nemčiji
Washington. 10- sept. Predsednik ZDA Truman je odobril predlog o znatno okrepitvi ameriških sil v Zahodni Evropi- Obseg in čas bosta določena v -sodelovanju z drugimi podpisnici Atlantskega pakta.
ei.ek.VLj vrstah
Ženeva, 10. sept. (Reuter). Politična komisija svetovne federacije Združenja za ZN, ki zaseda v Zepevi, je sprejela danes resolucijo, v kateri zahteva takojšnji sprejem LR Kitanjske v OZN. Za sprejem se je izjavilo vseh 40 delegatov različnih narodnih združenj za ZN, vštevsi delegate ZDA m Velike Britanije. O tej resoluciji bo drugi teden razpravljala plenarna skupščina. Svetovna federacija Združenj za ZN je neuradna organizacija, ki ima v' OZN posvetovalni glas.
Atene, 10. sept. (Reuter) Voja=: sodišče je obsodilo na smrt 5 meških in 3 ženske od 118 obtožencev, ker podpirale borce demokratične armade Ena ženska je bila obsojena na dosmrtno ječo, 2 pa na 12 let ječe. 9 obtožencev je biio obsojenih na nižje časovne kazni, ostali so bili izpuščeni Berlin, 10. sept. (Reuter) Včeraj so se začeli trgovinski razgovori nva predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije. V načrtu je sklenitev nov? medccnske trgovinske pogodbe, ki ne; bi zamenjala dosedanjo, katere rok potekel v juniju.
Frankfurt, 10. sept. Wilhelm John je bil razrešen dolžnosti glavnega urednika časopisa »Der Morgen«, glasna liberalnodemokratske stranke v Vzh a-ni Nemčiji. Na njegovo mesto je v stvo stranke postavilo Johanna F!?' , ki sploh ni novinar, a uživa zaupanje vodstva Enotne socialistične stranke London, 10. se§t. (AFP). 116 rudarjev, ki so ti’i zasuti 3 đr.i v rrer.e-govniku »Knockshinook« na Skofsknv. so rešili. Se vedno je negotova use .3 13 rudarjev, ki so zasuti v drugem rovu. Večino rešenih rudarjev so per peljali v bolnišnico, vendar misli;;, da bodo vsi ostali pri življenju Washington, 10. sept. (Un. Pr.). Svetovna proizvodnja naravnega kavčuk; je dosegla v juliju dosiei največio številko 167.400 ton. Svetovna proizvodnja nargvnega kavčuka je znzšala v juliju za 10000 ton več kot v juniju, a rr» Izvodnja v prvih 7 mesecih v skupni količini 987 500 ton, za 170-000 ton vrč kot v ustreznem razdobju 'minulega leta
Gorica, 10- sept. V četrtek se ie dila v bližini Bele peči na cesti, ki pelje iz bivših italijanskih vo •■«’•i- v Pcicclle v Trbiž, strašna nesrem <: je zahtevala 14 mrtvih in 57 r?o:m-u-Kamion s 83 otroki. 4 vzgojite’5’ 'umi. 11 učiteljicami in nekaj pom-"-''"; osebja se ie na cestnem ovinku rp-r-nil in pokopal vse pod sobni " d mrtveci je 10 otrok in tudi ravnateljica kolonije, ki je otroke spremi a
Posvetovanje Zveze sindikatov Jugoslavije s predstavniki tujih delavcev
v naši državi
Kakor nedavno na Reki, tako je imel zdaj centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu posvetovanje s predstavniki tujih delavcev, ki so zajposleni v naši državi. Na Reki bi bilo posvetovanje z italijanskimi, v Beogradu pa z nemškimi delavci. Na obeh posvetovanjih so razpravljali o vseh važnih zadevah delavstva, ki je prišlo iz inozemstva. Centralni odbor Zveze sindikatov in zvezno ministrstvo za delo bosta ukrenila vse. da se dobro uredijo delovni in življenjski pogoji tujega delavstva. Uredbo o preskrbi tujih delavcev je izdala zvezna vlada že v začetku aprila 1945, pozneje pa je tujim delavcem omogočila, da lahko
svoje prihranke pošiljajo lz države. S
posebno uredbo je biio določeno tudi sklepanje delovnih pogodb, a še vedno je marsikaj, kar morajo urediti zlasti sindikalne organizacije glede tujih delovnih meči. Na dosedanjih posvetovanjih z delegati italijanskih in nemških delavcev so se vse take še nerešene zadeve pretresale in tudi zadovoljivo uredile. Predvsem so na obeh posvetovanjih razpravljali o pomoči, ki jih morajo naše sindikalne organizacije nuditi tujemu delavstvu za njegovo izobraževanje in kulturno delo, poudarjena pa je bila tudi skrb naših sindikatov za pravilno razdelitev tujih delavcev v kategorije.
jKje so naše knjige,
kje je naš papit*?
Tako slišimo pogosto. Tudi v
časopisih beremo razna ugibanja. Nekateri menijo, da so tiskarne preobremenjene. Drugi trdijo, da se papir uporablja za tiskovine in sicer na račun knjig itd- Od načelnika oddelka za tiskovine pri Državni založbi Slovenije smo prejeli članek, ki vsebuje zanimive ugotovitve glede vseh teh ugibanj. Gotovo bo zanimal širok krog čitateljev.
Tisk knjig in tiskovin zastaja predvsem zaradi pomanjkanja papirja ir, ne toliko zaradi preobremenjenosti tiskarn. Tiskovine zlasti ne ovirajo tiska knjig- Ozko grlo v tiskarnah niso tiskarski, temveč stavni stroji, ki pridejo za tiskovine komaj v poštev, pač pa za knjige. Našim pisateljem bi toplo priporočali, da bi oddajali v tisk popravljene in pregledno pisane rokopise, da ne bo treba iste knjige po trikrat postavljati. Tako bodo knjige hitro dotiskane.
Res pa je, da primanjkuje tiskarnam stavnega materiala in netkaterih dru-ojh drobnih predmetov, ki jih bo treba nabaviti, če bomo hoteli doseči kvalitetni tisk. Treba bo žrtvovati nekaj deviz, pa bo odpadlo mnogo očitkov,
ki grenijo delo naših delavoljnih in sposobnih grafičar jev.
Kako pa je s papirjem, ki se izčrpava za tiskovine na račun knjig? Za tiskovine je določen kontigent papirja. O vsaki poli tega papirja se vodi račun, zakaj in kako se uporablja. Ta Kontigent je za več kakor polovico manjši,- kaker se je za tiskovine porabilo papirja 1. 1948, ko je ta na :olovico zmanjšani kontigent prevzela Državna založba Slovenije. Ta kontingent se ne meša s knjigami, pa tudi ne s papirjem za široko potroš-rro- Slovenija porabi za tiskovine sorazmerno polovico manj papirja kakor druge ljudske republike, za kar Ima v prvi vrsti zaslugo oddelek za tiskovin«“ Državne založbe Slovenije. Kje je torej papir in kje so knjige?
Govoril sem s tovarišem, ki odlično pozna naš domači in svetovni trg papirja. ker je mnogo let delal na tem področju. Znane so mu naše potrebe pa tudi zmogljivost naših tovarn papirja. pa mi je povedal naslednje »Razumljivo mi je. da pri teh okoliščinah pri nas primanjkuje papirja da pa je tako veliko pomanjkanje, tega ne morem razumeti.«
Papir smo pred vojno delno uvažali pa gi. tudi danes. Toda papirja pri-
manjkuje tudi na svetovnem trgu in I papirnih izdelkov, vendar se nihče ne ga je težko kupiti. Kaže, da ga bo ' obregne vanjo. Preveč tega papirja
čimdalje manj, ker les bolj počasi raste, kakor se veča njegova svetovna potrošnja. To nam narekuje dejansko nujnost, da varčujemo s tem dragocenim proizvodom. Več kakor kratkovidni bi bili, če bi pri varčevanju 5 papirjem gledali samo na knjige in tiskovine ali celo mogoče na lepake, ki so morda najnedolžnejši, čeprav nepoznavalca najbolj bodejo v oči-Upoštevati moramo celotni kompleks potrošnikov papirja. Po namenu uporabe bi ta kompleks razdelili takole:
1.	rotacijski papir za časopisje,
2.	tiskovni papir (knjige, brošure, tiskovine in ostali drobni tisk),
3.	papir za široko potrošnjo (zvezki, notesi, kuverte, pisemski in pisarniški papir, ovojni papir itd;),
4.	tehnični papir (za električne izolacije, bitumenski papir za gradnjo cest, strešna lepenka, karton za izdelavo tuljav itd ).
6- higienski papirji (serviete, papirnata vata, toaletni papir itd.).
6.	ambalažr.i papir (valovita lepenka, klobučni papir, ambalaža za najrazličnejša zdravila, natronski papir afjAao itz aliens ‘Aojsiijapzi tjTupeqoj za cementne vreče, papir za pakiranje itd).
Izmed vseh skupin je nedvomno najmočnejša šesta, ki obsega več ka-
zmečemo vsak dan v ogenj in smeti, tako da niti ne vidimo te papirnate reke, ki dere mimo nas.
Po drugih državah s pridom uporabljajo za zdravila steklene cevke in pločevinžste doze za cigare, cigarete in tobak, lesene in pločevinaste škatlice, ki so uporabne potem, ko so prazne, za vse mogoče! Ali res morajo brivci namesto prtičev pri britju uporabljati papir in a^ se ne bi prebilo s tubami (vazelina, zobne paste itd.) brez kartonske zaščite? Človeku se zdi, da zares udarniško tekmujemo, kdo bo potrošil več papirja.
Kakor kaže, nima tretja skupina nobenega strica, ki bi se potegnil zanjo. zato je najbolj mačehovsko oskrbovana. saj smo lansko leto preživeli brez kuvert Mlajša generacija kmalu ne bo več vedela, kaj je notes, tja proti novemu letu bo mogoče vsak šolar dobil po distribucijskem načrtu dva zvezka (sedaj še niso izdelani), o pisarniškem in pisemskem papirju pa rajši ne govorimo.
Največ govora je o drugi skupini. Dnevno časopisje je brez hrupa zmanjšalo svoj obseg skoraj za polovico. Pri tiskovinah registriramo za polovico manjšo potrošnjo kakor pred drema letoma. Kaj pa knjige in brošure? — Statistični podatki nam kažejo, da ni v naši domovini še nikoli izhajalo <0-
I kor polovico (če ne tri četrtine) vseh. Siko knjig ia v tako velikih nakladah
kakor sedaj. Kje so torej naše knjige? Ali so ljudje res tako lačni dušne paše?
Začnimo pri šolskih knjigah. Tiska se »Prva čitanka«. Prognoza o številu učencev prvega razreda je približno natančna. Da ne bo treba drugo leto zopet tiskati »Prve čitanke«, se naklada krepko poveča, m lej ga šmen-ta! Komaj knjiga izide, je že razprodana. Nastane hrušč in trušč: »Iz česa se bodo otroci učili, knjig ni«. Ponatis? Tudi ta izgine med letom. Ali je to mogoče? Je! Saj vidiš! — Pa kako?
Tako! — Postavilo se je načelo, da knjiga mora biti poceni, ker se z njo širita prosveta in kulUira.
