Izhaja vsak petek z datumom \ prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor pri-ložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 22. malega srpana 1911. Št. 38. Slovenski abitnrientje! Zapuščate gimnazij, realko, vaš drugi r°dni krov, poln sanj, ki so vas spremljale skoz prva mladostna leta, in stopate na široko cesto življenja. Široka je pot za razpotjem, široka in težavna in le tisti hodi varno po njej, ki ima železno voljo in gotov, jasen cilj pred očmi. Nimamo lastnih visokih šol. Primorani sino iti v tujino, predvsem na Dunaj, v Gradec in Prago. In ravno v tujini, ki ima toliko izkušnjav in nič srca za nas, je potrebno, da se združimo vsi enakomisleči pod enim krovom, ki naj nam nadomestuje domovino, obenem pa pomaga, da postanemo res možje. Slovensko katol. akademično dijaštvo vas vabi v svoja društva, vas vabi v „Da-hico“, „Zarjo“, „Dan“ in „Slov. dijaško zyezo“, v društva, ki stavijo članom jasne eilje. Vzgojiti jih hočejo v značajne katoličane in požrtvovalne, nesebične narodne delavce. Vabimo vas, ki ste si izvolili križ za zvezdo vodnico svojega življenja, da se bam pridružite. Prepričani smo, da je treba katoliškemu inteligentu dandanašnji od-Jbčne načelne vzgoje, ako hoče ostati zvest katoliškim idealom in vztrajati v mlade-biški navdušenosti v boju zanje. Kje se mu bhdi lepša prilika za to, kot v družbi ena-komislečih tovarišev, v društvih, kjer vlada bačelno soglasje. Delo v naših društvih je samoizobraže-valno in narodno-obrambno. Vsa naša društva imajo bogate knjiž-hice, naročena so na mnogo revij in časopisov; potom predavanj pa bude zanimanje za vse najrazličnejše pojave domačega in ibjega življenja. Za praktično narodno-obrambno delo Se nam odpira široko polje: V Gradcu skrbi „Zarja“ za „Kres“, na Dunaju „Da-nica“ za „Stražo“, v „Dnevu“ lahko študirate češko narodno-obrambno delo in seznanjate rojake z njim, v »Slovenski dijaški zvezi" pa imate priliko, da posvetite svoje mlade sile neposredno domačim tlem. V tujini boste čutili premoč naših narodnih nasprotnikov, obenem pa tudi potom naših društev podali bratsko roko drugim Slovanom. Že kot dijaki boste pomagali graditi ono stavbo katoliške slovanske vzajemnosti, ki edina more zajeziti prodiranje naših sovražnikov. Naša društva so včlanjena v »Slovanski ligi katol. akademikov". Na Dunaju je „Danica“ v naj ožjem stiku s hrvaškimi katoliškimi akademiki v „Hrvat-ski“, s češkimi v „Lipi“ in s poljskimi v »Polomi" ; — v Pragi stanuje „Dan“ pod eno streho s »Češko ligo akademično" in iz »Zarje" je izšlo letos novo hrvaško katol. akadem. društvo »Preporod". Tukaj se goji slovanska vzajemnost smotreno, na realni podlagi, v načelni edinosti. Slovenski abitnrientje, ki ste načelno naši in vam je do dela za katoliško, slo vensko in slovansko stvar, pridite med nas, pridite v »Danico", »Zarjo", „Dan“ in »Slovensko dijaško zvezo". Za »Danico": iur. Stanko Masič, iur. Vekoslav Vrtovec, tč. predsednik. tč. tajnik. Za »Zarjo": iur. Anton Ogrizek, iur. Joško Šenk, tč. predsednik. tč. tajnik. Za »Dan": iur. Josip Dular, iur. Anton Rebol, tč. predsednik. tč. tajnik. Za »Slovensko dijaško zvezo": iur. Pavel Rupnik, theol. Janko Kete, tč. podpredsednik. tč. tajnik. Za delavstvo. V nedeljo dne 16. julija 1.1. je slov. kršč. delavstvo slovesno javno nastopilo na svojih shodih za svoje pravice in koristi. — Veleindustrij ci so bili tako predrzni, da so šli k novemu ministrskemu predsedniku baronu Gautschu ter mu predložili spomenico, v kateri zahtevajo, da se socialna predloga o starostnem zavarovanju za delavce še poslabša, to se pravi, da bi delavec dobil manj »penzijona" in bi moral delati več let kot je po stari predlogi bilo že sklenjeno. Da