7. M. C, ii
lebaja viak četrtek. Cena mn |e 4 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 », ea Ameriko In druge tuje driave • K 00 ».) — Splel In doplel ee po-Jlllajo i Urednlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ullce itev. 1. Naročnina, reklamacije In Imeratl »aI Upravniitvu ..Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeve ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Imeratl ee .prejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvreta (lastlna ..Domoljubove" ilrine 34 mm) stane ea enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren pit auet po dogovoru. — Posameea* itevllke ee prodajajo po 10 *. £» kovni promet poitno-hranllnlčnaRs arada itev. 824.797.---
Steo. 1.
0 Ljubljani, dni 3. januarja 1901.
Leto xx.
Pet lesnik.
Volivno leto pričenjamo. Z 31. januarjem umrje sedanja državna zbornica naravne smrti. Šest let njenega življenja premine takrat; in več nima pravice živeti. Nove volitve bodo razpisane morda že koncem marca. Na vsak način je treba že zdaj misliti nanje. Po posamnih občinah, zlasti tam, kjer imajo še liberalci večino, bo treba poskrbeti za pravilne volivne imenike, da ne bodo naših izpuščali; zraven tega pa prosimo, naj se vse, kar bodo liberalci poizkušali glede na volitve, brž objavi. Vsako stvarco v tem oziru bodo naši listi hvaležno sprejeli. Dasi nam je zmaga zagotovljena, moramo vendar poskrbeti, da bo čimsijajnejša. Naš cilj pri volitvah je: noben liberalec ne sme biti izvoljen na slovenskih tleh.
Lepega ne vemo nič od liberalcev, kar tlačijo travo po naši zemlji, toda zadnje leto so se pa prav posebno izkazali. Pet lesnik se je rodilo na njihovem zanikrnem drevesu, katerih vsaka je dovolj velika, da se ž njo zamaše njihova precej široka usta: Prva lesnika je njihov boj proti splošni in enaki volivni pravici. Tu so pokazali toliko hinavščine in neumnosti,
da si lahko vzamejo patent na oboje. Če bodo pri volitvah kaj šarili, pa brž s to lesni<o ven in jim recimo: Saj ste bili proti splošni in enaki volivni pravici. Ali torej morete zares misliti, da bi vas kdo tistih volil, katerim ste hoteli snesti vol. pravico?
Druga lesnika, kisla in zoprna kot prva, je njihov nastop za razporoko. Po svojih časopisih so to zahtevali in na Dunaju je njihov poslanec dr. Ferjančič javno povedal, da je zanjo in je tudi, kar je mogel, delal v tem zmislu. Ko se bo štulil kak liberalec v volitve, pa mu zabrusite: Tebe naj volijo tisti, kateri se hočejo ločiti od svojih zakonskih žen in se poročiti z drugo v kancliji. Obmolknil bo.
Tretja lesnika je liberalna zahteva, naj se cerkev loči od države tako, kakor na Francoskem. Tudi te ne morejo utajiti, ker so jo utaknili pri zaupnem shodu meseca novembra v Ljubljani v svoj program. Na Francoskem zdaj gonijo škofe iz njihovih hiš, župnike iz farovžev, bogoslovce iz semenišč in jih mečejo na ulice, češ, da so vse te hiše s cerkvami in cerkvenim orodjem vred občinsko premoženje, ki seveda s cerkvijo nima nič več opraviti, ker je cerkev ločena od države. Francoske občine lahko cerkve porabijo za plesišča ali
magacine, kakor jim drago. Na nobenem javnem kraju, tudi na pokopališču ne sme biti več križa. Maše-vati, pridigovati, spovedovati, sploh deliti zakramente in opravljati božjo službo se sme samo z dovoljenjem gosposke. Duhovnik, ki si ne izprosi takega dovoljenja, je kaznovan. To hočejo imeti liberalci tudi pri nas; zraven pa kriče, da nima vera s politiko nič opraviti. Prepričani smo, da bo ogromna večina tistih, ki so dozdaj še liberalno volili, zamašila liberalcem pri volitvah usta z besedami: Vi hočete, naj se cerkev loči od države; zato se bomo pa rajše mi ločili od vas.
Četrta lesnika je svobodna šola, ali ločitev cerkve od šole: Z duhovnikom proč iz šole ! Tudi to so sprejeli liberalci v svoj program. So res čudni! Ali mislijo, da so naši ljudje zidali drage šole za to, da bi se jim mladina kvarila in odtujila veri in cerkvi? Premalo poznajo naše ljudstvo. Kar jih ni res brezverskih izgubljencev, jim bo vsak pri volitvah vrgel to lesniko nazaj z besedo: Tu imaš svojo svobodno šolo; jaz imam pa svoboden glas, ki ga tebi ne dam.
Peta lesnika je pa kancelparagraf. Liberalci so bili čudovito modri. Re. kli so: Ce hočemo razporoko, lo. čitev cerkve od države in šole do.
seči, moramo prej zavezati pri volitvah vsem duhovnikom jezike. V ta namen so iztuhtali tole: I) Vsak duhovnik, ki bi kaj o volitvah, ali o politiki sploh zinil v cerkvi, naj se kaznuje. i) Vsak'duhovnik, ki bi ma-ševal za srečne volitve, ali molil z«nje, ali določil javno molitev v ta namen, naj se kaznuje. 3) Vsak duhovnik, ki zunaj cerkve razlaga verske dolžnosti ob volitvah, ki pove, kaj zahteva vera in kaj prepoveduje v javnem življenju, naj se kaznuje. Kazen je denar in zapor. Res se je našel dr. Ferjančič, ki ki je to resno predlagal v državnem zboru in naši liberalni časopisi od Naroda do Gorenjca in Notranjca so mu peli slavo. Liberalcem drugih narodov in socialnim demokratom se je to zdelo preneumno iu glasovali so proti dr. Ferjančičevemu predlogu. Sam minister Klein, ki nikakor ni katoliškega mišljenja, je dokazoval, da je to, kar dr. Ferjančič zahteva, silna krivica. Ne pozabimo pa, da je dr. Ferjančič sodnik in sicer eden najvišjih sodnikov na Kranjskem, sodni nadsvetnik. Sodniki in uradniki sploh imajo v njem svojega zaupnika. Naše ljudstvo se večkrat čudi raznim razsodbam. Goč, Knežaka in Sore ne bo pozabilo. Kdor zna do pet šteti, lahko ve, koliko se sme, kjerkoli pride kaka verska ali politiška stvar v poštev, zanesti na sodnike po dr. Fer-jančičevem srcu
Liberalci bodo pri prihodnjih volitvah zbirali svoje pristaše. Vidimo jih v duhu, kako imajo svoj raztrgan značej zaflikan z Narodom, Gorenjcem in Notranjcem, in kako vihtč kot zastavo pred seboj suho, moto-vilasto prekljo, ki binglja ž nje pet opisanih lesnik. Ne, te lesnike so za slovenska usta nevžite. Naj jih ručajo liberalci sami. Mi pa gremo naprej v boju za resnico in pravico!
Pollttten pregled.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Nemški listi poročajo: Srbski ministrski svet je sklenil, da se noče pečati z avstro-ogrsko zahtevo glede na natančno določitev državnih naročil v znesku 26 milijonov frankov. Predlagati hočejo marveč trgovinsko pogodbo, po kateri sme naša država v Srbijo uvažati toliko blaga, kolikor ga izvaža Srbija v našo državo. Srbija potrebuje od Avstrije le dovoljenje za uvoz in prevoz žive živine. V Avstriji pa nameravajo Srbi kupovati le blago, ki ga drugod ne dobe. Trgovinska pogodba, ki jo namerava predlagati Pašič je toraj taka, da se Srbija popolnoma oprosti glede na
državna naročila in na trgovino od Avstrije. Gospodarski položaj jc v Srbiji baje vedno bolj žalosten. Cena svinjskemu mesu se je znižala na 70 centimov. Za izvoz pripravljenih jc 26.000 goveje živine. — Srbski kralj je podpisal zakon o posojilu. — Skupščina jc odobrila enomesečni začasni proračun.
ZA KRŠČANSKO DEMOKRACIJO.
Izmed cerkvenih knezov v gosposki zbornici sta povzdignila glas za vol. reformo ljubljanski knezoškof dr. .Jeglič in poljski nadškof Teodorovič. Poslednji je v krasnem govoru povdarial, da glasuje za preosnovo ne iz strahu, tudi nc zato, da napravi uslugo vladi, ampak iz ljubezni do liudstva, za pro-speli krščanske demokracije. Govor knezo-škofa dr. Jegliča priobči »Slovenec« dobesedno.
GONJA PROTI FRANCOSKIM KATOLIČANOM.
Senat je nakazal Briandov predlog komisiji glede na ločitev cerkve od države. — Francoska vlada zanikuje, da bi bil minister Piclion pisal raznim vladam glede na papežev protest. Sarajevski nadškof Stadlcr jc izdal pastirski list, v katerem poživlja na nabiranje milodarov za izgnane francoske duhovnike. -V Parizu sc je ustanovila shizmatična verska družba, ki si je postavila za škofa nekega ločenega Grka, ki opravlja službo božjo. — Oster članek proti zadnjemu Briandovcmu govoru priobčuie »Osservatorc Romano«, v katerem očita Briandu neznosno hinavščino v njegovem govoru, v katerem jc očital papežu zatiranje francoskih katoličanov, medtem, ko je francoski naučili minister izročil popolnoma katoličane, kult in cerkve, samovolji civilnih oblasti. — Celo ob božičnih praznikih niso dali katoličanom miru. Spodili so iz njihovih stanovanj bayeuxeškega škofa Lenionnierja, tculoškega nadškofa Germaina, reimskega in fiardskega škofa. Obsodili so pa del reškega za-knstana v 14-dnevni zapor, ker ni pustil v zakristijo orožnika, v 30-dnevni strogi zapor poveljnika 8. kirasirskega polka Bodinclta, ker je zaklical, ko so pregnali tourskega nadškofa: Svoboda. Polkovnik Keller na Korsiki je od-slovlien, ker ni hotel nastopiti proti cerkvam. Ker se ni držal predpisov o procesijah, jc dobil denarno kazen digneški škof. Zaradi hudodelstva maševanja jc bilo kaznovanih več duhovnikov. Villars-saintmarcellinski župan jc ukazal zapreti cerkev, st. nizierle-dčscrtški župan je tudi zanrl cerkev, češ, da se več ne izpozna in da pridrži cerkveni ključ, dokler ne skleneta Briand in papež sporazumljenja.
Proti framasonom. 27. t. tn. zvečer ie več sto rojalistov in nacijonalistov izkušalo vdreti v hišo framasonske lože, kar jc seveda zabra-nila policija.
Občine za cerkev. Občinski svet v Ver-saillesu — tik Pariza — je dal škofu na razpolago palačo, kjer je prej stanoval general Pechalves.
Solidarnost katoličanov. Španski škof v Badajosu ie ponudil kardinalu Rišariu vse svoje palače, semenišča in vsa župnišča za uboge in stare francoske duhovnike. — V Rimu nameravalo bogati katoličani vstanoviti posebno zavetišče za francosko duhovščino in fond, ki bo gmotno skrbel za bogoslužje na Francoskem.
Sodišča. Sendiješko sodišče je obsodilo župnika na denarno globo 100 frankov, kjer je ob priliki sekvestracije cerkve razžalil zastopnike oblasti. Skof Turinaz iz Nancyja je obsojen na globo 50 frankov, ker je baje tudi razžalil nekega orožnika.
DEŽELNI ZBORI.
Deželni zbori so imeli ta teden seje skoraj po vseh kronovinah. V štajerskem deželnem zboru je poslanec Robič vložil predlog, da naj se sklene splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor. — V Celovcu ie v četrtkovi seii bil predložen načrt zakona za izboljšanje učiteljskih plač. — Solnograška deželna zbornica ic pritrdila nujnemu predlogu, naj se ustanavljajo kmečke zadruge.
POVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV.
Vojno ministrstvo namerava januarja me. ineesca tega leta pozvati ogrsko honvedsko ministrstvo, naj ogrskemu državnemu zboru predloži zakon o povišanju števila vojaških novincev za 21.000 mož. Vojno ministrstvo utemeljuje predlogo zgolj iz vojaškega stališča; seveda Ogri zvišanja kontingenta vojaških novincev ne bodo dovolili brez narodnih konccsij. Tudi avstrijski državni zbor se bo še pred razpustom bavil s to predlogo, ki pa bo definitivno rešena še le tedaj, ko bodo na Ogrskem premagane vse težkoče.
NAMERAVANI SAMOUMOR KITAJSKEGA CESARJA.
Govori se, da je skočil kitajski cesar v neko jezero v jezi, ker sc prepočasi vrše upravne izpremembe. Kitajsko dunajsko poslaništvo odločno zanikuje nastale govorice.
AMERIKA SI HOČE PRILASTITI KUBO.
Ameriške posadke na Kubi jc zdatno pomnožil general Bell. Na Kubi so pojavljajo po raznih krajih nemiri in plenjenja. Prvič nastopajo ameriške čete samostojno, da zaduše kubanske nemire. Sklepajo, da si prilastč Zedinjene države Kui>o, ker kubanske civilne oblasti nc morejo samostojno vzdržati na otoku miru.
RUSIJA.
Vlada jc poostrila predpise glede ua struženje meje in na revizijo potnih listov.
Grofa Ignatijeva jc umoril učenec Fied-lerjevega zavoda v Moskvi. Fiedler jc vodil lani moskovsko vstajo.
Na harkovskem kolodvoru jc vrgel neki potnik bombo. Dva potnika sta bila ubita, več pa ranjenih.
V	Irkutsku so zaprli iz 18 mož obstoječi odbor socialne revolucionarne stranke.
Glede na po nemirih v Rusiji oškodovane iuozenice je izjavila ruska vlada, da nc plača nobene odškodnine.
Iz volivnih imenikov ic črtala vlada v novgorodskcm volivnem okraju predsednika prve ruske dume Muromceva, v moskovskem pa njegovega zapisnikarja Kokošjim, ker sta podpisala viborški oklic.
V	Rigi je nameravalo orožništvo prijeti na kolodvoru dva rcvolucionarca, ki sta pa streljala in pobegnila. Policija jc izvedela za niuno skrivališče in se podala z vojaštvom pred poslopje, da prime revolucionarje. Vnel se je takoj boj. Revolucionarji so ustrelili nekega detektiva, ranili pa načelnika policije, enega detektiva, tri vojake in dva policista. Ko so končno zasedli poslopje, so dobili v njeni tri ustreljene može in neranjeno žensko z dvema otrokoma. Dobili so tudi orožje, deset kilogramov dinamita in črke. Zaprli so mnogo oseb.
V	Omsku sta dva neznanca na cesti umorila gubernatorja Litvlnova.
Baje so se revolucijonarji v Helsingforsu zmenili z moštvom neke ruske bojne ladje, da bodo pomorili na njej vse častnike, potem pa
z ladjo obstreljevali mesto. Revolucionarji so nameravali uvesti v Helslngforsu komuno.
Vlada pa je izvedela za namero, ki so jo ji izdali in jo jc preprečila.
Oborožena četa se je polastila železniške postaje Miedzyrzez v ruski Poljski, kjer jc ukradla 2000 rubljev.
Na nove volitve v dumo se vlada pripravlja takole: Vsi gubernatorji imajo pravico, za časa volitev zabraniti prodajo časopisov, razširjevanje volivnih oklicev in volivne govore.
V judovski sinagogi v Kerču je vlada odkrila tajno tiskarno.
Rusija. Carski ukaz razpisuje volitve za novo dumo na dan 19. februarja. — General Nebogatov, ki se jc pri Cušimi brez boja vdal .Japoncem, je obsojen na smrt; smrtna kazen je zadela tudi poveljnike treh bojnih ladij. Z ozirom na dolgoletno izvrstno službovanje se jc obsojencem obsodba polajšala v 10-ietno trdnjavsko ječo.
Listek.
Janez Smejavec in čmerna Lizika.
(Reimmichel Marijan.)
S smehom na ustih je prišel Janez na svet in v smehu mu je potekalo tudi vse njegovo nadaljno življenje. Z obraza mu je odseval sam smeh: Lica so bila zelo lepo zaokrožena in so se svetila kakor dva maslena hlebčka; vsako lice je imelo tudi majhno in nežno jamico, ki sc jc v njej neprestano skrivalo čudno, nerazrešljivo smehljanje. Usta so bila vedno veselo navzgor zaokrožena; da bi jih bil zaokrožil navzdol in jih nakremžil, tega Janez ni mogel. Ko so ga nesli h krstu, takrat je Janez prvič pokazal svojo zidano voljo. — Večina mladih Zemljanov namreč, ko pokusijo pri krstu blagoslovljeno sol, nategne slovesne strune, a nc strun veselja, ampak strune žalosti: Jokajo Stvarniku v zahvalo. I3ri Janezu jc bilo drugače. Ko mu jc duhovnik vsul na jezik par zrnic soli, jih jc Janez povžil z veliko slastjo in sc oblizal, kakor za bonbončki, in takoj je spustil jasen in vesel smeh s svojih ust, da sc jc zasmejal tudi duhovnik, boter, botra in cerkovnik. — Smešna narava Janezova se jc kazala vedno bolj, čimbolj se je Janez staral. Smejal sc je doma, smejal se je v šoli. smejal se je v cerkvi, smejal sc je v družbi, najbolj pa, kadar je bil sam. Smešno sc mu je zdelo vse. Vsaka preklja in vsak kamen, vsak črviček iu vsaka muha, vsak šum in vsak glas je spravil Janeza v smeh. Da, tudi ob takih prilikah, ko drugi jokajo in prelivajo solze, ko se tresejo od strahu in bojazni, tudi takrat se ie Janez veselo smehljal. Jokal menda Janez ni nikoli. — Pač! Enkrat ga jc učitelj v šoli kaznoval radi njegovega smeha, in takrat je bil Janez malo zastokal. Naenkrat pa se mu je zjasnilo obličje in zasmejal se je na ves glas. — Zakai? — Ker je švignila učiteljeva šiba Janezu mimo roke in zgrešila svoj cilj. Tudi učitelj se je zasmejal in kazen je bila pri kraiu. Videl ie, da ničesar ne opravi. Sploh je Janez s svojim smehom vsakogar spravil v dobro voljo. Kdor ga je videl, se je moral hote ali nehote smejati tudi sam in zato je bil Janez vedno v veseli družbi.