Pri nas je še vedno večina prebi valstva kmečka ali polkmečka Kmet pa je proizvajalec za sedaj še najbolj iskanega blaga — živeža. Pomanjkanje denarja pri kmetu ni bilo in ga tudi danes ni — kdor je seveda gospodar m ni zapravljivec. Za šest jajc lahko kupi sinčku tri čitanke Nai bo. da b< prej učen. In zakaj bi pazil sinček na knjige? Veruje v izrek: »Sta ništa ne košta, ništa ne vredi«
Kaj pa druge znanstvene in bele-tristične knjige. Približno isto. Naš trg nam ni nudil zadosti predmetov Imaš prijatelje, znance, sorodnike — «o poroke, gotovi jubileji Spodobi se da se odrežeš z darilom Knjiga je poceni. Nekateri so ljubitelji domače knjižnice. Verjemite mi, da so te knji
ge povečini dobro ohranjene K1 soi hitro bomo uravnovesili cene, codo nastopili drugi pogoji za zu!at3n;e knjig. Pazilo se bo, kaj se zalaga ir. v kakšni nakladi, saj vidimo že d..;:- .-da so nekatere brošure pa tudi knjige kljub nizki ceni, obležale. - Mn so knjig je obležalo tudi uskladiščenih po raznih slabo obiskanih knjižnicah, ki prejemajo knjige po distribucijskih planih. Odpravi se naj ta način distribucije. ki se nikakor ni obnesel, in dvigne naj se cena na ustrezajočo višino, pa bo knjig zadosti za vse.
Tudi papir ima glede na druge predmete prenizko ceno. Distribucijski birokratizem pa se je tu ureza! še vse huje V dobri veri. da je to pravično in pošteno, je deiil papir na ljudske republike sorazmerno s številom prebivalcev (govorim o področju papirja Za tisk) Ko pa pogledamo, koliko so posamezne republike tiskale. dobimo naslednjo sliko:	največ
knjig sta sorazmerno »iskali .Slovenija in Hrvatska Srbija ne zaostaja mnogo. med tem ko ie tiskala Makedonka za tri četrtine manj Bosna in C:~s gora pa celo za sedem osmin mani-Nedvomne je iskrena želja vseh poštenih državljanov, da čimpre» izenačimo kulturno raven v vseh krajih naše domovine Toda s tem da se po nepotrebnem razmetujejo dobrine. ne širimo kulture, temveč škodimo življenjskemu standardu vseh državljanov.	-6»
N
12. septembra 1950 / st. 217/S L O V E N S K 1 POROČEVALEC Str. 8
Ugotovitev zmogljivosti - pot do izpolnitve
oddaje žita v slovenjgraškem okraju
V slovenjgraškem okraju, kjer so ; agrotehnične ukrepe in dvig hektar-
jzpolnili doslej komaj 52*. t obvezne oddaje žita, popravlja sedaj posebna komisija okrajnega poverjeništva za nrz.i^ne nabave na sejah množičnih organizacij skupaj z odborniki v nekaterih ljudskih odborih plane, ki iz raznih vzrokov (suše, toče in podobno) ne ustrezajo dejanskemu stanju. Tako je bila v Dravogradu, r.a Lesah in v Mežici obremenitev na 1 ha z ritom posejanih površin občutno previsoka. medtem ko je bila v Gortini, Turiški vasi, na Legnu, v Golavabuki m še marsikje prav gotovo prenizka. Fes je to popravljanje nekoliko pozno m marsikateri kmet čaka danes že na tretjo odločbo, želeč »da bi vsaj ta i, nčno držala«. Vendar je to poprav-••'e potrebno, kajti sicer ni mogoče prUi do pravičnih obremenitev, ki zagotavljajo izpolnitev obvezne oddaje.
Krajevni ljudski odbori, v katerih je sedanja obremenitev očitno prenizka. niso seveda nič kaj zadovoljni z zvišanjem plana. Ponekod se celo pojavlja skrajni oportunizem, ki nima nie skupnega z resnično zmogljivostjo kmetovalcev. Tako so n. pr. v Turiški vasi »izračunali«, da bi morali za preskrbo prebivalstva v kraju celo prejeli še 4800 kg žita! Takšni »računi« so seveda smešni, kajti če bi tako eccšieno računali« vsi, bi prišli na koncu do tega, da bi morali naši dene; in nameščenci prehranjevati nate kmete. S čim le! Na to v Turiški rasi pač niso mislili in zato njihov rn-eun tudi ne drži. Nihče iz krajevnega liudskega odbora namreč ne more dokazati, da je 75 kg obvezne od-da;e žita na 1 ha žitne površine pri njih preveč. Ravno pravšna je!
P;; obvezna oddaja na splošno ni previsoka, dokazujejo tisti ljudski odbori v okraju, ki so kljub znatni obremenitvi skoraj že izpolnili svoj plan. Toko je v Muti, kjer so v kratkih trcio dneh oddali 98% predpisane odio:;. Tudi v Libeličah in Cernečah sre odkup prav dobro.
V Kij. a ovira za hitrejši odkup so marsikje krajevni kmetijski poroče-vo si. ki ščitijo velike kmete in pre-:'s einen ju je jo male. Sebi takšni porn »valet navadno sploh pozabijo predpisati obvezno oddajo- Med temi ■" Jurij Kranjc, velik kmet iz Gortine. in Pavel Gans iz Starega trga, k: se izgovarja na zadruge, češ naj t? d o »o. saj imajo tako zelo nizke pr' Ipise.
"srnica je, da bi marsikatera kmečko delovna zadruga v okraju lahko
skega donosa. Kmečka delovna zadruga v Marenbergu je oddaia n. pr. pred dvema letoma 700 kg koruze, letos pa nima niti enega kilograma oddaje. ZiSruga v Šmartnem je ravno takrat od svojih 11,45 ha orne zemlje oddala 425 kg pšenice in 300 kg rži. Letos so posejali še enkrat več pšenice in vendar bodo oddali samo 960 kg semenskega živa. Zadruga v Kotljah se posveča letos bolj živinoreji, ker imajo večino njiv v visokih legah. Ne oziraje se na to bi tudi letos lahko oddali vsaj nekaj žita, saj so ga še pred dvema letoma zmogli 530 kg.
Zaradi malomarnosti okraja, mla-tilničarjev in seveda tudi kmetov je letos slabo uspela oddaja mlatilniške merice. Vendar še ni prepozno in še vedno se dajo na ta račun rešiti pomembne krdičine žita V korist industrijskega prebivalstva.
Večino odkupa so letos v okraju zopet prevzele kmečke zadruge- Kjer so upravni odbori teh zadrug dobri, so v močno oporo krajevnim ljudskim odborom. Končni rezultat njihovega dela pa bo viden šele. ko bodo končane vse spremembe v planih in ko bo vsak kmetovalec vedel, kako z njegovo obvezno oddajo žita. F. M-
LJUDSKO POSOJILO SE OSTVARI Z DOBROVOLJNIM VPISOM DRŽAVLJANOV FLRJ . (iz čl. 2 pravilnika)
Takoj po razpisu drugega ljudskega posojila je večina sindikalnih podružnic, odborov množičnih organizacij in seveda tudi Fronte na vasi začela prepričevati ljudi in razlagati splošne koristi tega posojila, da bi bil uspeh čim boljši. Posebno delovni kolektivi raznih podjetij so že ves avgust prejemali drug za drugim visoke obveznosti, tako da so ti kolektivi že prve dni vpisovanja :di tokrat izpolnili svoje patriotsko dolžnost.
Precej drugače je šla ta stvar v podjetju »Apnenice« v Zagorju. Za propagando ljudskega posojila določeni tovariši so se lotili dela zelo mlačno in tako se v tem podjetju zaposleni delavci niso niti dodobra seznanili z vsem, kar je s posojilom v zvezi. Čeprav je o posojilu pisalo mnogo naše časopisje, je to vendarle razumljivo, kajti večina delavcev tega podjetja izhaja iz vrst polproletariata, čigar delavska zavest je običajno prilično izpod splošne delavske zavesti. Zato ni čudno, da je marsikateri delavec odklonil vpis posojila in »razočaral« tiste, ki ga niso dovolj poučili o tej stvari. Čudno pa je in vsega obsojanja vredno, da je temu sledilo premeščanje
V goriškem okraju bodo pridelovali štirikrat več vrtnin
Da bo setev čimbolj uspešna, so v okraju Gorica porazdelili svoje območje na štiri glavna gospodarska področja, in sicer vrtnarsko, poljedelsko, sadjarskovinogradniško in živinorejsko. Posevkov žita ne bodo zvišali, pač pa bodo povečali pridelke s potrebnimi igrotehničimi ukrepi. Sejali bodo pred-več, kakor se je obvezala. Vse j vsem pšenico sorte tirsdrito in men--i!ge v okraju bodo letos oddale j tano, ki dajeta najboljši pridelek. Pri--t»č komaj polovico planirane | znano seme že čistijo in razkužujejo ine. V starejših zadrugah se sedal j ter pripravljajo vse potrebno za tdi-’»o posledice tega. da so se na :šno zadružniki premalo brigali za
Cena piva v nadrobni prodaji
Predsednik sveta za promet z blagom zvezne vlade je izdal odločbo o i r::; meji cene piva v nadrobni provo:. kakor se bo pivo prodajalo pro-po vsem ozemlju države.
I. V gostinskih podjetjih kategorije B. C in D:
piro v čaši 3 del do 9 din,
-o v čaši 5 del do 16 dinarjev, pivo v steklenicah do 18 dinarje1/.
2 V gostinskih podjetjih A katege-in izven kategorije: pivo v čašah 3 del do 12 dinarjev, pp-o v čašah 5 del do 22 din, pivo v steklenicah do 25 din.
Gornje cene ne veljajo za prodajo i rostinskih podjetjih izven mest. se-?žev okrajnih ljudskih odborov in ko •:'c insko podjetje prodaja pivo izven sv ;ih prostorov (seimi. prireditve in vi-bno). V takih primerih je gostinki - podjetje upravičeno, da k prodaj-r.i ceni priračuna še stroške dostave
žnjo setev.
V okolici Nove Gorice bodo sejali prvič v večjem obsegu na 10 ha ameriške lešnike to je oljnico, katere plodovi dajejo do 1000 kg jedilnega olja na hektar, med tem ko bučnice in senčnice posejane na isti površini dajo iz semena komaj 250 do 300 kg olja na hektar. Zraven tega imajo ti podzemeljski oreški tudi to prednost, da je vrhnja rastlina dobra krma za živino. Dosedanje poskusno pridelovanje te oljnice se je obneslo bolje kakor pridelovanje oljne repice, katero bo izpodrinila. Sončnice pa bodo sejali kot vmesno rastlino in na obrobnih pasovih. Pridelava oljnic se kmetom izplača, kakor tudi pridelava zelenjave, ker bedo krneC- ..anje prejeli tiste predmete, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju. Zato računajo, da se bo proizvodnja vrtnin že prihodnje leto početverila, s čimer bo odstranjeno pomanjkanje zelenjave poleti in pozimi na novogoriškem trgu in raznih industrijskih krajih ter sami Ljubljani. Vzporedno s tem se bo dvignilo tud: vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja.
takšnih delavcev na druga slabša dela v podjetju m da je bilo slišati celo grožnje o odpustu tistih delavcev, ki po krivdi diktatorskih birokratskih funkcionarjev niso vpisali posojila Ali res ne bo nikoli konec takšnega nerazumevanja pri reševanju važnih političnih nalog? Krivda za tak vpis posojila v »Apnenicah« Zagorje pa pa dc seveda tudi na vso sindikalno orga nizacijo. kateri se danes maščuje njena premajhna politična delavnost med delavci.	P. V.
Ali bomo Št. Iljčani res mod zadnjimi
Slovenj Gradec. 9. septembra.
Ze tako in tako nas na okraju večkrat po pravici žigosajo z oportunisti, sedaj pa je mera polna. Čeprav vpisujemo tudi pri nas že dober teden dni drugo ljudsko posojilo, še nismo bili toliko na mestu, da bi bili poslali okrajni vpisni komisiji poročilo o tem, koliko smo doslej vpisali. Kakor da je 72.700 din zbranih obveznosti figa!