se je industrijski svet drznil s temi zahtevami obrniti na vlado, je imel gotovo za seboj »tiho podporo" »rdečih" poslancev. Sedaj so se voditelji socialnih demokratov zopet enkrat razkrinkali ter pokazali, koliko jim je v resnici za ubogega delavca. Zakaj pa niso socialno demokratični zastopniki sklicali v tem važnem trenotku manitesta-cijskih shodov, na katerih bi bili protestirali proti brezsrčnosti kapitalistov in proti nemarnosti vlade, ki hoče to koristno predlogo za delavce na ljubo kapitalistom zavleči, ko je že skrajnji čas, da se predloga reši ter postane zakon in s tem tudi delavcem olajša beda in revščina. Zato je slovensko krščansko socijalno delavstvo na Koroškem sklicalo v delavskih krajih shode, na katerih je naše delavstvo odločno nastopilo proti spomenici industrijskega sveta in proti vladni nameri, ki hoče šele v jeseni predložiti zbornici predlogo o starostnem zavarovanju. Dopoldne je bil shod slovenskega kršč. delavstva v Celovcu. Na shodu je govoril dr. Ehrlich. Shod je sklenil resolucijo in protest zoper vladno namero, ki se hoče kapitalistom na ljubo vdati ter predlogo šele v jeseni zbornici predložiti. Ravnotako je bil tudi dopoldne dobro obiskan shod v Črni. Na shodu je govoril Podlistek. Oglarjeva Ivanka. (Spisal Ivan Sanjin.) (Dalje.) ,j . ^ustimo nekoliko, da sc razsanja njena Prp+a P0862!1*10 nekoliko nazaj v njeno Tn ’^Iost. Zatopimo se v njeno zgodovino. Potni 1 ^ežk°> nesrečno, morda lepo, kakor svet ** *n njeno cvetje. Koliko jih je na z enako zgodovino, kakor jo je imela ZaZn a- »pod isto zvezdo so rojeni,« tako sreč naše ljudstvo življenje, trpljenje, > radost, usojeno človeku. jJanka je bila iz naše doline, bosti e^°’ ki ga je mati, morda iz trdosrč-našoi nesreče, pustila sredi gozdov, jo jokij Pbzdar Mate. Smililo se mu je nežno Vzej Ce>. bogve čegavo je, krščeno ali ne; bila v.a 'le. na bom, njegova Neža je zavris-Vedsi e1Selj'a’ ko ji je njen dobri možek pobi m ’ i 6 '^e d°kil otroka. Kar načuditi se bovai°^ . zalomu detetu. Vedno ga je polju-Boe- \a Ui kila toliko bolj vesela, ker jima ^ »v a ,onu ni podaril otrok . . . ga WfC °lino Bova šla jutri z otrokom, da ne r® lVa’ veš> stari- Bogve, je li krščen ali • gospod župnik bodo že to vedeli . . .« zamrmral “baš, Neža,« je stari polglasno ostro sekiro ^ekel0 na Ha in del v kot k a komori’ Mate’ plop kako se je popravilo, bugelčau +'-e’ kak0 se smehlja! O ti ubogi ^k, ti,« je vriskala veselo stara Neža. Tudi Mate je bil vesel, iz srca vesel, ko se je ozrl v mično temnolasko. »Vendar se enkrat sliši otroški krik v hiši,« tako je del sam pri sebi in odšel v gozd. Ni kazal nazunaj svoje radosti, ker ni bil tega vajen, a srečen je bil, neizrečeno srečen, ko mu je izročila Neža dete, da je je pestoval, ko je ona pripravljala, jed. Nerodno je zibal dete na kolenih, da je večkrat zajokalo. »Še umoriš mi otroka, neroda stara. Tako ga drži, rahlo, saj ni poleno,« se je hudovala skrbna ženica nad njim. »Mi možki nismo za to, primi ti, primi ti, saj vidiš, da hoče k tebi.« »Otrok me že pozna, ker ga tako ne stiskam.« Vzela mu je otroka in mu dala mleka. Oglar Mate je vstal in je odšel v gozd h kopi. Ko je prišel mimo, kjer je našel dete, mu je nehote padla v glavo misel, čegavo da bi bilo dete. Mislil je in mislil, a ni mogel priti na sled. »Gospod župnik bodo že vedeli,« je sklenil svoje misli in zamašil luknjo, odkoder je puhal dim. Solnce je že zašlo za Čavnom, le zarja je še rdela nad golim vrhom in zlatila sivo teme Nanosa. Zardele so meglice, kakor devojke mlade in odjadrale za Kolkom. Od morja je zavel gorak veterček, poljubil smaragdne lističe in šepetal med njimi s kresnico o morskih deklicah. Iz goščave je na rahlih pajčolanih nočne melanholijo priplul mrak, pozdravil v slovo zlato zarjo in strepetal v dolino. Mate se je vrnil v kočo. Ravno spat je devala njegova ženica dekletce, ko je vstopil. Na zakajeni steni jo brlela oljnata svetilka in motno razsvetljevala temne kote. »Ti, Neža, bogve čegavo mora biti dete?