A krivico bi delal Janezu, kdor bi mislil, da |>od njegovim klobukom, boljše rečeno, v njegovih možganih ni bilo vse v redu. Nikakor ne! Janez ni imel niti kolesca premalo, niti kolesca preveč — bil je pravi človek, pameten
človek, samo smeh mu jc bil prirojen. Počutil se jc vedno zelo dobro in desetkrat lažje je nosil svojega življenja pezo, kakor jo nosijo drugi ljudje, ki lazijo in stokajo po tem ubogem, jokavem svetu.
Zgodi sc pa na zemlji mnogokrat kaj zelo čudnega. Strnejo sc največja nasprotja: sol in sladkor, jesih in olje, miš iu mačka, žebelj iu oko. Tako je bilo tudi v Janezovem življenju
Janez Smejavec sc je seznanil s čmerno Liziko, ki ji žolč nikoli ni miroval. — Ne upamo si Lizike dostojno naslikati, ker nismo kos taki nalogi; mimogrede naj Ie omenimo, da je bil njen obraz pust in žalosten, kakor pepelnična sreda; bila je kakor živ sod jesiha, kakor živa, utelešena lesnika. Jezila se je nad vsako iverjo, nad vsako muho na steni, prav kot se je Janez podobnim stvarem le smejal. Lizika jc vedno zatrjevala, da je bolna, da se icj je žolč razlil in da se po njenih žilah pretaka pol žolča, pol krvi. Ko je Janez slišal o Lizikini čudni bolezni, se je zasmejal in rekel: »Bomo videli. Zolč ji btrni kmalu odpravil.«
Prišla je snubitev, in Janez in Lizika sta se vzela. Zc pri svatbi je bilo nekaj za jezo, nekoliko pa za smeh. Lizika ni hotela reči »da«, ker je duhovnik za zvestobo prašal najprej Janeza, ne pa nje. Janez se je zakahljal na ves glas; vzel je iz žepa robec in ga tiščal pred usta, da se ne bi smejali tudi drugi svatje in ljudje v cerkvi. — A v novem stanu bi bil gotovo prešel Janezu smeh in vsa njegova blaženost, če ne bi bil tak veseljak že od rojstva. Cmerna Lizika je dovolj skrbela za to, da bi sc mu bili pobesili lepo navzgor zaokroženi ustnici in dobili žalosten izraz, pa njeno prizadevanje jc bilo vendar zaman.
Lizika jc ropotala po hiši kot vihar in grom. Nič ji ni bilo po godu. Jezila se je, ker je bila miza bela in pod črn, ker je bila ponev sajasta, okno pa prozorno itd. itd. Posli so odhajali vsak mesec s svojimi culami; nihče ni mogel dalje časa izhajati s čmerno gospodinjo. Tudi Janez bi bil že davno navezal svojo culo in sc izselil kam drugam, pa se revež ni smel ganiti. Lizi je žolč vedno bolj silil v kri in Janez se jc začel bati, da se ne bi tudi on nalezel te bolezni od svoje vročekrvne ženke.
»Tako ne sme iti dalje... bomo videli, kdo bo zmagal.« Tako je mislil Janez in trdno sklenil, da bode pošteno enkrat zgrabil Liziko in ji izbil jezo. Šel jc v krčmo, da bi tam dobil zdravila zoper strahopetnost in se ojunačil za boj, ki ga je zasnoval proti svoji ženi. Napil sc je. A zdravilo je učinkovalo ravno nasprotno: Junaštva je hotel dobiti v vinu, resnosti in slovesne, neupogljive jeze, a srce mu je bilo boli mehko, bolj popustljivo, kakor prej. Prišel jc domov s smehom na obrazu in srce se mu jc topilo kakor maslo ob solncu, ko je zagledal Liziko. Lizika pa je sikala kot gad in upila: »Pijanec grdi, požrešni, leni... smet umazana, kaj počenjaš?...« Dalje ni mogla, ker Janez se je zasmejal tako na glas in tako močno, da je udušil hripavi glas svoje žene precej prvi hip. Ko ie on nehal s smehom, je začela zopet ona: »2e prej si bil tepec, predno sem te poznala... zdaj si še večji... obraz kakor mesec... in smeja se kakor trapast trot pred Bogom ... Povrhu pa še pij, da boš še bolj neumen!...« Janezu je z ust zopet šel krepek smeh ... »Hahaha, hahaha« itd. se je razlegalo po veži in odmevalo iz vseh kotov, in ženka ie morala utihniti. Prileteli so od vseh strani posli in se smejali in kričali vsak ix> svoje.
Lizika se je umirila za hip, le zdajpazdai je zapihala še od jeze. Potem pa je zbežala po stopnjicah v zgornjico, se vlegla v posteljo, obraz obrnila v zid in ni jela in ni pila, kakor izraelski kralj Ahab v starem testamentu. Na
ta način je mislila, da bo ugnala svojega možič. ka — veseljaka. On pa se je smejal spoda po stari navadi, kar jc Liziko še bolj jezilo. Od jeze je obolela. Večinoma pa je le hlinila bolezen. — Janez je moral po doktorja. Popisal mu je natanko vzrok in posamezne pojave ženine bolezni. Doktor se jc smehljal, potem pa šel v bolničino sobo. Potipal je Lizi žilo in rekel: »Bodite mirni in nikar se ne razburjajte čez mero. Slabi ste in srce vam utriplje nemirno, sumljivo ... Pazite se, sicer vam bo zima dolga!« Zena je prebledela, mož se je zasmejal. — Lizi je šinila v obraz rdečica, ker se je je lotila zopet jeza. Vstala je in upila na inoč: »Lump nekazni!... Kaj ne, dobro bi se ti zdelo, če bi me smrt pobrala in me pokosila? Ne boš!... Nalašč bom ozdravela!...« — In res! Liza je odšla od sobe in je bila zdrava< Zdravnikove besede so na Lizo uplivale izborilo. Ni jih pozabila še dolgo ne. — Od onega časa, ko je hipoma »ozdravela«, je napenjala vse svoje moči, da je vsako razburjenje, ki se ji je spočelo, zadušila precej od kraja. Ko ji je vstajal žolč, se je brž spomnila smrti z dolgo koso, ki ji jo je zdravnik prerokoval, in bila je mirna. Polagoma se je privadila Janezovih smehliajev in njena narava seje čedalje bolj spreminjala in umirjevala. Zolč ji ni nič več vstajal in nazadnje se je ob Janezovem smehu smhljala tudi ona. — Tako jc Janezov smeh premagal Lizin hud žolč. — Liza še zdaj živi in je prav dobra in odjenljiva gospodinja. Če živi tudi Janez, ne vemo. Vemo pa, če se ne smeia več na tem svetu, se gotovo tembolj smeja v nebesih.
Dobri gospodar in zlobni vrag.
(Iz »narodnih pripovedk« L. N. Tolstega; poslovenil F. B.)
V starih časih je živel bogat gospodar. Vsega je imel v izobilju. Mnogo hlapcev mu je službovalo. In hvalili so hlapci dobrega gospodarja, rekoč:
»Pod milim nebom ne najdeš boljšega gospodarja, kakor je naš. Preživlja nas, gorko nas oblači in z delom nas nikdar preveč ne sili. Nikogar ne zmerja in na nikogar se ne jezi, kakor delajo drugi gospodarji, ki mučijo svoje hlapce hujše kakor živino; kaznujejo jih za vsako malenkost, naj so krivi ali nedolžni, in nikdar jim ne privoščijo lepe besede. Naš gospodar pa ravna in govori z nami kakor sc spodobi. Pravzares, ne želimo si boljšega življenja.«
Tako so hvalili hlapci svojega gospodarja. In glej, to je razjezilo vraga, da žive hlapci dobro pri svojem gospodarju in ga ljubijo.
In premotil je vrag enega izmed hlapcev, ki mu je bilo ime Aleb. Premotil ga je in mu naročil, naj pridobi tudi druge hlapce. Ko so nekoč počivali hlapci od dela in hvalili gospodarja, tedaj se je dvignil Aleb in jim je prigovarjal :
»Po nepotrebnem, dragi prijatelji, hvalite dobroto gospodarjevo. Delaj vragu po volji in tudi vrag te bo hvalil. Ali svojemu gospodarju pošteno služimo in v vseh rečeh delamo, kakor on hoče. Da si le on zmisli kako reč, že storimo to; misli njegove uganemo. Zakaj bi se torej on ne razumel dobro z nami? Toda... nehajte enkrat delati po njegovi volji, storite mu kaj hudega, in on bo kakor drugi zli gospodarji, poplačal zlobo z zlom.«
In sporekli so se hlapci z Aleboni. Sklenili so z njim stavo. Ako ne bo Aleb mogel razsrditi svojega dobrega gospodarja, izgubi svojo praznično obleko, ako pa se mu posreči, obljubili so mu ostali hlapci vsak svojo praznično obleko in so obenem zatrdili, da ga bodo
varovali pred .gospodarjem, ako bi ga hotel kaznovati.
Sklenili so stavo, in Aleb je obljubil, da drugo jutro razsrdi svojega gospodarja.
Služil ie Aleb pri svojem gospodarju za ovčarja in jc čuval drage plemenske koStrune.
In glej, ko je prišel drugo iutro gospodar z gosti v ovčnjak in jim pričel razkazovati svoje liubliene koštrune. mignil ic vragov najemnik Aleb svoiim tovarišem: »Oleite, zdaj bom razkačil gospodaria«. Zbrali so sc vsi hlapci, da glednio skozi vrata in čez ograjo, vrag na ie zlezel na hruško in ic raz nio gledal v ovčjak, kako mu lio služil njegov najemnik.
Hodil ie gospodar po dvoru ter razkazoval gostom ovce in jagnieta. pokazati jim jc hotel tudi svoiega naibolišega koštruna. »Pobri so« — nravi — »tudi drutri koštruni. p on' z debelimi rocovi se nc da preceniti; ljubši mi ie kakor punčica v očesu«. riost:c plpd^io po čred:. a nc moreio zapaziti dragega koštruna. Komaj sc nekoliko ustanovilo ovce. žp i'h požene vragov najemnik, kakor bi t" deH s'u-čaino. nanrei. in vse ovce se pomešaj" Onstie ne moreio r.nzhrnti nravega koštruna. To cp ic zdelo eosnndnriu že nreveč in znto reče: »Aleb. liubi moj. ujemi debclorogcga ko-šlrunn !«
Dr> mu ic le namicnil cosnodar. že ic sko-č:l Aiph tiVor lev med k"štriine in >e zngrnbil paidrnžlpn-n 7n volno. Medtem na ic priicl z drn<*o rr4-o koStrimn 7n Ipvo zndn.io nogo, dvicnil rrn 'r nr^d gospoda ripvimi oč'"i v zrnk, potpfml trni noen nav7irnr — in nnniln ie noga koštrunova kakor trska. Pod kolencem io ic zlomil.
7.'''ipketnl ip koštrnn in ;p pni na nrednie noge. no«t!r in hlnpri so sp mzžalostili. vrag pn sp ip 7^krohotal. ko ic videl, kako umno ie izvršil AIpIi svoic delo.
Gosnodariu so sc oči potemnele in čelo sc ie nacrbančilo; plava mu ic klonila navzdol, in niti besedice ni zinil. Molčali so tudi gost'c in hlanci . . .
Čakali so. kai bo. Gospodar ie pomolčal. nato ic stresnil z trlavo. knkor bi sp hotel otresti crešnih misli. In dvignil ie oči nroti nebu. 7sr i n i I c so pnbe s čela: nasmehnil se ie gosno-dar in nocrlcdal liubczniivo Aleba: »O Aleb, Aleb! t v oi trosnodpr ti ic velel. da me rnz'czišt toda mo i crosnodnr jc nmneiši od tvoicera. Ti nisi mene razsrdil, a in z bom rnzsrd'1 tvoiega posnodnria! Ti si hotel. Aleb. da te kaznuiem in snodim iz službe: toda vedi. jaz te np bom kaznoval in nc bom tc snodil iz službe. Tnknl vpričo postov ti vse odpuščam nalašč!« I u šel ic dobri gospodar s svoiimi gosti v hišo.
Vrag pa ie zaškrtnl z zobmi, skočil je z drevesa in se udri v zcmlio.
Nekaj za lovce.
Ooštetov .Taka ie iznašel, kako se nailožie dobi diviega petelina. Niegov recept je tale:
Poidimo pod drevo, kier sedi divji petelin, tiho sicer, a vendar tako da te petelin vidi. Ko si pod drevesom, nekai časa petelina nepremično glej.' Potem pojdi na drugo stran drevesa, petelin bo sedel nepremično a bo obrnil glavo in gledal za teboi. Če greš tako parkrat hitro okrog drevesa, si bo petelin pri tem tako zvil vrat, da ne bo mogel več sopsti in bo padci na tla.
Lovci, poskusite!
Pismo vojaka abstinenta.
Prijatelj abstinenčnega gibanja in vrl po-spešcvatclj naših smotrov nam je poslal pismo, katero mu je pisal vojak-abstinent. Mislimo, da naš prijatelj ne bo imel nič proti temu, ako to zanimivo pismo natisnemo z namenom, da ga pazno prečitajo zlasti naši mladeniči. Pismo se glasi:
Pola, dne 11. novembra 1906.
Dragi prijatelj!
Predno ti nadalje pišem, Te prav lepo pozdravim in Te prosim, da mi nc zameriš, ker Ti toliko časa nisem odpisal. Pa saj veš, kako je tukai, da ni dosti časa, posebno sedaj, ko smo šli vsak dan v Polo na »regiments-ekserzierplatz«. k.icr sem bil cel dan od doma. Zvečer, ko sem prišel domov, sem moral pa snažiti, da sc mi .ic kar v glavi vrtelo. Posebno lepo sc Ti zahvalim za časopise, ki si mi jih poslal in pa za denar, ki si ga po očetu poslal. Časopise pa prav z veseljem prebiramo, nc samo jaz, ampak tudi drugi. Posebno naš »zim-merkomandant«. ki jc prav feist fant, doma s Štajerskega. On sc .ic tudi poprej zanimal za to stvar. Pa tudi dva fanta, Dolenjca iz Velikih Lašč, ki sta bila člana ondotnega izobraževalnega društva, sc zelo zanimata za časopise. Drugi pa so bolj mrtvi. Dva Hrvata imamo tudi, ki pa sta huda socialista.S tema se včasih malo spremo, pa preveč se ne smemo, ker jc tukaj to strogo prepovedano.
Mislil sem. da bom tukai našel prav hud odpor proti abstinenci. Pa. hvala Bogu, mi ni nihče rekel žal besede. Vsi pravijo, da jc dobro tistemu, ki se more zdržati pi:ače. Seveda oni mislijo s tem samo na to. da ima t;ik več denarja, na to pa ne pomislijo, da jc človek bolj zdrav, če ne pije, in pa da se lažje uči. Meni sc vsi čudijo, kako je to, da si jaz vsako stvar lahko zapomnim. Jaz pa se jim stneiem in pravim: »To abstinenca dela, ker nimam od alkohola omamljenih možganov.« Drugi, ko pridejo z vežbališča domov, se nekoliko osna-žiio, potem pa brž v kantino nad vino ali pivo. Zame pa je voda dobra. Potem pa vedno kateri pravi, da ga glava boli ali da ima »mačka«. Pri meni vsega tega ni. Z Bogom vino in pivo, za vselej proč od mene!
Da, dragi mi Francelj, nc morem sc Ti dovolj zahvaliti, da si me rešil kralja alkohola. Sedaj šele dobro spoznam, kaj je zame abstinenca. Zato pozdravljam abstinenco vsikdar in povsod!
Drugače pa sedaj snažimo topove, kar smo nehali streljati. Posebno mi, kar nas je rekru-tov, sc moramo prav dobro krog njih plaziti. Na vseh svetnikov dan smo imeli prisego. Bil je žalosten dan. Zjutraj ob 5. uri smo šli na ladjo. Strašno jc grmelo in treskalo. Zraven pa vihar tak, da štiri ure nismo mogli nikamor naprej. Morje je bilo grozovito razburjeno. Ko smo odrinili, smo se tako zibali semintja, da sem mislil, da ne bom več suhe zemlje videl. Ko pa srno prišli v Polo, sem bil tako moker, da jc vse od mene teklo. Cisto premočen sem bil. Ene so odnesh iz ladje kot mrliče naravnost v bolnišnico. Še premakniti se niso mogli nikamor. To vse je storilo morje. Tako je bilo ta dan. Pri vas ste žalovali na grobovih, mi pa na morju. Vi ste gledali mile, prijazne lučicc, a mi pa pogubne morske valove, ki so butali ob ladjo.
Zdaj Te pa vprašam, ali Ti naj pošljem časopise nazaj, ali naj jih tukaj shranim. Obenem Te prosim, če imaš še kaj takšnega berila, mi ga pošlji.
Prosim Te. da mi ne zameriš, ker Ti tako slabo pišem. Pisal sem pismo na kavaletni, ker drugod ni bilo prostora.
Bog Te živi!
Tvoj prijatelj
N. N.
Priobčili smo to pismo celotno, brez sprememb, kakor nam ie bilo poslano. Pismo jc pisal prenrost fant-abstinent. Kaže nam pismo mnogo zdravih misli in veseli smo fantov, ki tako mislijo in delajo, kot naš neznani prijatelj — voiak-abstinent.
