^ dan razen sobot, oadolj
io prsznikov.
4illy except
guadty*
and Holiday«
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uradnlftki ln upravnlMri prostori: 2007 South Lawtidale Ava.
Offlco of Publication: 1007 South Lawndala Am Telephone, Rockwell 4004
.TEAR XXXVIII
Data Je IS40
yc&JS ii »£iSTV^gg CHICAGO 23. ill.. pondeljek. 2«. julija <july 29). 1946
Acceptance for mailing at »pocial rato of poatage provided for ln section 1103, Act of Oct >, 1917, authorized on Juna 4. 1918. «
Subacrtpllon IS.00 Yearly &TEV.—NUMBER 146
on glede kontrole cen stanarine pomanjkljiv
Itednik Truman na-glasil nevarnost inflacije
INO ZASEDA-|E KONGRESA
„gion, D. C., 27. jul. —
nik Truman je podpisal „jii zakonski načrt glede ole cen in stanarine, ki je iivil urad administracije kateri je bil odprvaljen |I5 dnevi, pozneje pa je v ud kongresu naglasil, da anjkljiv, ker ne vsebuje eije pred inflacijo, i se bodo naša prizadevala odvrnitev inflacije na ji zakona izjalovila, bom jljen sklicati izredno zase-obeh kongresnih zbornic, »ojači ustroj za kontrolo [in prepreči ekonomska ka-pravi Truman v po-
opne cene za večino proso bile vzpostavljene, i so mlekarski izdelki, me-utnina. jajca, petrolej, to-[in nekateri drugi produkti, je dejal, da je sprejeti boljši od onega, katerega etiral.
inik je naznanil, da bo imenoval posebni odbor, i imel besedo v določanju funkcije urada ekonomske acije so bile poverjeno l za vojno mobilizacijo in ditev industrij. Načelnik [urada je John R. Steelman. je dejal,' da bo mora' sprejeti fiskalne in de-načrte ter zvišati davke, lodvrne inflacija.
Izgredi v ameriški okupacijski coni ,
Eden zid ubit v bitki z Nemci
Frankfurt. Nemčija. 27. jul.— zgredi med Židi in nemškimi civilisti so izbruhnili v bližini itfonakova v ameriški okuoacij-ski coni. "Eden žid je bil ubit in najmanj šest drugih oseb ranjenih, preden so čete tretje ameriške armade vzpostavile mir.
Izgredi so sledili pohodu Židov, ki so zapustili taborišče pri Wolf-rathausenu, 15 milj južno od Monakova. Nemški civilisti so se udeležili bitke. Ameriške vojaške čete so bile pozvane v akcijo.
Eden žid je bil ustreljen, šest nemških civilistov pa ranjenih. Vojaška policija je aretirala voditelje izgredov.
Veleporota obtožila Heirensa
Zagovorniki za odložitev obravnave
I administracije cen (OPA) nalno naznanil restavrira-| kontrole stanarine v 520 Ivan D. Carson, admi-
itor za stanarine, je dejal, [kongresu sprejeti zakon od-lij« državne in krajevne •le. ki so bile uveljavljene |1- juliju. Procedure glede aje najemnikov s strani hiš-•e&tmkov bodo ustavljene, on je rekel, da odredba i« vse najemnike, ki se še izselili. Nadaljnji okraji [pnsli pod federalno stano-kontrolo.
pi posestniki, ki še pobi-Mtadstropno stanarino, krši-zakon in se izpostav. ► proMikuciji," je rekel Car-, "Najemniki, ki so bili ob-^ da morajo izprazniti Kanja, naj se takoj obrne-1 krajevne urade, ki jim bo-" potrebne informacije."
P Posestniki bodo morali dneh vsa stanovala bt«o prvič dana v na-
so bila oddana v do-,ftl bila kontrola v veljavi, 10 I" ' tniki predložiti u-adevno evidenco.
Wsko stališče to"tski bombi
romylto predlagal fni,tv pogodbe
Sovjet naglasila atomske i se pro-mske ener ustavi.
Chicago, 27. jul. — Okrajna t. veleporota je obtožila Williama T HeTrehsalet starega fanta, ugrabljen j a in umroa deklice Suzanne Gegnan in umora Prances Brown. Na zaslišanju jc nastopilo 14 prič, nakar je bi-a obtožnica sestavljena.
urY*k" 27~ Jul .
^ J* opnovno
^iifce ^^
* zahtevala, da
1	• • t,
v''Jft*ga orožja
r*< * Op ,,. L 'i
I wmyKO ,aati)» ir> i
,n tlan
lištlui,... -
r«
P>godbe
ria
prezen-komisije atomsko sklenitev kot prvi "žitev. S Bei narda •oneriške energijo. > kontrolo
Herbert J. Walter, veščak v dentifikaciji pisanja, je informiral državnega pravdnika Tuo-hyja, da je Heirens po njegovem mnenju napisal noto, v kateri je zahteval odkupnino za ugrabljeno deklico, kakor tudi besede na steni v sobi, v kateri .e b{la Brown umorjena. Na noti in na steni so bili odkriti odtisi Heirensovih prstov.
Obtožnica bo izročena sodniku Haroldu G. Wardu in Heirens bo zaslišan v torek. Dasi je bilo naznanjeno, da je Heirens priznal umore, še vedno vztraja pri trditvi, da je nedolžen.
Odvetnika John P. in Malachy Coghlan, zagovornika obtoženca, sta bila informirana o akciji veleporote. Izjavila sta, da bosta apelirala za odložitev obrav nave.
Tuohy je bil navzoč, ko je bila evidenca proti Heirensu predložena veleporoti. Med pričami, ki so nastopile pred veleporoto, je bil tudi James E. Degnan, oče umorjene deklice.
Domače vesti
Is Clevelanda
Cleveland. — Umrl je Joseph Razum, star 31 let. Rojen je bil v Uniontownu, Pa., in bolehal dva meseca. Tukaj zapušča ženo, starše, tri brate, pet sester ln več drugih sorodnikov. — V West Chester ju, Pa., j^ v reki West Fork utonila miss Julia Smolič, hči Mary Smolič iz Ea3t Clevelanda. — Pri družini Lawrence Smith so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka.
Ia Milwaukee J a
Milwaukee. — V učiteljišču Milwaukee State Teachers College je graduirala z diplomo "Bachelor of Science" miss Mary Zagožen, hčerka družine Jack Zagožen. Nastopila bo službo učiteljice v Manitowocu, Wis.— Zadnje dni so se poročili: Grego. ry F. Isermann in Hilda Zvonar, Anthony J. Vodnik in An-tonia Lubešek, Joseph Blatnik in Bernice Kastelic, Charles Ku-kec in Dorothy Švoger, Rudolph Križan in Martha Ivančič, Nor-bert Meyer in Louise Rozman, Frank V. Gorichar in Olga Gla-van, Eugene R. Fabich In Ruth Schulze, Mathew P. Kalcich in Dorothy Schindler. — Vile rojenice so se oglasile pri družinah Michael Perkovich, Frank Ste-fanec, Emil Stefanec, Frank B. Lesjak, Raymond B. Cezarc, Frank A. Ferlitsch in Louis Kozak. katerim ao pustile ainčk«, hčerke pa jnrtružinah Edward' M. Sostarich, Frank Zupanich in Victor Fabianich.
Nov grob v Kansas Cliyju
Kansas City, Mo. — Tukaj je umrl Matija Primožič, ki je bo-ehal šest mesecev. Zapušča ženo, sestro Mary Usnik In več sorodnikov.
Drhal linčala štiri zamorce
Justični department odredil preiski
Lavo
Monroe. Ga« 27. Jul. — Grupa 20 belopoltcev je linčala štiri zamorce na cesti v zapuščenem kraju v bližini tega mesta. Major W. E. Spence, načelnik biroja državne policije, je obsodil zločin.
Žrtve drhaiskega nasilja so bile Roger Malcolm in njegova žena Dorothy, deorge Dorsey in njegova žena May. Ženski sta bili sestri. Člani drhali so zvezali zamorce in jih ustrelili.
Dr. Samuel Green, vodja organizacije Ku Klux Klan, je dejal, da ne odobrava linčanja. "Organizacija nima postojanke v okolici, kjer ao bili zamorci linčani," je rekel. "Zdi se mi, da bo governer EUls Arnall naprtil zločin nam, čeprav nismo krivi."
Mrilškoogledniškg porota se je sestala kmalu po linčanju. Njen izrek je bil, da so zamorce ustrelile neznane ofebe.
Spence je naznatiil preiskavo. Federalni justični department v Washingtonu je tudi obljubil preiskavo. E. S. Gordon, šerif v okraju Waltonu, je dejal, da tudi on vodi preiakavo. On je obvestil državno policijo o linčanju zamorcev. k
•m>m
Dva turška lista suspendirana
Istanbul, Turčija, 27. jul. — Vojaški poveljnik v tem mestu je suspendiral dva lista za nedoločen čas. Oba sta kritizirala vojaške avtoritete. Poveljnik Je dejal, "da armada ne bo to-lerirala publikacij, ki ogražajo javni mir."
atomske energije šele po formiranju varnostnega ustroja.
"Vprašanje Je. zakaj. Amerika še vedno izdeluje atomske bombe, ako se vsi strinjamo z načelom, da mora atomska energija služiti človeštvu," je reke Gromyko. "Potrebna Je mednarodna pogodba za atomsko razorožitev Države, ki podpiše jo to pogodbo, naj bi imele tudi oblast kaznovanja kršiteljev '
Zdravstvena oskrba v Angliji
Parlament odobril zadevni program
London, 27. Jul. — Parlament je odobril program zdravstvene oskrbe v bolnišnicah za vse, ki jo potrebujejo, nakar Je bil poslan zbornici lordov. Organizacija zdravnikov se je Izrekla proti programu in naznanila, da bo vodila odločno opozicijo.
Aneurin Bevan, minister za zdravstvo v delavski vladi, je apeliral na zdravnike za kooperacijo. On je priznal, da se bo program izjalovil, če ne bodo zdravniki kooperirall.
Proti programu so tudi konservativci. Izjavili so. da bi program odvzel svobodo in neodvisnost zdravnikom, ako b« zdravstveno ministrstvo dobilo vso oblast.
Zavezniki odredili cenzus v Nemčiji
Berlin .27. Jul. — Zavezniški svet za kontrolo Nemčije je od redil cenzus. Štetje prebivalcev se bo pričelo 29 oktobra ln trajalo bo dva tedna. Nemci bodi mors 11 odgovoriti na štirinajst vprsšanj.
Italijansko vlada dobila zaupnico
Rim. 27 Jul. — Ustavna skup-ščins Je izrekla zaupnico vladi, katere predaadnlk Je Alcide de Gasperi. Za zaupnico Je glaao valo 388 članov skupščin*, proti 53. aedem članov pa se je vzdr žalo glasovanja.
Rusija odgovorna za
i v^- ' A '1 '	' '
kaos na Ogrskem
Molotov dobil ameriško nejto
Washington, D. C., 27. jul. — Ameriški državni department Je obdolžil Rusijo, da je povzročila ekonomski kaos na Ogrskem z zasegami živil in industrijskega, materiala. Obdolžitev je bila izrečena tik pred odhodom državnega tajnika Byrneaa v Pariz, kjer se bo pričela mirovno konferenca v pondeljek.
Piotestno noto državnega de-partmenta je Izročil ruskemu zunsnjemu ministru Molotovu W. B. Smith, ameriški poslanik v Moskvi. Ta zavrača ruske tr-ditve, da sovjetske svtorltete na Ogrskem ne ovirajo ekonomskega razvoja v deželi.
Nota zahteva, da mora RusJJs dovoliti amerlško-brltako intervencijo, da se ogrsko gospodarstvo konsolidira z gospodarstvom drugih evropskih držav.
Byrnes je dejal, da ao Ruai po brali industrijsko opremo na Ogrskem v vrednosti $124,200,-000 in da zdaj zahtevajo 80 do 90 odstotkov produkcije v obliki reparacij. Ceprsv Je bil na konferenci v Jalti na Krimu sklenjen dogovor, da mora Rusija dobiti od Ogrske odškodnino $300,000,000, je Byrnes dejal, da Je vsota previsoka.
Državni tajnik Je na sestanku s časnikarji razkril da Rusija ne bo dobivala strojev in druge industrijske opreme iz ameriške okupacijske cone v Nemčiji. Do stavljenje strojev je bilo ustav-IJeno pred več tedni. Dalje je rekel, da bo Amerika odpoklica-la okupacijske čete U Italije 90 dni po podpisu mirovne pog«*l be z Italijo Byrm* Je naglasil. ds bo zahtevsl odpoklic ruskih čet iz Bolgarije po podpisu mirovne pogodb««
Japonci poklali 200J000 Kitajcev
Tokio, 2T Jul. - Podivjani Japonski vojaki so poklali čez 200.000 kitajskih civilistov v Nankingu v orgij! zločinov, ko je mesto padlo I. 1937 Obdolžitev je izrekel dr Hsu Cuenjing, ki je bil v Nankingu. ko so ga Jajionci okupirali, na obravnavi proti vojnim zločincem.