« — »I, sedaj je naše . . .« Molčal je dalje Mate, povečerjal ovsen kruh in kozje mleko in šel spat. Tudi dete je mirno spalo celo noč. Drugi dau sta zgodaj vstala, oblekla se v obleko, katero sta nosila le o Veliki noči, in šla z detetom v dolino. Čudili so se ljudje, začudili so se gospod župnik, ko so ju zapazili oba praznično oblečena skozi okno. »Najin bo,« tako je dejal Mate gospodu. »Lepo od vaju. Bog naj varuje dete in pripelje kmalu njegove prave starše do spoznanja. Sedaj mu pa bodita vidva oče in mati, ljubita ga kakor svojo kri in Bog vaju bo blagoslovil . . .« Sklonil se je župnik nad detetom in ga oblil s sveto vodo, da je zaihtelo. »O, kako lepo ime, Ivanka, kajne, Mate.« »Lepo —« »I, da nisi sinoči pogledal v pratiko, danes je sveti Ivan,« je čebljala ženica dalje in ljubkovala dete. Ljudje so se ozirali za njima, kakor v uganko, ki je ni moči razrešiti. Videli so ju preoblečena in z detetom; ugibali so in niso uganili, dokler ni uganila vaška klepetulja. (Dalje.) dr. Rožič, ki je razložil zbranim delavcem velik pomen starostnega zavarovanja za delavski stan. Pojasnil je tudi vsebino prve predloge o starostnem zavarovanju ter povedal, kaj zahtevajo sedaj velekapitalisti v škodo ubogega delavca. Govornik je končno poudarjal potrebo sloge in edinosti, posebno v boju zoper svoje življenjske sovražnike. Shod je enoglasno sklenil resolucijo zoper veleindustrijce in poživljal vlado, da čimpreje izpelje zakon o starostnem zavarovanju. Popoldne ob treh je bil shod v Možici. Kljub hudi nevihti in kljub temu, da je „Feuerwehr“ napovedal nalašč neko „ga-šenje s pivom“, samo da bi naše ljudi odvrnil od shoda, se je precejšnje število delavcev zbralo pri Žagmajstru. Na shodu je poročal dr. Rožič. Govornik je najprvo razjasnil položaj, v katerem se nahaja sedaj predloga o starostnem zavarovanju. Vsled pritiska veleindustrij cev na vlado je predloga v veliki nevarnosti, zlasti, ker imajo sedaj večino v državnem zboru „nemški“ nacionalci, ki so pa itak hlapci kapitalistov in jim ni prav nič mari za delavske potrebe. Vrh tega tudi voditelji socialne demokracije ne store svoje dolžnosti za delavstvo. Govornik je razložil kritični položaj, v katerem se nahaja avstrijska država. Nemci na eni strani s svojimi germanizu-jočimi zahtevami, na drugi strani Čehi, ki tudi hočejo svojih pravic, pa tudi Jugoslovani hočemo, da se nas vpošteva kot važno postojanko, kot predstražo avstrijske države na jugu. Nemci pa bi radi le sami gospodarili in druge nenemške narode — še naprej zatirali. — Shod je enoglasno sklenil protest zoper industrijski svet in zoper vlado, ki hoče predlogo o starostnem zavarovanju za delavstvo zavlačevati na škodo revnih slojev. Protestni shod se je vršil tudi na Pre-, valj ah in se je sklenila tozadevna resolucija. — Tudi v Podljubelju je bil protestni shod in se je odposlala tozadevna resolucija na Dunaj. Nedelja je pokazala, da slovenska krščanska stranka na Koroškem tudi v mirnem, nevolilnem času skrbi za delavski stan. „Rdečkarji“ iz Guštanja, iz Prevalj, Možice, Črne, Borovelj, Sveč in Podljubelja, kje pa je bil vaš Sitar, ko se gre za delavski blagor? Državni zbor. Otvoritev. V ponedeljek 17. t. m. je bil otvorjen novi državni zbor. Ministrski predsednik baron Gautsch je prebral cesarjev reskript, s katerim je bil sklican državni zbor. Nato je prevzel začasno predsedstvo zbornice starosta poslancev doktor pl. Fuchs