Seveda tega nismo krivi vsi. Kaj pa more nas nekaj za to, da je krajevna komisija za vpis ljudskega posojila sklicala množični sestanek, pa ni o tem obvestila niti krajevnega ljudskega odbora! No, to je bilo gotovo slabo. Zdaj hodijo od hiše do hiše aktivisti, mi kmetje pa se tudi sami med seboj pogovorimo in večinoma nam je jasno, da je treba podpreti tudi ljudsko posojilo- Ce je med nami nekaj slabih, tedaj tudi vemo-, zakaj. Takšni so namreč predvsem tisti kmetje, ki lani niso šli na volitve. Mednje štejemo kmeta Avgusta Kaca. Sedemnajst ha zemlje ima v lepi legi in mi vsi ga dobro poznamo, pa je po trikratnem prigovarjanju vpisal komaj en tisočak. Samo toiiko je »zmogel« tudi Anton Kranjc, čeprav ima v ravnini lepo posestvo 17 ha.
Ta dva in še marsikoga je lahko sram pred posestnikom Ramšakom iz Male Mislinje, ki je imel letos pri živini nesrečo za nesrečo. Poginil mu je konj. razne bolezni pa so mu pobrale štiri svinje. Ramšak sam je težko bolan in žena hodi po bergljah. Kar težko je za denar v hiši! Grunt namreč terja delitvnih rok! Vendar je Ramšak razumel, da je treba danes pomagati domovini in ii je posodil 3000 din. Tudi druge obveznosti do države izpolnjuje, ne da bi kaj godrnjal. Pa mu leži posestvo kar 1300m visoko! Doslej je menda najboljši med nami Franc Šuligoj, ki je vpisal kar 10 jurjev.
M. F.
Takšnih »zgledov« ne potrebujemo
Vsak zaveden državljan dobro ve, komu bo koristilo ljudsko posojilo. — Zato so se v ogromni večini odzvali pozivu Ljudske fronte in vpisali zneske po svoji moči. Tako je bilo tudi v Bitnjah Vendar so se tukaj, kakor pri marsičem drugem, ravno imovitejši kmetje potuhnili, kakor da jih ni.
Med njimi je tudi tajnik kmetijske zadruge Franc Hafner iz Zgornjega Bitnja. Čeprav je med premožnejšimi kmeti, ni vpisal nič posojila: pa bi moral biti drugim za zgled! Tudi Jože Rajgelj iz Srednjega Bitnja, bi lahko vpisal večjo vsoto, pa tega kratkomnlo noče češ saj nimam. Rajgljeva odklonitev je toliko bolj žalostna, ker obiskuje neiko višjo šolo v Ljubljani in bi že zaradi tega moral dati drugim zgled.	Frontovci iz Bitnja.
»Poiščite gliivnega krivca!«
Na v včerajšnji številki, pod zgornjim naslovom, objavljeni dopis, smo bili opozorjeni, da v dopisu obravnavana stanovanjska hiša (Ravnikarjeva ul 4) ni bila nikoli last tov. Lončarja, temveč je ljudska imovina po pobeglem F. Zužeku. — Ob' tej priložnost: smo zvedeli za podoben nesocialen primer v Ravnikarjevi ul. 5. V tej hiši
• i obravnavi proti zadružnikom pred Jubljanskim okrožnim sodiščem v oranju- Obravnava je trajala polne tri dni, in je pokazala, zakaj je zaje že tretje leto odtegnjena stanovanj- druga v Vogljah morala propadati. — skemu namenu lepa soba, ki jo upe- Jasno so bili pred sodiščem osvetljeni rablja lastnik za shrambo, čeprav je liki vaških mogotcev: Moljev, Globoč-bila prej vselej stanovanjska soba. To nikov in Zupancev- ki So se nacrtno sobo namerava lastnik sedaj(l) prede- polastili vodstva zadruge in vodili za-lati v — delavnico...	-drugo v propad. Priča Miha Stempi-
I har, član obdelovalne zadruge iz Vo-Sknpina mladih žopark z | gelj, je pojasnil, kako načrtno je sam ljubljanskega trga pod ključem predsednik Zupanc delal za propast Nt-davno so organi državne varnosti j zadruge. Pred ustanovitvijo zadru-ge spravili na varno večjo skupino mladih ! je izjavil, da da rajši glavo, kakor da žepark, ki imajo na svoji vesti precej je[ v za(jrugo. Isti Zupanc pa je žepnih tatvin, zlasti na ljubljanskem;	,	...
živilskem trgu.	I	slab mesec nato z?cel agitirati za za-
dava te družbe je bila Pepa Miho- j drugo in sklical na svojem domu ta-vec, ki se že od leta 19« ukvarja z žep- j ;en sestanek. n.'t katerem so sestavili nimi tatvinami. Ta je	začela	zbirati	...	.	,,	-.r	. „
okrog sebe še druga, mlajša, delomržna	|	listo	za upravni	odbor.	V	tega	so
ali zapuščena dekleta. Nagovarjala jih j prišli sami kulaki — »zanesljivi lju-je, da naj zapustijo službo in se lotijo 1 (jje((, obenem pa so se med seboj tudi Sboljšega in lažjega zaslužka». Te obrti I .	...	,	ndhor zadnme ne
iih je kmalu temeljito	naučila,	saj je	■	dogovorili,	On \ odbor	zadruge	ne
‘ mela sama ie bogato	prakso.	Samo	j	sme	priti	»nižji	sloj«, prav	tako	ne
Pepa je od 1947. leta do julija letos komunisti in zavedni kmetje. Pošteni
kmetje so na ustanovnem občnem zboru zadruge predlagali, naj izvolijo v odbor poštenjaka Moharja, aktivista- ki je že od nekdaj delal za ustanovitev zadruge., toda predlog pošle-nih kmetov je propadel. Zmagali so kulaki. Zato so tudi stroje in gnojila ter večino pridelkov zadruge dobili samo »veliki« — kulaki, mali kmetje pa so bili v zadrugi samo za delo. Tako je gospodaril predsednik Zupanc in njegovi pajdaši.
»Kaj bi mi dajali volno za delavce saj ti jo lahko dobijo drugod. Kaj nas brigajo uredbe o oddajah..« Tako je izjavi! sam predsednik referentu za kmetijstvo Francu Sircu, ko je prišel ta v zadrugo zaradi oddaje volne. — Tako je bilo v zadrugi z vsem! oddajami. Zadruga rti izpolnila nobene obvezne oddajer niti ni dosegla plana vzreje živine in svinj. Letos ni oddala zadruga niti kilograma žita, čeprav bi ga morala oddati 38.000 kg. 2jto so najprej razdelili med zadružnike, vsakemu kar po 250 kg — vseeno, če je kaj delal v zadrugi ali ne, ali če je prdielel žito na svoji ohiš-nici (nekateri večji kmetje so je pridelali tudi po 1000 kg). Tako ni ostalo za obvezno oddajo skoraj nič- Ce si pogledal živino, si takoj spoznal čigava je katera: na ohišnicah je bila živina okrogla in rejena, zadružna pa vsa sestradana in mršava. Tako je
Nove knjigo in revijo
Prejeli smo:
Vera Albreht, Orehi. Ilustriral Igor Ple-ško. Cicibanova knjižnica. Strani 111.
Založila Mladinska knjiga. Ljubljana
1950.
Slovenski knjižni trg. Mesečnik. Izdaja za slovenske založbe Državna založba Slovenije. Leto m.. Štev. 7—8. Ljub ljana 1950.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 12. septembra: Marija. Silvin.
Srivia, 13. septembra:	Filip, Virgilij.
Zremil.
SPOMINSKI DNEVI 12 IX. 1683. — V bitki pred Dunajem je padel pisatelj Juraj Križanič, najzna-■*nitejši Hrvat XVII. stoletja.
12. IX. 1793.	— Rojen v Kosezah pri
I. Poljani pesnik Jovan Vesel-Koseski. 12 IX. 1875. — Rojen hrvatski in kajkavski pesnik dr. Dragutin Đomjanić. 12. ix. 1943. — Ustanovljena Slandrova brigada.
DE2URNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
Proslava 8. obletnice ustanovitve Cankarjeve brigade. V nedeljo 17. septem-
Vse člane Aerokluba Ljubljana obveščamo, da je prostovoljno delo na izgradnji hangarja vsak popoldan od 14.30 do 19. — Članstvo pozivamo, da se dela polnoštevilno udeleži. Uprava. 2210-n Smučarska sekcija §D Krima obvešča vse članstvo, da bo v torek 12. septembra ob 19.30 redni sestanek vsega članstva v prostorih društva na Starem trgu 28. Sestanek za vse obvezen. 2200-n SKUD Janko Premrl-Vojko, pevska sekcija, bo pričela z rednimi vajami 14. sept. ob 20. v prostorih Na-Ma (rdeči kotiček). Wolfova ul. 1-TI. Vabljeni vsi stari in novo prijavljeni člani, ki želijo sodelovati v mešanem, moškem ali ženskem zboru.	2199-n
RADIO
Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30. 15.00,
19.00. 20.00 in 23.30.
5.0Ö Jutranji pozdrav: 5.30 Pesmi borbe in dela: 5.50 Jutranja telovadba; 6.10 do 7.00 Zabaven jutranji spored;
12.00	Opoldanski koncert — Vincent d’ Indy: Simfonija za orkester in klavir po motivih francoske hribovske pesmi; 12.40 Lahka glasba: 13.00 Od daja za Ljudske odbore; 13.20 Pojeta Božo in Miško; 13.30 »Iz francoskih oper« — igra Orkester mariborske radijske postaje (Prenos iz Maribora);
14.00	Poje zbor MKUD »Tone Tomšič« 14.30 O delu Slovenske Akademije zna.
Odbor Ljudske tehnike mesta Tržič
obvešča vse ljubitelje moto-športa. da	nosti in umetnosti; 14.40 Klavirske
bo priredila avto-moto-sekcija Tržič v	skladbe Bedficha Smelane: 15.10 do
nedeljo 17. sept. na cesti Sv. Ana—	15.30 Ottorino Respighi: Ptiči suita;
Ljubelj tradicionalne gorske motorne	I8.OO Glasbena oddaja za pionirje: 18.20
dirke. Sodelovali bodo vsi naši vrhun-	»slike in zgodbe iz Crne gore« (II. S
skl tekmovalci na motorjih vseh kate-	potovanja po slikoviti črnogorski oba-
gorij. Opozarjamo na izredno zanimi-	]i); I8.40 Samospevi Mihaela Glinke:
b;a 1950 bo v Bušinji vasi pod Suhor-	vost te	dirke. Prireditelji	jamčijo,	da	19 15 slovenska zabavna glasba;	19.50
!em. nedaleč od železniške postaje Me- j	bo vsak obiskovalec odnesel	iz	prire-	Tržiški usnjarji so se odločili...:	20.00
2 ka	svečana	proslava	8.	obletnice	usta- j ditve najboljše vtise. Za prehrano je	Francis Poulenc: Koncert za dva kla-
r.ovitve	Cankarjeve	brigade.	Začetek j preskrbljeno.	2202-n	virja in orkester v d-molu; 20.20 Frane
s .vesnega dela proslave bo ob 9.30 do- I	„ .	_ . . , . .	„	Milčinski: Strme stopnice, slušna	igra:
Poldne. Vabimo vse borce in svojce pad- j	I . I	fali A! ' Č iT1	fk	21.00 Pester večerni snored — sodeluje
”1/ -t ■*	■	■ " v? s . r,	baritonist Vlado Košir, pri klavirju
lih partizanov Cankarjeve brigade, ka- '■
kor tudi vse člane Zveze borcev in osla-	,,	,, t3ter 90 ~,nut nastobi v Pub- Marian Vodopivec: 22.15 T«ra orkester
ih množičnih organizacij, da se pro- „S'S » “i3 v	H George Melaehrino; 22.30 Iz del P. I.