Člani brttske
misije odleteli v moskvo
Prizadevanje za izboljšanje odnošajev s Sovjetsko unijo
RAZGOVORI Z RU. SKIMI VODITELJI
London, 27. jul. — Člani misije dobre volje britske delavske stranke so z odobravanjem zunanjega ministra Ernesta Be-vina odleteli v Moskvo, kjer se bodo prizadevali za izboljšanje odnošajev med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo.
Člani mialje so profesor Harold Laski, bivši načelnik ekae-kutivnega odbora delavske stranke; Alice Bacon, bivša učiteljica; Harold Clay, vodja unije transportnih delavcev, in Morgan Philips, generalni tajnik delavske stranke. V Moskvi bodo imeli razgovore s premier-jem Stalinom ln drugimi ruski* mi voditelji.
Bevin je imel sestanek s člani misije. Trdi se, da je Izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja odnošajev med Veliko Britanijo in Rusijo. Eden izmed apelov, ki je dobil odziv in omogočil delavski stranki največjo zmago v zgodovini pri volitvah pred enim letom, je vseboval zagotovilo, da bo delavska vlada največja za-ščltnlca prijateljstva med Veliko Britanijo in Rusijo. Razkrajanje prijateljstva, ne glede na krivdo, je največje razočaranje t>rltskega delavskega gibanja. To pojaanuje, zakaj Bevin pri pisuje tako veliko" važnost misiji.
Na sestanku s člani misije je Bevin dejal, da je možnost apo-razuma med Veliko Britanijo in Rusijo. Slednja naj bi priznala britske oljne interese v Južni Perziji, obratno pa bo %Velika Britanija priznala ruske oljne Interese v severni Perziji. Vladi obeh držav naj bi sodelovali v naporih za zvišanje življenske-ga standarda perzijskega ljudstva.
Bevin Je dejal, da Je za revizijo pogodbe, ki je bila sklenjena v Montreuxu in se nanaša na Dardanelsko ožino, zaeno pa je naglasil, da je ruska zahteva o neovirani plovbi skozi to ožkio upravičena. Velika Brltapija in Rusija se lahko sporazumeta tudi o reševanju vseh problemov na Srednjem vzhodu.
Ker misija predstavlja delavsko stranko, n® vlade, ne bo mogla skleniti nobenega dogovora s sovjetsko Rusijo.
Civilna kontrola atomske bombe
Sporazum med člani konferenčnega odseka
Washington, D. C., 27. jul Civilna kontrola atomske bombe in energije je bila v bistvu zagotovljena na aeji članov konferenčnega odseka obeh kongresnih zbornic.
Za civilno kontrolo so znan stvenikl in Trumanova administracija. Val z izjemo enega čls-nsn odseka ao ae Izrekli za ri- j vil no kontrolo. Izjema je bil kongresnik Thomas, republika-1 nec iz New Jerseyja. On Je za vojaško kontrolo atomake lx»m- J be
Senator McMahon, demokrat; iz Connectlcuta in načelnik od-aeka. je dejal, da ie zakonski načrt v sprejeti obliki zad'ivo-Ijiv. On je lic. a/il upanje, da i lwi odobren v obeh kongresnih zbornicah.
May ne bo nastopil pred odsekom
Kongresnik dobil srčni napad
bevin odgovoril kritikom v parlamentu
Waahington. D. C.. 27. jul. — Oni ki so pričakovali, da bo kongresnik May, demokrat iz Kentuckyju in načelnik odseka za vojaške zadeve, nastopil pred senatnim odsekom, ki preiskuje škandal v zvezi z oddajanjem vojnih kontraktov, so razočarani. Senator Mead, demokrat iz New Yorka in načelnik odseka, je Informiral časnikarje, da je May dobil srčni napad.
Mead je naznanil, da se bodo člani odseka vseeno sestali na svoji seji. Zahtevali bodo zdravniško potrdilo, da je May v resnici bolan. Warren E. Magee, odvetnik kongresnika, je obvestil Meada, da je May pod zdravniško oakrbo,
May je zapleten v škandal. Odseku Je bila predložena evidenca, da je imel zveze z illlnol-skimi kompanljaml, katerim na-čelujeta brata Murray In Henry Garsson. Kompanije so grmadile proflte iz vojnih naročil.
Pred senatnim odsekom Je nastopil general Alden H. Waltt, načelnik kemične divizije vojnega departmenta. Izjavil je med drugim, da so kompanije izdelovale izstrelka. Nekateri so bili pokvarjeni ln so predčasno eksplodirali. Najmanj 29 topničar-jev je bilo ubitih in 83 ranjenih.
Odsek je zaslišal tudi generala Williama N. Porterja, ki Je dejal, da se Je kongresnik May zavzel za stotnika Josopha H. Garssona, sina munlcijskoga magneta, da ga reši pred kaznijo zaradi nepokorščina. Apeliral ja na generala Eisenhower}**, vrhovnega poveljnika zaveznl Ških sil v Evropi, naj stori koraku, da ne bo stotnik postav Ijen pred vojaško sodišče.
Zagovarjal je odločitev o Trstu in južni Tirolski
MEDZAVISNOST GLAVNO NAČELO
Jackson zahteva kaznovanje nacistov
Priprave za agresivno vojno
Nuernberg, Nemčija, 27. Jul. — Sodnik Robert H. Jackson je v imenu Amerike pred medna rodnim vojaškim tribunalom za. hteval kaznovanje 22 vodilnih nacistov, ki so skovali zaroto In začeli agreaivno vojno. Obravna va proti naclatom se Je pričela pred osmimi meseci.
"Hitlerjeva dejanja so deja nja vseh obtožencev," Je reke Jackson. "Goerlng, napol mili tarist in napol gangež, Je bil Hitlerjeva deana roka. Njegove aktivnosti so aktivnosti vseh Dobili so obravnavo, kakršno ne bi bili dali v času, ko so bili na vrhuncu oblaatl ln pompa, no benemu človeku."
Med 24 naciatl, ki ao bili obtoženi kot vojni zločinci zadnjo jeften, nI Martina Bormanna, Hitlerjevega pomočnika Obrav nava proti njernu s« vrši v od sotnostl. Robert l*y s« je obesil v Ječi, munkljski magnat Gustav Krupp von Bo h len pu je mentalno bolan.
Jackson Je naštel kriminalna dejanja obtožencev v svojem govoru pied tribunalom Ta ao;
/.aaega oblasti In pretvorltev NVmčlje v policijsko državo. Na cljaka stranka je bila država ln dtžava je bila stranka Teror Je bila politika obeh.
Pnpiave za agtesivno vojni Te mi ai* pričele, ko ao naciatl prišli na ki milo,
Kršenje mednarodnega vojnega prava, maaakrl civilnih prebivalcev in /aauienje ter ropa nje ljudi v okupiranih državah jvreekucije klanje iidov in kristjanov, Čez šeat milijonov Židov )e bilo poklanih v najstra hovitejšl rasni |*ersekurtjl vseh časov.
Jackaon je osmešil trditve ne
London. 27. Jul; — Zunanji minister Ernost Bevin je odgovarjal kritikom v parlamentu ln zagovarjal zaključek glede Trsta ln južne Tirolske, ki je bil »prejet na nedavni konferenci štirih velesil — Velike Britanije, Rusije, Amerike ln Franci-e — v Parizu. Debata o ključku se je vršila v parlamentu pred odhodom Bevina v Pariz, kler se bo v pondeljek pričela mirovna konferenca, na katero bodo prišli reprezentanti 21 zavezniških držav.
Bevin je pobijal predlog, katerega je podprlo 150 labor i tov. TI so protestirali proti odločitvi zunanjih ministrov, da mora užna Tirolska oatati pod Itali-o, čeprav Avstrijci tvorijo večl. no prebivalcev. Italija je dobi-a južno Tirolsko na pqdlagl pogodbe, ki je bila podpisana v St. (Jeimainu po zaključenju prve svetovne vojne.
V svojem odgovoru kritikom e I levin poudaril, da podpira načela Atlantskega čarterja In doktrino samoodločevanja, toda načelo medzavisnosti jpa važnejšo. Potrebna je bila dosega sporazuma o ekonomskem razvoju, da se zajamči boljše življenje prebivalcem Evropa.
"Ljudje govore o neodvisnosti evropskih držav," Je rekel Bevin. "Želim, da bi rabili drugo besedo in ta Je medzavlsnost. Kadar se lotimo reševanja zamotanega problema, kot je u-stvarjanjo neodvisnih držav, naletimo na potežkoče. Prebivalcem Južne Tirolske ae obeta boljša bodočnost pod Italijo kot pa bi Jo imeli pod Avstrijo."
Bevin je v svojem odgovoru omenil žalostno usodo, ki Je doletela 13,000,000 ljudi, ki ao bili pognani Iz krajev ob reki Oder proti zapadu, kakor tudi usodo krkonoških Nemcev, ki so bili izgnani Iz Čehoalovaklje. Sentiment Italijanov glede Trsta je bolj nacionalističnega kot pa ekonomskega značaja. Tržaška luka mora alužltl državam vzhodne ln srednje Evrope ln odločitev, da se Trst Internacio-nalizira, je pravilna. Zunanji ministri so na avojt konferenci izvršili dobro delo.
Rusija bo podpirala češke zahteve
London, 21. Jul. — Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da bo Huslja podpirala češke zahteve na mirovni konferenci v Parizu, zlasti pa one, ki se tičejo Ogrske. V Moakvi sta predsednik čehoslo vaške vlade Klemeni Gottwald in zunanji miriiater Jan Musaryk. I meja sta razgovore a Stalinom In drugimi ruskimi voditelji.
Dva ameriška vojaka ubita v Boliviji
BueniHi Aire«, Argentina, 27. jul Dva Hinrri&ka vojaka sta bds ubita v revolt! v Boliviji, ki je rezultlrsla v strmoglavljenju vlade, Predsednik Gualbett Vlllai mmI je bil umorjen v revolt!. I/Javo, da sta bila ameriška vojaka ubita, Je p»*lal po-alaruM- Haul Buatoa Kierro v nižji r boi mrl,
kaletlh obtožencev, da naciatl nieo hoteli vojne, da Je bild oboroževanje odrejeno le a namenom, da avvt ališl glaa Nemčije ia da je bila vojna obramba proti boljsevlškl nevarnosti.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ of and published by Slovane National Benefit Society
————. •
Naročnina sa Zdruiene dr Ure (is ran Chicago) in Kanado MN
na loto, $3.00 sa pol lota, 1140 aa četrt leta; aa Chicago in okolico Cook Co., t7M sa celo loto, 13.7» aa pol lota; sa inosemslro M.00.
Subscription rates: for the United Stale« (except Chicago) and Canada Si.00 por year, Chicago and Cook County 17.60 per year, foreign countries lt.00 por year.
Cono oglasov po dogovoru. Rokopisi dopisov in nenaročenlh člankov so no vračajo. Rokopisi literarne vsebino (črtice, povesti. », pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Jo priložil
Advertising rates on agrvameni,—Manuscripts of oamninleations and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such aa stories, plays, poems, etc-, will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope.
Naslov na vse, kar ima stik s listom:
PROSVETA 26S7-59 So. Lawndalo Avo., Chicago 23, Illinois
OPA ostala, kontrola cen šla po vodi
V	šolah uče otroke, da je naša ameriška vlada "Iz ljudstva, po ljudstvu, za ljudstvo." Te pomembne besede je izrekel veliki Abraham Lincoln sredi tragfčnfe civilne vojne za ohrano Unije "that our government of the people, by the people and for the people shall not perish from earth."
V	teh besedah je res zapopaden demokratičen koncept resnično demokratične vlade. Izrekel jih je mož, ki je veroval v demokracijo v teoriji in praksi. Toda merilo za vsako demokratično vlado je vpralanje, koliko v resnici tudi služi ljudskim interesom. Kjer so splošni ljudski interesi, kar pomeni interesi dežele, potisnjeni na atran v prilog privilegiranim interesom, taka vlada lahko jadra pod plaščem demokracije, toda ni demokratična, temveč za-jedalska, ker služi zajedalcem, ljudskim izkoriščevalcem. Kjer je na krmilu tata vlada, je demokracija le slepilo, kakor je slepilo tudi vera ali cerkev, ki ima krščanstvo le na jeziku.