Posojevanje strojev. V Londonu na Angleškem sc snuje družba za posojevanje različnih strojev. Svoje delovanje prične z novim letom. Stroje bodo posojevali raznim podjetjem in kmetovalcem. Pogodba za izposojene stroje"se stori za en četrt, pol leta ali tudi celo leto. Naicmščina se bo plačevala naprej. Vozil no plača, kdor si stroje izposodi. S tem podjetjem incniio povzdigniti obrt, posebno pa kmetiistvo. Vsak bo lahko ccno dobil stroj na prsodo: posamezen človek si ne more nabaviti stroiev, dasi .jih rabi. ker so predragi. Posojevalo se bo tudi razno poljedelsko orodje. da sc pomaga kmečkemu stanu. To pod-jetie naj bi š rilo — tako menijo, — svoje dclo-vanie no vsem svetu, bilo naj bi mednarodno.
Mlekarstvo na Predarlskem. Leta 1905/06 je bilo na Predarlskem 143 mlekarn in sicer 70 zasebn h in 73 zadružnih. Največ so se pečale z izdelovanjem sira. Celoletno delnic Ic 17 mlekarn, druge nn samo 5 do fi mesecev. Za liter mleka se ic dobilo navadno 12 do 30 vinariev. V nekaterih mlekarnah pa so dobivali še več.
Zadriife za raznečavanie sadla na Francoskem. Zadniih 30 let se jc sadinrstvo na Francoskem zelo novzdisrnilo. Pnnska dolina ic pravi sadni vrt i" nrpsirhiiie s sadiem srednji in severni del Francoske. Angleško. Bclgiio in Nemčijo. Pridcluipio naiveč češnje, jabolka, hruške, slive mnrplVe. iafode. maline in ribezen. Na železniški nrogi Pariz-I ion se izvozi na leto 9 do 11 milionov kil različnega sadja. Da sc pa izvoz sadia pomnoži in pospeši, deluje sc na to. da se osnuje kolikor mogoče veliko zadrug za prodaio sadia. Dobiček in stroški naj bi se razdelili po raz-merju blaga, kolikor ga jc posamezen član oddal zadrugi. Sadic nai bi se razpošiljalo v lila-divnih vagonih, kar ie le mogoče potom zadrug. Posamezen sadicreicc nima sadia za cele vagone. Prometni stroški bi bili tudi ccneii. ker bi se sadie potom zadrug v cclih vagonih odpošiljalo kot tovorno blago. V dobrih sadnih letinah, ko je cena sadja navadno nizka, bi zadruge same določevale ceno, ker bi pošiljale na trg lc potrebno sveže sadic. drugo bi pa oddale tovarnam, ki se pečajo s sušenjem in konserviraniem sadia. Sedni jc na Francoskem že 39 zadrug, ki razpečavaio lc sveže sadic in zelenjavo.
Zasaianie sadnega drevja. V Krefeldu na Nemškem ima ondotna kmetijska podružnica navado, da vsako leto 15. novembra na novo nasaia sadna drevesca. Ta dati razdeli 1000 drevesc nipd učence zadniega šolskega razreda. da jih vsnde. Jamo morajo izkopnti že 14 dni noorei. Med teni časom na se poučujejo v šoli. kako ip saditi sadna drevesca iu knko ic skrbeti zanič. Omenieni dan ima podružnica tudi svoic letno zborovanje. Udie so navzoči pri sad;tvi drevesc in nri sku.šnii učencev o sadie reji. Za skunno prodaio sadia je važno tudi to. da sc zasaiaio drevesca ene vrste. — Ta navada, da se sadi sadno drevje v enem kraiu določen dan. ie dobro znana v Ameriki. V Nebraski so v 15 letih na ta način zasadili nad 300 miljonov sadnih drevesc. Ali bi se ne dalo to posnemati tudi pri nas"5
Razgled po domovini.
Naročajmo »Domoljub«. To leto, ki se je že pričelo, nam prinese važne naloge, imenitne dolžnosti! Splošna volivna pravica, ki bo uzakonjena gotovo kmalu po Novem letu, bo dala vsakemu državljanu nove politične pravice, nove politične moči. In takoj tudi dobite priložnost, da izrabite te nove moči v volivnein boju, ki se bo vršil prve mesece prihodnjega leta. Treba, cenjeni somišljeniki, da sprejmemo ta boj dobro pripravljeni, podučeni
0	svojih namerah, urejeni v svojem nastopu. Za vse to pa je vam neobhodno potreben političen list, ki vas obvešča o razmerah v državi, v slovenski domovini in posebe v naši deželi. Potreben vam je list, ki vas spominja vaših političnih dolžnosti ter vam daje navodila, kako jih izvrševati. Vsem tem nalogam bo ustrezal vaš stari prijatelj »Domoljub«.
1	oda katoliški Slovenci! Vaša dolžnost je tudi, da agitirate. Za svoje prepričanje, za svoje ideale skušajte pridobiti še druge ljudi, s katerimi prihajate kakorkoli v dotiko. A najboljše agitacijsko sredstvo je političen list. Zatorej širite »Domoljuba«! Zakaj s tem širite ideje, za katere smo vzajemno vneti. Ako bo skušal vsak dosedanji naročnik našega lista pridobiti saj šc enega novega, bo s tem silno poskočilo število naročnikov in s tem bo storjeno mnogo dobrega dela. Prosimo torej vse somišljenike, naj store sedaj začetkom novega leta v tem oziru svojo dolžnost.
Svoji k svojim! Po tem geslu naj se ravna v novem letu vsak bravec »Domoljuba«. Nikdo m dolžan svojega denarja nositi trgovcu, gostilničarju, ki je naročnik liberalnih listov, ki blatijo kmeta in delavca, ki neprestano grde in sramote sv. vero in ravno v tem času odobravajo preganjanje Cerkve na Francoskem.
Naše delo. Nedavno ie izdala krščansko socialna zveza v Ljubljani svoj društveni koledarček, iz katerega posnamemo več važnih j podatkov, ki pričajo, da naše ljudstvo napreduje v izobrazbi od leta do leta. »Slovenska krščanska socialna zveza« spaja danes 155 društev; od lanskega leta jih je prirastlo 22; nekaj se jih ravno sedaj ustanavlja. Lansko leto so štela 9720 članov. Za letos imamo pa te-le statistiške podatke, število članov in knjig pri društvih, ki letos niso poslala nobenega poročila, smo povzeli iz lanskega koledarčka. Od 31 društev poročila še niso došla, a kar je došlo, polje moči in upanja. Vseh članov je 11.096 (med njimi 7107 na Kranj- j skem); žensk je med temi 3010. Od lanskega poročila so priredila društva 390 predavanj, 147 veselic, 171 dramatiških predstav, 88 izletov. Pevskih in godbenih zborov imajo 77, med njimi 24 tamburaških in dva godbena. — Knjižnice štejejo 30.739 knjig; čebelični promet znaša 32.557 K 29 h; zastav je 23. Več društev daje podpore obolelim članom; nekaj jih ima že svoje lastne domove. Tako govore številke! Ni jim treba mnogo dodajati. Svobodno, na čelu samopomoči in osebne požrtvovalnosti osnovana organizacija, ki se zrcali v teh številkah, pomenja za naš narod veliko kulturno silo, svoje vrste edino, brez tekme. In ta kulturna sila se sestavlja iz globokih n ravnih sil dejanske ljubezni do naroda in marljivega dela.
Predavanje »Slovenske krščansko socialne zveze«. V torek dne 18. decembra je jako zanimivo in poljudno predaval v »Slovenski krščansko socialni zvezi« i. Po rile s n i k o potrebi knjigovodstva v družini. Prihodnje javno predavanje bo v torek 8. januarja točno ob pol 8. uri zvečr. Predaval
bo g. dr. Fran Dolšak. Nadaljna predavanja so obljubili; 15. januarja dr. Aleš Uše-ii i č n i k, 22. januarja prof. Evgen J a r c, 22. januarja kanonik S u š n i k, dne 5. februarja dekan Anton K o b 1 a r, 12. februarja prof. A. J are, 19. februarja prof. Knific, 12. marca Janez K a I a n. Obljubila sta predavanji še dež. in drž. poslanca Fran Povše in dr. Ignacij 2 i t n i k. Prihajajte k tem predavanjem v obilnem številu!
Premilostni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je na sv. Štefana praznik po slovesnem opravilu v stolnici inštaliral novega stolnega prošta mil. g. Janeza S a j o v i c a. Pri slovesnosti je bilo navzočega premnogo občinstva.
Samoumori se ponavljajo zadnji čas v Ljubljani. Na en dan so ležali kar trije samomorilci v mrtvašnici pri sv. Krištofu. Pretekli teden se je «besil v drvarnici agent Karol L a j b I i n. Po veri je bil protestant. Napravil je oporoko, v kateri je zapustil nekaj stotakov za stolpno uro v protestantski cerkvi. Možu se je vsled nezmernega vživanja alkohola zmešalo.
Velik sneg je zapadel po Ljubljani. Ker ne morejo priti vsled tega okoličani z živili na trg, jc zavladala silna draginja. Tako n. pr. staneta dve jajci 22 vinarjev. Tramvaj ni mogel voziti nekaj dni vsled previsokega snega.
Pasivni odpor poštnih uslužbencev je trajal le par dni, a je vse delo na poštah silno zaostalo. Vlada se je zbala nadaljnega odpora in je deloma ugodila upravičenim zahtevam poštnih uslužbencev. Skoro vsi listi so stali na strani uslužbencev in zahtevali od vlade, da jim ugodi, le »Slovenski Narod« ni imel za te trpine nobene dobre besede. A kaj so liberalcem mar reveži, da so le sami pri polnih skledah, pa e vse dobro. To naj si slovenski poštni uslužbenci dobro zapomnijo.
Veteransko društvo Kranjska gora je izvolilo soglasno za častne člane veteranskega društva sledeče gospode: Zdravnika dr. Jcsipa Tičarja, kapelaua Antona Čibašeka in nad-učitelja Ivana Petrovčiča, vsi v Kranjski gori. Bog živi naše častne člane! — Veteransko društvo.
Šolska molitev na deželni realki v Pazinu.
Učiteljsko osobje deželne realke v Pazinu se je uprlo razun ravnatelja in kateheta molitvi pred poukom in po njem. V ta namen se je obrnilo do najvišje deželne šolske oblasti, ki je pa predlog odbila. Učiteljsko osobje pa še noče odnehati.
Grozen prizor se je nudil 24. p. m. ob pol 5. uri zjutraj prestrašenim prebivalcem ob Graški cesti v Mariboru, katere je iz spanja zbudilo klicanje na pomoč. V hiši št. 24 stanujoča zasebnica gdč. F. K- je namreč v hipni pomotenosti hotela končati življenje ter skočiti z okna v drugem nadstropju na cesto. Ko je bila z životom že čisto zunaj okna, prebudila se je dekla, skočila k oknu in jo ravno še za roke ujela. Zraven stanujoči dijak D. pritekel je takoj na pomoč ter jo prijel za obe roki, dočim je tekla dekla klicat ljudi in vrata odpirat. Medtem pa je visela gdč. K. skoro deset minut med zemljo in nebom, ne da bi jo bil dijak, ki jo je držal, mogel potegniti nazaj v sobo. 2e je bil popolnoma onemogel in otrpel vsled mraza, strahu in napora, z zadnjimi močmi jo je že držal, da mu ni zdrknila iz rok v gotovo smrt na cestni tlak. V tem groznem položaju so mu prihiteli na pomoč možje s policajem na čelu. Z velikim trudom potegnili so nesrečnico. ki je baje umobolna, nazaj v
sobo. Ves prizor je trajal skoro četrt ure. Z grozo so strmeli gledalci na okno, trepetajoč od strahu, da omaga zdajpazdaj dijak ter spusti nesrečnico v globočino! Vendar je mladenič vzdržal, nesrečnico so rešili in vsi so se od-dehnili, da je bila zaprečena velika nesreča.
Umrl je na novega leta dan v Ljubljani milostni gospod Andrej Z a m e j i c, zlatomaš-nik, infulirani stolni dekan itd. v 83. letu starosti. Pogreb je bil v četrtek ob 3. uri popolu-dne. Več prihodnjič.
Liberalci ponujajo ob Novem letu svoje časopisje liki star jud svoje umaz*ano blago. Pozor pred liberalnimi listi. Prve številke navadno ne prinašajo napadov na vero in Cerkev, da na ta način love naročnike, češ, saj nismo proti veri. Kakor hitro pa dobe gotovo število naročnikov za list, takoj pridejo s pravo barvo na dan in potem se ponavljajo napadi na najdražje naše svetinje. Tako delajo liberalci pri »Narodu«, »Gorenjcu« in »No-tranjcu«, zato proč s temi listi iz vsake spodobne, krščanske hiše!
Gosp. dr ž. in dež. poslanca Pogačnika je imenovala občina Ovsiše za častnega občana. Častitamo.
Dohaja nam vest, da je v Poljanah nad Školjo Loko dnč 20. p. m. umrl oče preč. gospoda ribniškega dekana, 901etni starček Matevž Dohnar, znan tudi večini ribniških župljanov po svojem vedrem duhu, skromnosti in pobožnosti. Dal mu Bog bogato plačilo v večnosti!
Nesreča. Na Dobravi, postaji bohinjske železnice, se je na sv. Štefana dan zgodila velika nesreča. Neki delavec, ki je na postaji odmetaval sneg, se je zvečer vračal domov. Da bi bil hitreje doma, je šel skozi predor. V predoru pa ga dohiti brzovlak, ga vrže v stran in mu polomi rebra. Hude bolečine trpečega reveža so s ponočnim vlakom odpeljali v goriško bolnišnico.
Našim izseljencem'v svarilo. Ministrstvo za vnanje zadeve je izdalo odredbo na politične oblasti, ki naroča opozarjati občuistvo na zle posledice, če bi kdo hotel se izseliti v Ar-gentinijo in sosednje pokrajine. Tam namreč n. nikakega zaslužka ne v tovarnah, nc v drugih podjetjih, nič sveta za obdelovanje, niti spioii primernega deia za naše kmetsKe in delavske sloje .Torej, pozor!
Nesreča ali samoumor. V nedeljo, dne 23. decembra, ob pol 1. uri ponoči, je šel po železniškem tiru postaje Jesenice okoli 50 let star mož. Nasproti mu ie prihajal vlak. Strojevodja ga jc opazil m žvižgal, da bi opozoril moža na vlak. Toda mož je šel dalje in snežni od-metalec ga je zagrabil in vrgel v jarek, kjer je v kratkem izdihnil dušo. Kdo je ta mož, še ni znano.
Izdani slovenski interes'. Pri občnem zboru zveze bolniških blagajn v Trstu so ljubljanski socialni demokratje sklenili zvezo proti slo-vensko-hrvaški stranki. Socialna demokracija jc pokazala, da so ji ljubši Italijani, nego krvni bratje delavci. Slovencev in Hrvatov je bilo 16, Italijanov in socialnih demokratov 18. Žalostno ie to! Naj le še pride Kristan in farba dalje, da je narodnjak; ta zveza z Lahi je najlepši dokaz, koliko je našim slovenskim socialnim demokratom mar narodnost in slovensko delavstvo.
Slovenščina in finančno ravnateljstvo. Pritoževala se je nedavno neka kmečka ženica
rekoč: »To-le sem dobila, pa ne vem, kaj je, ker ne zastopim!« — bil je nemški intabula-cijski sklep finančne proknrature, rubež terjatve in poziv, naj se o dolgu izjavi v štirinajstih dneh. Ali ima tak sklep sploh kako veljavo, če se stranki pošlje v dobri vednosti, da ga ne razume. Ali bi ne bilo vse eno, če bi se poslal prazen nepopisan papir? Čemu pa se izdajajo sklepi, ako ne zato, da bi se sklepi razumeli? Poživljamo vse prizadete stranke, da se v bodoče v enakih slučajih zglase pri uredništvu »Slovenca«, da stori potrebne korake in napravi konec takemu postopanju!
Pr hodnie državnozborske volitve se bodo vršile v drugi polovici meseca maja.
Umeščen je bil na župnijo Budanje na Vipavskem č. g. Janez Debevc, dozdaj upravitelj ravnotam.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Vrlo dobro se je sponesla na
sv. Štefana dan božičnica dekliške družbe. Nad vse krasne so bile skupine „angelovo oznanjenje" angeli in pastirci, rojstvo, sv. trije kralji. Zelo lepo je deklamovala učenka Minka Grm ova božično pesem — in prav dobro so se postavile druge igralke. — Le naprej tako. Da bodo tudi drugi mogli k božičnici, se bo ponovila dne 6. januarja na praznik sv. treh kraljev ob 4. uri Vstopnina pa znaša le 20 vinarjev. Pridite in poglejte.
g Snega je do 70 cm visoko, in sedaj (28.12) ko vam to poročam — gre kakor za stavo.
g Les pridno vozijo Bohinjci z gora, ki so ga letos prodali. Zaslužek je dober — a delo težko in pogosto nevarno.
g Mnogo črnih vranov je prignal sneg blizu vasi in čudno je gledati lačne siromake, kako komaj čakajo, da kaj dobijo za prazni želodček.
g „Sv. Nežo" igrico prirede dekleta prav kmalu, kakor čujemo in fantje imajo tudi nekaj na vrsti.
Sreča v nesreči. Dne 15. decembra je peljal Martin Dobravec hlode iz »Praz-nice" po neki strmi poti s svojo mlado kobilo. Ko pride do nekega hudega klanca navzdol, začne kobila leteti. Voznik skoči na hlode, da zgrabi za oje — a med tem pade kobila čez ribniški most v 15 metrov globok prepad. Gospodarja primejo hlodi za obleko in ako bi se ista ne bila pretrgala, bi padel tudi še on notri. Sreča je bila, da je bilo ondi dosti ljudi, da so mu kobilo izvlekli nepoškodovano. Toraj vozniki, ki vozite po gorah, treba je, da pazite I
Najstarejši mož je umrl v naši srenj-ski fari pod imenom stari „Sodar", kateremu je malo manjkalo do 100 let starosti.