ter kratko nagovoril zbornico. Ljudski zbornici je želel miru, dela, sloge in spoštovanja do parlamentarnih običajev. — Nato so bili izvoljeni zapisnikarji. V torek je cesar sam slovesno otvoril državni zbor ter imel prestolni otvoritveni govor. V petek bode izvoljen novi predsednik, skorogotovo z veliko večino, poslanec Silvester. Kako bo novi državni voz naprej vozil, bomo natančno poročali našim bravcem. „Slovensko-hrvatski klub." Poslanci V. L. S. in štirje poslanci hrvaške stranke prava so se v državnem zboru združili v skupen klub, ki se imenuje: „Slo-vensko-hrvatska enota“. Liberalni slovenski in hrvaški poslanci so se združili v skupen klub, ki se imenuje „Jugoslovanska Zveza“. Cesarjev prestolni govor. V torek, dne 18. julija, je cesar sam otvoril državni zbor v cesarskem dvoru s svojim prestolnim govorom. Otvoritev se je vršila jako slovesno. Vsebina prestolnega govora, katerega je cesar stoje bral, je sledeča: Cesar poudarja v svojem prestolnem govoru, da je stara zbornica zapustila mnogo zelo važnih in nujnih zadev. Zato ljudstva širne monarhije pričakujejo, da bo visoka nova zbornica rešila najnujnejše ljudske in državne potrebe. Treba bo ojačiti armadno moč, zato je treba reorganizirati (prenarediti) zakonske načrte, ki naj bi reformirali ves vojaški ustroj in armado. — Predloga o novem bančnem zakonu je nujne rešitve potrebna. Treba bo napraviti nov finančni načrt, kako in kje dobiti dohodkov, da se pokrijejo ogromni stroški. Nujno je potrebna preosnova davkov — bodisi da se davki zvišajo ali novi nalože. Finančni načrt se mora temeljito premeniti, ako hočemo, da bo država lahko zadostila svojim kulturnim, socialnim in gospodarskim zahtevam. Na zbornično mizo pridejo še razne socialne, kulturne in gospodarske zahteve, ki se morajo nujno rešiti. Tako čaka starostno zavarovanje za delavca in za kmeta ugodne rešitve. Treba bo nekaj ukreniti za nove železnice in razne povodne ceste v Galiciji, promet in trgovina čakata ugodnega pospeševanja. Tudi šolstvu bo treba posvetiti več skrbi, tako ljudskemu, srednjemu in visoko-šolstvu. — Italijanska fakulteta čaka nujne rešitve. Spremeniti, popraviti bo treba kazensko pravo, kakor je tudi potreba, da se civilno pravo temeljito preustroji. Med narodi pa je treba, da se napravi mir in red. — Nazunaj živi Avstrija z vsemi sosednjimi državami v najboljšem prijateljskem razmerju. — Dnevne novice in dopisi. Celovec. Občinske dopolnilne vo-litvevCelovcuso se izvršile v pondeljek 17. t. m. brez vsakega nasprotja in agitacije. Prav nobenega zanimanja ni bilo od strani volivcev. Od 1432 volivcev v 3. razredu je prišlo volit samo 300 volivcev. Od 298 veljavno oddanih glasov so dobili: Rudolf Hofer 288, Hans Murezo 255 in Fr. Wilfan 294 glasov. Ti trije „fortšritlerji“ so torej zopet izvoljeni. O volitvah v 2. razred poročamo prihodnjič. — Občinske volitve v Celovcu kažejo, da je občinstvo postalo čisto nebrižno za javni skupni blagor, to pa radi-tega, ker na rotovžu gospodarijo le „vitezi“, ki terorizirajo celo meščanstvo. - V Celovcu bo od 29. julija naprej obrtna razstava. Da so Slovence popolnoma odrinili od obrtne razstave, je po naukih nemškega „freisina“ čisto umljivo. Dva nova mlada slovenska zdravnika na Koroškem. Zdravnik g. dr. Vedenik je stopil v službo v beljaški bolnišnici; g. dr. Petek pa je stopil v službo v deželno bolnico v Celovcu. — Mladima doktorjema želimo, da bi jima bila sreča mila! Himen. V nedeljo 16. t. m. se je poročil v Celovcu g. dr. Prus, koncipijent v pisarni dr. Brejca z gospodično učiteljico Kranjc s Špitaliča. Mladima novoporočencema kličemo: Bilo srečno! Nova maša. V ponedeljek 17. t. m. je daroval prvo novo sv. mašo v bogoslovni kapeli