Kdor opazuje vlado, posebno kongres, bo prišel do zaključka brei poeebnfgil napenjanja možganov, da je naša vlada res lahko "ix ljudstva", ker je izvoljena po ljudstvu (bolj točno: po korum piranih mašinah starih kapitalističnih strank!), ni pa za ljudstvo. Ta naia vlada, poaebno kongres, je na vsej črti vlada po in za pri vllegtrane interese: za mogočne korporacije in.vseh baž "free en-terprlzerje", katerim je ljudstvo le molzna krava in dežela le kraj za grmadenje profitov.
Z drugo besedo: ameriška vlada je v popolnem zakupu vele-kapitala in drugih bizniških interesov.
Povod za te besede nam daje počenjanje kongresa, ki je na vsej črti v službi Wall streeta in njegovih "free enterprizerskih" izrod kov po deželi. . To je poaebno razvidno v zadevi OPA ali kontrole cen. Nobenega dvoma ni, da ljudski interesi in sploh interesi Amerike zahtevajo efektivno kontrolo cen, dokler je to potrebno za obvarovanje dežele pred inflacijo. Tudi ni nobenega dvoma, da je to tudi sentiment in volja velike večine prebivalstva. Ampak po reakcionarjih dominirani kongres se cinično roga v obraz večini ameriškega ljudstva, posebno pa v obraz vsega delasrstva in dela, kar mu ukazuje Ameriška podjetniška zveza in loblsti dru gih privilegiranih interesov, katerim je grmadenje privatnega pro-flta Alfa in Omega—začetek in konec.
Ko je Truman zadnjič vetiral zveriženi zakon za podaljšanje OPA, ki je bil razen kontrole stanovanjske rente le velika farsa, je bilo upanje, da bo kongres kapituliral pred javnim pritiskom in obnovil prejšnji zakon. Kontrola cen pod tem zakonom je bila aicer na vseh koncih in krajih preluknjana in je bila v bistvu le Še kontrola inflacije. OPA je pod pritiskom "free enterprizerjev" skozi več mesecev le dvigala strop cenam zdaj tu, zdaj tam, vendar pa je držala nekakšen strop v obliki sita.
Odkar je bila OPA položena v kot, so cene življenskim potrebščinam bušknile v zrak kot oblak dima ob razstrelbi atomske bombe. Kot poroča biroj za delavsko statistiko, so cene 24 bazičnim življenskim potrebščinam v prvi polovici julija poskočile za 35%. Takeka skoka v cenah ni dežela občutila niti po prvi svetovni vojni, ko je bila neznosna draginja. V zadnjih par tednih ae je meso v mnogih krajih podražilo za sto odstotkov. Steaka lahko dobite po dolarju funt kolikor hočete, ampak delavstvo a ga ne more privoščili.
Inflacijski zakon, katerega je zdaj kongres skrpucal v imenu "kontrole" cen, je v bistvu podoben osnutku, katerega je zadnjič vetiral predsednik. Mnogi menijo, da je še slabši. Edino, kar jo ostalo, je kontrola stanovanjske rente, vse drugo je farsa. Ta zakon je najbolje označil bivši notranji tajnik lekes, ki je dejal da "OPA je »stala, kontrola cen pa je izginila." Nekateri sena torji in kongresniki, kakor tudi administracija, se tolažijo s tem da je ta zakon "bolje kot nič". Iz toga razloga ga je podpisal tud i Truman. Ta zakon ali pa nič! je odlok burbonake večine v službi "free enterprizerjev".
Tisti priboljšek v plači, ki so si ga priborili organizirani delavci zadnje mesece, je že šel, oziroma sproti izginja v žepih "free enterprizerjev". Zdaj bo treba znova stavkati za nove povlške. Kaj bo temu sledilo, lahko ve vsak otrok. Ampak to je edini "program", ki ga ima ameriško organizirano delavstvo—stavke za večje plače, čemur slede višje cene )>a zopet nove stavke in višje cene . . .
Ne! "Free enterpruerjem" s takim "programom" ni mogoče do živega. Bolj nevarna bi bila splošna stavka konzumentov. To je razvidno tudi iz uvodnika v Chicago Daily Newsu, ki je zadnjič kar zatulil kot v želodec zabodena zver. ko Je avtna unija in scefrala velike protestne demonstracije In pozvala ljudstvo na odje-malsko stavko. V očeh urednikov tega kapitalističnega lista je taka akcija tako prevratna, "neameriška" all celo "kooomunistlč-na" kot so sedeče stavke—delavcev seveda! Kapitalisti lahko stavkajo kolikor hočejo z držanjem produclranega blaga od trga, kriminalno |>a je, če kdo širi ideje in nagovarja ljudi na odjemal-sko stavko
Ampak tudi odjemalske stavke imajo svoje meje—pomenijo več grmenja kot deija. Nizko plačani delavci in njih druMne so v tej draginji itak primorane "stavkali", kajti njih kupna moč je nizka Tisti, ki imajd denar, se pa na toke stavke navadno požvižgajo Treba je napovedati boj vsemu profitarskemu sistemu in organizirati novo politično gibanje s programom demokratičnega socializma ali ljudske demokracije ftel# kadar pride do tega. bo delovno ljudstvo lahko efektivno nastopilo proti svojim izkoriščevalcem in /ajedalcem. Ne prej!
O ROJSTNEM KRAJU
Detroit, Mich.—Iz stare domovine sem prejela obvestilo, da so eta 1941 Italijani ubili v Ljub-jani mojega polbrata. Drugega pa so Nemci ujeli 1, 1942, ga strašno mučili, ker je bil parti zan, nato pa ubili. Tretjega, ki e invalid, so pa tako pretepli, da se ni mogel Šest tednov premakniti na postelji, nazadnje pa so mu vse pobrali, tudi harmoniko, s katero se je preživljal. On je namreč na eno oko slep, na drugo pa le malo vidi. Oči si je pokvaril še pred vojno pri delu v Nemčiji.
Žena od brata, katerega so mučili in umorili, je bila pa pognana v koncentracijsko tabori šče. Sedaj prejema 7500 din, pokojnine, njena hčerka pa je dobila delo v neki tovarni.
Tudi mojim sestram se je godilo hudo. Eno so obsodili trikrat na smrt, a jim je vsakikrat ušla, sedaj pa je živčno bolna Druga sestra je bila tudi preseljena v Nemčijo, prav tako njeni otroci. Požgali in pobrali so Jim vse. Mačeha piše, da so hoteli zažgati hišo, ali prosila jih Je tako kot se prosi Boga, nakar so opustili namero, vendar pa so vse pobrali, kar jim je prišlo pod roke. Nekdaj je moja mačeha vsa gorela za Nemce in želela, da bi prišli v naše kraje, sedaj pa jih hudo preklinja in zmerja.
Pisali so mi, da je padel na tla čisto blizu moje rojstne hiše ameriški aeroplan. Sedem Američanov je bilo ubitih in so jih pokopali na Pilštajnu, ki je pol ure hoda od moje rojstne hiše. Kdo bi si bil mislil, da bodo kdaj tam pokopani Američani. Moj dom je namreč na meji treh far: prevorske, zagorske (kjer je bila dvakrat na leto božja pot) in pil-štajnake. Za mejo sta služila potok Bistrica, ime drugega potoka sem pa pozabila.
Ravno na meji treh far so neki moji oddaljeni sorodniki postavili kapelo, ki je bila tako velika, da je hodil v njo pllštajn-ski kaplan maševat in včaaih tudi blagoslovljat za veliko noč. Kapela je bila posvečena trem faram in imela tudi tri altarje. V enem je samevala prevorska patrona sv. Ana, za sosedo ji je bila njena hči Marija Zagorska, za družbo pa jima je bil v tretjem altarju sv. Mihael, ki je bil patron pilštajnske fare.
Vsaka izmed treh far je imela svojo zanimivost. Prevorska se je postavljala s streljanjem in treskanjem ob praznikih, na primer za veliko noč, na dan sv. rešnega telesa, na praznik sv. Ane itd. Ker je cerkev stala na visokem hribu, se je streljanja z možnarjl razlegalo daleč na okrog. Ta fara je Imela tudi veliko šolsko poslopje a tremi razredi, poleg tega pa prav hudega župnika, da so se vsi tresli pred njim. Najbolj pa se Je jezil, kadar je moral Iti kam spo-vedovat, kajti očitno ni ljubil hoditi p<4 v hrib. Baje je bil zelo radoveden kdo bo skrbel za otroke, ki so jih rodile revna dekleta in prinesle krstiti. Pravili so. da se sam ni hotel sp<v vedatt niti na zadnjo uro. On je baje hodil vleč ponoči Iz postelje zagorsko kuharico.
Zagorska fara Je bila tudi zato zanimiva, kjer so tja hodili ljud je od blizu in dnleč. Prišli so razdeljeni: starejši In otroci sku paj, dekleta za njimi In za de-kletami fantje. Eno teh nedelj ao imenovali loskhvška nedelja to pa /mto, ker se je baje Marija Leakovčanom prikazala na sme reki. Vsak romar je nesel sme-rokovo vejico s tremi križi. Moški so jih imeli navadno za klo bukom. *enske pa v cekarjih. t Na vsaki taki božji poti ao bile gosttlne natlačene pivcev in če stokrat Jih je vino razgrelo, na kar ao pričeli fantje tepež. naj večkrat radi kakšnega dekleta Včasih pa je kakšen fant priče klicati na korajžo fante Iz druge vasi In vnel se je tepež. Ker ao bili l,e*kovčani precej odda IJeni, zato so prihajali že v četrtek ali petek, v soboto pa ao ae fee vračali domov.
Od teh treh far je bila naj-riituhmejš.i pilitainska Že ime pove. da je tam dosti kamenja. Trg je postavljen tako kot nek-
danji gradovi, namreč da je geo-grafično zavarovan od narave. V trg se lahko pride z vozom le od treh strani, medtem ko ga od ene niti ne vidiš, ako ne stojiš vsaj nekaj milj stran. S te strani se pride v trg le peš, toda je taka strmina, da starejši ljudje niti ne poskusijo. Ob vznožju hriba teče potok, na drugi strani pa je trg z imenom Lisična. Tudi to ime ima naj-brže po svoji legi.
Ob vznožju potoka štrli navpično velika pečina in seza gori do vrha, kjer stoji trg Pil-štajn. V to pečino je narava izklesala dve sohi: ena predstavlja ženo z ruto na glavi in detetom v naročju. Ljudje so si tolmačili to soho, da je Bog kaznoval neko ženo, ker je radi vročine preklinjala sonce. Dru ga soha pa je zgledala kot velikanski medved ali kaka druga zver, ki sedi na zadnjici, slično kot pes, ki prosi za kaj. Ti dve figuri sta zgledali tako naravno kakor da bi ju skleaal najboljši umetnik. Ako je bila tista žena Lotova, potem je bila ogrom na. Tudi zver je ogromne ve-
Ves tisti kraj je najbrže bil nekoč vsaj deloma pod vodo, da je voda izdelala tako naravni in čudoviti sohi. Nekaj metrov nac njima pa se prične ravnina, ki ni velika, če bi naredil zareza počezf Malo izven trga v viseči zemlji pa leži pokopališče kjer počiva sedem ameriških fantov, med njimi morda kak Slovenec, čigar starši so morda prišli od tam. Kdo ve?
V tistih krajih so gospodaril Nemci, kateri so vse požgali in izropali. Brat mi je pisal, da so tudi tam dobili nekateri o-bleko, ki smo jo zbrali in poslali od tukaj. On je dobil športni jopič, toda tako razstrganega da ga ni mogel nositi. Žalost no je, da so,ljudje dajali tako obleko! Saj bi morali vedeti da se ne izplača pošiljati stvari ki ao tako ponošene. Kar ne moreš sam nositi, tudi drugi ne more.
Upam, da nisem s tem spisom vzela preveč prostora. Moj rojstni kraj sem malo opisala naj več radi onih Američanov, k počivajo tam, kjer smo mi nekoč sanjarili in mislili v svoji otroški domišljiji, da je Ameri ka oddaljena kot kakšen planet katerem ugibamo, ali žive ljudje na njemu in komu so podobni. Saj jaz sem sanjarila tako o Ameriki od tedaj, ko sem prvič v šoli slišala o Krištofu
Kolumbusu.
K. Krains.
DOMAČE NOVICE Woof Middlesex, Pa,—Dne
julija se je ponesrečil moj zet Anton Frontel. Peljal se je na velikem tovornem avtomobilu ki je bil naložen s kanticam konserviranih živil. Odprla so se vrata in živila so pričela dr čati s troka in z njimi Tronte Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico Greenville inl sedaj ima nogo v mavcu.
Nesreča je zadela tudi Franka Stambula. bivšega tajnika dru
Sidnoy Hillman, predsednik krojaške unije Amalgamated Clothing Workers in načelnik političnega odbora CIO, ki Je umrl po kratki boles ni. V an» riškom unljskem gibanju Je bil vodilna osebnost.