Prvo adventno nedeljo je predaval v našem katoliškem izobraževalnem društvu
častiti gospod Franc Steržaj, kaplan v Srednji vasi o razdejanju Jeruzalema. Naj bi nam še večkrat kaj lepega pripovedoval v našem društvu.
Mraz je sedaj v Bohinju, kakor v Sibiriji, saj je tudi ravno prav snega za mraz. Bohinjci smo ga vajeni.
Naša pošta ima še vedno samo nemški napis. Ali smo na Pruskem?
g Kobila je padla 16. grudna Martinu Dobravec iz Cešnjice kakih 20 metrov globoko raz most, ki veže Uskovnico in Praprotnico. Pozno zvečer je šlo kakih 30 mož po njo — in srečno so jo izpeljali in potegnili po dolgem trudu — nepoškodovano. Vredna je 900 kron.
g 150 Domoljubov — največ v blejskem in bohinjskem kotu je bilo v Srednji vasi. To je častno mesto in število. Zato nihče ne odnehaj — ampak vsak pridobi še nekaj novih, da bomo zanaprej tudi prvi.
g Mnogo lesa so že privlekli iz gora, ker je ugodno vreme. Zaslužek pri lesu ni ravno slab.
g Božičnica za vse ljudi bo 6. januarja ob 4. pop. za vse, ki bi jo radi videli. Vstopnina je 20 vinarjev. Cisti dobiček je namenjen za novo zastavo izobraževalnega društva, žbo praznik Brezrnad. Spoč. Dev. Marije. Po-
Izpod Grintovca.
Iz Brnika se nam poroča, da zastopnik kmetov na liberalnem shodu 15. novembra v Ljubljani, „babčev fantek", skuša pri nas zasejati svoj liberalizem, odkar mu ne diši v Cerkljah položiti obljubljenih 500 K, katerih najbrž nima. Umevno je, da se za takega širokoustnega »nimaniča" nikdo v Cerkljah več ne zmeni. Toda mi pa hočemo danes ogledati »neodvisno" delovanje „fantkovo".
„Babčev fantek" je bil 15. novembra na liberalnem shodu v Ljubljani. Liberalcev seveda ni bilo sram, da fantek brez vsakega posestva zastopa liberalnega kmeta. Govoril je na tem shodu in očital liberalcem, da premalo delajo za kmeta, da je treba več storiti za kmeta in ga bodo pridobili za liberalizem. „Fantku" je tedaj brezversko in protiljudsko delovanje liberalcev do zdaj bilo še premajhno in on želi bolj uspešnega pritiska, da bi kmetje postali liberalni kot je sam. Na liberalnem shodu je tedaj izustil „babčev fantek", da ni več »neodvisni nekmet", ampak hoče postati najeti priganjač za polomljeno brezversko liberalno stranko.
Priganjač »fantek« za liberalce iz
Kranja in Ljubljane je že začel svoje delo. Dne 2. decembra je kvasil na Brniku o cerkvenih zapovedih, da jih ni treba spolnjevati. Po njegovem mnenju in po mnenju vseh liberalcev ni treba poslušati pridig in krščanskega nauka. Pozabil je pa povedati, da liberalci tudi božjih zapovedij ne spolnjujejo. Čenčal je tudi o škofovih zavodih, da dijaki jedo samo krompir, zabavljal čez
škofa in duhovne, sploh nobena reč mu ni bila dosti sveta, da bi se je ne bil lotil s svojim jezikom.
Liberalcem nasvetovano delo 15. novembra na liberalnem shodu je že začel. On je na shodu namreč svetoval, da se kmeta tako pridobi za liberalizem, ako se ustanovi posojilnica ali mlekarna, in kmet se je oprime, pri tem začne verjeti liberalcem in tako mu lahko polagoma odvzame tudi vero. Čisto liberalno zvito delo. Postavil je na Brniku star posnemalnik za mleko in šel okrog vseh kmetov, da bi dajali njemu kot liberalnemu priganjaču mleko, namesto „Kmečki mlekarni" v Cerkljah. — Tako je „babčev fantek" prešal mleko, a izprešal ga je samo pri enem birlu. In tako je prav I Stari stroji niso za drugo kot da — počivajo. Nihče ne zaupa „babčevemu fantku" in njegovim starim kolovratom. Kdo bo plačal, bodo odgovorili tisti, ki mu zaupajo. Za odkritja pristnega liberalca „bab-Čevega fantka" smo mu pa prav hvaležni. Na liberalnem shodu v Ljubljani so sklenili liberalci, da se naj krščanski nauk več ne poučuje v šolah in na tem shodu je »fantek" odkril svoje liberalno srce. Od zdaj naprej velja vsak za liberalca, kdor bi podpiral njega pri brezverskem delu, ako mu tudi daje le mleko, mu pušča v svoji hiši govoriti o verskih stvareh, ali ga drugače podpira. Proč z njim in njegovim liberalizmom ! Proč od vsakega, ki mu drži roko, proč od vsake hiše, kjer ima zaslombo I
S Trstenika. Naša majhna trsteniška fara leži bolj skrita pod Storžičem, in vendar jo je zadnje dni iztaknil obrekljivi »Slovenski Narod", časnik, ki sicer med nami nima prostora, in upamo, da se tudi nikoli ne vgnezdi v našem podgorju. Zaletel se je Ia list zlobno v našo trsteniško faro, seveda zato, ker smo »brez izjeme klerikalci" in obenem v našega skrbnega gospoda župnika.
Preteklo leto se je pri naši farni cerkvi veliko naredilo. Vzdignila se je zakristija za eno nadstropje, povišal zvonik za nekaj metrov in napravila se je nova draga bakrena streha na zvoniku in poleg tega smo preskrbeli nove zvonove. Vse to je res veliko veljalo 1 Pa farani so bili že prej na to pripravljeni. Že naši očetje so o tem govorili, da morajo enkrat napraviti nov veliki zvon, in to smo sedaj dosegli. Zdaj imamo še celo četrti zvon. Ko bi ne bila fara za kaj takega navdušena, bi se sploh ne moglo toliko narediti. Tako so pa farani na en dan obljubili 5000 K za zvonove in to tudi dali in še več. Podpirali so nas pri tem tudi prijatelji, zlasti naši trsteniški rojaki gg. duhovni, ki jim bodi izrečena iskrena zahvala. Le z združenimi močmi in trdno voljo je bilo mogoče doseči, da imamo zdaj krasno
zvonjenje in cerkev lično znotraj in zunaj, da smemo biti nanjo ponosni.
Zdaj pa pride umazani .,Narod" s pre drzno lažjo na dan, kakor bi nas bili gospod župnik k temu silili in z blatom omeče župnika in nas farane. Mi vemo, koliko stroškov in skrbi so imeli gospod župnik in „Narod" nam ne bo omajal spoštovanja do našega požrtvovalnega duhovnega pastirja. Sicer pa ni čudno, če liberalci ne marajo vere in cerkve.
„Narod" pa blati tudi vse farane takole: „Župljani se odlikujejo posebno s tem, da je med njimi zelo veliko nezakonskih očetov" — potem tudi nezakonskih mater. To je lažnjivo sramotenje naših deklet in fantov ! Če je kak plevel med njimi, kje je pa vse dobro? — ali tako hudo pa v resnici ni. V Marijini družbi je 60 deklet, skoro vse v fari, in v desetih letih se ni niti ena iz Marijine družbe izpridil i. In če bi se tudi kaka nerednost zgodila, ali jo mar gospod župnik ukaže? »Narod" zagovarja plese, pobija misijone, ščuva zoper duhovnike, da jih ni treba poslušati, zdaj se pa tako hiini l?
„V župniji nimajo niti brizgalne niti bolnišnice. Svoje uboge pošiljajo od hiše do hiše na hrano, a prenočujejo po največ v hlevih. . . Pa kaj vse to ? Saj imajo skrbnega dušnega pastirja!" tako piše „Narod" nadalje.
Za brizgalno pri nas do zdaj ni bilo take potrebe, ker so hiše več ali manj ločene ; pa morda v kratkem kaj naredimo, kadar se bo nam zljubilo in „Narodov" dopisnik nam gotovo ne bo nič pridal. — Reveži so pri nas tako preskrbljeni kakor drugod — občinski kruh je povsod grenak. Ker se „Narodov" dopisnik tako grozno zanima za naše reveže, pričakujemo, da nam bo zdaj, ko bomo delali proračun za reveže občine Preddvor, vsaj en stotak po--slal za siromake. Bolnišnica, ali bolje rečeno norišnica bi pa bila potrebna za tistega dopisnika, da bi ga lahko vanjo vtaknili. — Gospodarji s Trstenika na Gorenjskem : Anton Perne, Janez Perne, Peter Kerničar.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Studeno pri Selcih nad Škofje Loko. Tukaj je umrla dne 6 decembra, previdena s sv. zakramenti, spoštovana Katarina Nastran, stara 23 let, bila je dobra in poštena in vzorna tudi v Marijini družbi. Naj počiva v miru!
• g Iz Št. Vida nad Ljubljano. V nedeljo, 23. dec., je predaval v »Čitalnici« g. kaplan Zabret o Lurdu in nam pri tem podal tudi zelo pregledno sliko francoskih razmer. Zlasti so zanimali poslušalce podatki o vzrokih žalostnih dogodkov zadnjih dni na Francoskem: slabo berilo in pa to, da duhovščina ni iskala stika z ljudstvom ampak z aristokracijo. Go-
spod predavatelj nam je obljubil o francoskih razmerah govoriti še kaj več. Zato mu kličemo: da se skoraj zopet vidimo! — Dvorana je bila natlačena do zadnjega kotička, pa je precej prostorna. — Veliko zanimanje vlada za telovadni krožek. Da bi jih vi videli, te fante, kako polni navdušenja za pravo omiko duha, srca in telesa brez vsakih ozirov na levo in desno korakajo naprej! Da, kdor vidi nje,mora reči: Ako se bodo ti tako odločno držali naprej, potem zasijejo Šentvidu kmalu srečnejši časi! Bog daj srečo! Bog daj pa tudi vedno novih članov, neustrašenih, delavnih!
g Dobrova pri Ljubljani. Leto 1906 se svojemu koncu bliža. Kar pridelke sploh v tem letu zadeva, moramo biti Dobrovčani zanje Bogu hvaležni. Pridelalo se je, izvzemši sadja, vsega za ljudi in domačo živino toliko, da, če Bog stvar blagoslovi, ne bode pomanjkanja trpeti na nobeno stran. Ob ugodnih jesenskih dnevih so se ljudje dobro preskrbeli tudi s steljo in drvi za zimo, ki je sedaj že precej občutna. Povodnji so letos senu in otavi popolno prizanesle; bile pa so pozneje večkratne, a izvan one dne 10. novembra, tudi brez posebne škode. Ta zadnje imenovana bila je ob Gradašici res silovita. Gori v Polhovem gradcu je bila odnesla nekemu revežu celih 115 starih sežnjev drv, ob katerih je upal nekaj zaslužiti. Kupil je bil nekje gori v strmih hribih stoječi les in ga ■/. najetimi delavci med poletjem podelal v drva, Teh mu ie pa voda odnesla dne 10. novembra tega leta 115 starih sežnjev doli po dolini preko Dobrove. Po naši občini so jih ljudje rešili okrog 50 sežnjev, katere so potem revežu odkupili proti primerni odškodnini. — Pri nas je bila ta silna povodenj napravila največ škode Josipu Zorcu, po domače Malnarju, hišna številka 33, ker mu je bila nad mlinom in žago ves iez tako grdo razdrla, da je moral napraviti popolno novega, kar ga je stalo veliko lesa, denarja in pa zamude ob delih v mlinu in na žagi. Zal, da neizprosni fiskus na take nezgode navadno nima nobenega ozira. Za koristne tičke se pozimi po celi naši občini kaj lepo skrbi. Po vseh vaseh in z malo izjemo po vseli hišah pokladajo otroci in odraščeni med zimo na okna in druge pripravne kraje tičkom primerno krmo: bučnih pešk, drobtin, pšena, žita itd. Zares, vse hvale in posneme vredno! Tički so pa tudi postali takorekoč popolno domači. Če jih pokličeš: »Čiv, civ!« te kar obletavajo. Ali ni to res pravo razvedrilo ob dolgočasni zimi? Koristno je pa tudi, ker ob pomladi te drobne živalice pokončajo na milijone sadjarstvu in poljskim pridelkom škodljivih mrčesov ter s tem, kar smo jim ob trdi zimi dobrega storili, nam vse tisočkrat povrnejo. — Srečno, veselo in blaženo novo leto vsem »Domoljubovim« naročnikom vošči in želi Vaš	»Dobrovčan«.
Dolenjske novice.
Iz št. Ruperta.
d Premog nad Št. Rupertom bomo začeli kopati. Preiskavali so namreč, ako bi bil tudi v Št. Rupertskih hribih premog in mogoče v zvezi s Št. janškim, in res so prišli .do prepričanja, da je povsod dosti premoga. Pri vrhu je sicer bolj mehak, a vendar se dobi že tudi tak, ki dobro gori. Sicer so se trije domačini že zavzeli, da prično s kopanjem — toda kedaj se bode pričelo z resnim delom, se ne ve. Pri c. kr. rudarskem uradu v Ljubljani so vzeli dotični okoliš na Ravnih že v posest. Premog tu nad Št. Rupertom je važna točka pri izpeljavi železnice Trebnje-Št. Janž.
d Potreba časa je, da se vsak, kdor more, naroči na »Domoljuba«. Dosedaj so ljudje malo brali, a treba da se bolj potrudimo, ker prišel bo železni konj in morali bomo pokazati, kaj znamo. Vsak star naročnik pridobi tri druge nove in ponosni bomo, da nas je toliko.
d Voščilo za Novo leto: Vsi na delo za dom in za Boga! Vsedobri nam obilo blagoslova da! Možje, mladeniči, ven na plan, n o v o d r u š t v o, že mu sije zore dan !
d Iz Javora pod Ljubljano. Z ozirom na poročilo v »Domoljubu« z dne 13. decembra t. 1. pod naslovom »Iz Javora pod Ljubljano«, blagovolite sprejeti v pojasnilo, da sc tam imenovani Franc Novak n i zadavil. Trije očividci so zatrdili, da so ga videli in slišali dvakrat globoko zdihniti, predno je umrl za mrtvo-udom. — Tudi ni res, da bi se bil ravno tam pred kratkim kateri obesil, pač pa na Žagarskem vrhu, vulgo »Zabjek« — nedeljski lovec — dne 4. septembra t. I., kar je najbrže isti poročevalec časopisju že enkrat sporočil. Poročevalec teh in enakih sporočil iz tukajšnje župnije ne more biti tukajšnji župljan, ker domačin bi se bil skoro gotovo že katerikrat kaj pobahal, kako srečno smo dovršili novo župno cerkev, popisal razne slovesnosti itd., a to njemu ne diši in Boltatu Pepe iz Kudeluga bi rekel: »An bu zmiri gubezdov ta soje«.
d Kako klerikalci kolodvore zidajo. Pod tem naslovom je pisal neki prismojen bedak v »Slovenski Narod" o shodu, ki je bil v Št. Rupertu, in pravi: „Priš!o nas je več na ta shod, tudi mojih somišljenikov je bilo več. Tisti gospod Schweitzer iz Ljubljane pa so rekli: „Ljubi moji kristjani, molite in prosite boga (!), da bi vam gospodje naredili štacjon prav v Šentpetru (I) Molite, molite in prosite boga (I), pa bo dobro šlo." — Tako tolažijo klerikalni poslanci svoje „ovčice." — Da, tako futrate, s takimi izmišljenimi lažmi krmite liberalni osli svoje koštrune. Prav tako, bodo vsaj vsi vedeli, kake lažnike ima »Slovenski Narod" in kako so njegove ovč'ce nafarbane. Ali slišite travo rasti ? Molite, da se vam liberalni možgani ne skisajol
d Obolel je g. dr. Artur Skedl v Škrlj evem za lahno influenco.
d Čebelica v Št. Rupertu je imela v teku štirih mesecev svojega življenja že čez 400 kron prometa. Pripomniti moram, da je »Čebelica" za vse, ne samo za dekleta, tudi za fante je. Zato nosite vsi v ta dobri panj svoje kronice, ne v Krčmo 1 Če boš v starosti brez goldinarja — podoba si zanikrnega dninarja. — V mladosti vse za-piješ in zapraviš — v starosti pa berač sam sebi praviš 1 Zato nosi v čebelico — imel boš jedi dobre skodelico.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Kako je bilo pri nas v starem letu? V
naši fari se jih je s tega sveta ločilo 41, med njimi trije nesrečne smrti. Ena je pri pranju utonila, dva sta pa umrla zaradi žganja. — Poročenih je bilo 11 parov, ki so bili po večini v mladih letih. — Rojenih je bilo 85, med njimi dva mrtvorojena.
d Žalostno pojemanje. Našim liberalcem gre proti koncu. Pri občini so izgubili že ves upliv, kakor so pokazale zadnje občinske vo-
litve, izgubili pa so 20. decembra še upliv pri šoli, ker so iz krajnega šolskega sveta po-medli trgovca Babšek Ivana in Ogorelec Jožefa. Oba sta se čutila previsoka in sta se prelevila v liberalca. Tako je prišlo, da sta nizko sedla, ker sta visoko letela. Pa tudi drugače je to prav! Liberalec naj bo zastopnik liberalcev, ne pa nas! Zato, možje, tudi v novem letu pridno segajte po »Domoljubu«, da boste tem srčneje segli tudi po liberalcih, kadar bo treba. Liberalec naj nima prostora v nobenem našem zastopstvu!
d Prekanjena sleparica. Urša Selan, kočar-jeva žena iz Stare vasi je prišla pred kratkim na Grosuplje k trgovcu g. Alojziju Koprivcu z namenom ga opehariti. Rekla je, da je gostilničarjev^ žena iz Police in da hoče vzeti okrog tisoč litrov dobrega vina za praznike. Ker se je obnašala preprosto in na videz pošteno, jc iz trgovca spravila že osem desetakov. Toda pravica ji je bila takoj za petami. Proti orožnikom, ki so jo takoj drugi dan prijeli, se jc obnašala tako hladnokrvno, kakor da bi to nič hudega ne bilo — svojega moža pa, ki je ni hotel zagovarjati, pa je pošteno oštela, češ, tako zna mož držati z ženo.