v Celovcu preč. gospod Mihael Kusterle, sin slovenskega lesnega trgovca Kusterle v Celovcu. Slavnostni obed se je vršil v hotelu Trabesinger. — Veleč. g. novomašniku iskreno častitamo in mu želimo, da bi dolgo deloval v prid človeštva. Poroka. V torek 18. t. m. se je poročil v Ljubljani g. Ludovik Schòff, revizor Zadružne Zveze za Koroško (pododbor), z gdč. Cilko Rotar iz Most pri Žirovnici. Mlademu novoporočenemu paru želimo kar največje sreče in blagoslova, gospodu Schòffu pa še posebej, da bi še dolgo požrtvovalno in z vztrajnostjo deloval za povzdigo in procvit koroške gospodarske organizacije na zadružnem polju. Živela novoporočenca! Cesarski dan avstrijskega mornariškega društva. Za prodajo bonbonov, nameravano od damskega odbora avstrijskega mornariškega društva 18. avgusta 1.1., rojstvenega dne Njegovega Veličanstva cesarja, v korist vdovam in sirotam ponesrečenih mornarjev ter v svrho ustanovitve mornarskega doma, se vsi sloji prebivalstva živo zanimajo. Dan na dan prihajajo tudi iz najbolj oddaljenih krajev monarhije obilne prijave o ustanovitvi krajevnih odborov in je upati, da se taki odbori osnujejo v vseh mestih, zdraviliščih in letoviščih avstrijskih. Na Dunaju in v večjih mestih se misli radi vročine avgusta meseca prodajati samo po vrtovih in senčnatih promenadah; radi tega se dotični, ki se hočejo udeležiti prodaje v kakem mestu, prosijo, naj naznanijo, za katere vrste hočejo prevzeti odborništvo ali prodajo. Ker mnogi v letnih mesecih potujejo in jim radi tega ni mogoče vstopiti v odbor, se je damski odbor odločil, da bo zasebnikom, ako dospe njih naročilo najpozneje do 18. julija, oddajal po najmanj 100 kom. bonbonov, okrašenih s po- dobo Njegovega Veličanstva in znakomfmor-nariškčga društva; tako bo vsem mogoče, se udeležiti dela ljubezni do bližnjega. Voditeljice odborov ne prevzamejo nikakoršnega rizika, ker jim ne bo treba bonbonov naprej plačati, ampak bodo skupljeni denar šele po prodaji na mornariško društvo s čekom poslale. Neprodani bonboni se morajo damskemu odboru vrniti. Zbiralne pušice se bodo dale na posodo. Vse voditeljice odborov se nujno prosijo, da naroče najpozneje do 18. julija določeno in zadosti veliko količino bonbonov, ker se na pozneje došle ali ponovne naročitve morda ne bi moglo primerno ozirati. V kakem prav malem kraju, n. pr., kjer bo prodajalo 5—6 dam, bo lahko vsaka od njih prodala najmanj 100 bonbonov. V kopališčih in večjih zdraviliščih pa je računati na damo, ako prodaja 20—25 dam, 500—1000 bonbonov (Marijine, Karlove vari). Bonboni so zaviti po 100 kom. v kartone in se bodo prodajali posamezni, komad po 10 vinarjev. Nujno se prosi, prijaviti vse odborove ustanovitve najpozneje do 15. julija damskemu odboru; na vsa vprašanja se rado odgovori. Vsaka voditeljica odbora dobi koncem julija tiskane prodajne določbe s prošnjo, da jih sporoči damam in gospodom, ki se bodo udeležili prodaje, in da iste povabi na razgovor glede razdelitve časa in kraja — bodisi k sebi na dom ali v kak hotel, ker bo gotovo vsak hotelir v ta namen rad dal na razpolago kako postransko dvorano. Dalje se prosijo voditeljice odborov, da naznanijo, koliko odborovih znakov bodo potrebovale za prodajajoče dame in gospode, ker ne sme nihče prodajati brez takega znaka in pušice, prejete od damskega odbora. Ako bi se iz enega in istega kraja prijavilo več dam, ki hočejo osnovati odbor, ter se udeležiti prodaje, potem se bodo sporočila imena in naslovi druga drugi. Vsa vprašanja in prijave naj se pošiljajo na: Damski odbor avstrijskega mornariškega društva na Dunaju, IX., Schwarz-spanierstrasse 15. Spodnji Dravograd. (Nagla smrt.) Nepričakovano nagle smrti je dne 13. t. m. zjutraj umrl tukajšnji