štva 262 SNPJ. V tovarni West inghouse je hotel odpreti vrata velike peči, a vrata so se odtrgala in ga podrla tako nesrečno da mu je počila kost v desni nogi. Tudi on ima riogo v mav cu.
Steve Belle se je nahajal \ bolnišnici radi krvnega pritiska sedaj pa je zopet doma v zdravniški oskrbi. Mož je že prileten vdovec in živi pri svoji hčeri.
Nekaj časa se je nahajala \ bolnišnici tudi Johana Okorn kjer se je morala podvreči operaciji. Vsi ti so člani društva 282 SNPJ in se sedaj zdravijo na svojih domovih.
Frank Paulič, ki se že dalj nahaja v državnem sanatoriju, je prišel pogledat zadnji teden nas in svojo staro naselbino Frank zgleda dobro, samo da ne sliši tako dobro, zato rabi slišni aparat. Tudi on je član društva 262 SNPJ in, naročnik Prosvete Vsem želim, da čimprej ozdravijo.	Anton Valontinčič.
Jacob 8. Potofaky. id Jo nasledil pokol noga Sidneyia Hlllmana kot prodaodnik krojaško unijo ACW. Potofaky. ki ga Je lavoll-la okookutiva. Jo lajava da ao bo drial Hlllm.novih tradicij." V vodatvu unijo ae ndejatvujo šo 90 lot.
PISMO IZ JULIJSKE , KRAJINE
New Smyrna Beach, Fla—Pisal mi je moj brat Franc Fabi jan iz Gradenj, pošta Tomaj na Krasu pri Sežani. Pismo se gla si v izčrpku:
Ljuba sestra!—Vesel sem bi Tvojega pisma iz daljne Amerike, kjer se vam ni tako hudo godilo, kot tukaj v naših krajih. Mi smo pretrpeli kelih grenkega življenja. Kolikokrat je ime človek na prsih nemško in na zadnje še četniško puško. Nemci so nas neusmiljeno pretepi in trikrat oropali, Dušana pa odpeljali v nemško taborišče. Po letu dni, ko je Nemčija propadla, je siromaček prikluka domov. Toliko, da je bila še duša v njem. Kar pa so mi napravili četniki, je vse hujše kot nemške bestijalnosti.
Osem dni pred svobodo so divjali po Krasu četniki in ubili tudi našo Danico. Ustrelil jo je četniški brigadni poveljnik tremi streli, ko mu ni hotela priznati, da se je udejstvovala na političnim polju. To se je zgodilo pri Krenčkovi koloni na Šolarju, in sicer na dan 20. apri la, prvega maja smo bili pa o-svobojenl. Česar nas niso oro pali Nemci, nas je pa ta zverin ska drhal. Ako ne bi bili partizani hitro prodirali, bi nas vse pobili In domove požgali.
Kakor naša Danica, tako je bila od iste zverine ustreljena Ivana Vovkova iz Erzelja. Bila je ustreljena v trebuh doma pred hišo. Ker ni takoj umrla, so > odpeljali v Trst v bolnico, zdravniki pa so konštatirali, da je neozdravljiva, zato so Jo njeni sorodniki vzeli domov, kjer je po težkem trpljenju Izdihnila dušo.
Naša Danica je imela veliča sten pogreb. Pokopana je bila poleg mame. Pred kratkim je bila opisana njena hrabrost v Primorskem dnevniku. Pozval sem tudi fotografa, da jo je ali-kal na mrtvaškem odru, kakor tudi sprevod na pokopališče.
Prav tako se je zgodilo s Ci I rilom Francinovem. Nemci so ga uj«1i In umorili v Sežani.
Ujeli so tudi njegovo sestro Zorko in jo sramotno obesili v Trstu. Takih primerov je bik) veliko.
Kazlje so skoraj popolnoma požgane. Komen je popolnoma uničen, Rihenberk ravno tako. Po vsem tem pa danes še ne vemo, kam bomo spadali. V Raši je meja in mi nismo na Gradnjah. To se pravi, da bi lahko skoraj vrgel kamen v Jugoslavijo. Tu smo imeli veliko sušo, zato je pridelek majhen. Zaključujem in Vas vse skupaj pozdravljam. Tvoj brat Franc Fab-

udo se je godilo našim so rodnikom v stari domovini. Sovražnik jih-je pobijal na debelo in izropal. Pomagajmo vsi te mu mučeniškemu narodu!
Josephine Bodica.
PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO Cleveland (Weal Park), O,-
Pri podružnici št. 2<T SANSa smo zbrali v mesecu juniju $300 za otroško bolnišnico v Sloveniji. Ta vsota je bila izročena ele velandskemu odboru SANSa in s tem smo tudi v naši naselbini doprinesli mali delež za ta humanitarni namen. Vsota ni velika, ker smo si tri nabiralke vzele samo tri dni za zbiranje in nismo mogle obiskati vseh ro jakov v tako kratkem času. Se priporočamo v prihodnjič, aH pa boste lahko darovali na priredbi, ki jo bomo priredili v ta namen enkrat v jeseni. Če bo le mogoče, bomo predvajali filme iz stare domovine.
Darovali so sledeči: John in Mary Križmančič $12.
Po $10: Frank in Anna Ko-šak, John in Frances Tomažin, Math in Josephine Bizjak, Frank in Mary Makše, Andy in Alice Mirtich, Steve in Cecilia Brodnik, John in Rose Jozel, Joseph in Josephine Gabriel, Anton in Rose Buh, Steve in Albina Brodnik, Frank in Rose Mlakar, Joseph in Anna Klun, Lenard in Josephine Brodnik, Elizabeth Gabriel in John Strekalj. .
Po $5: Frank Sesek, Joseph Mam, Joseph Papež, Frank in Mary Knafelc, Ljubomir in Anna Matelič, George in Kristina Santa, Jack in Anna Vidmar, Frances Koželj, John in Anna Palčič, Luke in Mary Znidaršič, John Skully, Anton Peterle, John in Amilija Šinkovec, Joseph in Agnes Tiaovec, Joseph in Lillian Lunder, Louis in Mary Šinkovec, Frank in Frances Blatnik, Agnes Prijatelj.
Dalje so darovale štiri osebe po $3, devet po $2 in osemnajst po $1.
Iskrena hvala vsem, kateri ste se do sedaj tako velikodušno odzvali ter pokazali čut do svojega trpečega naroda! Želimo in upamo, da ne bo družine v naši naselbini, ki ne bi bila vpisana v knjigo darovalcev za to otroško bolnišnico:
Nabiralke za podružpico 20 SANS:
Mary Makše.
Alice Mirtich.
Cecilia Brodnik.
DOBIL TRETJO NAGRADO V KAMPANJI ZA PROS VETO * Port Angelee, Waoh.—V sredi ni številki Prosvete z dne 3. julija sem opazil v članku Franka Česna iz Clevelanda, da mu je L. Eršte s ponosom povedal, da je dobil tretjo nagrado v kampa nji za Prosveto 1. 1918. Ne vem kako bi mogla dobiti dva eno in isto nagrado?
Tretjo nagrado sem dobil jaz, in sicer zlato naprsno broško Z znakom SNPJ. Ne vem, če je bila zlata ali samo pozlačena, vem pa, da je bila zelo priljubljena prt Američanih, kajti neki Američan mi je ponujal $12 zanjo, a jaz sem mu odgovoril, da mu je ne bi hotel dati niti za $15. ko pa je bil pripravljen takoj dati toliko zanjo, sem ga vprešel kal bo znjo, ker je na njei znak SNPJ. Odgovoril je: 'ill be protsd of it." Potem sem mu povedal, da jo lahko dobi za 50c, če bo tako srečen. Iglo sem namreč daroval društvu, ki je zanjo izdalo listke in jib proda jalo v prid blasalne. Njemu sem prodal dva listka in več tudi drugim Američanom. Iglo je
Potem dobil John Kozel bil društveni zapisnikar fl to zapisano v zapisniku J vem le toliko, da * Je'£' n« blagajna nekoliko ooon v kateri tedaj ni bilo nitij
O tem sem že nekoč Pk da neki dopisnik iz Milwad ja se je ržaftega vame md no obregnil. Nekateri dopj se kaj radi spodtikajo dr drugega in jemljejo čfovek _Ije do pisanja, sami pa * našajo z visoko izobrazbo di se mi, da so se nekater pisniki precej malo nau Prosvete, saj dejstvo doki da ne razumejo kaj čitajo. i ne znajo presoditi kaj drugi dopisniki.
Frank Milav
TISOČAK ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO!
Imperial, Pa.-Najprej imenu društva št. 106 SNP po zahvaljujem vsem, ki i udeležili veselice 22. junij smo jo priredili v korist ml ske bolnišnice v Sloveniji.
Da nismo imeli zaželje uspeha, je bil vzrok, ker so li gasilci svojo prireditev m večer. Vendar pa je bila ležba prilično dobra. Na našega društva, ki se je v 9. junija, smo sklenili, da < jemo za mladinsko bolni $1000 vsega skupaj. Preost veselice je znašal $57.50, sk z društveno vsoto $774, na pa smo $226 ter poslali na ni urad SANSa $1000.
Darovali so po $20: Marj gen in Joseph in Marg; Jamnik; po $10: Frank in tarina Vidrich, Joseph in i Jamnik, John in Josephine ravec, Anton in Mary Po po $5: Frank in Elizabeth gustin, Louis Trusnovic, Ja In Frances Sladich, Tony in tarina Orel, Jacob in Fra Žitko, John in Frances Godi Mary Leban, Frank in Anni gen, Frank in Anna Kerin, seph Ule, Frank Urbas, An Pleskovich, Ludvik in Mil Pleskovich, John Logar, A Perko ml., Martin Duich. Jo in Mary Gorenc in Martii Anna Gorenc.
Dalje sta dva doravala p< eden $2.50, deset po $2, $1.25, sedemindvajset po $1, je po 50c in štirje po 25c.
August Pleskovich je m $40.25, Martin Gorenc pa Te dve vsoti sta že všeti v raj omenjenih darovih. Pra po se zahvaljujem vsem < valcem, ki so darovali za ta menit namen, za osirotele m ne otroke, kateri so šli skoz ko veliko trpljenje, da a sploh ne moremo misliti- 1 še enkrat prav lepa hvala v skupaj!
Mary PolUk.
tajnica 106 SNP
ODKRITJE SPOMENIKA BLIZU JAMNIKA PRI SV. BARBARI
Milwaukee. WU.- KerJ tam med vojno shajali p* ni, so jih Nemci dvakrat na in vnel se je hud boj. M so zažgali m kar n.Wa ne prvič, so požgali d*«*« da ni ostalo drugega kot
razvalin.	rt
Tam je padlo sedem ^
nov. katere so poko^^ še Ko so sedaj
t k, so »«£53? jih spravili na
niso mogli razločiti.^J
karsku^o^^j
decembra 1MB* /^bari nik maše val pri M	A
šel še m.mogrHe^ J
blagoslovil tWi Spomladi pa " V<poi 'i grobnic«, dne .	,
J* vršil, ve £ ^
Zbrala in ljudie n iz vseh sirarn . j
tistemu.
1. I**9 ub' ifnTfl* kup
dili se
kritja t vam. Žica grob Zdaj
bil
ie kar char val. viel nika več jah
pr. Sv	1
S iz nove, prerojene
itije in |H
IflrsW delrazstaoe "Osvobodilne v domovinski vojni
Ljubljana, v maju. m kdor si ogleduje raz-(jjvobodilnega gibanja, str-množino zanimivega maid prikazuje razvoj naše in vzporedno z njo rast oblasti. Od slik prvih skih akcij in težko pri-ggi orožja, preko zemlje-. ia grafikonov razpredeno-
njrodnoosvobodilnih odbo-
pa do dokazov moderno u-K armade in prevzema obje najbolj zanimiva gospo-a plat razstave. Kajti z ijem gospodarstva je tesno razmah vojske, utrditev in reševanje mnogih ...jov, ki so služili pri gra-<*vobojene domovine, kmalu v začetku razstave poseben napis: "Z na->m osvobojenega ozemlja civilna oblast od vojaške, fix. 1943 se ustanovi uprav-nisija s odsekom za indu-kateri organizira in vodi ijo na osvobojenem in o-m ozemlju v korist o-lega gibanja." In pole drug napis: "15. okto-1943 prvi sestanek komisije ertno gospodarstvo na o-lem ozemlju."