d Pogovor dveh zajcev. Bilo je na Rusovi senožeti. Uhač, star zajec krivega nosu in sivih trdih brk, pokliče na pogovor rejenega zajčka Petača. Za prigrizek sta imela zmrzel koren, ki ga je Uhač po noči ukradel pred skednjem. Uhač zaradi starosti ni obrajtal trdih jedi, zato jc kosilce privoščil Petaču in občudoval njegov dobri želodec. Vmes pa je poprijel za besedo in začel modrovati: »Petač, ali si klerikalec ali liberalec?« — Mladi Petač osupne. Vedel ie namreč, da je Uhač silno nagle jeze iu da ga razburi količkaj nepovoljen odgovor. Zato pomisli in reče: »Doslej še sam ne vem, kaj sem. Prosim torej vas, da mi kakor skušen mož svetujete, česa naj se poprimem.« — l ak ponižen odgovor jc pogladil rebra starega Uhača. Precej nasrši brke, jih z levo taco popravi, Petača ostro pogleda in pravi: »Četudi večkrat kmete na polju poslušani, kako neumni so liberalci, vendar je v sedanjih razmerah za zajčji rod najboljše držati sc liberalcev. Ker je liberalce na Kranjskem že vse zapustilo, izvolili so nas zajce za prijatelje, ker imamo dolga ušesa. Gorje klerikalcu, ki bi bil neusmiljen do nas zajcev! Izdali so zato deželno postavo: Skazujte zajcem ljubezen! in hočejo, da bi se te postave držali tudi klerikalci. Ali ui torej tudi za tebe, Petač, najboljše, da si liberalec?« — Mladi Petač pa ni razumel politike, zato ponižno poprosi: »Oče, bolj na kratko mi povejte, kakšen razloček je med klerikalcem in liberalcem!« — Uhač pobesi ušesa in skrivnostno odgovori: »Sicer je sramota, a povedati ti moram: Razloček je ta: Liberalec drži z zajcem, klerikalec pa s kmetom.« — Mladič spoštljivo pogleduje starca in pravi: »Prav imajo, oče Uhač! Saj gotovo iz lastne skušnje govorijo!« — Nato se poslovita in razideta. Ko pa mladi Petač primaha čez grme na grič, reče svoji mladi ženi Petački: »Stari Uhač je znorel ker je na stara leta začel noreti za liberalci. Veš, ravnokar mi je pravil, kako dobrega srca so liberalci do nas zajcev. Bedak pa ne pomisli, da bi liberalci tudi njega takoj zadavili, ko bi mogli.« — Rus pa je čepe za ograjo poslušal ta pogovor in od takrat sovraži vse, kar diši po klerikalcih.
d Dober nasvet. »Kani deneš »Domoljub«, ko ga prebereš?« — to vprašanje velja vsem našim bralcem. Ako si tako stisnjen, da si ga doslej rajši dejal na polico med prah, tedaj sc v novem letu poboljšaj in oddaj ga sosedovim ali žlahti. Vedeti moraš, da je v naših časih razširjanje dobrih časopisov — apostolsko 4»lo,
Iz šentvidskih planjav.
d Pomenljiv dan je bil za Marijino družbo praznik Brezmad. Spoč. Dev. Marije. Počastil nas je preč. g. dr. Iv. Janežič in nanovo sprejel v družbo 37 članic, tako da sedaj družba ne šteje nič manj. kakor 430 udov. Z vidno zadovoljnostjo so poslušali navzoči govornikov jedernat, pomenljiv in obenem zelo pri-prost govor. Želimo le in pričakujemo, da nas g. rojak še večkrat počasti s svojim obiskom. Nepričakovano dobro je bilo ob tej slovesnosti petje novega mešanega zbora, kar je zasluga marljivosti g. organista, kakor tudi požrtvovalnosti posameznih udov zborovih, ki se niso strašili ne slabih potov, ne grdega jesenskega vremena. Tako veselje in zanimanje za petje nam obeta lepo prihodnjost na tem polju.
d Nič bolje ne bi bil mogel biti obiskan zadnji shod katoliškega »Napredka« v nedeljo 16. t. m., na katerem je govoril g. dr. Krek o izboljšanju kmetskih razmer na Slovenskem s posebnim ozirom na našo faro. Soba bila je do zadnjega kotička polna samih možakov in fantov. Le škoda, da za take prireditve nimamo pripravnejših in večjih prostorov. Občna zadovoljnost in pohvala kazala se je že med govorom z neštetimi odobravalnimi medklici, še bolje pa ob koncu govora, ko sc je mnogo poslušalcev veselih obrazov približalo govorniku ob razhodu, da bi mu v zalivalo podali vsaj roko.
d Prazen je strah, da bi se iz naše mlekarne razvilo konsumno društvo, kakor nekateri mislijo. To nam je jasno dokazal na zadnjem shodu g. dr. Krek. Zatorej Sentvidci le brez skrbi in na noge! Ne 800, ampak 3000 litrov mleka lahko spravi skupaj na dan fara, kakoršna je naša, samo zanimanja je treba. Iu kolika bi bila korist od tega! Da pa pristopi naša mlekarska zadruga k »Gosp. zvezi«, je edino pametno in modro, če se hočemo vzdržati, kajti si cr nam preti nevarnost, da nekega lepega dne nimamo nobenega odjemalca, ali pa damo mlečne izdelke za najmanjšo ceno na trg, kar bi nas ugonobilo. Zadružno gibanje, ki je današnji čas tako v probujanju, nas bo osamljene preplavilo, in tako bi ostali i rej ali slej na cedilu. Zatorej le po koncu tudi oni, ki se doslej še niso dvignili :u skupno delo in videli bomo, da je resničen pregovor: Sloga jači. Ugodni vspehi so nam pri skupnem delovanju zagotovljeni.
d Pa naj se oglasi ona kmetska lara, ki bi imela letos toliko Mohorjanov, kakor jih šteje naša. 4U2 udov prinaša letošnji družbeni koledar samo iz šentviške župnije in če Bog da za naprej morda še kdo priraste. Tako je prav. Le naprej, in tudi korak ne nazaj; tudi to kaže napredek za dobro stvar.
d Komaj par tednov je tega, kar sem poročal o smrti Mejačeve matere iz Vel. Dol ob Temenici, že moram z žalostjo poročati o izgubi druge take pristne korenine šentviške. V ponedeljek 17. t. m. izročili smo namreč materi zemlji truplo daleč okrog znanega Jožefa Urabljevca, po domače Plustkarja v 78. letu starosti. V kratkih presledkih zadela ga je že petič kap, a zadnjikrat smrtno. Umrli je bil mož vseskozi katol. prepričanja; zatoraj mir njegovi blagi duši.
d Kaj pa »Domoljub« za naprej? Lepo število jih je prihajalo doslej k nam. Ker si v resnici ne moremo misliti boljšega časopisa za današnje razmere, kakor je ravno »Domoljub«, zato naj nihče dosedanjih naročnikov ne pozabi obnoviti naročnine za leto 1907, pa še kaj novih naj se oglasi. Tudi tu pokažimo, da nismo zadnji na Slovenskem.
Belokranjske novice.
d V Obrhu in na Tančigori se nekateri, mlečnozobi fantje, sramujejo stopiti
v Marijino družbo, kar je Čast in ponos za vsakega poštenega mladeniča in tudi za njihove starše. Drugod jih pa ni sram se slabo obnašati, gospodu župniku nagajati, ponoči okrog razgrajati in trudnim ljudem počitek motiti in druge nelepe stvari uganjati, radi katerih se rrorajo še v zaporu pokorili. Fantje, poboljšajte se. sebi v korist in našemu kraju v čast! •
d Iz Črnomlja. V Beli krajini se še
zmiraj dobijo ljudje, ki zabavljajo čez »Vzajemno zavarovalnico" da nima trdnega stališča in se nekateii le zaradi tega boje zavarovati se pri njej. Toda javne pohvale po časopisih, poslane od pogoreicev, s katerimi je „Vzajemna zavarovalnica" pošteno obračunala, in tudi ne previsoka premija, dovolj jasno spričujejo, kako dobrohotno postopa napram svojim članom. Zatoraj vsi Slovenci, se zberite okrog domače zavarovalnice in proč s tujimi bankami!
Iz krškega okraja.
d Iz KrSkega. V nedeljo pred Božičem se je v tukajšnji bolnici vršila ginljiva bo-žičnica. Bolniški zdravnik doktor Trene je s pomočjo gospe Hočevarjeve in drugih dobrotnikov priredil revežem bolnikom lepo božičnico z jaslicami in božičnim drevescem. Vrlo pri tem dobrotnem delu mu je pomagala njegova gospodična sestra in nekatere gospe iz mesta. Obdarovani so bili vsi bolniki; vsak je dobil nekaj obleke in jedil. Hvaležni so bili bolniKi za božičnico in darila in sta en bolnik in ena bolnica v imenu vseh bolnikov zalivalo izrekla vsem dobrotnikom zlasti svojemu hišnemu zdravniku.
V	osebi doktorja irenca imamo izvrsinega zdravnika, je bil pa tudi že skrajni čas, da je prišla bolnica v tako vešče roke. V božični noči so imeli naši hribci tri požare.
V	Dolih je zgorela hiša Bučarjeva in streha poleg stoječega hrama. Na Raki je pogorela hiša neke ženice. Pri sv. Duhu pa je bila M s požarom združena še večja nesreča. Kako" je tu ogenj nastal, se še za gotovo ne ve. ' Oče in maii treh otrok, ki so s hišo vred zgoreli, sta šla tisti čas k polnočnici. Praviio da so bili otioci brez varuha, zaklenjeni v hiši. Drugi pa zopet, da je bil varuh,
in sicer v staji pri živini. Ko je šel ven in zagledal hišo v ognju je hotel vdreti skozi okno noter da bi rešil otroke, pa ognjeni sopar ni tega dopuščal. Na pogorišču so dobili večinoma gole kosti mladih mučencev, katere so prenesli v mrtvašnico. Čez par dni so jih prenesli na krško pokopališče kjer jih je komisija pregledala, kajti v hTibe jo je zadrževal meter visoki sneg. Žalostni božični prazniki za starše ki se bodo morali vklub veliki nesreči zagovarjati pred sodiščem.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Štange Jož. Ko I a rja iz Poljan — ki je naglo umrl — ni zadela kap. Padel je iz Litije domov grede in se je moral s tem kaj notri poškodovati. — Snega smo dobili toliko, da zemljo pokriva. Pota so slaba, ker drsi. Ljudje so zdravi. Celo leto je le 5 odraslih umrlo. Vreme je pusto. V dolini Štangi - pa imamo že več dni le meglo. Za šolo je prostor odločen na Za-vrlovem svetu. Naš župnik je vže tu 21./12. 30 let, in dela toliko let kot župnik in učitelj vedno v tukajšnji šoli. Res veliko let!
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Izvanredno lepega divjega mačka je
ustrelil lovec Kukec. Ta žival ni tako redka po naših gozdih, kot bi si kdo utegnil misliti.
n Načelnikom igovskega krajnega šolskega sveta je bil izvoljen dne 23. decembra g. .lurij Bavec, posestnik v Igavasi. Castitamo!
n Zapusti nas je dne 2. januvarja c. kr. kancelist v Ložu g. Josip Radolič. Odšel na svojo novo službo v Maribor. Vsekakor privoščimo iz srca gospodu zasluženo mesto, a bol i nas njegov odhod. Kajti g. Radolič je bil res uradnik po volji božji iu po volji ljudstva. l)o strank je bil skrajno prijazen in postrežljiv, v uradu vzorno - vesten, v svojem verskem prepričanju pravi katoliški mož. V šestili letih svojega službovanja v Ložu si je bil pridobil srca vseh. l akih uradnikov si želi naše ljudstvo. »Le pojdi torej, duša draga, — čeprav težko nam jc slovo; čeprav nam teče solzna sraga. — pa drugim boš vcdril oko.« (Gregorčič.)
n »Čebelica« jc v drugem letu svojega poslovanja storila velik napredek. Njen promet jc bil v minulem letu neverjetno velik: 5.714 K 00 vin. V letu 1905 jc znašal njen promet nad tri tisoč kron. Te številke govore dovolj jasno, koliko sc lahko prihrani v malenkostih, če se mladina pridno poslužuje »čcbelic«. Pohvaliti moramo naša varčna dekleta, saj njihov jc večinoma v »čebelici« naložen denar. Šele 2 leti posluje »čebelica«, in vendar imajo nekatere že precejšnjo svotico. Pač res: Iz malega raste veliko! Z novim letom naj sc pridružijo še druge mladenke, pa tudi mladeniči naj se malo bolj sprijaznijo s »čebelico« I
n Drugi občni zbor »k. s. izobraževalnega društva« bo drugo nedeljo meseca januvarja, t. j. dne 13. t. m. Po nagovoru predsednikovem sc bo poročalo o društvenem delovanju v preteklem letu ter volil nov odbor. Člani in članice, vdeležite se občnega zbora v prav obilnem številu!
Idrijske novice.
n »Čipke so letos ceneje«, se sliši večkrat pripovedovati od čipkaric — zakaj vsaj po-gačk ne podraži pogačkovec? Postranski kruh ima Dragotin — bi vendar lahko podražal čipke, da bi vsaj čipkarice dobile nekaj nazaj, kar zanj plačujejo njih možje in očetje na občinskih dokladah. »Od duhovnikov imate samo biro« je govoril Dragotin; od Dragotina pa imajo ljudje davke, ker dobi za svojo francoščino iz občinske blagajne več kot je vredna vsa bira v idrijski okolici. — Debelost se navadno očita
duhovnikom. — a priprost rudar je rekel, da bo Kristan kmalu debel kot Oswald in tudi pod težo Tinčetovo se bolj šibijo noge kot pod težo župnika z Vojskega.
n Težki boji čakajo društvenikov, povedal nam je Ante Kristan na shodu, kar pa smo tudi že sami poprej vedeli. Sicer se pa ni bati bojev s tem možem, ki sc rad veliko usti, stori pa jako malo —• po starem pregovoru: : Veliko kokotanja, malo jajcc«. Tudi rudarji ga že počasi spregledujejo in kadar ga bodo popolnoma spregledali, potem pa hajd! Tinče kakor kafra iz Idrije. Takrat gledaj, da ne pozabiš kakega izmed svojega sorodstva v Idriji! Sicer jc to že Julče enkrat trdil v »Narodu«, pa mi potrdimo. Sedaj Julče nc piše več tako grdo o Kristanu, ker sta si postala gorka prijatelja. Pač: Jcdnako sc druži z jednakim.
n »V cerkvah bomo uč I resnico in pravico«, je rekel Kristan. Imeniten prizor bi bil
diti otroci, ker bi jih samo trgali. Živahna je bila debata o predlogu P. Rupnika, naj se vsak
naroči na »Našo Moč«, o nasvetu Laha, naj društvo zavzame kako stališče nasproti absti-nenčnemu gibanju in naj bi se za fante ustanovil telovadni krožek.
i Katoliško politično društvo za idrijski okraj. V Idriji se je v nedeljo, dne 9. p. m. vršil ustanovni shod katoliškega političnega društva za idrijski sodni okraj. Predlagatelj deželni poslanec Arko je v daljšem govoru tznačil, zakaj je tako društvo zelo potrebno. Splošna volivna pravica je sprejeta, dano s tem orožje katoličanom, da branijo svoje pravice, ali je pa tudi orožje njim v pogubo, ako ga ne znajo in ga nočejo rabiti. To nam kaže zgodovina onih krajev, kjer je to vpeljano. Ravnokar se čudimo žalostnim razmeram na Francoskem. Ta izključno katoliška država je sedaj v takem stanu, da katoličanom jemljejo
f Simon
pač res, ko bi stopil on na prižnico, njegova Marušca pa bi milo gledala izza zakristijskih vrat! Pojdi sc solit, Tonče, otročji si pa res! Potreben si nauka, kakor berač pozimi gorko-te, pa praviš, da boš druge učil resnice ih pravice! Dobro bi bilo, ko bi se obojega sam naučil, da bi ti lahko potem verjeli.
n Občni zbor. Dne 16. decembra je imela »Kat. del. družba« svoj občni zbor. Najprej je prebral tajnik J. Novak svoje temeljito sestavljeno poročilo. Zatem je omenjal predsednik Arko, kako vrlo so se družbenci obnašali o priliki tukajšnjega poletnega visokošolskega sestanka. Blagajnik L. 1'roha je predložil račune preteklega leta, o dohodkih, ki jih je bilo 2,333 K 44 vin. in o stroških, ki so znašali 2.264 K 96 vin. Knjižničar Zevnik je rekel, da v društveno knjižnico po knjige ne smejo ho-
--.____ŽL:
Gregorčič.