posestnik, g. Anton Mori, p. d. Trampič, star 58 let. Zdrav se je zvečer vlegel, a ni več vstal, zadela ga je srčna kap in bil je takoj mrtev. Bil je dolgo let skrben cerkveni ključar, zvesto je vedno stal ob naši strani, bil obče priljubljen. Kako je bil spoštovan, je pokazala obilna udeležba pri pogrebu. Na grobu se je mil. g. prošt Fl. Izop v preiskrenih besedah poslovil od rajnega, da ni ostalo suho nobeno oko. N. p. v m.! Hudomušnež, ki je precej slišal o volilni „agitaciji“ v Grabštanju, nas po-prašuje, če li vemo, ali so že mize — suhe od ponočnih „posvetovanj“? — Žal, mu mi ne vemo istinitega odgovora; pač pa svetujemo g. drž. pravniku — ker še zaupamo v njegovo nepristransko pravicoljubnost —, da poleti morebiti kako nedeljo tja ter do-žene resnico. Več našincev je rade volje pripravljenih mu nekoliko pri tem iti na roke, samo zato, da ne ostane na naših preljubih nemeurjih kak madež volilnega podkupovanja ter končni sad — „prteno“ poslanstvo „sladkega“ Lučovnika. Velikovec. (Poziv g. drž. poslancu J. Nagele-tu!) V noči pred ožjimi volitvami je nekdo nabil na „Narodni dom“ devet slovenskih plakatov, kateri poživljajo volilce, naj Vam oddajo glasove. Ker ne vemo, kdo je bil v krajevnem naprednem volilnem odboru, zato poživlja „Hranilnica in posojilnica", da Vi storite potrebno, da se ti plakati z njene hiše vendar enkrat odpravijo, in sicer brez škode za zid. Podgrad pri Medgorjah. (Čez pol leta!) Inženirja Ant. Riesser, ki se je tu v Dravi dne 9. nov. 1910 utopil, so menda našli pri Ma-renberku na Štajerskem. Ležal je še v Dravi blizu mosta v ovinku in spoznali so ga le po ostankih obleke. Zdravišče Toplice na Dolenjskem. V nedeljo, dne 9. t. m., je priredil salonski orkester iz Novega mesta v zdraviški restavraciji koncert, ki je nad vse pričakovanje dobro izpadel, pod vodstvom g. kapelnika Hòffnerja. Želeti bi bilo, da bi se Novonie-ščani še večkrat potrudili v Toplice ter razveselili kopališke goste s svojim izborni111 proizvajanjem. — Kopališka sezija se bliža vrhuncu v letošnjem letu. Redno vsak dan prihajajo novi gostje, odhajajo pa oni, ki so že dovršili svoje kopanje. Začelo se je pravo kopališko življenje. Odveč bi bilo našteti veliko število došlih tujcev, kopaliških gostov, zato omenimo le nekatere, ki so došli od zadnjega poročila: Janezcek Karol, c. in kr. major, z gospo soprogo, iz Gradca; Modič Ludovik, uradnik, iz Trsta; Iskra Jožef, železničar, iz Trsta; Hirschal Ludovik, c. in kr. podpolkovnik, iz Trsta; Schaschl Marija, vdova dvornega svetnika, iz Ljubljane; Pessiak, vdova sodnega svetnika, iz Ljubljane; Šušteršič Julija, soproga postajenačelnika, iz Ljubljane; dr. Jamšek Klotilda, odvetnika soproga, z rodbino, iz iz Litije; Kaučič Ivan, posestnik, iz Gorice; Kranjec Ivan, knjigovodja, iz Leobna; Pfeifer Leopold, c. kr. višji finančni respicient, iz Trsta; Rosina Karol, uradnik, iz Gorice; Zupan Matija, župnik, iz Sostrega, itd. Turistični napredek. Prometno društvo na Bledu prireja letos za letoviščarje skupne izlete tujcev. Ta misel je imenitna, ker se s tem tujcem nudi zabava in so taki skupni izleti v francoski rivijeri že davno vpeljani. Že lansko leto je hotelir pri Zlatorogu na Bohinjskem jezeru gosp. Rauhekar prirejal take skupne izlete, ki so bili od tujcev zelo pohvaljeni. — Gospod Rauhekar namerava letos zopet prirediti iz hotela Zlatorog skupne izlete. Kaj vse napravi poslanec Grafenauer? Znano je, da je finančni minister podražil ceno tobaku, in sicer vsake vrste, tudi smodkam in svalčicam(cigaretam). Od prvega julija naprej je torej vsaka cigara in vsaka cigareta dražja. Zdaj pa po Črni, Možici in drugih delavskih krajih v Grafen-auerjevem volilnem okraju rdečkarji in