!, kar je bilo pred tem, ko predvsem za prehrano in civilnega prebivalstva ilju, zasedenem od par-iv, je ponazorjeno v slikah itistikah. Zbiranje denar-redstev, oblačil, hrane, sala materiala in d., je io v starih zapiskih, se-Bih in bonih narodnega davil posojila. V omarah je raz-(jen dragocen material, ki nje, kako je zlasti Ljublja-t v prvjh početkih pomaga-ftjim borcem. In zemljevi-je razvidno kje in koliko ik>v je delovalo za oddajo lega materiala. Mnogo slik knnjenih s terena, ko kme-oikrbujejo svojo vojsko in ikgajo s poljskimi pridelki kino. Ves čas osvobodilne k je kmečko prebivalstvo ■Wo največja bremena za Tino narodno-osvobodilne to in partizanskih odredov. Jklijmo vsak košček zem-' je bilo njihovo geslo in teto se držali kljub pomanjka-iivine. orodja, semen, kljub » ki so divjali po njihovih w m vaseh, kljub temu, da mnjkalo tudi delovne sile. »tega razstava ne more do-■azorno prikazati, jasno pa vsakemu, kolikih napo-K bilo potrebno za rešitev ■log.
del razstave pa je najrazličnejšim izdel-MJ nastali v partizanakih f**- To so uspehi ne-
f* Partizanske iznajdljivi, iniciative in spretnosti, ki Mazala v reševanju mnogih E|ov m prav izdelki par-
delavnic so najboljši ■ Že v prvih orožar-
Helavnicah, ki so nastale * *,prvih partizanskih bo-vzporedno z vojsko,
Sdc,a,i
nainujnejšega
.1 in strojnice, kma .J*1' delovati posameznijs: dHe p*
IET *'avnict »o ostale ' m »rediite vseh parti-
ZZlZT' zat0 vzbu^° \7z 2nof)roije in pred-
^ prav posebno za-
ha i,T^	delavnic,
kl^ 11)42 1« Primiti-
k^r stavljen. Z reor-{ » " razširitvijo delav-
^	dobival dru-
■ (hhkp -
I rM
kij ,2? ** v Črnomlju
K »T *krat bi,a
NhXh v!?^ wedi zadnjih za r*vobodi-«Wi Vrnete. slič-ffjK dnevno upo-'valinod
kri h ' Pa ** ra'-«tava , ; ;tVf> ki izpriču-l**ave in ka-
ko so jih premagali ljudje v osvobodilni vojni. Zato so izdelki mehaničnih, kolarskih, mi zarskih, krojaških i. dr. delavnic toliko bol; dragoceni, ker kažejo napore in uspehe takrat nih težkih in skromnih prilik.
Iz aviona, ki se je zrušil na našem ozemlju, je nastalo v delavnicah toliko različnih pred metov, da ni mogoče opisati, še manj pa vseh razstaviti. Toda vsak borec je imel nekaj iz tega materiala, vsak aktivist, vsaka bolnišnica in tudi stroji v delavnicah samih so imeli predmete iz aluminija porušenega aviona. Padalo, s katerim so nam zavezniki spulčali material, je bilo uporabljeno do zadnje nit ke. Izdelovali so iz' njega perilo, posteljnino, vrvico so razpletli v nitke in delali nogavice, rokavice itd. V kotu dvorane so razstavljene smuči, ki so jih uporabljali kurirji, bolničarji in posebne enote, da so jim bili pozimi prihranjeni napori na dolgih poteh. Toda pred izdelavo smuči je bilo treba marsikaj premisliti. Zanje je najboljši jesenov les in vojaški oblasti je priskočila na pomoč civilna oblast s svojimi gospodarskimi komisijami in nakazala potrebne količine lesa ter oskrbela prevoz v kolarske in mizarske delavnice. Kovinske dele so izdelovali v ključavničarskih delavnicah iz zavržene pločevine ob železniških tirih, pozneje tudi iz aluminija. Jermena in ostale usnjene dele so prispevali stro-jarji in sedlarji. Tako so s skupnimi napori nastale smuči, ki so koristile mnogim borcem in aktivistom.
Potem imajo na razstavi svoj oddelek tudi partizanski veterinarji, ki pokažejo, kako je bila organizirana veterinarska služba v vojski. Konje in mule je vseskozi uporabljala naša vojska in skrb zanje se je razširila od konjevodca do dobro urejenih bolnišnic, raznih delavnic in veterinarskih odsekov. Razstavljeni so modeli živinskih bolnišnic na osvobojenem ozemlju, v naravni vellkoetl je prirejena plinska razkuževalnica, razstavljeni so izddlki podkovsldh in sedlarskih delavnic in vse poživljajo številne slike.
Skrb za prehrano vojske in civilnega prebivalstva, organizacija in kontrola industrije, delavnic in obrti, reševanje vsakovrstnih gospodarskih problemov, od vsega tega je razstava osvobodilnega gibanja marsikaj prikazala in obenem dokazala, kako smo se znali vseh teh težav lotiti in zmagati. Prav zaradi tega je gospodarski del razstave pomemben in poučen v današnjem času, ko nam pri reševanju sedanjih gospodarskih težav ne sme manjkati prav nič tiste partizanske požrtvovalnosti in iznajdljivosti, ki je takrat bila vodilo vseh uspehov.
Obnova slovenskega opus toženega podeželja •e bo pospesila
Ljubljana.—2e v letu 1945 smo na podeželju postavili osnove za uspešno obnovo porušenih in po-žganih naaelij. V juliju in avgustu lanskega leta so se priče le ustanavljati in organizirati tehnične baze in obnovitvene zadruge, ki so se od skromnih po četkov sUlno izpopolnjevale. Da nes je v Ljudski republiki Slo venije 20, v coni B pa sedem tehničnih baz, dočim je na tem ozemlju število obnovitvenih zadrug naraslo na 197. Obnovitvene zadruge po navodilih tehničnih baz uspešno organizirajo na področju obnovitvena dela. Stroga ločitev upravnih od operativnih poslov na gradbenem in ob novitvenem področju je močno olajšala in poenostavila zelo komplicirano organizacijo.
Z nastopom pomladi en se v Sloveniji poživila obnovitvena dela. ki neprestano naraščajo. V februarju je bil v Ljubljani tri tedenski tečaj za vse člane teh j
ničnih baz, ki z izpopolnjenim organizacijskim znanjem omogo-čujejo hitro izvedbo obnove. Lansko leto so ljudske oblasti razdelile 50 milijonov dinarjev nizkoobrestnih ali brezobrestnih poeojil za obnovo, v bližnji bodočnosti pa bodo pričele razde •ljevati kredit v znesku 80 milijonov dinarjev za nabavo najnujnejšega gradbenega materiala v kraje, kjer se čuti največja potreba.
Z udeležbo najširših ljudskih monžic, ki bodo tudi s prostovoljnim brezplačnim delom pomagale obnavljati opustošene kraje, se bo vrednoat teh kreditov znatno zvišala. Tako bo omogočena pospešena in hitra obnova porušenih krajev v Sloveniji.
—(Tanjug)
V StJ Petru na Krasu •o ustanovili sani* tetno skladišče
V	Št. Petru na Krasu so ustanovili sanitetno skladišče pover-jeništva PNOOja za slovensko Pri morja. Skladišče, ki ima posebni oddelek za veterinarstvo, je začelo poslovati že v začetku aprila. S to ustanovitvijo je bilo rešeno eno najbolj perečih vprašanj v coni B. Sanitetno skladišče bo oskrbovalo tamkajšnje lekarne z zdravili. Priprevilamo se sa
sprejem gtetov
Bled.—V nedeljo, 14. apr.t je bilo že v zgodnjih urah po Bledu vse živo. Mladina, pionirji in starejši—vsi so hiteli oboroženi s krampi in lopatami na Udarniško delo, da pripravijo Bled za sprejem gostov. Lato« pričakujemo najdražje goste: počitka potrebne delavce-udamike ter goste naših bratskih in zavezniških držav.
Poprijeli smo se najrazličnejših obnovitvenih del. Obnavljali smo parke in poslopje državnega gostinskega podjetja "Turist hotel". 166 meščanov in mladincev iz Kranju je olepšavalo nasade, 7 voznikov in trije kamioni pa so odvažali odvišen material. Gospodinje, zlasti pa gospodinjske pomočnice, zaslužijo pri tem delu posebno pohvalo. Ker so bile vse dopoldne zaposlene s kuho, so se popoldne skoraj lOOodstotno udeležile skup nega dela. Žene pa poleg tega že ves teden brezplačno šivajo perilo za opremo vseh hotelov na Bledu.
Ko bodo prispeli gostje, se bodo čudili, kako lepo je na Bledu —mi pa bomo ponosni, da smo s prostovoljnim delom k temu doprinesli .—Borut.
Obnova opekarne
Pragersko.—Opekarna v Pra-gerskem je bila lani 75% porušena, ker je na objekte in naprave padlo okrog 50 bomb. Porušena je bila kurilnica, delavnica je imela polni zadetek, skladišča, umetne in naravne sušilnice pa so bile le kup ruševin in lesa. Že dva meseca po osvoboditvi so pričeli izdelovati opeko. Rezalni stroji so bili še poškodovani in poslopja še nepokrita. Kljub temu je tovarna lansko leto izdelala že večjo količino zidne in strešne opeke. Preko zime je bil obrat ustavljen, delavstvo pa se je pod vodstvom uprave lotilo temeljite obnove.—Pod vodstvom tehničnega vodje tov. Berlbaka so ključavničarji temeljito prenovili in očistili vse stroje. Ta trud je pokazal razveseljiv uspeh. Glavni stroj za i zde lova nje zidne opeke je n. pr. pred vojno izdelal 22,000 kom. zidne opeke v desetih urah, sedaj pa naredi v osmih 24,000 kom. opeke. Montiran je tudi nov stroj, ki avtomatično reže strešno op* ko. Delavci se morajo dela na tem stroju še priučiti, a vendar bo montiran tudi drugi stroj za rezanje opeke, ki zaradi pomanjkanja prostora še ni v obratu, bo izdelava strelne opeke predvidoma za T&7> prekoračena Naravne in umetne sušilnice čakajo na vlaganje. Umetne sušilnice so že v obratu, naravne pa se morajo še obnoviti. Poseben napor se delavci vložili v obnovo krožne peči in odvodnih kanalov.
V	prvomajskem tekmovanju so delavci praffersk* opekarne naredili l Ofl« proatovoljnlh delovnih ur za obnovo 17 delev-c#v in nameščencev je bilo predloženih ministrstvu za industrijo in rudarstvo za negrado
Opekarne, ki te do sedaj sko-raf v celoti obnovljena, krije del naših potreb po strelni in zidni
Liberals! senator Taylor la Idaha se Je snašel pred možnost* Jo. da bo v bedeče eenatovel bres plače* On Je namreč član unije kleparjev ADP in ni hotel pod-pisati iajavei Id se ^o novem sa-konu zahteva od vseh vladnih usluibeace* in huUcclonarJev. da ne apada k taki uniji. Id Je v načelu tudi sa stavko "proti via« dL" Nameeto. da bi podal tako i slavo. Je ošlgeeal zadevno sa-konsko določbo, Id Je bila spre* Jata v kongresa.
opeki. K njeni obnovi in zvišanju produkcije so delavci pri* spevali velik delež, ker vedo, da je za obnovo naših zrušenih poslopij potrebno mnogo opeke.
Vodeb Joše.
Izdelava novih strojev v tekstilni tovarni Tivar
Poleg drugih uspehov, ki so bili doseženi v vara M ins ki tekstilni tovarni "Tivar", je opaziti tudi uspeh pri izdelavi novih strojev in zboljševanju že obstoječih. Pod vodstvom tehničnega voditelja strojnega oddelka Stjepana Zarkoviča je bil izdelan aparat za barvanje tipa "Li-viatan", in sicer ia lesa in železa, ki je mnogo bolj praktičen in cenejši od prejšnjih železnih. Izdelujejo tudi nov stroj, s pomočjo katerega se bo delalo mnogo bolj racionalno.
sovjetska poduka v nemčui
Napisal Donald Bell
Ruska politika v Nemčiji, katero je objasnil zunanji minister Mobtov v Pariiu, je vzbudila najhujše suinnje v vstm zahodnem
svetu, posebno pa v Zedinjenih državah, politični kiogi in mnogi časnikarji dolže Rusijo, da namerava sovjetizirali Nemčijo in jo napraviti vojaško močno. Nekateri so celo začeli namiguvuti, da ima Rusija v mislih novo de
litev Poljske, ter bi hoteli vrniti neki novi "prijateljski" Nemčiji htgubljena osemlja v Šleziji, v
Pomorju in Vzhodni Prusiji,
Trenotno je mnogo govorjenja in pisanja o tej zadnji tezi, katero pa je po mojem mnenju jako težko spraviti v sklad s po litiko, katero so Rusi do zdaj zasledovali v Nemčiji. Saj je Stalin sam v Potsdamu zahteval, da mora zmanjšani raj h prevzeti 10 do 12 milijonov Nemcev iz Vzhodnih predelov nek danje Nemčije..
Poleg tega pa je Sovjetska u-nija tudi preselila velike množice Poljakov iz predelov, ki leže na vzhodu Curzonove linije, ki se bodo naselili na zemlji, katero bodo ali so že izpraznili Nemci.