"e udeleže. Na večer pred proslavo J^^U lS sep.krnbra ob niozizpo Čajkovskega; 23.35 Konec oddaje.
udeleže. Na večer pred proslavo
vrbimo k tabornem ognju pri Bušinji lAjenim sp0redom štev. 1. Predprodaja
P-inrXM^fnndW 3	odobrena. - tWme prT operni blagajni od torka
P-iprav.jalni odbor.	dalje vsak dan od 10_12 dopoldne in od
Opozarjamo interesente gostinskega dalje v Drami, podjetja Jadran na Rabu. da podaljšu-
SO! STVO
turistično sezono do 1. novembra. ’•*>e potrebne informacije pri vseh po-?'rv^lnicah Putnika. Gostinsko podjetje Jadran. Rab.	2201-n
Stipendisti Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani naj dvignejo šti-frndije za september do 13. septembra v tajništvu Akademije.	2208-n
Planinsko društvo Ljubljana bo priredile v soboto skupinski izlet, združen z udarniškim delom na Komno. Odhod v soboto ob 14.40. povratek v nedeljo ob 2'20. Prevoz, prenočišče, prehrana brez-
X i N n.
Na Akademiji za glasbo v Ljubljani
bodo v študijskem letu 1950-51 odprti naslednji oddelki: oddelek za kompozicijo in dirigiranje, oddelek za solo-L.TUBLJANA — UNION: premiera ame- petje, oddelek za klavir in orgle, odde-rlškega filma »Tarzan v New Yorku«. je^ Za violino, violončelo in kontrabas. Tednik. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21.	za nihala, trobila in harfo, zgo
ukradla različnim ljudem 7DQ denarnic 1,172.588 dinarjev, poleg tega še več sto tekstilnih in živilskih kart ter večjo vsoto kmečkih bonov.
Njena desna roka pri tatvinah je bila 19-letna Darinka Premrl, ki je v slabih
mesecih nakradla 300 denarnic s 530 tisoč 730 dinarji, nekaj sto oblačilnih in živilskih kart ter 4500 kmečkih bonov. Prav tako je pri čevljarju Klavžarju v Vošnjakovi ulici skupno s Pepo ukradla več parov čevljev. Tudi Milena Lorber. 15-letna Vida Smrekar. 16-letna Vojmira Greljo. ki je bila že znana zaradi večnega potepanja in tatvin, niso bile mnogo boljše. Vojmira Greljo je v vzgojni dekliški šoli v Višnji gori dobro znana in jo poznajo kot nepoboljšljivo trmoglavko, saj je že 15-krat pobegnila iz vzgoievališea. Tudi dvajsetletna Olga Golob je že stara znanka vzgojevališča.
Kradle so v dveh skupinah. Prvo. ki ji je načelovala sama Pepa, so sestavljale Alojzija Drvarič, Nežka Eržen. Darinka Premrl. Milena Lorber, Anica Brecelj in Vida Smrekar. Drugo pa. ki sta jo vodili Majda Slapničar z Miro Prijatelj pa so tvorile Duša Grilj. Ada Kastelic. Beba Pirnat. Sonja Gorjup, Vojmira Greljo, Jožica Korun. Olga Golob in Antonija Dekleva. Dekleta so kradla na vseh javnih mestih, zlasti na ljubljanskem živilskem trgu, kjer so nakradene predmete prodajale večinoma Bosankam in drugim prodajalcem južnih predelov države.
Poleg žepnih tatvin, ki so jim najbolj šle od rok, so se ukvarjale tudi s prostitucijo. Tudi tu je prednjačila Pepa Mihovec, .ki je znana lahkoživka. Tragično je. ’da so se s tem umazanim poslom ukvarjale sama mlada dekleta, med katerimi imajo nekatere komaj 15 let. medtem ko je kolovodja — Pepa Mihovec stara šele 23 let. Vsa ta dekleta so bila večidel brez staršev ali ljudi ki bi skrbeli zanje.
V zagrebški tovarni »Rade Končar« so izdelali veliko razdeliino ploščo za našo največjo transformatorsko postajo v Laškem. Preko te plošče se bo razdeljevala elektrika iz velikih elektrarn Slovenije po daljnovodih za oskrbovanje zahodnega dela FLRJ. Potrebne instrumente za ploščo je dobavila tovarna »Iskra« v Kranju. Ta plošča je doslej največja, ki so jo izdelali v naši državi.
OSTRA KAZEN - STROli (IFoMIN
Ze včeraj in v soboto smo poročali | izpovedal pred sodiščem Rajko Mali,
ki je delal prejšnji mesec v zadrugi kontrolo.
Skoraj vsi obtoženci so se pred sodiščem izgovarjali, da so delali »napake« samo zato, ker niso poznali zadružnih pravil in zakonov, čeprav do teh ni bilo težko priti. Toda po izpovedi številnih prič je prišla vsa resnica na dan in tako so tudi vsi ti izgovori padli v vodo.
Po pravilih je bila zadruga v Vogljah zadruga prvega tipa. v resnici pa je to bila zadruga izkoriščevalskega tipa. Saj so kot zagrizene izkoriščevalce večino obtožencev, posebno pa še gostilničarja Moiia in Globočnika Cirila prikazali pred sodiščem njihovi nekdanji pastirji in dekle- — Plaho so se ozirali nazaj na svoje gospodarje, ki so sedeli na zatožni klopi, tako da je človek kar čutil, kako so ti ljudje bili še vedno zapostavljani in izkoriščani. Slavku Štempiharju. hlapcu gostilničarja Molja, sodišče siknraj ni moglo izviti besede. Plaho se je oziral po svojem gospodarju. ko je povedal, da je moral garati pri njem od jutra do večera in da ga je gosfodar pri delu priganjal.
Obravnava Pa je osvetlila še drugo plat obtožencev. Skoraj vsi so bili med okupacijo verni sluge okupatorja. — Zupan Anton starejši. Molj Franc starejši in mlajši so podpisali med vojno izjavo za sodelovanje z gestapom- Pri njih in tudi pri ostalih obtožencih so bili večkrat v gosteh belogardisti in gestapovci. Seveda to tudi ni ostalo za Voglje brez posledice. V Vogljah je bilo med vojno ubitih 27 ljudi, devet družin je bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča, mnogo drugih pa je bilo izseljenih in aretiranih. Po osvoboditvi pa so imeli obtoženci tesne zveze z nekdanjimi belogardisti, ki so bili poslani v našo državo od inozemskih špijonskih centrov s terorističnimi nalogami.
Takšna je verna slika razbijačev zadruge v Vogljah.
Stroga kazen, ki so jo sprejeli, bodi resen opomin vsem tistim, ki so se vrnili v naše zadruge z namenom, da bi jih zavirali pri delu in tako pokazali, da zadruge ne morejo obstojati. Vsi takšni zadružniki naj vedo. da tudi njih čaka ista usoda, kakor je zadela Zupanca, Molja in ostale saboterje zadruge v Vogljah.
LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
ki so v zaostanku z naročnino, prosimo. da isto poravnajo do 15. t. m„ sicer se jim list s tem dnem ustavi.
Uprava »Slov. por.«.
MOSKVA: Ital. film »Rigoletto«. Ted-
dovinsko-folklorni oddelek. Pogoji za
nik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. pripustitev k sprejemnemu Izpitu: za-SLOGA: angl. film »Jonny Fiancoz«. kluični izpit Srednje glasbene šole. višji Tednik. Predstave ob 16.15.	18.15 in tečajni izpit, zdravniško spričevalo (za
20.15. TIVOI.I:	franc, film »Ljubavni slušatelje TT. oddelka od specialista la-
sen«. Tednik. Predstava ob 20. TRT- ringologa). kandidati, ki so prekoračili ,	„	GLAV: amer.	film »Močvirje«, tednik.	23 leto starosti, smejo polagati	spre-
■■	n	skuoinškl izlet	preko	Predstavi ob	18. in 20. fuSKA: sovj.	jemni izpit, vpisati pa se morejo	samo
T	O..o	ua	Tiubnik	Cdbod	v	ne-	barvan' film	»Troje srečanj«, tednik.	v izrednih primerih, po uspešno	polo-
e	Tj0^e	na	L?unnI<-	Canoa	V	ne	o™.—««, -n	»n TTTon-rooT. «n,H	*enem i2pitu in na te^elil, sklepa	Aka-
demskega sveta. Natančno izpolnjeno izpitno prijavo s prilogami k štev. 1« 2. |^| p ^ np i	3 in 4. l^olkovano z din 10.— je vložiti
- : 1 o ob 7.20. povratek v nedeljo ob
- 20 Cena Izletu din 65.—. Prijave za
Izleta do petka do 18. v društveni pi=a-ni.	2203-n
Prof. L. Ješe zoret ordinira ?207-n OLO Dirska Bistrica, oov. za lokalno Gospodarstvo. Uprava za ceste javlja.
Predstava ob 20. LITOSTROJ:	sovj.
film ^Obveščevalec«, tednik. Predstava cb 20
V klubu kulturnih in znanstvenih de-
ces a II. Bistrica—Podgrad, ki je bi- lnvcev bo nocoj ob pol 21 koncert ooer-z dne 24. VIT. 1950 zaprta zaradi ob-	**	“
ove mostu »Zarečje«. je ponovno od-
nih arij.	2205-n
SKUD Jože Lacko. Ptuj, odsek za re-za vsa prometna vozila 2212-n produktivno glasbo bo priredil v Četrtek Upokojence podružnice rajona I (Cen- 14. sept. ob 20 v okrajnem gledališču
ter* vabimo na društveni množični se- KONCERT narodnih in umetnih pesmi, fr.nek 14 sept. f' 15 v dvorano društva S tem koncertom se bo poslovil od nas Cankar. Novi tre št 2 RuznravBa’o se raš zaslužni dirigent tov. Jože Gregorc t>o o važnih društvenih zadevah. Vsi Čla- Predprodaja vstopnic pri gledališki bla-ni vabljeni k polnoštevilni udeležbi. — gajni v sredo 13. in v četrtek 14 t. m.