nemškutarji trosijo budalosto laž, da je to naredil Grafenauer. Pravijo: Glejte, ker ste Grafenauerja volili, zdaj je pa že tobak dražji. — Da so nemškutarji in sociji res tako neumni in obenem zlobni, tega jim do danes nismo verjeli. S takimi lažmi ne boste nič opravili — so predebele. Kaj vsega ne zmore rdeča laž. Št. Danijel. (Strela.) Hude, viharne čase imamo. Ne mine dan brez nevihte. Zadnje dni je udarila strela v naši občini kar v treh krajih. V petek dne 14. t. m. je treščilo Y Strojni pri Žirovniku v na gorici stoječo Črešnjo; strela je razmetala zraven stoječe °strvi in po zemlji prišla tudi v bližnji hlev in tam ubila naj lepšega vola, vrednega bOO K. Drugi živini in domači hčeri, ki je bila ob istem času v hlevu in živino krmila, Se ni nič pripetilo. Isti dan je udarila strela v Št. Danielu pri Novaku v vkup zložene Prazne ostrvi, a ni naredila večje škode. T nedeljo popoldne dne 16. t. m. pa se je Pripodila nad naš okraj zopet huda nevihta. Grozno je bliskalo in grmelo ter je strela džgala pri g. županu Mihaelu Kumpreju. ‘Skedenj je bil v trenutku v ognju in kmalu so se vnela tudi druga poslopja: hiša, kašča na kovačnica. Ker se je ogenj širil z veliko ànglico in so domači bili večinoma od doma, 111 bilo mogoče rešiti vse živine. Ostala je X °gnju enoletna junica in 8 dni staro tele. ^gorela je vsa krma, vsi vozovi, mlatilni in ozalni stroj in vse orodje in vsa oprava, Q^r je je bilo v hlevu in skednju, le hišno slo Vo se j® posrečilo večinoma rešiti. Po-ojbja je imel gospodar zavarovana, ne pa V*Ve, in trpi vsled tega precejšnjo škodo. 8r komur se je otožno in milo storilo pri Igjb Pri pogledu na žalostno pogorišče. pr e.bonsko leto je g. župan vsa poslopja Ur in prenovil in tako svoj dom lepo Vgeaij in zdaj mu je bilo v par trenutkih pe bničeno. Vrlega župana radi prizadete kloce iz grca pomilujemo. Žal ^ej®zna Kapla. (Čez skalo padel.) lov°Sr,--n nesreča je zadela narodno Kože-p. *? bišo pod Peco dne 8. t. m., ko se je K khcnil čez 20 m visoko skalo mlajši je • ?v sin, ki je dopolnil 10 let. V 3 urah Se j1Zfbbnil svojo nedolžno dušo. Ob 7. uri lh'n+- b°mikal velik sprevod od farne cerkve Lep 1 B0k0Pališču. Pri pogrebu so č. g. Matija ek, ?! govorili lep nagrobni govor. Narodni ^Uzini naše sožalje! ^ Šimen Lepušič. Dne 11. t. m. je bil popri- na PrGaznem pokopališču vrh griča mnoZU?ni cerkvi v Št. Jakobu v Rožu vsem sestrvi?Prijateljem nepozabni po-lenši ^ ®!n?en Lepušič iz Št. Janža. V naj- nagle^S^1 dobi’ s.tar šele 43 let’ j® umrl rt, prejemši svete zakramente. Med koroškimi Slovenci živi tako značajnih mož, kakor je bil rajni Šimen, žal le vse premalo. Lepušič p. d. Mežnar je bil steber slovenske rožeške občine in vsled mirnega, pa jeklenega značaja, vsled svoje za njega kot kmeta visoke izobrazbe in postrežljive vljudnosti splošno priljubljen in spoštovan od naših in nasprotnikov. Pri nobeni narodni prireditvi Šimna ni manjkalo, povsod je sodeloval, žrtvoval in bodril. Bil je rad vesel in dolgo vrsto let ud šentjakobskega pevskega zbora. Bil je občinski svetovalec rožeške občine, ud šentjakobske požarne hrambe itd. V verskem oziru je bil vzoren katoličan. Poseben prijatelj, pa tudi sotrudnik „Miru“. Pogreb rajnega Šimna je bil veličasten. Kondukt je vodil domači g. župnik Ražun ob asistenci rožeškega g. župnika Hiittnerja, domačega g. kaplana in g. Smodeja iz Celovca. Pogreba sta se korporativno udeležila šentjakobski in rožeški občinski odbor, šentjakobska požarna hramba z godbo, pevski zbor, ki je ob grobu zapel dve ginljivi žalostinki, in nebroj ljudstva. Počivaj mirno, dragi Šimen, Tvoje življenje in delovanje pa naj bo vzgled drugim koroškim Slovencem ! Želinje pri Velikovcu. (Poroka.) V