Preselitve prebivalstva v takem obsegu so zadeva, katere se ne bi nikdo lotil, ako ne bi imel namena, da mora biti nova ureditev končno veljavna.
Kar se dogaja v tem delu Evrope, je preobrat zgodovinskega
dogajanja, kateremu so dali Nemci ime "Drang nach Oaten", težnja ali prodiranje na vzhod. Dolga stoletja je tega, kar io Nemci začeli Uvajati ta svoj "Drang"—kolonizirali in osvojili so vse predele zemlje od Odre pa do Baltskega morja in skozi stoletja potiskali Slovane vedno dalje proti vzhodu.
Zdaj pa so Rusi zavrnili ta stoletni naval. Z velikim zamahom so porinili mejo slovanskega sveta zopet nasaj na zahod, do reke Odre. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so odločeni, da bo ta meja ostala, kamor so jo postavili.
Kar se pa tiče ostaia Nemčije, zasleduje sovjetska politika dvoje ciljev, katero je najlažje
poljedelski oddelek psi bkin-
r SKIH POSKUSIH
Ob priliki atomskega poskusa na Bikinskem otočju se je poleg važnih dognanj iz vojaškega vidika zabeležilo tudi marsikaj jx>gledu bodoče uporabe atomske energije v korist mlrodobnih potreb na polju zdravstva, poljedelstva itd. Med številnimi znanstveniki, ki so zbirali j>odatke v svrho vojaških potreb, katero vemo, da streme za uničenjem, ker armade nikdar ne gradijo, so bili tudi poljedelski strokovnjaki, kateri so se zanimali za povsem svojo stran raziskovanja učinka atomske razstrelbe. Že mesece pred tem atomskim raz-strelnim poskusom so napravili najrszličnejle poiskuse sami v svojih laboratorijih. V zadnjem mesecu maju so naznanili, da nameravajo poslati na Bikinsko otočje celo zbirko semetw žuželk, mrčesa, rastlin, živali in celo Različnih bolezenskih klic—vse v svrho eksperimentov,
Urad za poljedelsko kulturo in gojenje dreves, rastlin itd. je hotel pronajti, Če bo izžarevanje, povzročeno po atomski raz-strelbi, vplivalo na rast in obliko gotovih semen in rastlin. Se mena so vključevala žitarice, travna semena in /elenjadna semena, kot tudi neke vrste cvetk in bombažnega semena. Poleg tega pa so znanstveniki, ki stre me za tem, da <wlpravijo razne rastlinske in posebno žitne bolezni, spravili ne Hlkineko otoč je različne rastlinske organizme, ki povzročajo piesnjivoet in raet gobavih celic, katere uničujejo nekatere rastline, (»osebno pa žitarice.
Vse to je bilo Izpostavljeno rsdljskemu Izžarevanju ob priliki razstrelbe atomske bombe in potem pripeljano nazaj v la boratorije znanstvenikov, ki bo do s semeni in z vsemi drugimi poskusnimi predmeti in živelmi zdaj skušali ugotoviti sffremem be. ki znajo nastati vsled atomskega radijskega Izžarevanja Seme žitaric, ki je bilo Izpostav'/ Ijeno v primerni razdalji občevanju atomske energije ne Bi kinih, bo veejaho in vsaka morebitna s premem lie v rasti in obliki zrna ter okusa bo točno zeroemovano. Poljedelski oddelek in,urad ra induetrlalno kemijo se zanima za te txilekunf v svrho nadaljnega izboljšanja po
ljedelskih pridelkov in industri jalnlh uporab Istih.
Urad za živinorejo se intere sira za stvar, ker upa, da se bo našel kak nov način uničevanja različnih parazitov, ki se zagri žeje govedu in drugim domačim živalim v kožo in s tem pogosto prenašajo bolezni ter drugače črpajo živali.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z uničevanjem mrčesa in reje koristnih žuželk, so skušali potom atomskega poskusa dognati nekaj za svoje polje. Radi bi dosegli, da bi se moglo kontro lirati množenje škodljivega mrčesa z enostavnim potem in brez uporabe človeku in Živalim škodljivih preparaclj, s katerimi Škropimo drevje in zelenjsd v svrho obrambe proti škodljivcem. Uničevanje komarjev, bombažnih in žitnih Črvov ter takozvanlh japonskih brelčev in drugih podobnih uničevalcev je le precej omejeno In znanstveniki upejo, da bo Izvedeni po skus prinesel ksj novega In u činkovltnejšegs tudi v tem pogleda—Na Bikini so bile poals ne celo stenice in kurje Uli, kar znali, da imajo naši znenetveni-kl pri srcu dobrobit človeka in živali in njihov prvi in glavni namen je, da korletijo z atom sko energijo človeku In mu o-mogočtjo pHjetnejle življenje.
Kako se bodo razni poskun obnesli, se bo vedelo tele. ko bodo v labor štorih fn na poskusnih zemljiščih temeljito do-gnali, če le izpostevitev aemen rastlin, žuželk, klic itd. atomski radiacMi imela kak vpliv ne iste. &e veliko važnejše je pe za en krat to. da vsi pokažemo volj«« do reeničnega mednarodnega in svetovnega sodelovanja v miru kajti le tako amemo ui»at|, "da bo dvignien Iznad naših glav meteč žarek smrti", katere«* lehko *nrefren»mo v farko alio HvljenU 'n boljše bodočnosti /a vee—FLIS.
izraziti v naslednjih dveh bese dali: Varnost in icparacije.
Jasno je seveda, da bi dosegla Rusija s svojega stališča največjo stopnjo varnosti, ako bi ji uspelo sovjetizirati vso Nemčijo. Toda Stalin in Molotov dobro vesta, du tega ne moreta doseči brez vojn« z Anglijo in Ameriko—a taka vojna bi bila prav zadnja stvar na svetu, katero bi hotela izzvati.
Treba je torej, da si prizadevata doseči varnost na drug način. Nemčija mora postati krotka, temeljito denaciflciruna in vse zone postavljene pod skup no upravo, ki naj bo kompromis med ruskimi potrebafni in zahtevami zahodnih velesil. To je druga najboljša rešitev nemškega vprašanja z ruskega stališča. Rusi bodo na vsak način skušali preprečiti, da bo zahodni del Nemčije, pred vsem pa industrijsko Porurje, prišlo pod trajno dominacijo zahodnih velesil in tako ojačilo vojaški m industrijski potencisl zahodnega sveta.	•
Rusom je brez dvoma* videti prav poaebno sumljiv nsčrt fe-deralizacije Nemčije. Ta slatem bi utegnil, po njihovem nazira-nju, oalgurati Angležem odločilno besedo in nadvlado v Porur-ju in Porenju, ki sta industrij* sko najbolj razvita kt;aja Nemčije.
A čemu potem zahtevajo Rusi, da je treba najprej ustvuritl v Nemčiji politično ccntralizaci> jo? Zakaj nočejo, da bi rajh postal takoj gospodarska celota, kot zahtevajo zahodne velesile? Razlog je jako enostaven, Ako bi jutri prenehale pieje posameznih zon v Nemčiji, bi meščanski- in posestniški krogi v ruski zoni brez odloga začel* prežavati svola imetja v ameriško in britansko zono—ruska zona pa bi se izpraznila vsega, ksr ima nekaj vrednosti. Vsi stroji tehnična oprema In surovine bi nemudoma od romale na zahod
Vsled tega predlagajo Rusi, da naj posamezne zone kot Indivi dualne celote kupčujejo med se boj, pri čemer bi vzhodna Nem čija oddajala svoje poljedelske pridelke in prejemala zanjo in dustrijske izdelke. Čim pa b« bila ^vodena enotna politični uprava za vso Nemčijo, bi if nevarnost odpadla, ker bi enot ni zakoni vladali širom dežel«
Nadaljnji razlog za sedanj« rusko politiko je velika potrebi reparacij, brez katejih bi bih težje in bolj dolgotrajno popra viti opustošenj«, katero je vojn prinesla v Rusijo, Ker niso u speli dobiti zadostnih kreditov morajo Rusi zshtevatl visoke re paracije.—ONA.
Težave državnega urada z militarist i
WASHINGTON.—ONA*—Beli hiša in državni urad imata skr bi in težave z glasno milltari stično kliko, ki se poganja zi tem, da naj naša zunanja poli tika na vso moč nsglaša vojašk« silo Zedinjenih držav,
Dober primer enega tel "žvenketajočlh" govorov je on preteklega petka v Omahi, Neb. keterega Je govoril general Cur tis LoMav. V teku toga govor' je nastopil proti temu, da bi Ze d in jene države sploh kdaj po stavile svoja oborožene sile zo pet' na običajni nivo miru "Nikdo nas ne bo napadel, sk< bomo močnejši bit bi bil napa dalae sem," je dejal.
Priporočil je tudi, da nej Z« dinjene države ojačljn svoj* /rakoplovstvo, tako da bo poata Io "čuvar miru na svetu".
Pomočnik ministra mornarice John Kennev se je slišno izrazi' dne S, julija, ko je v neki šoli mornsrice Izrazil svoj dvom, da bo mogoče izogniti se vojni Noben narod na svetu nima toliko možnoeti. nobeden tako velike usode Ko vstopamo v ta novi svet ae morsmo pri pre vit l revno tako pridno In z revno toliko dalekovidnostl kot smo jo imeli na potu na «vo|o sedanjo visoko pozicijo" j# dejal.
Ministrstvi vojne In mornari
ce sta baje dobili migljaj, da se ogibijeta bolj pazno tega gesla
"debele palice" in nepotrebnega poudarjanja ameriške vojaške sile. Isti viri trde. da so težave te vrste napotilo predsednika Trumana, da se je premiali)— kot zatrjujejo nekateri opazovalci—v zadevi generala Wedf-meyerja, katerega je nameraval poslati v Kino kot nmeriškeKu poslanika.
Nekateri naših uradnikov v zunanjem ministrstvu so mner nja, da bi bilo dobro, ako bi Amerika postopala z nekaj več spretnosti v zadevah zunanje Mitikc in diplomacije. Te o-sebnoati izražajo naziranje, da je vojaška in gospodarska sila Amerike tako očividna in vsa komur danes tako jasna, da ne bo nič manj učinkovita, ako se bomo odpovedali vihtenju pesti.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s S. štreni) notar, zdaj pa je njen lastnik Krmftljev France, njegov brat Ciril pa jo je dobil na Oberušu, ker ao domači zbežali pred oblastjo, tako da sta si kar dva brata soseda, tretja soseda pa ju njuna teta, moja sestra Lucija. Njena hči pa je v Vodniku pri Sv. Barbari. Toliko dobrih mot je vzela vojna, njenega pa ni, ker ga ni nič škod«. Skozi vso vojno nI šel nikamor, še v Loko ne.	*John Omeyc.
Angleška delegacija mirovne konference
LONDON.-ONA-NajbolJ zanimivo in morda obenem tudi najbolj značilno je imenovanjo A. V. Alexandra, prvega lordu idmiralitete, za namestniku zunanjega ministra Bovina. V tem ivojstvu bo nadomeščal Bevina. kadar bo odsoten, kar bo najbrž« često,
V tej okolnostl leži vsžnost tega imenovanja, o katerem trde dobro informirani krogi, da je posledica želje, da se vpliv Be-vlna na angleško delegacijo vsaj to neke mere zmanjša.
Znano je, da je Alexander Todplml stremljenje Stafford Crippsa v tem, da se prisili Be-vinu na bolj "diplomatlčno" na-«topan|e napram Rusiji. Večina ingleškega ministrskega sveta baje natiranja, da zdaj po sporazumu, ki je bil dosežen v Parizu, ne sme priti do novih porov mod velikimi silami.
Toda tudi imena nekaterih »dsotnih so jako značilna—niti Attlee, niti Churchill ne bosta »risotna. Stafford Cripps j« >rcz dvoma odpadel radi tega, ter j« njegovo nasprotstvo proti levinovi politiki preveč znano.
Preko 200 strokovnjukov bo 'iaje spremljal^ angleške dele-(ate na to mirovno konferenco.
^uti preiskujejo Arktik
New York.— ONA — Angleški adlo poroča, da je skupinu rus-'tih učenjakov iti poznavalcev tevernih morja odplulu Iz Ar Sangelska na otok Dixon, ki leži ored obalo Slbije na njenem eahodnem koncu. Tu se bodo vršile velike arktične operacije oroučevanja plovbe v severnih oredelih. Druga ekspedicija bo poslana na otok Bennet, ki leži ia vzhodnem konou arktičnega morja, komaj približno en tisoč milj mi Hehringove ožine.