v nisarni Akademije za glasbo do 20. septembra t. 1. Podrobnp informacije v oisarni rektorata dnevno od 11. do 13. Sprejemni izpiti in izpiti za slušatelje, ki Jim je bilo odobreno polaganje letnih izpitov v Jesenskem roku, bodo za I oddelek 28. sept ob 8.. II oddelek 30 sept. ob 15.. ITI. oddelek 28 sept. ob 15.. IV. oddelek 28. sept. ob 9 . V. oddelek 29. sent, ob 15. VT oddelek: teoretični predmeti 29 sept ob 8 Spre-
za vse oddelke bo od 2. do 7. oktobra t. 1. Novinci morajo predložiti potrdilo o vpisu v volilni imenik, 3 fotografije novejšega datuma, 2 kolka po din 10.—, stari slušatelji pa indeks in 2 kolka po din 10.— ter dve fotografiji. Vsi pa 3 izpolnjene prijavne liste in vpisno prijavo, ki Jih dobe v pisarni rektorata. Redna predavanja se bodo pričela 9. oktobra t. 1.	3164-1
Uprava Gradbenega tehnikuma LRS v Ljubljani peciva vsa gradbena podjetja. da takoj vlože prijave za šolanje slušateljev na Gradbeno delovodski šoli In sicer za I.. II. in III. letnike. Prijave je poslati tudi za one slušatelje, ki so v šolskem letu 1949-50 obiskovali šole v Mariboru. Celju in Novi Gorici. Pouk bo v dveh turnusih, in sicer: prvi turnus od 1. okt. 1950 do 1. febr. 1951, drugi turnus od 1 febr. 1951 do 1. junija 1951. Ministrstvo za gradnje LRS in uprava Gradbenega tehnikuma bosta določila na osnovi prijav, kateri dijaki bodo posečali pouk v I. oziroma v II. turnusu. Vsi slušatelji bodo dobili pravočasno pozive, v kateri turnus so določeni. Slušatelji I. turnusa se bodo morali javiti 31. sept. 1950 v internatu Gradbene šole Ivana Mačka (šola Gradis). Tomačevska cesta, kjer se bodo vpisali. V drugi turnus od 1. febr. 1951 do 1. jun. 1951 bodo vpisani dijaki, ki so do sedaj obiskovali Gradbeno delo-vodsko šolo v Mariboru. Celju in Novi Gorici. Prijave je poslati na upravo Gradbenega tehnikuma LRS v Ljubljani, Gorupova 10-III, najkasneje do 23. sept. 1950.	3131-1
Drž. nižja glasbena šola rajona I (Vegova ul. 7). Prijave za sprejemne izpite in prošnje za vpis se sprejemajo do 15 septembra. . Popravni in naknadni razredni izpiti iz dolfedža in teorije bodo 20. septembra ob 8. In 15. Sprejemni, popravni in naknadni razredni izpiti iz ostalih predmetov bodo 21. in 22 septembra ob 8. in 15. Vpisovanje sprejetih učencev bo 28. in 29. septembra. Istotam se sprejemajo do 19. septembra prijave za sorejemne izpite in nrošnje za vpis v splošno srednjo glasbeno šolo. Sprejemni izpiti bodo 21. in 22 septembra ob 8 in 15.. vpisovanje 28. in 29. septembra. Na šoli se bodo poučevali vsi predmeti, predvideni v učnem načrtu Srednje glasbene šole pri AG. Ce se bo prijavilo zadostno število kandidatov, bo na šoli otvorjen dvoletni zborovodski tečaj. Prijave se spre-iemajo do 30. septembra 1950. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski v Vegovi ul. 7	— Ravnateljstvo. 3188-1
Živinorejska Šola Poljče pri Begunjah poziva kmečko mladino, ki ima veselje do živinoreje, da se vpiše v šolo. Mladinci in mladinke, pohitite z vpisom — pouk se bo pričel 15 septembrr 1950. -'Toravi šole pošljite prošnjo, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in življenjepis.	2204-n
Pričetek pouka v šoli za medicinske tehnike v Ljubljani bo 14. septembra 1950 ob 8. v Vegovi ulici 8. Dijaki, ki so sprejeti v internat, naj se javijo 13. septembra do 20. v Povšetovl ulici, barake. Vsak dijak naj prinese s -ebo1 odlavnico. da se je Izselil iz kraja, v katerem je bival, prejemal Živilsk« k-'rte za tekstil za mesec oktober 1950
lemni in odloženi izpiti iz klavirja , .	-- — -------- — ------ .	_Q
(vzporedni predmet) za vse oddelke j živilsko karto od meseca^	____
Odbor.
220S-n od 14 do 16.
T. m. (ViDuicuiii pieumew tu vse uuuumt . ...-------------- ----— — ----------- •	_
2211-n bodo 29. sept. ob 15. Redno vpisovanj«1 polovico meseca; c-dreiek septembrske
živilske karte. Učenci staršev, ki ne prejemajo živilskih kart. morajo prinesti naslednje: Odjavnico, potrdilo od KLO, da so starši oddali obvezno oddajo, finančni odsek mora potrditi, da je učenec-ka staršev upravičen-a prejemati živilsko karto.	3184-1
Višja pedagoška šola. Vpisovanje abi-turientev in učiteljev na Višjo pedagoško šolo bo od 14. do 20. septembra. Novinci se morajo vpisati osebno. Seznam sprejetih učiteljev je bil objavljen v nedeljski Ljudski pravici.	2206-n
Ravnateljstvo državne tehniške srednje šole v Ljubljani objavlja začetek šolskega pouka kot sledi: Tehniška srednja Šola (strojni, elektro, kemijski, les-no-industrijski, rudarski, metalurški, avtoremontni in strojno-letalski odsek) bo začela s poukom dne 15. septembra ob 7 zjutraj. Dijaki naj se ob navedeni uri zberejo pred šolskim poslopjem, kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila. Re-flektanti za internat se morajo javiti na Vidovdanski cesti 9 dne 14. septembra do 20. Državna delovodska šola (strojni mojstrski, elektro-instalaterski m mizarski oddelek) bo začela z rednim poukom dne 15. septembra ob 7 zjutraj. Zaradi definitivnega sprejema v šolo se morajo vsi kandidati javiti na šoli 13. septembra ob 8 zjutraj. Kandidati za internat se morajo javiti v Nunski ulici 2 dne 12. septembra do 20. Delavski tehnikum (strojni, elektro in rudarski odsek) bo začel z rednim poukom dne 15. septembra ob 14. Dijaki se naj ta dan zberejo ob navedenem času pred šolskim poslopjem. Nadzornlška rudarska šola bo začela z rednim poukom 15. septembra ob 7 zjutraj. Vpisovanje v r. letnik 14. septembra od 10—12. Kandidati za internat se morajo javiti v Nunski ulici 2 dne 14. septembra do 20. — Vsi, ki nameravalo stanovati v internatu, morajo brezpogojno prinesti s seboj: živilsko nakaznico za drugo polovico septembra, potrošniško potrdilo za oktober in jedilni pribor.	3191-1
Rektoratu medicinske visoke Šole v Beogradu ]fi Komitetu narodne omladine so potrebni podatki o umrlih študentih medicine in farmacije v dobi NOB 1941—1945 zaradi postavitve skupne spominske piošče. Prosimo vse rojake, znance in prijatelje umrlih, da nam do 1. oktobra 1950 sporoče na naslov Pastero-va 14 naslednje podatke: Ime, očetovo in predirne, fakulteto (medicina ali farmacija). katero leto je študiral, kje in kdaj je umrl. v. kateri vojni edinici je služil in kje in kdaj je bil rojen. — Iz rektorata medicinske visoke Šole. 3101-1
MAM ORI ASI
DNE 7. SEPTEMBRA sem izgubila med 10. in 11. rjavo denarnico od žel. pre-skrbovalnlce Stritarjeva št. 6 do otroške restavracije na Mestnem trgu. Naprošam najditelja, da ml vrie proti nagradi vsaj ind. nakaznice, katere niso moja last, na naslov v legitimacijah ali pa vrne v Komenskega uh 16. dvorišče. Ljubljana.	4293-14
V ČETRTEK 10 AVGUSTA sem v vlaku iz Zagreba proti Ljubljani ob 13 nozabil knjigo Popov: Ishrana domačih Životinla in okrog 100 strani rokopisa za Hranidbu stoke. Ker sem do ustanove v obvezi, prosim najditeHa da : 3 nagrado vrne uredništvu Se-Mačke sloge. Crvene armije 17 ali objesti telefonlčno na št. 24403 Zaereb ^	3903 1J
'TPTMO mešalni stroj za testo od 150 do 250 kg. Ponudbe je staviti na naslov: Krajevna pekarna, Slov. Konjice.
MAKETERJA za izdelavo maket spomeniških objektov NOB (bolnice, baze, bunkerje) išče Zavod za spomeniško varstvo. Honorar po dogovoru. Zglasiti se Tomanova 1 (Narodni dom), Ljubljana.	3976-1
RADIO MARIBOR RAZPISUJE AVDICIJO godbenikov -za naslednja mesta v radijskem orkestru: 4 prve violine, 4 druge violine. 2 violi, 2 čela. 2 kontrabasa, l klavir, 1 flavto. 2 klarineta, 1 oboa. 3 trombe, 2 rogova, 1 pozavna na poteg, 1 tolkala. 8 od razpisanih mest bo stalnih, ostala honorarna, z možnostjo kasnejše stalne nastavitve. V prijavi Je navesti: rojstne podatke, splošno izobrazbo, izobrazbo s pod-ro(\ia glasbe in sedanjo zaposlitev. Rok za prijavo: 30. september 1950 na naslov: Radio Maribor, Maribor. Koroška cesta 19. — Uprava Radia Maribor. SPREJMEMO takoj raznašalca (ko) za raznašanje Slov. poročevalca in Ljudske pravice pri upravi naše podružnice v Novem mestu. Domačini imajo prednost.	4121-4
PREKLICUJEM veljavnost oblačilnih točk. režijske vozne karte ter ostalih dokumentov na ime Luznar Ana. Čuvajnica 45 in Prešernova 17, Radovljica.	4268-14
ZAPESTNA 2ENSKA URA. izgubljena 29. avgusta od Jesenic do Hrušice. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne preti nagradi upravi »Slovenskega poročevalca« Jesenice. 4256-14
HMRLI
Za veijno nas Je zapustila 9. «ept. v
67. letu starosti naša preljuba mama, stara mama MARIJA MIHEVC roj. Molk, posestnica na Martlnhribu. V njen zadnji dom smo jo spremili v ponedeljek popoldne. — Žalujoči sin Janez. žena Tončka, snahi Tončka in Francka, sestra Neža ter vnuki, vnukinje in osta'o sorodstvo. — Logatec, Lesce. Planina. Ljubljana.	3I87-I
Odšel je od nas naš mož, oče in brat JOŽKO ROSINA, kapetan v pokoju. Pogreb bo v sredo 13. sept. ob pol 17 na ookopaiišče v Šmihelu — Novo mesto. Zena Franci, otroka in sestra.
Umrl je v 83. letu starosti naš dragi mož. oče, dedek in stric FRANC SENČAR. bivši trgovec pri Mali N“delji. — Pogreb bo v sredo 13. sept. ob 8 zjutraj. — Mala Nedelja. Ljutomer. Stri-gova. Bučja vas. Žalujoči: žena in so-
rodstvo.
3192-1
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem jn prijateljem, da le preminula moja dobra žena, mati, hčerka, sestra in teta. BETKA KRO-SEL.J roj. Timer. Pogreb bo v sredo 13. septembra ob 17 iz Andreieve mrliške vežice na pokopališče. — Žalujoči mož Ludvik, sin Lado. hčerka Nevenke in ostalo sorodstvo.	3193-1
vremensko POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLU2BE
Stanie 1? septembra: Frontalne mot-nie.. ki lih ženejo področja nizkega zračnega pritiska na Baltiku, hitro potujejo proti vzhodu in povzročajo padavine le v srednij Evropi. Srednja Evropa pa ie že pod vplivom atlantskega nodročia visokega zračnega pritiska k; bo še nadalie ustvarjal pretežno lepo vreme nri nas. Danes ■e v Sloveniji sončno z meglo po kotiin=h. Nainižja temperatura ie bila C na Jezerskem Zračni pritisk je »našel danes ob ? zjutraj 735.8 mm, temperatura 15.5° C, in relativna vlaga 96%.
GOSPODARSKA BODOČNOST KRASA
RASTLINSTVO,kljubuje
kamenju in žgočemu soncu
V plitvih zatonih otoka Paga si pred vojno lahko videl, kako ljudje na plitvinah, nedaleč od obale stavijo v morje snope rastlin, ki so jih obtežili s kamenjem. Po 15 dni so namakali te snope in jih trli z nogami na plitvem morskem dnu. Od daleč so bili podobni lanenim snopom. To je stara tekstilna rastlina Primorja — brni-stra ali žuka (Spartium junceum), v davnih časih mnogo bolj znana in cenjena kot odlično predivo domače obrti. Iz njenih belih vlaken so nekdaj ženske tkale platno za brisače, rjuhe, zavese, prte. vreče in jadra. Tudi vrvi in ribarske mreže so pletli iz brni-strinih vlaken.