njih pravice. Postave kujejo brezverci za verne Francoze. Odkod to? Pri volitvah se niso dosti brigali, kedo bode izvoljen, zato ima njih državni zbor poslance, ki so hudi in ostri nasprotniki krščanskemu življenju. Na nekaterih voliščih le manjkalo le par sto glasov, da bi bil izvoljen krščanski mož, a par tisoč volivcev je doma ostalo. Liberalci in socialni demokrati so šli k volitvi do zadnjega vsi, a mlačni katoličani so pa mislili, saj bodo brez njih tudi opravili in ostali so doma. Res so opravili, volitev se je vseeno izvršila, toda njim v škodo. Tudi Slovenci na shodih govore in v listih pišejo, da bi radi enake razmere dobili tudi pri nas. Izgnali bi radi Boga iz šole in ločili cerkev od države. Kaka pa je vzgoja brez Boga, to ravno vidimo na Francoskem. Statistika kaže, da med 100, radi raznih hutobij
kaznovanih otrok, prihaja iz brezvcrskih Sol 89%, a le 11% je onih, ki so pohajali verske šole. Zato bode treba nekaj ječ zidati, kar gotovo ne bo ljudstvu v prid. Zato tudi nekateri voditelji framasonov pošiljajo svoje otroke v samostanske šole in pri kaki bolezni najemajo redovnice za postrežbo, če tudi po zbornici rohne: »proč s samostani in duhovni!« Pobrali so cerkveno premoženje, ž njim obetali delavce zavarovati proti nezgodam in starosti, govorili, koliko bodo s tem denarjem poplačali državnega dolga. A ko ie letos minister polagal proračun za leto 1907, je izkazal, da bode primanjkljaja 377 milijonov, pa tudi pristavil, da za delavce ne more nič storiti, o ugrabljenem cerkvenem premoženju ne črhne niti besedice. Spravili so ga Judje v svoj žep in država nima nič od tega. Tako se je ogoljufalo kristjane, ker niso znali rabiti orožja splošne volivne pravice. Pri nas vodijo že nad 100 let župniki matrike za državo, izkaze rojenih, poročenih, umrlih, zapisnike za vojaške nabore, za zapuščinske obravnave, nezakonske otroke, pen-zijoniste, invalide, kaznjence, družinske liste itd. preskrbuje cerkev. Ko bi se za to delo plačalo vsaki fari lc 200 gld., bi znašala vsa svota za naše cesarstvo 6.064 milijonov goldinarjev. To svoto je dosedaj cerkev prihranila davkoplačevalcem. Na Ogrskem so pred nekaj leti to cerkvi vzeli in nastavili posebne uradnike. Stane to na leto nekaj milijonov. Je pa to boljše za reveža? Lansko leto so sc vršili nabori za vojake in čudno se je zdelo, kako da ni bilo mladeničev bogatih Judov nič k naboru. Samo v komitatu Zemplin jc bilo nad 1000 mladeničev izpuščenih iz zapisnika, in ko so preiskavah, jc prišlo na dan, da je ta vpisan kot ženska, oni pa že kot mrtvec. Bogatega Juda sin je bil izpuščen, le revežev sin, ki ni mogel podkupiti, je moral k naboru. Kedaj se je kaj taccga slišalo o župnikih? Da, splošno volivno pravico smo željno pričakovali, a sedaj bode treba pa liudem pojasniti, kaj jc volitev, kakšne nasledke ima slaba volitev in to bode ravno oskrbelo naše društvo, ko bode v Idriji in okolici napravljalo shode, na katerih bode pod-učevalo ljudstvo, kako naj obrne splošno volivno pravico sebi v korist. Kristan je oporekal g. dekanu radi opazke o pačenju matrik na Ogrskem, češ, saj jc komaj 8 let, odkar so na Ogrskem vpeljane civilne matrike, prej pa so jih imeli (zraven si je treba misliti: in tudi pačili) duhovniki v rokah; ugovarjal je, da bi Judje bili krivi kakega ritualnega umora. Pa stvar so mu temeljito pojasnili. Za dekanom je nastopil g. Osvvald — med nasmehom Kristanovim — in jc opomnil, da za duhovnikom nastopi zopet duhovnik, da pa ravno to dokazuje, kako potrebno jc novo društvo. Kristan se je vmešaval v nezadovoljnost navzočih s svojimi neslanimi opazkami, pa g. katehet ga je hitro iu krepko zavračal. Nazadnje sc je dala beseda še Kristanu. Izgovarjal se je, češ da ni vedel, da je ta shod — ustanovni, sicer bi ne bil prišel zraven. Potem pa je spustil svoj govor, čegar začetek in konec je bil, da bo klerikalizem poginil, sreda govora pa je obstala iz par fraz in nedokazanih trditev. Nekaterim je bilo ljubo, da je prišel Kristan, zato da bo kaj nasprotoval in se tako pojmi izbistrijo. Nekdo je pa dejal: Grem na shod, samo če Kristan ne bo govoril. Bal se je njegovega praznega besedičenja. Isti dan je bilo sprejetih v društvo 61 udov. Odbornikov je 10: Arko Mihael, predsednik, Janez Kavčič, podpredsednik, Anton Logar, blagajnik.
i Iz Spodnje Idrije. Dne 9. decembra je priredilo bralno društvo letos prvikrat Miklavžev večer v društvenih prostorih. Zanimanje za ta večer je bilo splošno, posebno pri otrocih. Zato pa so bili društveni prostori zasedeni do zad-
njega kotička, vkljub temu, da je bilo vreme skrajno neugodno. Priredila sc je igra: »Dijaška osveta«, ki jc kai primerna za ta večer, zato pa ji jc občinstvo tudi z največjo pazljivostjo sledilo. Po igri jc bilo srečkanje m nato delitev dobitkov po Miklavžu. Otroci sc niso mogli načuditi Miklavžu, ki jc prišel na oder v vsem svojem ornatu. Splošno začudenje in veliko smeha pa je vzbujal velik črn parkelj, ki ie bil prinesel seboj dokaj brezovk in delil uli med otroke pa tudi temu ali onemu izmed odraslih kako ponudil. Večer ic bil prav prijeten iu ob splošni zadovolinosti sc je vračalo občinstvo domov.
Od Pivke.
n Naprednim cestnim možem ilirsko - bistriškega okraja pristoji povedati, da je tudi po cesti Št. Peter-Knežak radi globokih grap zelo nadležna vožnja. Sveti Miklavž jc siccr poskrbel, da so zdaj te nedostatne globine s snegom iu ledom pokrite, prišel bo pa tudi parkelj, da bo take malobrižne cestne odbornike proč odnesel.
n Iz Zagorja. Zagorci smo »Domoljubu« od srca hvaležni, da se je zadnji čas tudi naše vasi nekoliko spomnil. Ker je čas, da pri nas preneha liberalno tiranstvo, se priporočamo šc za nadaljno pomoč!
n Zaradi nove ceste iz Javornika čez .lur-šiče v Št. Peter sc po posredovanju Zagor-cev obeta (»skrbništvu snežniške grajščinc od šestih vasi 20 tisoč kron prispevka. Nc ve sc pa, če bo iz te peke kai kruha ali ne; lahko je vse to samo liberalni »švindel«.
n »Gospodarski odbori« so odpravljeni na ukaz deželnega odbora v vaseh šentpeterske občine, češ, da so bili protizakoniti in pa le v veliko škodo vaščanoni. Zdaj se gre za to, kdo bo namesto teh vasem županil, ker onih, v občinskem zakonu določenih županov, dosedaj ni bilo. Stvar rešuje c. kr. glavarstvo v Postojni.
n V šentpeterski občini je od dneva pred Božičem skozi štiri tedne volivni imenik k občinski volitvi v pogled razpoložen.
n Po pivški navadi, ali veliko prepozno so se začeli nekdaj pod postojnsko grajščino spadajoči kmetje oglašati za lovsko pravico. Leta 1861 so namreč dobili ti od imenovane gra.i-ščine kot odkupilo služnosti, pripadajoči jim gozd, h kateremu spada po zakonu tudi lov. Tedanja gospoda pa je znala tedanje vaške oskrbnike pripraviti do tega, da so podpisali neko pismo, po katerem je ostal lov še graščinska last. Ker je pa lov na tem, okrog 6000 oralov obsegajočem zemljišču velike vrednosti, sc hoče zdaj nekdanje popraviti in lov k zemljišču pridobiti. Po velikem naporu se je dosedaj pokazal le ta »vspeh«, da sc jc dala pri vseli opravičenih posestvih vknjižiti zastavna pravica graščini v korist, opravičeni pa so dobili kot spomin stare zaspanosti »trdo nemške« odloke, kot obvestilo svojega bremena. Stvar sc bo baje še nadaljevala, kaj se bo doseglo sc nc ve, reče pa lahko, da jc stare 40letne zmote težko popraviti.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Gorenje pri Postojni. Tukaj je umrl nagle smrti Fran Vidrih star 72 let. Zvečer je bil še zdrav; zjutraj so ga našli mrtvega. Ne vemo ne ure ne dneva; zato bodimo vedno pripravljeni!
Koroške novice.
k Krščausko-socalno delavsko društvo v Celovcu. V nedeljo, 23. dec. se je vršil v Cav-znikovi gostilni v Celovcu redni mesečni shod slovenskega krščansko-socialnega delavskega društva v Celovcu. Udeležba jc bila povoljna, vendar so naša zborovanja tudi dosti obilncjc obiskana bila. Počastil nas jc kot gost gospod prošt Einspieler iz Tiuj. Gospod Sinoda jc naslikal sedanje razmere na Francoskem iu njihove zgodovinske vzroke. Tem izvaia-njetu jc gospod Fhrlich nekaj črtic glede pariških razmer dodal, katere pozna iz lastni izkušnje. Vrlo zanimivo je predaval nadarjeni gospod Tavčar, strojar, neko »osoljcno pesem iz »Drobtinic«, katera jc žela splošno odobravanje. Tudi pelo sc ic navrh in taui-buralo. Ob vsaki taki prireditvi sc kaže resni in dostojni značaj naših društvenih udov. Res jc. starih ni pri nas! mladi so vsi. A /a stare kraharic bi tudi vredno nc bilo društvo ustanavljati! Na delo, mlada kri slovenska! tako poje pesem, pa ne »stara kri«. V.sa-cega, ki pride med nas, gane veselo to novo živahno življenje, ki veje v našem društvu.
k S strehe padel in se ubil. Dne 24. det. jc v Lidmanskyjcvih ulicah na neki hiši sneg kidal kleparski pomočnik Anton Kotnpoš. Naenkrat mu je spodrsnilo ter je padci z glavo naprej na tlak in si črepinjo prebil. Samo bolestno jc šc zastokal, potem pa jc bil takoj mrtev. Nesreče jc bil tudi deloma sam kriv, ker se ni hotel |K>služiti vrvi. katera se ic na strehi nahajala. Ponesrečenec jc zapustil tri nepreskrbljene otroke.
k Živina se zadušila. Dne 24. dec. je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Kna-fla v Podgorju. Pri tem so sc pa vsled gostega dima tudi zadušili v hlevu ena kobila, tri krave, ena koza iu dve tclici. Škoda je precejšnja. Pač žalostni prazniki za gospodarja.
k Celovška elektrarna je napravila v preteklem letu 10.928 kron dobička; pri mestnem proračunu za leto 1907 je pa primanjkljaj 11.441 kron. Ker elektrarna tako napreduje, jo mislijo v večjem obsegu razširiti in postaviti eno parno rezervo. Upravni odbor jc v svrho tega že naprosil 250.000 kron kredita.
k Pri občinskih volitvah v Rožii so zmagali v prvem vol. razredu nemški nacionalni, v drugem so ostali Slovenci samo z enim glasom v manjšini, med tem ko so v tretjem razredu s 106 glasovi proti 78 glasov nemških na-cionalcev zmagali.
k Osem železniških vozov je skočilo iz tira na dosedaj še neznan način v nedeljo, dne
16.	dec. zjutraj na glavnem kolodvoru v Celovcu. Pravzaprav jc skočil najprvo cn sam voz, kateri jc pa druge potegnil za seboj. Poštni vlaki so imeli popoldan radi tega do tri-četrt ure zamude, kor je bil vliod na postajo v smeri iz Glinj in Maribora oviran. Nesreča sc ni prigodila nobena. Opoldne je bil tir zopet prost.
k Pri občinsk h volitvah v Beljaku dne
17.	dec. so bili izvoljeni vsi vsenemški kandidati.
Primorske novice.
P Soc. demokraški shod. Nedavno so imeli mirenski socialni demokrati zaupen shod. Na ta shod je prišlo tudi nekaj naših; seveda le iz radovednosti. Na dnevnem redu sta bili le dve točki: »Volivna reforma« in »Politična organizacija«. Govoril je o obeh točkah sodrug Ropaš iz Gorice. Po govoru vnela se je debata, pri kateri se je blamiral jurist Bobik, ki je pri-
šel na shod, da bi branil »narodno-napredna« načela. Z jokav itn glasom, tcptajc z nogo po tleh, je protestiral proti temu, da ga jc Ropaš imenoval za naprednjaka. Štel si je to za osebni napad in s tem tudi pokazal, da sc sramuje stranke, katere general jc Gabršček. Socialni demokrat Ropaš pa jc jasno pokazal po čem streme socialni demokratje, namreč po francoskih razmerah.
P Kri radi žveplenk. V nedeljo zvečer so se sprli fantje v neki gostilni v Št. Petru. V krčim je pil neki Al. Cotič, ki so ga zbadali drugi radi tega, ker je imel žvcplenke »Lcgi-ne«. Cotič sc je izgovarjal, da je dobil take v prodajalni. Ker jc bil prepir vedno hujši, se jc Cotič odstranil. Na potu proti domu pa so ga napadli oni fantje, ga pobili na tla iu tolkli. Cotič jc v svojo obrambo potegnil iz žepa nož in sunil v hrbet Petra Cargota. Rana ni nevarna. Cotič je tudi ranjen in se je sam javil orožnikom.
p Vozna pošta med Ajdovščino in Šmar-zam'. Posedaj je prenašal pošto med Ajdovščino in Šmarjami poštni sel. Od 24 .dec. naprej se jc pa u peljala med Šmarjami in Ajdovščino vozna pošta z jedniin konjem. Po zimi bode odhajala pošta iz Šmarij ob 10. uri in 15 minut predpoludne ter dohajala v Ajdovščino ob 12. uri in 15 minut popoludne.
p Nesreča v Sesl,anu. V četrtek, 20. dec., jc polnil Črnogorec .hiraj Milačič strelne luknje z dinaniitom v Faecanonijcvcm kamenolomu. T oda ena patrona jc bila zmrznjena, in kakor je njegov sodelavec nekoliko potisnil z lesenim drogom dinamit v luknjo, je eksplodiral in Črnogorca raztrgal na drobne kosce. Nogo mu je odneslo celo 46 metrov daleč. Ostanke, od katerih se ni dalo spoznati, da so bili človeški, je lastni oče pobiral in pri tem — pretakal solze. Milačič jc bil šele lOleten mladenič.
p Umreti je hotel v domovini. Pred tednom jc dospel v T rst Lloydov parnik »Imperator« iz Bombaja. Ladja je imela zelo slabo pot, poleg Kandijc v Sredozemskem morju le malo manjkalo, da se ni potopila. Na ladji je umiral ladjini zdravnik German Ciss, doma iz Triden-ta. 24 ur, predno je ladja v najhujšem vremenu dospela v Trst, je zdravnik, ki jc želel biti pokopan v domovini, izdihnil. Ker sc mora na ladjah po gotovem roku mrliče vreči v morje, jc kapitan, g. Mossa, da ugodi želji rajnega, vzlic strašnemu viharju, zaukazal napeti vso moč, tako da jc z ladjo še pravočasno dospel v Trst. S povešeno zastavo je ladja izkazala zdravniku zadnjo čast. Truplo so takoj prepeljali v Trident.
p Strah pred vojaškimi vajami. Na sv. Štefana dan jc prijela policija v neki gostilni 28-letnega Egidija Svoljšaka iz Kranja. Mož se je imel letos udeležiti vojaških vaj, a se jili je zbal in pobegnil. Sedaj pa ne bo tako lahko pobegnil pred vajami.
Štajerske novice.
š Za zboljšanje plač cestarjev ob državnih cestah je interpeliral, kakor je znano v državnem zboru poslanec dr. Korošec. Kakor beremo r.cdaj v dunajskih listih, je vlada sklenila že prihodnje leto urediti plače cestarjev.
š Kmečki sinovi, ki se hočejo v kmetijstvu praktično izvežbati, imajo sedaj priložnost to storiti. Več čeških posestnikov na Moravskem in Češkem so pripravljeni sprejeti naše kmečke sinove v službo. Na ta način se naučijo brez stroškov marsikaj koristnega na naprednih čeških posestvih. Natančna pojasnila daje: Redakcija gospodarskega časopisa »Ekonom« v H ranice na Moravskem.
š Na mariborski vinorejskl šoli je gospod ravnatelj Zvveifler — tako se govori — prepovedal fantom, govoriti med seboj slovenski! Ta prepoved je nezaslišano žaljenje ne samo neposredno prizadetih slovenskih mladeničev, marveč vsega slovenskega naroda! Kajti ni človeka pod solncem, ki bi imel prvico, Slovencem prepovedati med seboj slovenski govoriti, in to celo na slovenskih tleh!
š Iz Ptuja pobegli Kaiser se nahaja, kakor sedaj poročajo, v amerikanski državi Ohio.
š Volitve v okrajni zastop brežiški se bodo v kratkem vršile; namestništvo je, kot se čuje, rešilo pritožbe zoper volivne liste. Odločilne bodo volitve v veleposestvu, kjer si slovenska kmetska stranka lahko pribori večino, ako vsak volivec stori svojo dolžnost. Komur je znano gospodarstvo sedanjega okrajnega zastopa z nemško večino, ta si pač ne bo dal dvakrat reči, da se gotovo udeleži volitve.
š Lepa bratca — urednika »Štajerca« in »Narodnega lista«. Oba sta neizmerno pobožna. Linhart pomaga v božični številki »Štajerca« prepevati betlehemskim angelcem tako dolgo, da pride do preklinjajočih klerikalcev in do ljudstvo odirajočih škofov in tako dalje. O uredniku »Narodnega lista« Spindlerju vemo tudi žc iz prve številke, da ie 011 »mnogo boljši kristjan kot vsi klerikalci« in da je torej ena njegovih glavnih nalog, da s »Štajercem« vred brani vero proti duhovnikom in klerikalcem sploh. Zanimivo pa je, kako si ta dva bratca med seboj izprašujeta vest. V zadnji številki »Štajerca« očita bivši radikalec, dosluženi narodnjak iu vpokojeni socialnodemokraški poštenjak Linhart svojemu tovarišu Spindlerju, bivšemu sotrudniku neinškosocialnodemokraš-kih listov in »pevcu« bogokletnih pesmi Spindlerju, da je ta svoje prejšnje nazore spremenil.