Kobilice groze uničiti del avstralske žetve
Canberra — ONA — Avstral-tka vlada je posvarila farmarje ? pokrajini Victorija, da groae '(obilice preplaviti njihova žilna -»olja Vlada Je takoj izdelala načrt« /a pobijanja teh škodljivcev, proti katerim bo nastopile elo avstralska zračna sila, ki bo z letal poškropila ogrožene po 'ja. Vlsda bo uporabljala pri 'cm novo kemično sredstvo.
Tudi v pokrajini New South Wale* kjer pridelajo ogromno pleniee, so se kobilice pojavile v velikem številu.
NAROČNIKOM
Datum v oklopefu. na primer (July 91. IS4S). pela« vafeya Imena ne naslova pomeni, da vam le s tem de »umom potekla naročnine. Ponovite fe da m easn Uet m
MRTVA SRCA
« ' Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR
=

(Nadaljevanje) '', Melanholično je povesil glavo ter čakal, da bi ga vpregll v voz, v tezalnico! AU danes mu je bila namenjena bolj gosposka usoda: čez trebuh so gs tesno s pasom prevezali in na hrbet mu pritisnili staro, ogoljeno sedlo, ki morda že ni rsbilo pol stoletjs.
Pri sedlanju sta počenjala hlapca svoje iale, v veliko rsdost drugi družini, ki je bila ravno odkosila in je od mize sem tik vežnih vrst ops-zovala čudni ta prizor.
"Kaj 11 bo danes, da mora koftčenjak v to gosposko obleko?" vpraša hlapec Miha. "In ravno danes sem mu nasul ovsa, da je ilo čez jasli! Hudika, da bi se le nesreča ne pripella! Žival ni taka, žival je iskrnata!"
"Splaiil se bo," odgovori volar Jaka, "ker ga je podkov malo otiičala. Res, sreča, drugače bi ga gospod ie ne ukrotil!"
"Pojsj mu muhe!" kriči Mihs, "kopita mu moram omiti, da me hudir ne vseka! Žival ni taka* žival je vroče krvi! Pojaj mu muhe!"
S slamo mu je obrissl kopita. Končavii to delo ps reče: "Prsv čedna kopita so ie, malo Uroka, kakor lopsta. No, pa to je ie^ bolje,' vsaj bolj vsrno stopa!"
"Molčita vendar," ju kara stari Jernej, sto-pivM iz veže, "molčita in mirujta! Naš gospod si napravi lahko konja, kakršnega žive dni videla ne bosta. Hvaljen bodi Bog, dsj mi uzdo, Jaka!"
"Kaj pa bo danes," vpraša Miha radovedno, "pride 11 Elijev voz, da se bomo odpeljali proti nebesom?"
Olssno smejanje razkači starca: "Ne smejaj-te se! Naš gospod bi imel lahko lepega konja, pa ga neče! Hvaljen bodi Bog, dosti je denarja! A tudi ta konjiček je še dober. Star je nekaj! Hvaljen bodi Bog, kdo pa se ne postara na svetu! Zs naša pota je konjiček še predober!" Ponosno je tiščal uzdo v roki in z zeleno vejo odganjal oaedlanemu konju muhe, ki so mu sedale po velikem trebuhu.
"Ovsa res ni dosti »obal!" prične Miha na novo razgovor.
"Kdo naj zoblje oves dandanes!" odgovori starec suhotno. "Ali mislite, da gs imsjo oni na Nižavi? Osat in slsmo hrustajo, in še tisto plesnivo!" •
"Oves ite pa vi prodali!"
Miha je izpregovoril te besede ponižno, samo besedico "vi" je nekaj bolj naglasil, kar je povzročilo, da se je družine tskisto na tihem smejala. m-
"Kaj praviš, fante!" se zatogoti v svojem poštenju zadeti majordomus višavski.
"No, no," se odreže MIha, "za gospoda, ne zaae, za gospoda!"
Stari konj, ki Je dal povod vsemu temu govoričenju, je vonj si do sedaj po tleh za drobjem slsme in sens. Kar je ujel iz prahu, to je s tiho zadovoljnostjo hruatal s starimi zobmi. Tedaj je pa živinče hipno dvignilo težko svojo glavo, pričelo po zraku vohati in končno je dalo od sebe neksj grdega rezgetanja, kakor da je iztaknilo kaj zalo prijetneca! Začuje se konjskih kopit topot in po poti iz gozda prijezdi grofica Lina.
"Ta iz soteske je!" prsvi Jernej.
"In kako jezdari," dostavi Miha. "Ni čudo, da strahuje hlapce in dekle v Soteski. Bolj se je boje negoli starega grofa! Kam neki plazi?"
"Gospodar je v Soteski," se vtakne vmes tudi volar Miha, "in še grof se trese včasih pred njo, pravijo. Kam se ji pač tako mudi? Prav po generalsko sedi na konju! Ni napačna taka ženska!"
"Hvaljen bodi Bog, k nam 'gre!" zastoka stari, "in gotovo zavoljo meje!"
Res se je grofica s konjem kači enako bliskoma zavila okrog zidovja in zdajci obstala sredi višavskega dvorišča. Na mah je ukrotila konja, ki je razljučen grizel železo ter otresal ponosno glavo, da so pene letele na okrog. Z belo ročico ga je potrepala po svetlem vratu in izpre-govorila nekaj nemških besed svojemu konju v hvalo. Potem šele je dvignila ošabni obraz, z nepopisnim zaničevanjem opazovala nekaj časa osedlanega starega konja in kupe gnoja, ki so pred hlevi od nekdaj kužili višavsko ozračje.
"Kdo je tu gospodar?" vpraša grofica mrzlo. Pričela je z uzdo nagajati konju, da je prišel v ogenj ter plesal s krssno jahačico po peščenem tlaku. Ko ga je brez težave zopet umirila, vpraša še enkrst: "Kdo je tu gospodar?" .
Stari Jernej ji v prvem strahu ni vedel česa odgovoriti. Njegov tovariš, koščeni rjaveč pa je hotel porabiti lepo priliko: dvignil je mrša-vo glavo in raztezal mehke nozdrvi proti gosposkemu sorodniku iz Soteske. Ali ta ni hotel napraviti tega plebejskega znanja, umaknil je ostro črtano glavo v stran in samo z vitkim kopitom udaril enkrat ali dvakrat ob tla, kakor bi se pri svoji zapovednici pritoževal, da ga je privedla v tako kmečko soseščino. Oni z Višave je premaknil nato okorne noge, da bi prišel bliže.
"Eh-ha!" zarjove starec, "kam siliš, koščak? Tu ostani, no! Kdo je gospodar ste vprašali? E, dobro, da ravno prihaja! Stoj no, polt rjava!"
V tistem hipu stopi Bogomir iz veže. Najprej opazi samo osedlanega svojega šarca; a ko ugleda tudi grofico, ga je izpreletelo, kakor bi se srsmoval. Nasproti njeni aristokratsko-poe-tični podobi se mu je'dozdevalo to staro, umazano dvorišče silno prozaično. Tisti hip jt opazil prvič, kako neokusna je gnojna luža pred hlevom, in kako je raztrgana lesena streha po poslopjih. Tudi zidovje se mu ja videlo sramotno umazano, kakor bi ha Višavi ne poznali ni apna, ni zidarjev/ Sramoval se je! In sredi vsega pa še ta suhoreberni konj, po zunanjosti Čiito onemu enak, ki je nekdaj sedal nanj znani vitez španjolaki. 'f
"Grofica aoteška povprašuje po vas!" mu kriči Jernej naproti. Starec se je odločno bal te ženske ii\ želel je kar najhitreje prepustiti konja svojemu gospodarju.
"Smo ga že osedlall, rjsvca!" poudarja zavedno, "prav kakor ste ukazali!"
Ko mu gospod, ki je bil o tem še bolj zmeden, ničesar ne odgovori, se obrne h konju. "Eh-hs! Prestopi se, koščenjak!" In ko se konju ni hotelo prestopiti, pograbi z obema rokama povodec in ga izkuša tako po vsej sili spraviti z mesta in na mesto, kjer je stal mladi gospodar.
(Dalja prihodnjič)
Gaber
(Nadaljevanje in konec)
Tako je čakala iz leta v leto. Se vedno je imela dve kuri. Ko sta začeli nesti, si ni upala porabiti jajce za sebe. "Prišls bo sts," je premišljevala, "pa jim ne bom imela kaj dati. In France je tako rad Jedel mehko kuhano jajce, Ivanka je tako rada imela cvrtje." In ko je v ča su kolin dobila od tega ali onega kako klobaso, je vsako dala sušiti. France in Ivanka se bo sta vrnila čez nekaj tednov in, bosta tako vesela, če jima bom postregla s klobasami.
Težko je čakala njune vrnitve. gledala je češnjo, kt je postajala iz dneva v dan lepša, tn se smehljala. Češnja je bila kot en sam cvet. In še nikoli nI sonce tako sijalo kakor to leto. Ni ti enkrat ni deževalo med cvetjem. To leto bodo češnje obro dile, ko že dolgo ne. In takrat bosta prišla, aH pa boata prišla žc prej. Pravijo, da bo vsak čas konec • <*
Češnja se je začela osipati. In ko se Je cvetje skoraj popolnoma oaulo, so ae jele po cesti pre mikati dolge kolone vojakov To so bili naši. Marjeti je vriskala duša Zdaj je bila ns oknu. zdaj na cesti Srce ji Je vznemirjeno udarjalo: zdaj, zdaj ga zapledam mod kolono voja kov, In pono{t si ni upala za
spati, ker se je bala, da ne bi takoj slišala trkanja. In ko je gledala češnjo, so se ji misli smehljsle: "Prehitro boš prišel, moj fsnt, češenj Še ni. Pa nič ne de, nič ne de. Boš pa hodil gledat, kako se bunčice debelijo. Tsko kot nekdsj." In je šla štet jajca in klobase, ki jih Je hranila zanj.
Potem pa Je zvedela, da Franceta ne bo nikoli več.
Blesk njenih oči je ugasnil. Bilo ji je. kskor bi ji nekdo is-trgsl polovico sres. Še je šla kdsj ps kdsj ns cesto, kot bi le še upala, da ga zagleda med kolono, toda vedela je, da ga na bo nikoli več. Povedali so ji, kje je padel in kod so ga pokopali.
Bunčiče na češnji pa so postajale debelejše Iz dneva v dan, toda ona tega nI opazila. Preveč se je zakopala v svojo bolečino, da bi imela smisla Še za druge stvari. Kaj bi zdaj s češnjo, ko ne bo Franceta, da bi vprsšali: "Mati. ali so že češnje?" Nikoli več ga ne bo vi dela, kako se ziblje na vršičku.
Potem ae je spomnila Ivanke. Pravili so. ds Je nekaj tednov še ne bo. Njej je bilo zaradi tega še teže.. Prav aedaj bi jo najbolj potrebovala Zaradi Francetove smrti ae ji je zdravje še poslsbAsUv Toda umreti ne sme. ker bi bilo Ivsnki preveč težko, če bi našla prazno hi šo če Je čakala toliko čM*a. bo zdi tale še teh par tednov.
In zopet je začela šteti jajca in klobase. Pripovedovali so, da je v Nemčiji zelo hudo, da našim ljudem niso dali skoraj nič jasti. Reva bo prišla domov vaa sestradana in onemogla. Postregla ji bo s cvrtjem in klobasami In tudi češnje bodo takrat že zrele.
Tako je zopet vsak večer slonela na oknu in sanjala. Češnje so postajale iz dneva v dan debelejše. In nekega jutra je opazila, da so nekatere že nekoliko rdeče. Potem so bile vsak dan bolj rdeče in češnja je izgledala kot en sam rdeč cvet. Potem so Jele temneti in nszsdnje so bile kot velike krvsve kaplje.
Takrst se je vrnils iz Nemčije sosedovs Micka, ki so jo pred dvema letoms odgnali skupaj Ivanko Ta je povedala, da je Ivanka umrla v internaciji.
Marjeta bi se skoraj zgrudila ob tej vesti. Bilo ji Je. kakor b ji nekdo iztrgal še drugo polovico srca Bolečina jo je davila do onemoglosti, pa ni mogla po-točiti niti ene aolze. Njene oči so ostale suhe in zdele ao se še bolj ttttrte ko prej.
Zaprls se je v sobo In je ni bi lo več dni na spregled. Bala je ljudi, ker ae ji je zdelo, da jo že njihovi pogledi spominjalo na bolečino Bila Je ko razbolela rana, kt se je ne smeš dotakniti.
Ko ae je v sobi vdajala svoji bolečini, so ji včaaih oči begnile »kozi okno N« vrtu Je videla češnjo. Ternnordeči' plodovi ao
P K O 8 V E TA_
i ag==g====
izgledali ko težke, krvave kaplje. Če bi se otroka vrnila, bi France splezal prav vršiček, Ivanka pa bi se zibala na spodnji debeli veji.