Agava
Proizvodnja prediva iz brnistre je padala. Ne morda zaradi kakovosti proizvodov temveč zaradi dolgotrajne in težke predelave. Najprej namakanje in trenje v morju, nato izpiranje v vodi ali deževnici in trenje brnistre E rokami, da bi vlakna ločili od olesenelih delov, in končno čohanje, da bi na kraju prišli do dolgega, mehkega • prediva svilenega odseva, pripravnega za tkanje najboljšega platna. Preprest. dolgotrajen in težek način ročne predelave se ni mogel upirati modemi konkurenci bombažnega, lanenega in konopljinega, prediva. Tako se je zdelo, da so močnejši tekmeci odločno potlačili brnistro.
Barls .ra je domača meluljčnlca, razširjena v divjem stanju ob obalah Sredozemlja. Ne izbira tal. Na plitvih, kamnitih tleh zraste do višine grma, na boljših tleh pa tudi 5 m visoko. Njeni poganjki, dolgi pol metra, debeli 4 mm, so podobni vitkim, oblim vejicam. To je material, iz katerega pridobivajo predivo. V juniju s svojim z! a t orumenim cvetjem vabi čebele. S svojim globokim žiljem se upira suši, a v skrajnem primeru se bori proti suši s tem. da sredi poletja odvrže listje. Lahki se množi s semenom. ki pa ne kali rado. Njegova ka-Ijivcst se znatno poveča, če ga 5 do 15 minut namakamo v vreli vodi.
Konec julija režejo enoletne poganjke. V ta namen izkoriščajo brai-stro že cd tretjega leta naprej pa vse do njenega dvajsetega leta. Donos poganjkov znaša po hektaru 30 stotov, na dobrih tleh pa tudi po 6 krat toliko. Odstotek vlaken je nekaj manjši kakor PTi lanu ali konoplji.
Nekatere sredozemske države, kakor Italija. Francija in Španija, so začele predelovati bmisiro na sodoben industrijski način V topli, blagi alkalični raztopini dobivajo s hitrim postopkom odlično vlakno za tekstilno industrijo- Postopek je cenen. Tako je poenostavljen način pridobivanja prediva. boljšega in bolj elastičnega, kakor je lan. in močnejšega od konoplje.
Po presledku nekaj desetletij je tudi pri nas ta rastlina prejela znova zasluženo prizn-ub. Prva tovarna za moderno predelavo brnistre je bila urejena leta 1P47 v Fazani pri Puli-
v bližnji bodočnosti bodo zrasle nove tovarne te vrste v južnem Primorju.
Brnistra s koreninami dobro veže tla in je kot ustvarjena za razmnoževanje na hudourniških področjih naše obale, ki so navadno globoka tia in morajo biti zato pod varno rastlinsko odejo. To so najboljša polja za brnistre, ki jo srečujemo tudi po slovenskem Krasu.
Na Rabu in Hvaru, okrog Dubrovnika in na mnogih krajih naše obale vidiš agave (Agave americana), tudi nad meter visoke eksotične rastline, ki imajo po 30 dolgih, mesnatih, ob robeh in na kraju bodečih koničastih listov. Listi so dolgi po poldrug me-ter, plavozclene barve in razmeščeni v obliki rozete. Večje, !. j- odrasle agave poženejo v nekaj tednih spomladi po 6 in več metrov dolgo, močno steblo, dokaj močnejše od sončnice. Steblo ima po nekaj desetin cvetov, velikih in nekoliko podobnih sončni'„rn, obrnjenih kvišku. Čebele jih pridno obletujejo. Za rastlino cvetenje pomeni podaljšanje življenja — obrod semena, obenem pa tudi konec. Ko je cvetenje pri kraju, rastlina počasi umre, ker je vso svojo življenjsko silo dala v veliki cvet. Pripovedujejo. da agava cvete komaj po sto letih. V resnici se dogaja to okrog petnajstega leta starosti rastline.
Agava se širi s poganjki po kamenju in obrežju, kjerkoli najde med kamenjem razpoke. Prsti skoraj niti ne potrebuje. Sočni listi pomagajo 'rastlini da vzdrži največje suše in pripeke, ker jih od izhlapevanja varuje voščena prevleka. Agava ustvarja humus in pogoje za uspevanje drugih rastlin, ki imajo do tal večje zahteve. Kmetovalci južnega Krasa navadno vržejo na kamnite, nevezane, 2 m visoke zidove po pest prsti in posadijo tja mlade agave, ki se primejo in s svojimi bodljikami na robeh listov branijo prehod čez zid.
V J.lehiki izdelujejo iz soka agave neko alkoholno pijačo. Iz njenih dolgih, izredno močnih vlaken pa pletejo najmočnejše ladijske vrvi- Zaenkrat je pri na-s agava le okrasna rastlina naših obrežij.
Druga eksotična tujka, kakor agava doma iz Južne Amerike, domačin obrežnega kamenja je indijska smokva ali opuncija (Opuntia ficus indica), predstavnik kaktej. Srečuješ je pogo-
sto po otokih, posebna na Rabu in na Hvaru, toda le kot okrasno rastlino parkov in drevoredov. Prva leta je opuncija sestavljena samo iz prst debelih eliptičnih listov, dolgih po 30 cm. En list poganja iz prejšnjega. Od spodnjega kraja se list za listom spreminja v olesenelo steblo, ki doseže debelino 20 cm. Mesnati sočni listi so posuti s posameznimi močnimi trni ali pa z majhnimi šopi drobnih trnov. List se naravnost zasuje s cvetovi in na jesen je okrašen z vijoličasto rdečimi plodovi, podobnimi smokvi.
Nenavadna rastlina, ki ničesar ne zahteva, a mnogo daje. Viktor Hehn v svoji knjigi o kmetijskih kulturah tako opisuje indijsko smokvo:' Po vseh obalah, od Atlasa do Sierre Morene, poleg Etne, Taurusa in Sinaja, je ta plavozelena rastlina prekrila najbolj suha in najbolj nerodovitna zemljišča. Z obnavljanjem humusa je mnoge puščave vrnila kulturi. Sadijo jo ■po kamenju lave na Etni, da bi ga čim prej osposobili za obdelovanje. Zaradi trnja je pripravna za ograje v polju. Z njenimi listi se hrani živina. Jeseni pa skoz štiri mesece osvežuje ljudstvo. Odkar se je tu naselila, je omogočila kmetovalcu, da obdeluje tako zemljišče, ki prej ni bilo pripravno niti za gozdno kulturo.
Gozdar inž. Ante Premužič se je zanimal za tega pionirja. Na njegovo pobudo so odrezali 1. 1934 na Hvaru 200 listov opuncije, jih odposlali na Rab in tam potaknili v tla. Vsi potaknjenci so se prijeli, pognali prvo-leto po tri liste (drug iz drugega) in vzcveteli. Inž. Premužič je ugotovil, da opuncija zelo dobro uspeva na kamnitih tleh, v razpokah kamenja, skoraj brez sledu zemlje, kjer je nemogoče posaditi gozd. kaj šele izkoristiti zemljišče za druge nasade. Plodovi dozorijo na Hvaru v septembru in so dobrega okusa.
Želeli smo pokazati samo nekoliko možnosti gospodarskega razvoja našega Krasa, ki j'ih je pa neizmerno mnogo in sicer neprimerno več ko v daljnem zaledju, kjer se razprostirajo bogata polja. To so gospodarske panoge, že davno znane, preizkušene in izkoriščane. če že ne v celoti, pa vsaj v tolikem obsegu, da jih lahko tudi pri nas brez obotavljanja sprejmemo, kolikor imamo seveda enake ali podobne pogoje.	Inž- V. B.
Lepi uspeli! atletov Partizana
na Švedskem
Atletska - ekipa Partizana je v soboto 9. septembra končala svojo uspešno turnejo na Švedskem s tekmovanjem v znanem športnem središču Linköpingu. Čeprav so nastopili mnogi znani tekmovalci mednarodne veljave, so atleti Partizana osvojili 5 prvih mest in izboljšali jugoslovanski rekord v teku na 3000 m. V težki borbi z enim najboljših svetovnih tekačev Eriksonom, je Ceraj | ob izdatni podpori svojih tovarišev Mi-' halića in Stefanoviča dosegel svoj doslej največji uspeh s tem, da je zasedel prvo mesto v času novega jugoslovanskega rekorda 8:27,2. Takoj ob pričetku je bil med prvimi Djordje Stefanovič, da bi kril Ceraja pred močnim vetrom. V prvih treh krogih sta Erikson (Göteborg) in Mihalič spremljala vodilno skupino, iz katere so tekači postopoma odpadali. Po petih krogih sta bila Ceraj in ^Erikson popolnoma sama v vodstvu. Tri^o metrov pred ciljem je pričel Ceraj borbo za končno zmago. V zadnjem zavoju je Erikson’ ponovno dosegel našega rekorderja. Celih 100 m pred ciljem se je bila ostra bitka. V zadnjih štirih metrih je Ceraj odločil zmago nad izvrstnim Eriksonom. Stefanovič je bil tretji. Mihalič pa četrti.
Žerjal je bil zelo siguren v metu diska ter je z metojn 48,59 m premagal Šveda Guldberga, ki je vrgel disk 44,48 m daleč.
Gubi jan je vrgel kladivo boljše kot v Stockholmu in zmagal z rezultatom 52,86 m. Drugi je bil Berec (Partizan) 49.65. tretji pa Nikvist (Švedska) 41,96 m.
Na tem tekmovanju je dosegel zelo dober uspeh mladi atlet Partizana Vaš
z zmago v troskoku. Skočil je 14,23 m.
V	skoku v višino je bila ostra borba med Švedom Forsom in Jugoslovanom Dimitrijevičem, ki je končno zasedel drugo mesto.
V	metu krogle je zmagal Šved Alm-kvist z metom 14,27 m, drugi je bil Kru-palija (Partizan) 14,01 m.
V	teku na 400 m je dosegel Mac Kin-Ley (Jamajka) rezultat svetovne veljave 47-, 1. Drugi je bil Ekfeld (Švedska) 50,1, tretji pa Stankovič (Partizan) 50,8. V drugi skupini je zmagal Račič s časom 50,8 sek.
S tekmovanjem v Linköpingu so atleti Partizana zaključili svojo uspešno turnejo na Švedskem. V številnih tekmovanjih v glavnih športnih središčih Švedske so postavili 5 novih jugoslovanskih rekordov, enega izenačili ter dosegli 24 zmag nad najboljšimi švedskimi atleti. Člani Partizana so s tem svojim uspehom na Švedskem, ki spada med najmočnejše države v atletiki na svetu, dokazali veljavo naše atletike. Švedski tisk enodušno naglasa, da so uspehi atletov . Partizana za švedske športne strokovnjake in občinstvo veliko presenečenje in da je treba z državo take športne veljave vzpostaviti čim tesnejše športne stike.
Atleti Partizana so z letalom odleteli v Bruselj, od koder bodo nadaljevali pot z vlakom v Milan, kjer bodo prihodnjo soboto in nedeljo v sestavi drža vfie reprezentance nastopili v dvoboju z Italijo.
Sioniste d-rfr*» v Ljutomeru
Poročali smo že o proslavi 75-letnice ’ obstoja Kluba za konjski šport v Ljutomeru. V zvezi s proslavo so bile konjske dirke, na katerih je sodelovalo veliko število konj, ki so v kasu in galopu pokazali uspehe naše domače konjereje.
V enovprežni vožnji 4- do 12-letnih konj je v obeh heafih zmagal Olko z vozačem Križancem; 12-letni Olko je tokrat zadnjič tekmoval. V drugi dirki za 4- do 12-letne konje kasaške reje je dosegla najboljši čas Elba z vozačem Skuhalo. Dirka dveletnih jugoslovanskih kasačev se je končala z zmago Lacka,
ki ga je vodil Petovar. V enovprežni handicap vožnji triletnih jugoslovanskih konj je zmagala Lota z vozačem Hafnerjem. V galopski dirki za konje iz okrajev Ljutomer in Murska Sobota je bila prva Ala z jahačem Kocbekom. Jubilarni handicap za seniorje nad 50 let se je končal z zmago Proje. ki jo je vodil Slpvič. V galopski dirki za konje Jugoslovanske armade, Ljudske milice, klubov za konjski šport m zasebnikov je bil prvi na cilju Vitez Marko z jahačem Gantarjem. Dvovprež-na dirka kmetijskih zadrug se je končala z zmago Pristojne in Jerina z vozačem Hercogom.