š »Slovenski Gospodar« bo prihajal letos v povečani obliki, a po isti ceni med ljudstvo, ki ga bo gotovo hvaležno pozdravilo v novi obleki.
š Vlak je povozil dne 20. dec. pri prehodu v Lciterspergu delavca Janeza Ferk. Hotel se je izogniti iz Maribora vozečemu vlaku, zato je stopil v drug tir, po katerem je privozil osebni vlak iz Gradca. Stroj ga je zgrabil, mu zlomil nogo ter ga hudo poškodoval po glavi in v prsih. Ponesrečenec je umrl še isti dan v bolnišnici.
š V Celju so ustanovili ta teden izobraževalno društvo. Bilo je zelo potrebno, saj je znano, da so celjski prvaki skoro vsi hudi liberalci in kot taki nimajo pravega smisla za ljudske potrebe. Skrajni čas je, da se tudi pri nas izvrši ločitev duhov, vsako odlašanje škoduje dobri stvari.
Drobtine.
Županstva pozor! Po Gorenjskem hodi »The Royal elektro-bioskop«, to je gledališče živih slik, ki se predstavljajo s kinematografom. V ponedeljek, dne 17. decembra, je bila na Jesenicah predstava, pri kateri so se kazali prizori grde pohotnosti. Mladi fantje so se naslajali ob teh pogledih in oženjeni so se kro-hotali in delali surove, nizkotne dovtipe. Predstava se je vršila v hotelu »Kolodvor«. Zupan jc predstavo prepovedal, toda lastnik kinematografa prepovedi ni hotel sprejeti. Županstvo je dalo prepoved pribiti na vrata, a je bila šiloma odtrgana proč. Vršila se je predstava in še več svinjarij se jc predstavljalo, kakor je bilo pisanih na programu. Županstvo, kot policijska oblast, bi bilo lahko preprečilo s silo predstavo, zakaj je ostalo pri sami prepovedi, nam ni znano.
Izredno darilo papežu. »Osservatore Romano« v Rimu poroča, da je bil dne 14. decembra pri sv. očetu v avdijenci sprejet ravnatelj tovarne »Kunerol« v Veroni, de Luca. Ta 11111 je poklonil masivno srebrno amforo s škatuljo »Kunerola« iu umetno izvršeno spomenico na pergamentu. Sveti oče se je zelo zanimal za izdelke te tovarne, si dal obširneje pojasniti izdelovanje ter obljubil priporočati to postno zabelo. Avdijenea ic trajala nad pol ure.
Nezadostna hrana in alkohol. Po zdravniških preiskavah potrebuje vsak prebivalec Nemčije 31 kilogramov beljakovine za svojo hranitev. Od te množine beljakovine dobe prebivalci 8 kg ali 25.8 odstotkov v mesu (4U kg), 6.5 kg v kruhu, 0.23 kg v rižu, 8 kg v krompirju, fižolu, leči, bobu, grahu, 1 kg v mleku. Kljub temu ostane še primankljaj beljakovine 6.5 kg, kar bi se moralo nadomestiti z 32.5 kg mesa in bi toraj moral dobiti vsak prebivalec najmanj 72 kg mesa na leto. Toda preslabe razmere in draginja ne pripuščajo nakupa tolike množine mesa, vsled tega nastane nezadostna hranitev, ki se nadomešča s strupom — alkoholom. Tedaj slaba prihodnjost za Nemčijo!
Narodno gospodarsivo
g Sejmi na Kranjskem. V Ljubljani 8. dan, in v Novem mestu prvi ponedeljek vsakega meseca sejem za živino. V Škocijanu pri Mokronogu vsaki kvaterni četrtek. — V Črnomlju so vsi sejmi, ki se vrše, prvi četrtek v mesecih: januar, februar, maj, avgust in september, veliki blagovni in živinski sejmi za raznovrstno blago in živino. Ako je prvi četrtek v omenjenem mesecu praznik, se vrši sejem drugi četrtek. — Prosinec ali januar: 2. v Ribnici in v Radohovi vasi; 3. v Dolenjem Logatcu; 4. v Domžalah pri Mengšu; pondeljek po sv. treh kraljih v Trnovem na Notranjskem, v Žirovnici in na Vidmu (poleg Krke); torek po sv. treh kraljih v Metliki; 10. v Zalogu; na dan sv. Antona v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu; ponedeljek po ned. slad. im. Jezusa v Novi vasi (na Blokih); 17. v Dobre-poljah (kočevski okraj); 20. v Kamniku, Dolih in Kočevju; 21. v Višnji gori; 22. v Vrhpolju pri Vipavi; 25. v Radečah; 3. ponedeljek po sv. treh kraljih v Ljubljani (8 dni); v ponedeljek po spreobrnenju sv. Pavla na Vinici; 30. v Rakeku.
Danski kmet.
Mlekarstvo.
Kmet na Danskem je, kakor tudi drugod, konservativen. Ze okrog leta 1860 je kazalo, da ima pričakovati od živinoreje najlepših dohodkov. Toda kmet je bil vajen poljedelstva in mu ni šlo v glavo, da bi bilo bolje mesto žita, kateremu je tako cena padla vsled konkurence, gledati na pridelovanje klaje, s čimer bi se povzdignila domača živinoreja. Ko so nastale prve mlekarne okrog leta 1860, gledali so jih kmetje po strani. Treba je bilo kmetu duševne izobrazbe, predno se je lotil novega načina gospodarstva.
Danska visoka šola jc povzdignila izobrazbo danskega kmeta, mu vcepila samozavest in smisel za samopomoč. I11 ko se je pokazala potreba, tedaj so se združili kmetje, da si vzajemno pomagajo v gospodarskem boju. Posrečilo se je, da so združeni premagali konkurenco tujih držav in da sedaj na svetovnem trgu lahko razpečavajo mlekarske izdelke.
Ze okrog leta 1840 je dansko surovo maslo konkuriralo z najboljšimi vrstami surovega
mtila na angleškem trgu. Prodajalo se je te
daj pod imenom »holsteinsko« ali »kielsko« surovo maslo. Šele leta 1860 se je jelo prodajati kot dansko surovo maslo. To pa se je tedaj izdelovalo le na grajščinah.
Kmetje so izdelovali surovo maslo le za dom. Kolikor ga doma niso porabili, so je prodajali v bližnja mesta. Manjši kmetje so redili malo krav, in še te so bile slabo rejene. Zato pa so dajale tudi malo mleka. Mleko so devali v lončene latvice. Te so postavljali na police v hiši-sobi, kjer je domača družina stanovala in delala. Sobe so bile nizke in malokdaj prezračene. Surovo maslo se je naprav-Ijalo v ročnih pinjah. Koliko so se včasih pri tem trudili, ker se surovo maslo ni dalo narediti! Saj so pa tudi smetano zbirali toliko časa, da ni bila samo skisana, marveč že grenka. Surovo maslo pa je bilo pogosto ne samo nesnažno, marveč tudi neokusno.
Drugače je bilo na veleposestvih. Ponaj-več so redili vole. Kjer pa so imeli veliko krav, so jih le slabo krmili. Otrobov in laiienih tropin niso rabili. Mleko so shranjevali v posebnih shrambah, kjer so pazili na snago in prezračevanje. Surovo maslo so navadno solili, da se je ohranilo dalj časa nepokvarjeno. Kolikor ga niso mogli spečati doma, so ga prodajali na Norveško in Angleško.
Nova doba je pa napočila danskemu mlekarstvu leta 1860. Tega leta je namreč kmetijska družba na Danskem nastavila Segelka kot mlekarskega izvedenca. Ta jc vpeljal v mlekarstvu uporabo toplomera in tehtanje mleka. Tudi je njegova zasluga, da so jeli ohlajati mleko z mrzlo vodo ali ledom, in sicer radi tega, da se ohrani dalj časa sladko, da ga morejo potem doma porabiti ali pa izdelovati iz njega sir. Leta 187>S so jeli poskušati, kako bi bilo mogoče s pomočjo sredobežne (centrifugalne) sile posnemati sveže mleko. Prednosti tega načina posnemati mleko so te, da je mogoče posneti mleko takoj po molži, vsled česar so izdelki popolnoma sladki in da je mogoče posneti mleko, ki ga naneso skupaj razni gospodarji le enkrat na dan, ker je mlekarstvo s takimi stroji neodvisno od toplote in letnega časa.
Ko so spoznali velik pomen teh posne-malnikov ali »separatorjev«, nastale so po več krajih n a b i r a I n i c e , ki so nakupovale mleko pri manjših kmetih in kajžarjih. Micko so ali samo posnemale ali pa so ga dajale v graj-ščinske mlekarne. Mleko pa, ki so ga kupovali, ni bilo vse dobro in tudi posnetega mleka niso mogli rabiti doma ali za izdelovanje sira. Da bi mlekarne obvaroval goljufije, je izumil docent Fjord aparat, kako je izvedeti kakovost mleka z ozirom na tolščo. A že leta 1886 so jeli tudi plačevati mleko po razmerju tolšče. Da bi bilo posneto mleko še rabno in vžitno, so vpeljali pasteriziranje mleka.
Leta 1882 pa se je pričel šele pravi razvoj danskega mlekarstva. Tega leta namreč se je ustanovila prva zadružna mlekarna. V župniji Olgod na Jutlandskem so pozimi leta 1881/1882 kmetje prišli na misel, da bi bilo dobro, da se združijo in skupno napravijo mlekarno. Obrnejo se na Stilling Andersena, ki je tedaj dovršil kmetijsko šolo in se je tudi učil mlekarstva. Kot nekak potovalni učitelj naj bi poučeval po posameznih kmetijah v mlekarstvu. Stanoval naj bi nekako sredi župnije. Vsak dan naj bi mu donašali surovo maslo iz okolice in on naj bi ga odbiral in ločil v razne vrste.
Ko se je ustanovila prva zadružna mlekarna, niso znali z mlekom še prav ravnati. Zato je zahteval Andersen, naj mu donašajo sveže mleko, ki ga bo že sam predelal. Plače je zahteval 500 danskih kron in prosto stanovanje. Po dolgem premišljevanju in sklepanju
so se kmetje vendar odločili mu oddat, službo, kakor hitro se priglasi toliko zadružnikov, da bi imeli vsi skupaj 400 krav 300 so hI. hit o priglasili, a manjkalo jih je še sto. eh pa ni bilo mogoče skupaj.spraviti, kajti veliko kmetov se ..i maralo oprijeti zadružništva. Andei-seii pristopi sam k zadružni mlekarni kot glav -ni sodrug, češ, da bo sam priskrbel mleko od sto krav. (ilavua ovira je bila odstranjena m ustanovila se ie prva zadružna mlekarna na Danskem. Andersen je sani nadzoroval zidanje da se je vse vršilo po načrtu in je oskrbel tudi vso notranjo opravo. Mlekarna naj bi po proračunu ne stala več kot 6001) danskih kron. Ko pa je bilo delo dov ršeno, je bi! proračun prekoračen za 2000 danskih kron (I danska krona = I K 32 h av. v.). Leta 1883 so pričeli z delom v novem poslopju v Hjedingu.
Kmetje, ki niso marali pristopiti k zadružni mlekarni, so prodajali mleko Andersenu. Stavili so mu pa pogoj, da morejo čez eno leto pristopiti k mlekarni kot udje. V dveh letih so bili že vsi kmetje člani zadružne mlekarne. 2e prihodnje leto so v bližini nastale tri nove mlekarne. Seveda so bile t<> majhne in cene naprave. Imeli so kot notranjo opravo po navadi: parni stroj, separator, tehtnico manjkalo pa je še veliko rečij. Ali na Danskem se niso prehiteli, poskušali so, zaceli so z malim, da so tem varneje napredovali. Največ mlekarn sc je ustanovilo leta iN">7, namreč KiS mlekarn in leta 1888, ko je nastalo celo 251 mlekarn. Leta 1898 je bilo v mali danski držav i 1013 zadružnih mlekarn, ki so imele 125 tisoč udov, leta 1902 pa je bilo 1048 mlekarn in so štele 14!S tisoč članov. Poleg tega je bilo še 185 na-biralnic za mleko in 70 mlekarn na veleposestvih.
Povprečno pride na mlekarno 120 članov. Krav pa v zapadnem delu .liitlanda po 200 do 400, v vzhodnem delu pa po 100 do 1400. Posamezna krava daje na leto povprečno 3500 do 4000 kg. mleka.
Člani se drže načela: vsi za enega, eden za vse, zato lahko dobe posojilo, da si napravijo iu urede mlekarne. Ustanovne stroške navadno poplačajo v desetih letih in tako je danes večina mlekarn že brez dolga. Ustanovni kapital znaša povprečno za eno mlekarno 28 tisoč kron; manjše so porabile za ustanovitev 10 do 13 tisoč kron, največje pa celo nad 52 tisoč kron. Ves ustanovni kapital vseh zadružnih mlekarn na Danskem je leta 1898 znašal skoro 29 milijonov kron in če tej svoti prištejemo še izdatke za nabavo novih strojev, tedaj znaša vsa oprava skoro 35 milijonov kron. Največja mlekarna na Danskem je v Haslevu na otoku Seeland. Ta mlekarna, Trifolium imenovana, je baje najbolje urejena mlekarna na svetu. Vsak dan dobiva mleka do 50 tisoč kilogramov; na leto predela mleka blizu 20 milijonov kilogramov. Članov pa šteje le 60, in to sami veleposestniki.
Kako zelo je zadružništvo vplivalo na razvoj in napredek danskega mlekarstva, kaže nam izvoz mlekarskih izdelkov, posebno surovega masla. Leta 1X69 sc jc na Danskem prodalo približno 4 milijone kilogramov surovega masla v tuje dežele, leta 1885 že 12 in pol milijona kilogramov, leta 1902 pa 69 in tri četrt milijona kilogramov. Da morejo toliko surovega masla izvažati na tuji trg, je vzrok v tem da sami rabijo tuje blago in so zadovoljni tudi s ponarejenim surovim maslom, margarinom Danska dob, od drugod, posebno iz Ri s e Finske .», Sibirije vsako leto veliko surovega masla, k, ga potem deloma doma porabijo ker je ceneje, deloma pa ga predelajo in potem pr«. dajajo drugam kot dansko blago
garina°!a(btiaP,88«"a Ua"!k,cm ,lldi veliko margarina. Leta 1888 so porabili tega ponarejenega
blaga malone dva milijona kilogramov, 1900 pa nad 18 milijonov kilogramov. To za izdelovanje margarina je bilo leta 19' Danskem 00. Leta 1903 se je izdelalo teg;: na skoro 19 milijonov kilogramov, uvozi g;i ie od drugod še nad dva milijona kili inov. Ker se te vrste blaga, namreč mar. na. le malo proda v druge dežele, sledi, d. večinoma porabijo domov. Zadovoljili so večinoma porabijo doma. Zadovoljni so -šiljaio drugam, posebno na Angleško.
Koliko pa napravijo surovega masi, Danskem? I.eta 1898 so napravili 77 unli ,145 tisoč kilogramov surovega masla. Pn so ga drugam 72 milijonov 193 tisoč kiln inov, ostalo ga jim je za dom le 5 mili" 210 tisoč kilogramov. Izdelajo sedaj še i1 ! toliko surovega masla, kot so ga leta Samo na Angleško se je prodalo leta I9i lovega masla za več kot 223 milijonov
■tu ;irn : na bla, i se 1 'a-iri-s'a
i)o-|)0-
na nov '.ili
i IV
at
Matere dojili?
sc čutijo najslabotnejše ravno takrat, ko bi n biti posebno močne in zdrave, da morejo / svojim materinskim dolžnostim. Za nje je S ova emulzija neprekosno hranivo In oki. Obstoji it najboljšega meaic libjega olja z , in natron-fosfiti in ker je zelo slastna in i/i lahko prebavljiva ter pospešuje tek je sposobn kot vsak') drugo sredstvo, da podeli mladim ram nove moči S co 11-ova emulzija p premagati slabost in daje nove entržije in /i skega poguma. Scott-ova emulzija je ni vspešnejša in zanesljivejša kot navadno ribje
Ribič z velikim doršem je por.stvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor «e sklicuje na naš li pošlje 75 vin v znamkah, mn poši| klenico za poskušnjo 2184
Frcn SteinscMer, lekarn ?r
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31 92
Cen« izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
rile Mili It-;iio. eno i no bolj a t e -aga
■e<>
in ste-. I
' Pristna samo v Izvirnih zavojih
z Imenom Kntliroiner.
r Otroke ' bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjev* kave.
Jfoj fo// iKinjlimum niovc1
Mm f(j.xy d (klik Iu Jv, ia, mri h mto do(><1 Jhiim Mhumum kavo p d
Nihče na) bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave ncmeSanel
Knthrolnerjeva Knci|>pova Hladim kava
sama se le obnesla za najokusnejJo primes, ki lahko
prebavna, tflTN. f1 redilna In
krvotvorna V X speSi zdravje,
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga »koromieh lekarnah.
©fJULIUS HER8ABNY WIEN 10
Herbabny-jev okrepljeni
SarsaparilU-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njena zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čsti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vin več za zavitek.	2720 14—5
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. 1161111101111-000 lekOMO „Zlir BOrnUierZljKelt", DUNAJ. VII.I1, Kalserstrasse 73*75.