Ob tej misli ji je postalo še bolj bridko pri srcu. Pogled na češnjo ji je večal bolečino. Zato je šla in zakrila polknice. Toda njene ugasla oči so zdaj videle tudi skozi polknice. Češnja *e je zibala in vejice so se pripogi->aje pod težo plodu. Če bi se o-troka vrnila, bi France splezal v vršiček, Ivanka pa bi se zibala na spodnji debeli veji.
Ko ponoči ni mogla spati, jo je nenadoma obšla čudna misel: "Posekati jo dam. Čemu bi odslej še rasla, ko Franceta in Ivanke ne bo nikoli več. Je-rinčka naprosim, pa jo bo podrl."
Nekoč je že napravila tak sklep. To je bilo pred dvema letoma. Češnje so komaj jele rdečlti, pa so beli že navalili nanjo. Marjeta je kričala nad njimi, naj pustilo njeno češnjo. Toda oni so se ji smejali In se jI rogall. Potem pa je eden izmed njih pograbil poleno in ga ji za gnal v glavo, da se ji je štirinajst dni poznala črna podpluta.
Takrat je sklenila: "Posekati jo dam! Jerinčka naprosim, pa jo bo j>odrI. Ne bodo jedli mojih Češenj." Toda, ko se je spomnila Franceta in Ivanke, je zavrgla ta sklep. V duhu ju je gledala, kako žalostna bi bila njuna obraza, ko bi vprašala: Mati, zakaj ste dali posekati češnjo?"
A zdaj'Ju ni več in je ne bb nihče več spraševal po češnji Franceta ne bo in Ivanke ne bo. Naj gre še češnja, zatretl je treba spomine, ki samo večajo bolečino.
"Posekati jo dam, takoj jutr jo dam posekati," ji je vso noč glodalo v duši. In zjutraj je tem sklepom tudi vstala.. Toda, ko je stopile na vrt, jo je nekaj stisnilo pri srcu. Dolgo je zrla v češnjo. Teko lepa se ji še nikoli ni zdela. Kaj nI kot en sam temnordeč cvet? Vrh je silil visoko pod nebo In veje so se ko-šatile na vse strani. Ko pa so jo vsadili, je bila majhna in drobna. France jo je prinesel v eni roki. Takrat sta bila tudi otroka majhna in drobna. Skupaj sta rastla s češnjo, kot bi se kosali med seboj!
Ne, ni je mogla dati posekati. Preveč bi ji bilo hudo, ko bi jo videla ležati na tleh. Preživo ji je še bilo v spominu, kako so vsi trije hodili gledat, kako se bunčice debeli jo."" i
Pogled ji Je begnll čez plot ln na cesto. Pri križu sta stala Sla-betova fantiča Izpod klanca. Z velikimi, lačnimi očmi sta strmela v češnjo. Tako sta včasih strmela France ln Ivanka v Vi-pavčeve polne košare, pa sta potem priletela k njej: "Mama, češnje."
Obšlo jo je neko čudno ganot-je In v očeh so se ji nabrale solze. To se bile njene prve solze, odkar je zvedela, da je Ivanka umrla. In zdelo se ji je, da ji je laže. Poklicala je fantiča in jima dala lestev. Toda lestev je bila akoraj nepotrebna. Fantiča sta plezala ko veverici. V trenutku sta bila v vršičku. In ko ja gledala starejšega, kako se je zibal v vršičku, se jI je zdelo, kot da bi se čas pomaknil nazaj. Včaaih se je prav tako zibal France.
'Toda Franceta ni več," jo je spet zgrabila bolečina. Tudi Ivanke ni več. Drugo leto morda tudi nje ne bo. Češnja pa bo oatala. Vsako pomlad bo vzce-tela in v juliju bo polna temno-rdečih češenj. Otroci bodo plesali nanjo in kričali: ''Češnje, kako ao debele in slsdke . . ."
Dax otroci. Morda bodo bolj srečni kot sta bila Ivanka in France, ki sta pomagala njim uatvarjati srečo.
-K. G
Tovariaka pomoč
delavcev tovlrne 'Klej'
Krvava Peč,—Po zgledu tovarišev in tovarišic iz raznih podjetij smo tudi delavci in nameščenci tovarne za klej iz Ljubljane dne 5. maja šli v Krvavo peč. Tovariš Petelin, ki je zaposlen v naši tovarni in je bil med vojno interniran na Rabu, ima tam stanovanjsko poslopje, ki pa je bilo med vojno hudo poškodovano. Zato smo sklenili, da mu s prostovoljnim delom pomagamo pri obnovi njegove hiše.
Lepa pot pelje iz Ljubljane skozi vasi, ki so več ali manj porušene. Pijavška cerkev je bila domobranski bunker in nosi težke sledove bitk, ki so bile tod. Na Turjaku smo videli prostor, kjer so narodni izdajal ci pred osvoboditvijo pobili naše najboljše, tov. dr. V. Kraig herja, dr. Mesesnela, Tumo in druge.
Ob prihodu v Krvavo peč smo se porazdelili v posamezne skupine. Prva skupina je nosila vodo, druga mešala beton, tretja betonirala zvezni venec v nadstropju. Narejenih je bilo kub. m betona, tretja skupina pa je v gozdu naložila ln prepelja ia 20 kub. m lesa, s katerim bosta dva tesarja obnovila še le sene dele stavbe. Nevihta, ki j< nastala, nam je preprečila na daljevanje dela, zato smo sklenili, da se še dve prihodnji^nedelji vrnemo v Krvavo peč in dogotovimo\ pričeto delo.
Popoldne \smo se napotili
»ližnjo vas Mačke, kjer je bila eta 1944 nastanjena komanda mesta. To vas so takrat napadli »elogardisti in pomorili 14 prebivalcev. Domačini so 9. maja priredili spominsko svečanost padlim žrtvam. V tej vasi smo se udeležili mitinga, pri katerem nas je iznenadil izredno dobro izbran in izvajan program. Tov. inž. Tribušon iz naše tovarne je na mitingu govoril o nalogah delavcev in odnošajih do kmeta, in v našem imenu obljubil, da se Še vrnemo in pomagamo s svojim delom pri obnovi.
I-c.
Razni mali oglati
WOMEN OR GIRLS OPERATOR AND SPECIAL MACHINE OPERATORS for manufacturins skirt« Skilled of semi-skilled . Steady work CHICAGO SPORTWEAR CO INC >17 W Adamt Street . 8th Floor
MEN or WOMEN Sausage Linkers. Casing Flushera. Boners and General Help in Packing Plant . liat W. Pulton St. *
AorriRAJTE za PRosvrrot
Razni mali oglati
re-
MASSEUSE, 27-40 reliable, capable, shoulder sponsibility. Apply now 36 W. Randolph St., Suite 508 or for appt. phone DEA 6439
SHEET METAL WORKERS Earn highest pay - Work outside
—We need now— GUTTER and SKYLIGHT SHEET
METAL WORKERS Steady Position Call:
SERVICE SHEET METAL WORKS
3962 S. Cottage Grove Ave. Tel. Oak 4977
2 AUTO MECHANICS EXPERIENCED
5V4 Days Guaranteed and 50-50
Plenty of work to make money Excellent working conditions
Come ready to work
Ask for Mr. Walter
PONTIAC DEALER
. 5010 Irving Park Pen. 3436
PONTOEUEK.^ nn.r
Attention Tailors
Living on Southwest, West or
Northwest Side Spend more time with your families and loved ones instead
of on transportation We have factories closer to your home We need at once POCKET MAKERS LINING MAKERS SLEEVE MAKERS 8PECIAL MACHINE
OPERATORS SLEEVE SEWERS AND
FINISHERS And others for hand and machine work Excellent opportunity to learn
the tailoring trade Steady work ^ Paid vacations Added incentive to all who work steadily for 3 months will receive cash bonus of $25.00 in addition to regular wages. Apply 27S4 S. Central Park Avenue Corner of 28th Street
MAIER-LAVATY COAT SHOP
Littnica uredništva
Ker poštni ttkrfn prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli arečkanja v listih, prosimo vsa dopisnike. Id oglaša)« priredbe svojih društev ali drugih orgs-niaacij. ali pa kako drugo akciio ta zbiranj« denarja, aaj v tvojih poročilih ne omenjajo srečk sli arečkanja. kskor tudi ne kartnik sli tombulsklh ssbsv, sko |s sanje določena vstopnina. Poštna uprava sshtevs od nss. da mora vse tsko oglašanje is lists. Pro. •Imo. dri lte se
Razni mali oglati
Women and Girls
Experienced For light work
on Double Needle Sewing Machines
Sterline Showers
521 W. Monroe St.
Franklin 1544
Razni
mali
ogli
POLISHERS, BUFFERT
inspectors
Top rates - Slead Day or lights Shifts
.	AflUly--
1430 W. Roosevelt hj
. y°ung woms"
for light house work. Must
references. No children in ^
BRUNSWICK 7930 Call evenings 6-n p M I
Girls and Women
Day or night work* Full or par time Light work . Seated at benches folding
Christmas cards Excellent working conditions Good Pay
Henry Fayette, Inc.
1616 N. Mossrt Si.
Near California & Nrtoh Ave.
MEN and WOMEN
SPECIAL MACHINE OPERATORS
and
POCKET MAKERS IN PANTS SHOP With or without > experience Pleaaant, comfortable light work - Highest Pay Health and Hotpitalization Inturance Steady work Paid vacationt
Added incentive to all who work ateadily for 3 months will re celve cssh bonus of $25.00 in addition to regulsr wsges
Near Laraabee and Webtter
MAIER-LAVATY CO. 2141 Lincoln Avenue
BLACKSMITH
Elderly—single man prefer, 55 years of age or older steady work on farm in Wis* Pho. VIRGINIA 0624
MEN
Experienced or inexperienced! manufacturing GASKETS' Clean, steady work - Good SUPREME GASKET Co' 4118 W. Division St
Experienced HAM BONERS and SAUSAGE LINKERS Steady work . g^
HEAL PACKING CO. _ 2710 S. Poplar
Experienced "KOSHER STYLE" COOK Highest pay - Short I Also Short Order Cook 2701 N. Milwaukee Ave. Phone CANAL 9270
UTILITY MEN for General Housekeeping Time and a half over 40 ho» Apply
Personnel Office - 2nd Fl<x MADIGAN BROS. 4040 W. Madison St
2-STORY BUILDING Brick - Business house On corner Hot water ' 2624 W. 51st St. 2nd floor — Owner rear
ali gledate za dob! plačo in stabilnost?
Ttlafon
kompanija Ima takih prilik
HIŠNICE
(janitresses)
Takoj od sačatka plača 72'Ac uro, po irah mtsecih llVit ns i In po lastih masacih po uro
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA
do
Delovne
ure bd A)0 pop. ur« pontči.
Oglasita m pri
ILLINOIS BELU TELEPHONE COMPANY
v upoflovalntm uradu ss *•<
v pritličju
309 W. WASHINGTON S
naročite si dnevnik prosveto
Po sklspu 12. rad na konvencija ss Ishko naroči na lisi Prosv«toh prifttejt adan. dva, tri, iilrl all pst člsnov it ana druiina k «ni nar*-nlnL List Prostata stana ts vsa anako, tt čltna tli n«član« » J ■ •no lttno naročnino. Kar ps člani ia plačajo pri as«sm«ntu 11.»» tednik, ts Jim io prtitoje k ntročnini. ToraJ sadaj ni rtroU ** ds Je liat predrag as člana SNPJ. Ust Prosvatt j« r»U U»tniM » gotovo Js v vaški družini ntkdo. ki bi rtd čittl list rstk dan.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »arn rro tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako ssjjn naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvjdtvu in obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta Ako stori, tedaj mora uprtvniltvo rnižtti datum za to vsoto narocm
Cans listu Protests Jet
Zs Zdrui. driavs In Kanado $4.00
1 isdnlk ln ----------4.80
S tednika In__________3 60
3	tednika ln_________2.40
4	tednika ln.............1.20
B tednikov ia_________ nič
Zs Evropo Js...
I spolni ta
Za Chicago ln okolico J«
1	tednik ln --------
2	tadnika la .......—
3	tednik« i«--------
4	tednik« in -----
5	tednikov ia ......$1.00
S 10
m
i*
I spolni ta spodnji kupon, priloiite potrebno Money Order v pismu In si naročita Prosveto. lUt. ki i«
4t»«rja
PROSVETA, SNPJ, 28S7 So. Lswsdsls Avt. Chicago 23, I1L
vsot« I
1.
Priloieno potiljam naročnino tt utt prosto Ima__________________________________ČL druitvs *
Naslov
Ustavita tednik ln ga pripUite k moil n« članov moja druiinst
ročaiti
2. .......
Čl. drvit" M-čl. druitrš tt ČL indtrt * & droit" *
Nov naročnik □
Dri*** Star stročalk D