M zumi piuvušei
so zmagali na državnem prvenstvu
Ocenjevalna vožnja kolesarjev v JJariboru
Na Glavnem trgu v Mariboru je Kolesarski klub Polet priredil preteklo soboto nočno kolesarsko ocenjevalno dirko. Tekmovanja so se poleg mariborski.-, vozačev udeležili tudi kolesarji iz Ljubljane in Zagreba.
Mladinci so tekmovali na 40 krogov, vsak peti krog pa je bil cilj. V tej skupini so prva tri mesta osvojili Zagrebčani Metelko, Novak in Vajvar, vsi čiar.i Jedinstva, četrto mesto pa je zasede-; Mariborčan Jemec.
V	skupini članov, ki so vozili 80 krogov, je bila ostra borba med Poredskira in Vidalijem. Zaradi kvara na kciesu je Viđali izgubil dragocene minute, take da je bil končni zmagovalec Zagrebča.-. Poredski (Jedinstvo) s 73 točkami pred Vidalijem (Miličnik) s 67 točkami, Gia-varottijem (Krim) s 36 točkami in Pod-milščakom (Polet) z 31 točkami.
ZVrZNA KO?A,":-.\SKA LIGA
Železničar : Proleter 49:44
Tekmovanje za prvenstvo zvezne košarkaške lige se je včeraj nadaljevale V Ljubljani sta se pomerila Železničar m Proleter iz Zrenjanina. Zmago so e; priborili domačini, vendar s svojo igro niso zadovoljili. Dobro se je uveljavi, edino Amon. ki je sam dosegel 30 košev.
V	ostalih tekmah sta presenetili tesal zmagi Partizana nad Jedinstvom in M'.;-dostjo. Rezultati so tile:
Partizan : Mladost 31:29 Partizan : Jedinstvo 45:42 BS K : Jedinstvo 53:43
Odbojkaši Bordeauxa v Mariboru
Včeraj so člani vdbojkaškega moštva iz Bordeauxa igrali v Mariboru s Poletom, ki je odločil tekmo v svojo kc-rist z rezultatom 2:0 (15:3, 15:8, 15:3).
V	prijateljski tekmi so se pomerile članice Poleta in Železničarja. Zmaga., so rutiniranejše odbojkarice Poleta v (15:8, 15:10. 18:16). S smotrnejšo vad-bodo članice Železničarja odločilno p:-segle v prvenstveno borbo.
*
Mariborski košarkaši so imeli preteklo nedeljo derby tekmo med Po: -tem in Železničarjem, ki se je končala z zmago Poleta 30:24 (11:11).
Zmaga Partizana nad prvakom Italije
Odbojkaško moštvo aria iz Rave:.-ne, ki je na prvem mestu v italijanskem prvenstvu, je preteklo soboto igralo tekmo z beograjskim Partizanom. Ia:e se je končala z zmago Partizana . : (15:7, 11:15, 15:4, 15:11).
MO VICE Im zanimivosti
z vsega sveta
»Quirmeh« — tajna pisava je preprečila rekvizicijo egiptovskega državnega zaklada po Napoleonovih četah.
Ibrahimu el Monelhyu, načelniku evropskega oddelka egiptovskega državnega arhiva, je pred dnevi uspelo pre* tolmačiti besedilo 62 strani obsegajoče listine, ki so jo že dlje časa hranili v pariški narodni knjižnici in katere vsebina je bila dotlej neznana. Listina je neke vrste računska knjiga egiptovskega finančnega ministrstva in izvira iz leta 1627 po našem štetju; vsebuje seznam vseh predmetov egiptovskega državnega zaklada in vsebino testamentov egiptovskih vojskovodij. Besedilo vsebuje ime Husseina Ceiebi Mo-elhy Beja, enega izmed upraviteljev državnega zaklada v tej dobi, ki je davni prednik Ibrahima el Moelhya. Listina je pisana v tajni pisavi »Quir-meh«, ki je neke vrste stenofcrypto-gram, katerega so svoječasno poznali samo funkcionarji fiskusa in so ga uporabljali z namenom, da zavarujejo državni zaklad pred morebitnim izropanjem. Ibrahim el Moelhy meni, da je prav ta tajna pisava v znatni meri preprečila rekvizicije v času Napoleonove okupacije Egipta in je prepričan. da je bila egiptovska državna listina ob tej priložnosti tudi prenesena v Francijo, kjer naj bi razvozl-jali njeno skrivnost. Toda Napoleonovi učenjaki je niso mogli razkriti, niti ne njihovi nasledniki, tembolj, ker so redaktorji besedila uporabljali arabski, turški in perzijski besedni zaklad. — Ravno zato pa je raziskovanje uspelo — domačinu.
Z raketami proti toči- Na pobudo Poljedelskega zavoda v Milanu so sredi avgusta izvedli v Italiji nekaj uspe-
lih poskusov; s posebnimi raketami so preprečili točo. Rakete razvijejo ob razletu tako visoko temperaturo, da se v ozračju ne morejo tvoriti ledena zrna; zaradi tega toča takoj preneha, čim jih izstrele z Oigrožene površine v zadostnem številu. Doslej so z uspehom porabili 100 takih raket.
V Zahodni Nemčiji draginja narašča. Kljub naraščajoči industrijski proizvodnji je življenje v Zahodni Nemčiji iz dneva v dan dražje. Mleko se je n- pr- podražilo za 7 pfenigov pri litru, funt mesa za 20 pfenigov, poskočile pa so tudi cene kruhu, zelenjavi in ostalim predmetom široke potrošnje. Indeks cen nekaterih industrijskih proizvodov, vključno tekstilij, se je mestoma dvignil celo za 20•/«. Sindikati industrijskih in poljedelskih delavcev so že zahtevali od bonnske vlade, da poskrbi za znižanje cen in povečanje realne mezde.
Iz cirkusa sta pobegnili dve orjaški kači. V italijanskem mestu Desen-zane ob Gardskem jezeru in v njegovi okolici je pred nekaj dnevi nastal silen preplah. Iz nekega tamošnjega cirkusa sta pobegnila dva'-plazilca, 6 metrov dolg piton in 3 metre dolga boa; njun pobeg so cirkuški uslužbenci opazili šele naslednjega dne. Medtem ko so pitona kmalu našli na nekem zele-njadnem vrtu, je za nevarno boo izginila vsaka sled: vsi napori zasledovalcev, med katerimi so sodelovali tudi karabinjerji in mnogi prebivalci, so ostali brez uspeha. Ljudje so zelo preplašeni. bivajo za zapahnjenimi vrati in zaprtimi okni. ponoči pa si nihče ne upa z doma.
V nedeljo je bilo na Reki končano tekmovanje za državno prvenstvo mladincev v plavanju. Sodelovalo je 350 plavalcev In plavalk iz .21 društev. Naslov letošnjega moštvenega prvaka mladincev si je priborilo Primorje z Reke pred Jugom (Dubrovnik), Mladostjo (Zagreb), Jadranom (Split). Proleterjem (Zrenja-nin), Severom (Beograd), Omladincem (Osijek) in Enotnostjo (Ljubljana). V moških disciplinah so bili najboljši plavalci Mladosti, v ženskih pa tekitioval-ke Primorja. Zmagovalci v posameznih disciplinah in skupinah so bili nasleci nji:
starejši mladinci: 1000 m: Mance (Primorje) 13:37,9: 400 m: Mihajlov (Proleter) 5:06,3;	100 m klasično:	Cimperman
(Mladost) 1:19,1;	200 m hrbtno:	Kostič
(Sever) 2:47,2; 200 m metuljček:	Sanka
(Spartak) 2:53,4; 100 m prosto: Mihajlov (Proleter) 1:00,8; 100 m metuljček: Žvokelj (Enotnost) 1:12,4; štafeta 4X200 m: Proleter — Zrenjanin 10:07,5; štafeta 4X50 m prosto: Mladost 1:57,4 (nov jugoslovanski rekord):
mlajši mladinci: 100 m hrbtno: Giner Omladinec (Osijek) 1:23,6: 100 m metuljček: Pažur (Naprijed) 1:25,7; 50 m hrbtno: Mandič (Primorje) 56.0: 50 m prosto: Smokvina .(Primorje) .29,7; 100 m klasično: Stambolič (Sever) 1:26,5; 100 m prosto:	Smokvina (Primorje) 1:05,6; 50 m
metuljček: Nikič (Jug) 35.1.
starejše mladinke: 400 m prosto: Gr-klnič (Primorje) 5:46,5 (nov mladinski
rekord); 100 m klasično: Lavrenčič (Primorje) 1:33,3; 100 m metuljček: Lavrenčič (Primorje) 1:33,9; 200 m hrbtno: Li-gorio (Jug) 3:02.5 (nov jugoslovanski rekord); 200 m klasično: Lavrenčič (Primorje) 3:12,2; 100 m prosto: Ligorio (Jus?) 1:12.2; 200 m prosto: Grkinič (Primorje) 2:41,2 (nov jugoslovanski rekord); loo’m hrbtno: Ligorio (Jug) 1:22,6; štafeta 4X 100 m mešano: Jug 6:00.0; štafeta 4 X 50 metrov prosto: Primorje 2:23.9;
mlajše mladinke: 100 m hrbtno: Vauhnik (Polet Mb.) 1:31,9; 100 m nrsno: Tri-paio (Jug) 1:41,0; 200 m prosto: Kaičič (Jug) 2:59.5 (nov jugoslovanski rekord); 50 m prosto:	Medanič (Primorje) 56.0;
100 metrov prosto: Kaičič (Jug) 1:16.7; 50 m metuljček:	Jesenovec (Enotnost)
41,2.
Novi rekordi v plavanju
Na plavalnem tekmovanju v čast Dneva Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu je Boris Skanata na 100 m hrbtno postavil nov državni rekord s časom 1:09,7. Nov pionirski rekord na loom hrbtno je postavila tudi članica Jadrana Majda Majcen s časom 1:28,8.
Na plavalnem tekmovanju med reprezentancama Dubrovnika in, Splita je Mi-loslavič preplaval 100 m prosto v 58,9 sekunde (boljši čas od državnega rekorda). Tudi Barbieri je na 200 m prsno z 2:41,8 dosegel boljši čas od jugoslovanskega rekorda.
ZVEZNA LIGA V ROKOBORBI
Lokomotiva : Železničar (31) 12:4
Rokoboici mariborskega Železničarja so se v nedeljo pomerili z Lokomotivo tz Zagreba. Kljub trdemu odporu Mariborčanov so zmagali tekmovalci Lokomotive v razmerju 12:4. V lestvici udeležencev sta na prvem mestu Lokomotiva in Spartak z 9 točkami pred Borcem (Zgb) in Železničarjem (M) s 4 točkami, Pobedo (Senta) s 3 in Proleterjem (Zrenjanin) z 2 točkama.
Boksarji Slovana v Hrastniku
Preteklo soboto je bil v Hrastniku prijateljski boksarski dvoboj med tekmovalci Slovana iz Ljubljane in domačini. Zmagali so gostje v razmerju 11:5 točkam. Posamezne borbe so se končale takole:
papirna kategorija: Senica : Seremet 0:2 knock out v prvi rundi, muha: Gun-zej : Mikluš S. 0:2 po točkah, bantam: Lipušček : Stele 2:0 po točkah, peresno-lahka: Skaza : Kompjut 1:1, lahka: Urbanc : Ivanc 2:0 po točkah, welter: Grebenc :	Vrhovec 0:2 po točkah,
srednja: Komlanc : Plečko 0:2 po točkah, poltežka: Zupanc : Potokar 0:2 po točkah. Drugoimenovani so člani Slovana.