V zalogi Je še pri gg. lekarnarjih v LJubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Nov. mestu, Sovodnj u, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VoliSperku,
AH tudi rabite sladno kavo? Ce se v dam-ski družbi sproži to vprašanje, se marsikdo pomilovalno nasmehne in pokaže se, da imajo še mnogoteri hud predsodek proti sladni kavi. Deloma jc to tudi umevno, zakaj to, kar se prodaja pod imenom sladna kava, večinoma ni sladna kava, ampak skoro vselej Ic navadno-žgana rž ali opražen pivovarski slad. Ta dva pa dajeta samo plehko, sladkavo polivko, ki gotovo ne teknepo kavi. Jako mnogo hiš baš še ne ve ali pa se niso prepričali, da je le Ka-threinerjeva Kneippova sladna kava tak izdelek, ki ima sam priieten okus po kavi. ker se niegova zrna prepoje z izvlečkom kavine čre-šnje, ne da bi sc ob tem prenesel strupeni kofein zrnate kave. Kathreinerieva Kneippova sladna kava torej edina v visoki meri spaja priljubljeni okus in vonj zrnate kave z znanimi zdravstvenimi prednostmi sladovimi. Kdor je torej pokusil pristno Kathreincrievo kavo. gotovo nima več predsodkov proti dobri sladni kavi. Pristna Kathreinerieva kava pa se prodaja samo v zaprtih zavojih z imenom Kathrei-ner in pri nakupovanju je torej nujno treba vselej in izrečno naglašati ime Kathreiner.
Prihodnja fit«vilkft „I)OMOLJFIM « frlde dnfl 10. januarja 1907.
Loterijske aradk*.
Dunaj, 1. decembra 27	77	6*	11	60
Gradec, 15. decembra ?	76	32	11	20
Trst, 8 decembra	10	84	22	51
Line, 8. decembra 28	12	51	43	59
Izjava.
Ker se'je pomotoma vsililo nekaj žaljivih besed v pismu na gosp. Antona ^nidar&ič-a, ne hoteč nikomur nič slabega, tudi omenjenemu ne, dotične žaljivke prekličem.	39183
Belacerkev, 1. decembra 1906.
JANEZ HROVAT.
Pozor, kmetje In lantjel V
moji lekarniSki praksi, katero Izvršujem ie 2> let, se ml je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo /a rast brk in las, proti Izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, Io je Kapilor St. 1. Cena (Iranko na vsako pošto): I lončič 3 K 6« v-2 lončka 6 K Prosim, da se na: ročl samo od mene. Naslov )e : P JurlSič, lekarnar v Pakracu St. 65. Slavonija. Denar se pošl|e naprej ali s poStnlm povzetjem.
V	2643 10—5
Odda se	3029 1-1
gostilna in cerkveniška služba
pri romarski cerkvi sv. Jo&ta nad Kranjem Pogoji se poizvedo pri „župnem uradu v Smartnem pri Kranju.
Vljudno se priporoča •■■■•.......................
trgovina s klobuki in čevlji
lunii Podlesnih ml.
Ljubljana, Stori trg iteu. 10.
Velika zaloga. — Solidno blago — Zrnoma eene, . • .
2178 52 14
,Kunard Line" Trst-New-York je najpripravnejša, najcenejša ln najboljša pot Iz. Ljubljane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučno vožnje po ra/.nih železnicah, nobenega presodovanjn ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov moj potjo. Par-nikl so prostorni, va ni. zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik	1004 34
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Srečno veselo novo leto 1907
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih i v bodoče enakega zaupanja Fr. Dolenz, trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga v Kranju in Skofji Loki.	2091
Vsem cenjenim odjemalcem, obiskovalcem in naročnikom, prijateljem in znancem voščim 2961
veselo in srečno novo leto 1907
Velespoštovanjem Ivan Ponikvar trgovec in gostilničar, Št. Vid nad Cerknico.
Revma (trganje)
se v kratkem odstrani z vporabo izbornega in preizkušenega „Gychtolin".	2955 2-1 1 vel. stekl. K 2-50 1 mala stekl. K 1'30.
le po povzetju pošilja J. Zelenka, Brno, Dor-nich 24. Mnogo zahvalnic na razpolago.
/M

■•O	A>	A ^ u A
/// .
o-
Pozor, kmetice In dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero Izvršujem ie čez 25 let, posrečilo se mi je, Iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka S K. Treba, da si vsaka obltelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—5
aiauuiiiiiiianžžiiižiHžaiaiiiiUižiiUž
IVAN P E R DAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih
fijs
šr
vž i a ai.k
rbe «m Ciril«) In
zabojčkih, in




Za nagluhe.
je A. l'lob,nerjev novozboljš. slušni • bobnič neobh. potreben. (N. dr. g.
fe k. 269339, inozemni patent ppjavlj.) Z W velikim uspehom se rabi pri šun enju v o ušesih in nervoznem bolenju ušes. Ce ni bolnik poP"ln- Bluh, mu da bobnič de oma sluh. Ne-porušljiv 'in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči V rabi Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. PoMlja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K — Prospekt s sprifali zastonj	2836 3-3 C. POEHLMANN, K6nlglnslr.4, MDnchen 44, Moja soproga je 5 let Čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam i radostjo sporočam, da seda) po preteku petih let zopet čuje tiktakanje ure. r O. K. Ulm.
Izdelane postelje
iz rdočega posteljnega it.leta.' Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 180 cm dolga, 116 cm Siioka K 10'—. K 1! -, K IS — in K 18'—; S metra dolga, 140 cm Široka K 14 —, K 16'-. K 18'—. K 21"—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm Širok K 8—, K 360 in K 4 —, 90 cm dolg. 70 cm. Širok K 4'50 in K 5'—. Izdolnjem tudi po kakršnikoli drogi meri. 8delni modroci iz žime za 1 posteljo K 27 —, boljši K 83 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetjn od K 10 — naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poStnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Čeikem. 2409 6-6
Izšel je težko pričakovani j
Koledar
za
kmetovalca 1907.
Uredil deželni nadzornik J. Legvart.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine
in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov. naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Preračunjenje v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1"80, in se naroča pri Ivanu Bonaču v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. 2931 2
Posestvo v Velikem Gabru no Dolenjskem
je naprodaj iz proste roke pod ugodnimi pogoji, obstoječe iz hiše, poda, hleva, šupe, njive, prav pripravno za krojače ali druge obrtnike. Natančnejša pojasnila daje gospod Ivan Zaje, nadučitelj v Velikem Gabru na Dolenjskem. 2960 3-1
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu škofjeloškega okraja, da sem se preselil iz Zigonove hi&e in da stanujem sedaj

i Žoržu"

v prvem nadstropju.
Ob tej priliki prosim si. občinstvo, da bi zahajalo k mojim ordinacijam dopoldne, če le mogoče še pred deseto uro. Dotlej sem redno vsak dan doma. Ker po deseti uri navadno bližnje, popoldne pa daljne bolnike obiskujem na njihovem domu, me tačas večkrat ni dobiti doma. Kdor se se hoče tej nepriliki izogniti, naj pride k meni pred deseto uro dopoldne.
Od 7. do 13. januarja 1907 bode v mojem stanovanju vsak dan od S. zjutraj do 6. zvečer ordiniral zobozdravnik dr. A. PRAUNSEIS iz Ljubljane.
Or. K. Zel^rajšč^K
3021	zdravnik v Škofji I.oki.
-----X
I I
I
Jr»
Pririorlbn Hnlnni.In lckarnl» Pri 'Postolu, Budapešta VIII Jbrsef-kSrut 64 46 dobiva vsak din Iz vseh delov I IlUKIInU 11U IU f I JU dežele kakor tudi Iz inozemstva prlznalna pisma takih na plugih in prsih obolelih, ki so bili ozdrav-jeni z vporabo v Angliji z zlato svetinjo odlikovanega Halapljevega TUBERINA Tukaj nekaj priznalnic:	3 5 b
Vafie blagorodje! Pošljite mi ie 3 steklenice Milapt-jevega .Tuberina". Prav dobro mi je dejalo Vlktoriia Melniberber, Wjnkl p. Kipfenberg.	Cenjeni gospod lekarnar! Prejel sem steklenico za poskušn|o in ker čutim izboljšanje, prosim, pošljite tnl po povzetju še eno večjo steklenico na naslov Janez Kastenhofer na graščini Ticfenbach, Ternberg.
	
Cenj. gospod lekarnar! Pošljite prosim še 2 •teklenlc! „Tubcrlna" po 5 kron eno. Po prvi steklenici je prenehal kašelj, telo je dobilo novo moč, slez se je razkrojila. H. Ivan Oot-harlsleitner, Kremsthal	Blag. gosp. F. Ilalapl! Na cenj. dopis Vam odgovorim, da je Tuberin prav dobro učinkoval. Slez jc razredčena In se laž|e odkašljam. Počasneje bo šlo, ker me tuberkuloza že hudo napada. Poiljitc še 3 velike steklenice po kron Martin Strcng, Pllten, Nižja Austrija.
Tol preizkušeno sredstvo proti boleznim v prsih, kašliu, kataru v pljučih, prehlalenju, boleznih v grlu itd. v steklenici K J--, velika steklenica K 6 - pošilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej, Prldtrlka Halnpi-la lekarna pri apostolu,
Budapest VIII , J6zsef kfirut 64 46.
Jzojemno znvarovolnlcii" .
tu Dunajska cesta 19 V Ljubljani Dunajska cesta 19189 I
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000	|
zavaruje
L proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke:
2.	proti prelomom zvonov, in	1
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodai
2962 12-1
^^domača^slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! ^
Združene tovarno za volnino prodajajo leto« zopet izključno po meni okrcalo 4()oo kom. takozvanib
vojaških kocev za konje
xa ceno le gld 2-20 komad in gld 4-20 za
par - parov franko na dum naravnost na lastnike kani Ti debeli trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okolu 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
—	Razločno pisana naročila, ki seizvišč le po povzetju al' če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-javo komisijsko razno>i(jalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27 g.
—	Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani
denar.	2126 10
Mnogoštevilna priznanla in naročila so >tošla od: vitez pl. Czarkowski, oskrbništvo graščine I-abers pl. .Stephanowicz, veleposestnik Csendlak, baron Kollersperg, Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo, Klaudy pl. Poric, veleč, župnik Kogl Pinocz, veleč, župnik Raniovvski v Stanislawcziku, veleč, župnik Popescu Dzemic Krommer, posestnik v Lichtnu in mnogi drugi.
Pomočnika In učenca
sprejme takoj Franc Lukek, čevljar, Vesela gora, p. Št. Rupert, Dolenjsko.	2982
llfOlirfl za žifno pletarski in sitarski obrt sprejme UltlllU takoj Evgen Ivane, izdelovatelj žičnih mrež in trgovec z lesenim blagom v Sodražici. 2938 3 -t
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena. ki ima nad 460 vrst najboljših poljskih ze-lenjadnih in cvetli&nih semen, za katerih kakovost se jamči.
Kavno tu se izdelujejo sveži ter suhi venci in &opki s trakovi in napisi, in se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1907 se dobi brezplačno Za obilna naročila sc priporoča veiespošto-vanjem	2920 10 1
Alojzij Korsika, Ljubljana.
Krila za dame

Wien gld. 2-60
(prav po podobi) natančno vmerjena, najn. kroj, Iz prlma tlrol. lodnasive, drap zelene, olivne, teget-hof, črne barve, ka-kortudlizizbr sukna za gospode, karlr In
firog. zelene, olivne n drap barve, gld. 1 95 konkur. krilo, lepo izvrš. ln zelo prim. za strapac z v š i t i m vrhnlm nalivom Iz trdn. lodna v vseh barvah, aH Iz kBrlr. sukna gl. I 95. Vsako krilo se izgo-lovi posebej, natan. po poslani meri, ni-kakotorain.d«lo. Za inja dolžina, čez pas ln v 2550 7
izdelovalnici kril
Auer, Dunaj IXj2 Nuudorferatr. 3jD
Krit m
'iJ
, .	leleznlne, traven
železniških lin. cementa, itorlj za strope, streine pločevine In lepenke, slamoreznlc, mlatilnlc, gepelnov, čistilnic, prei za grozdje In sadje, plugov in bran
v LJubljani, no Marije Terezije cesti itev. 1.
(zraven .Flgabirta* In na
Valvazorjevem trgu 6, nospr. Kriionske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo in žeanje, štedilniki In peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, o«e, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesaije in mizarje. Točne postrežlje ln zmernih cen zagotavlja	1886 19 -19
Fr. Stupioa, trgovec.
Samo 6 dni
Havrc New-York
Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska ceste št. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". 2984 18 1
Stepalnik, žličar za omoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revoluci Jo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib rečij, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	2236 12
Izvozna hita Hermana Auer. Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
se pričnejo vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade dne 17. novembra 1906 št. 21084--
7 Kandiji pri Novem mestu sa Dolenjskem
dne 17. januarja, leta 1907.
Ti sejmi vršili se bodo za uprežno in klalno živino s prodajo prašičev
vsak četrtek po 15. vsakega mesca
oziroma tudi 15., ako pade na četrtek. V drugih četrtkih v vsakem mescu omeji se pa sejm, oziroma tržen dan, samo na prodajo prašičev in drobnine. Dogon živine se prične in sicer za prašiče, v dobi od 1. aprila do 15. maja in od i5. avgusta do 1. oktobra ob 5 uri zjutraj. V dobi od 15. maja do 15. avgusta ob 4. uri zjutraj, in od 1 oktobra do 1. aprila pa ob 6. uri zjutraj, ter se konča ob 8. uri dopoldne.
Dogon konj in goveje živine se pa prične ob 9. uri zjutraj in se konča ob 12. uri dopoldne.	— - -
2917 3—2
K prav obilni udeležbi prodajalcev kakor tudi kupcev vabi
krajni gospodarski odbor v Kandiji pri Novem mestu.
Ifleln -nllft 100 kg bto. K IO —, petršilj, Cc-IlldlU IX IJt« b 111 ja. kumare itd. > povzetju ponudi Ant. Linek vZnojmu. Cenik rtyzahtevo 2701
NedoBeine prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša in res 2011 20-17
preclzlisko uraielntaHt
Iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. • -
Koverte s firmo
priporoči
Katoliška tiskarna
Schicht-ouo
milo je najboljše!
Štiriindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jelenje čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
Josip Janko
urar v Kamniku
3013 1 Velika ulica priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic. prstanov, uhanov, bro.šev, kakor tudi vsakovrstnih očal, pn zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.
Ilronrn ima vese|ic
UlililU, do mizarske obrti, sprejme takoj po dogovoru | Matevž Go-gola, miz. mojster Bled. 3020 3-1
Ceno češko perje,.
|1 kg no-f |vega sl-| vega sku-S bilenega p, dobrega . gosjega I'
, —	perja K 2--'
boljšega K 240, I kg. belega skubljen. puhu podob. K 3 60, K 5'— ; 1 kg na|fln. sneinobelegaI skublj. K 6-40. K 8 —. Razpošiljaj se po povzetju Pošillatve nad) 5 kg iranki Zamena dovoljena. S. Benlsch, Dešenlce, it. 7',I Češko.	2498 10 9j

Na pljučih in v vratu bolni, - noduilJivi in bolni na hrbiju!
Kdor želi svojo pljučno- al i bolezen na krblju. tudi najtrdo-vratnejšo. nadušljivost. in če je še tako zastaŠana. in se zdi skoro neozdravljiva, enkrat za vselej odpraviti , naj se obrne na Ai Wolff«k-.1a v Berolln N., Wels»enbnrger Straaae 79.« Tisočere zalivale dajejo zagotovilo^ za veliko zdravilno moč njpgorihl zdravil. Brošure zastonj. 2738 8-5 *
Ne kupite nobene ure
dokler nist« prejeli mojega ve likega cenika :
gld
1 50
gi-
nikel. Roskopf uro Ooldin „ „ srebrne , „ z dvojnim pokrovom s S srebr. n plosk, j kleno ur« amer. Onlddouble pravo KosVopf-patent. prave „OmegaM . . srebr. oklopne verižice Mkaratne zlate ure . Mkaratno zlate veriž. 14karatnizlati prstani stenske ure od . . z bitjem liki r.Tonn .
i godbo .....
s kukavico .... kuhinjsko ure . . .
budilko.....
„ ponoči ■» teče z dvojnim /vonoam . budilke z bitjem in zvonenjem liki zvonu Triletno pism o jamstvo, za noprimerno «' -nar nazaj.
Razpošit a po ovzetju.
Maks Bohnel
Dunal, VI., Margare-j thonstr. 27(v lastnihlšl)
I Zahtevajte moj cenik z 2000 slikami zastonj In poštnine prosto.
»•50


Zaloga baliftfi za neveaM.
Priporočljiva trgovina I
Najbo^e in na|ceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
ČeSnlK & Mllauec
Cppi ČeSniku)
Llngarjeve ul. Ljubljana ipitalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26 24
Zaloga bali« za neveste.

Izdelovanje vseh pred metov za zdravilstvo, posebno	2280 4
k i I n i K
(briih)
pasov
za moške, ženske in otroke natančno po meri.
Pri poštnih naroČilih se moia naznaniti, ali je kila na desni ali levi ali pa na obeh straneh in nje ve'ikost.
Za gg. zdravnike velika zaloga kirurg. in medic, instrumentov in aparatovt kavčuk-predmetov, elastičnih nogavic itd., izdelovanje moder cev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčeva hiša St 32, Ljubljana.
Ako nimate v Vašem kraja
trgovca, ki bi Imel v zalogi sloveči rastlinski likčr
„FLORIAN",
kateri bi so moral nahajati kot domače krepčilo za želodec
v vsaki hiši,
potem pišite dopisnico z naslovom: »Rastlinska destilacija v Ljubljani" in naročite i steklenico Htra, katera velja K'3 —
S tem imate za dalj časa izvrstno kapljico za želouec in si prihranite izdatke za draga zdravila.
2 steklenici po l'/a Htra se pošilja za 6 kron poštnine prosto	2537 (6)
Za 5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakor>.ih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-shtev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najinoaernejše blago za damske obleke črno i.i barvano perilno blago, posteljnino, okslord, loden, sukno, vse vrste platno /. perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naioča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, d? ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-12
pozorl Čifaj! pozor!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najbolj{im uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav nost od:	2443 žO 6
P. Jurišiča,
v pakracu 51.65.
lekarnarja (Slavonija).
r
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo =====
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca' se priporoča prečistiti duhovščini In p. n. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd. po najnlijlh cenah. - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52—21
I cdafatelf In odgovorni urednik Dr Ignacij Žitnik
Tiskali: .Kitolliki TIskarni'