Kmetijci-fizkulturniki so tekmovali
V Mariboru je bilo fizkulturno srečanje med uslužbenci ministrstva kmetijstvo LR Slovenije in LR Hrvatske. Obe nastopajoči moštvi sta dobili v dvoboju enako število točk. Slovenci so zmagali v šahu (moški), medtem ko so ženske igrale neodločeno, lahki atletiki (ženske in moški), odbojki (ženske in moški), Hrvati pa so bili boljši v nogometu, namiznem tenisu (ženske in moški) in kegljanju (ženske in moški).
ZAGREBŠKI HOKEJISTI NA DUNAJU
Moštvo zagrebškega Dinama je v nedeljo igralo na Dunaju z akademskim hokejskim klubom. Zmagali so Zagrebčani z rezultatom 2:0. V drugi tekmi so Zagrebčani premagali WAC 4:0.
Švedsko nogometno društvo Kalmar.
ki je na gostovanju v naši državi, je premagalo moštvo Naših kril 2:1 (1:1).
Povratni dvoboj teniških reprezentanc Maribora in Beljaka se je končal z zmago Mariborčanov . 13:7. Nastopilo je 9 članov, 3 članice in 2 mladinca.
Ligaški dvoboj namiznoteniških igralcev Krima in Železničarja iz Kranja se je končal z zmago Kranjčanov 5:2.
Pričetek redne vadbe pri TD Ljiljana I v Narodnem domu. Uprava . : Ljubljana I sporoča, da bo pričetek reine vadbe v četrtek 14. septembra. sicer: moški pomladek v torkih ir. pukih od 17. do 18., pionirji v torkih .: petkih od 18. do 13., mladinci v to., in petkih od 19. do 20., člani v to: ... in petkih od 20.15 do 21.15, ženski . mladek v ponedeljkih in četrtkih 17. do 18., pionirke v ponedeljkih ir. Četrtkih od 13. do 19., mladinke v p-:, .videl j kih in četrtkih od 19. do 20., čl a: .. v ponedeljkih in četrtkih od 2013 21.15. Vpisovanje ie v društveni pic-oziroma pred vsako vadbo.
»
Izšla je »Plezalna tehnik
Knjiga prinaša na 120 straneh ^ mivo obdelana poglavja o tehniki zanja, opremi plezalca, uporabi nih sredstev, reševanja v gorah : -Napisal jo je in pestro ilustriral znani alpinist akademski slikar Mar.':: 'Keršič-Belač.
Po osemnajstih letih smo Slovenci c: bili spet-težko pričakovano in nec potrebno knjigo, ki naj bi odr . . zlasti pa našim mlajšim alpiniste; . pia-
služiia kot sredstvo za izpopolni* v tehniki plezanja.
Naročniki'izven Ljubljane bodo dc knjigo po povzetju, ljubljanski r.v niki in ostali interesenti pa r-dvignejo pri Fizkulturni založbi S' nije, Likozarjeva ul., Ljubljana, posamezni knjigi znaša 75 dinarjev
ALI SIE ZE NAROČILI BROS! XII. SVETOVNO PRVENSTVO V BASLU,
ki sta jo napisala in uredila Spor novinarja Igor Prešern in Matija 3 LežiČ. 3rošura prinaša na 70 straneh nimive reportaže ter je obilno ilu: rana s posnetki naših in inozemski^ lovadcev. Naročila sprejema Fizkvh na založba Slovenije. Ljubljane. ;. zarjeva ulica. Cena brošuri je u
Kratke šahovske vesti
Brzopotezni moštveni turnir v E gradu bo 13. in 14. sept. Po vsej vc -nesti bodo sodelovale Argentina, Peru. ZDA, Zahodna Nemčija in Jv sla vi ja.
Na mednarodnem šahovskem turr na Bledu, ki se bo začel 21. septem bo sodelovalo poleg 12 naših še °: tujih mojstrov, med njimi argentir velemojster Najdorf. bivši svetovni vak dr. Emve, francoski vete mor Tartakower, belgijski prvak * O’TO: eden najmočnejših igralcev Za hr Nemčije Rellstab in še trije tuji : stri. Od Jugoslovanov bodo sođe’v Gligorić, Pirc, Trifunovič. Hebar, mar ml. in Puc dalje mojstri Mar vic, Fuderer. Ivkov, Milič, velemcp Bora Kostič in verjetno velcmo'h dr. Milan Vidmar.
Ureja uredniški odbor. Odgotoru. urednik Cene K.ranjc Uredništvo in upravu. Ljubljana, Knafljeva ulica 5, teieir. do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izren Ljubljane 3$-32, telefon oglasnega štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 601-9C321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljuolji.ri Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 133 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poroeevrh izhaja vsak dau razen ob nedeljah in praznikih.
SKOH HEYERDAHL:	(e?)
Sonenč Titei
Xa splavit če* Tihi ocean
Premagalo me je. Fckieke.il sem in zagrebel prste na joki globoko v suhi, tepli pesek.
Potovanje jo bilo končano, vsi smo ostali živi. Pristali smo na juznosnorskem otočku, in še na kakšnem! Prišel je Tcrstein, zadegal vrečo z ramena, se vrgel vznak na tia ter prg’eda! palmove krošnje in ko puh lahne, bele ptice, ki so nam nemo kroi ;’ pred nosom.
Krna!" smo bili vsi štir -paj. Večno podjetni Herman je sp’e-31 na palm:"	rga! šop debelih, zelenih
kokosovih orehov. Kakor pri jajcu smo odtolkli s trsnim nožem mehko konico. Potem smo srebali najsočnejši in najslastnojši požirek n- svetu, sladko, hladno mleko vrste kokesa brez jedra. Zunaj grebena pa je zopet zagrmelo enolično bobnanje stražarjev pred našim rajem.
»Vice so bile mokra stvar«, je dejal Bengt, »zato pa Je nebeško kraljestvo točno tako, kakor sem si ga zamišlja!.«
Zleknili smo se udobno na hrbet in mežikali zadovoljno belim pasatnim oblakom, ki so plavali zgoraj nad palmovimi krošnjami proti zahodu.
Sedaj jim ni bilo treba več brezpogojno slediti, sedaj smo bili na nepremičnem, trdnem otoku v pravi Polineziji.
In medtem, ko smo tako ležali in počivali, je besnel butajoči ekspres naprej in nazaj, naprej in nazaj vzdolž obzorja.
Bengt je prav povedal, to je bilo nebeško kraljestvo.
Osmo poglavje: MED POLINEZIJCI
Robinzonada. Strah pred rešilno ekspedicijo. »Vse v redu, Sončni Tiki.« Druge razbitine. Nenaseljeni otoki. V borbi z morskimi jeguljami. Domačini nas najdejo. Obisk poglavarja. »Sončnega Tikija« spoznajo. Poplava. Štirje na otoku. Domačini pridejo po nas. Sprejem v vasi4 Dedje sončnega vzhoda. Slavje in ples hula. Zdravniki s pomočjo etra. Do-bijno kraljevska imena. Se drugi brodolomci. »Tamara« reši »Maoae«. Proti Tahitiju. Svidenje na obrežju. Kraljevsko bivanje. Sest vencev.
Naš otočić je bil nenaseljen. Kaj kmalu smo spoznali vse palmove skupine in obrežja, zakaj otok je meril v premeru slabih dve sto metrov. Najvišja točka je ležala manj ko dva metra nad laguno.
V palmovih krošnjah nad našimi glavami so viseli veliki šopi zelenih kokosovih luščin, ki varujejo lupine z mrzlim kokosovim mlekom pred tropskim soncem. Zato nam ni bilo treba trpeti v prvih tednih žeje. Razen tega smo imeli na razpolago zrele kokosove orehe, vse polno mehkužev in razne vrste rib v laguni. Biti nam je moralo torej dobro.
Na severni strani smo dobili ostanke starega, ne-poslikanega lesenega križa, ki Je ležal na pol zakopan v pesku. Tam smo imeli lep razgled preko grebena proti severu vse do golih reber razbitine, ki nam je vzbudila pozornost že ko nas je gnalo proti lastnemu brodolomu.
Se naprej tam gori proti severu se Je moarila skozi palmove gaje senca nekega drugega otočka. Gosto porasli otok nam je ležal dosti bliže. Tudi na njem nismo viden nobenega življenjskega znaka, a za sedaj smo morali mi-; sliti na druge stvari.
Robinzon Hesselberg je prišepal z ogromnim slamnikom na glavi in natovorjen z gomezečimi mehkuzi. Knut je zakuril z nekaj grčami ogenj in kmalu smo imeli gotovo jed iz mehkužev, zraven pa kokosov sok s kakaom za posladek.
»No, fantje, kako se počutite na suhem?« vpraša Knut zadovoljno.
On je bil to med vožnjo že enkrat doživel. Obenem z vprašanjem je zabingljal z nogami kakor na morju in polil Bengtu pol lonca vrele vode po nogah. Po sto enem dnevu na splavovem krovu je prvi dan na kopnem pac še vsakogar pozibavalo. Zanašalo nas je med palmovimi debli in prestavljali smo nege, da je bilo videti, kakor da bi se hoteli ogniti valu, katerega ni bilo.
Ko je ponudil Bengt vsakemu krožnik in pribor, je Erih debelo pogledal. Spominjam se, da sem storil, kakor bi se nagnil čez splavov rob ter izmil kakor po navadi po-zadnjem obedu na krovu ves jedilni pribor. Erih je pa gledal tehtno proti grebenu in položil svoje orodje neumito ob stran, rekoč: »Mislim, da si danes pomivanje prihranim.« Ko pa je dobil kasneje svoj pribor zopet v kuhinjskem zaboju, je bil čist kakor moj.
Po obedu in poštenem počitku smo hoteli poiskati še nekaj premočene radijske opreme. Torsteihu in Knutu se je silno mudilo nazaj v eter, da bi mož na Harotongi ne odposlal sporočila o našem obžalovanja vrednem koncu.
Radijska oprema je bila večidel že dobro spravljena na kopnem. Na grebenu je našel Bengt v vodi zaboj, v katerega je zasadil svoje kremplje. Spekla ga ie elektrika, da je kar odskočil in takoj vedel, da spada vsebina k radijskemu oddelku. In medtem, ko sta brzojavca odvijala vijake, razporejala in sestavljala, smo šli ostali, da raz-pnemo šotor.
Pri razbitini smo našli težko, premočeno jadro in sita ga odvlekli na suho. Razpeli smo ga med dvema veiikie* palmama na jasici proti laguni in ga podprli z bambusovimi drogovi, ki jih je prinesla voda od razbitine. G -živa meja iz divjih cvetnih šopov je stisnila jadro <afc skupaj, da smo dobili streho in ifi stene, povrhu pa s* prest razgled na svetlo laguno. Nosnice nam je pol'-
Ko je pripeljal »Sončni Tiki«, sin sonca, na balz splavih iz Peruja preko morja prve ljudi, je naSf tam nizke koralne otoke skupine Tuamotu in raztresle skalne otoke, kakor Tahiti in Me "Tea.
božajoča cvetlična vonjava. Lepo nam je bilo tam. Počutili smo se vsi udobno, vsakdo si je uredil ležišče iz žele-nih palmovih listov in iztrebil posamezne koralne veje-ki so v napoto segale iz peska.
Se pred nočjo smo imeli obsežen in udoben dom. Nao glavami smo videli veliko bradato obličje dobrega, st?-rega Sončnega Tikija. Nič več r,i boči! prsi pred vzhodnikom, zdaj je ležal nepremično vznak in strmci prod zvezdam, ki so vse svetle vstajale naa Polinezijo.