ponedeljek, dne 10. junija, imeli smo pri nas veliko slovesnost. Poročila sta se Herman Gros pd. Krošelj v Striholčah in pa Nežika Jamnik pd. Ilkartova na Blatu. Zelo veliko ljudstva jima je pri tej priložnosti skazalo čast, tudi štriholska požarna hramba se je udeležila sv. maše in poroke. — „Hojset“ pa se je obhajala v prijazni Kramarjevi gostilni na Želinjah. Godci so imeli veliko opravka, rajavci pa še več. Tudi pevci so se izkazali. — Želimo novemu mlademu paru veliko, veliko sreče v novem stanu! Trdno pričakujemo, da bo g. ženin nastopal in delal zmerom v duhu svojega rajnega velikega očeta Krošlja-Jopa, v duhu krščansko narodnem! Sinčavas. (Najdeno okostje.) Pred kratkim so našli delavci pri izkopavanju zemlje pri gostilni g. Kare v Sinčavasi popolno človeško okostje. Odkod da je prišlo tja, je tudi najstarejšim ljudem uganka, ki se ne vedo spomniti, da bi bil kdaj 'izginil na sumljiv način kak človek iz vasi. Okostje se je preneslo na cerkveno pokopališče v Dobrlovas, kjer se je pokopalo. Dobrlavas. (Zahvala.) Romarji iz Do-brlevasi, ki so se udeležili letošnjega romanja slovenske ■ kršč. socialne zveze na Sv. Goro. čutijo se dolžne, se na tem mestu č. romarskemu odboru za njegov trud, ki ga je imel z napravo posebnega romarskega vlaka, in za skrb, ki jo je imel z nami na poti tja, tam in na poti nazaj, najiskreneje zahvaliti. — V imenu 40 romarjev iz Do-brlevasi Jurij Povoden, cerkveni ključar. Mučen glavobol, kakor tudi pomanjkanje spanja so najčešče pojavi vsled prepočasnega prebavljanja. — Iz znanstvenih poročil posnemamo, da se na c. kr. dunajski kliniki za živčne bolezni najraje vporablja naravna Franc Jožef-ova grenčica vsled tega, ker „Franc Jožef-ova“ voda že v malih količinah zavžita, nalahko odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. 24 Za slovenske posojilnice. Hudo preizkušnjo lanskega leta vsled poloma nemške centralne kaše smo prestali. Mnogo ljudi se je dalo preslepiti od brezvestnih hujskačev in so imeli vsled nepotrebnega dviganja škodo. Toda sedaj čez eno leto lahko vprašamo : »Kdo je kaj izgubil ?« Sedaj se morejo slovenski vlagatelji prepričati, kako nesramno so nasprotniki lagali. Nekdo je rekel: „Sedaj sem spoznal nemškutarje, in niti vinarja ne nesem več v nemške hra-nilnice.“ Naši nasprotniki si naj zapomnijo, da: „Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade.“ „Laž ima kratke noge.“ Kakor so drugod ljudje že davno spoznali nasprotnike, tako jih bodo tudi na Koroškem. Dobrlavas. (Kresov i.) Kako globoko je ukoreninjena ljubezen našega ljudstva do svojih apostolov sv. Cirila in Metoda in ž njima vred do katoliške vere in slovanstva, se je pokazalo zopet jasno na predvečer njunega dneva dne 4. t. m. Kako krasen je bil ta večer! Pod nogami rodovitno polje s svojim zorečim žitom, nad glavami sinje nebo, posejano z neštevilnimi svetlimi zvezdami, na vrhovih in pobočjih gora pa velikim zvezdam podobni rdečebarvni kresovi. Vse to v čast Bogu in blagor narodu! Z gorice sv. Duha smo jih našteli 44. Največji in najkrasnejši med njimi so pa bili gotovo trije kresovi na vrhu Pece. Kot prvi so se prikazali, kot zadnji so ugašali! In srednji med njimi je bil gotovo tako svetel, da ste ga opazili morda tudi Vi, č. gospod urednik, akoravno bivate v daljnem Celovcu. Lepi so tudi bili kresovi okoli Žva-beka, Št. Danijela, nad Globasnico, pri Sv. Hemi, na Topici, nad Št. Lipšem in Žitaro-vasjo kakor tudi kresovi onstran Drave na Svinji planini. 6 smo jih opazili tudi v do-brlivaški župniji: 3 v Lovankah, 1 v Kokiju, v Belovčah in Dobrlivasi. Vmes pa so veselo pokali topiči in se glasile rodoljubne pesmi naših vrlih fantov. Zlasti na Homcu in v Kokiju se ni hotelo poleči pokanje topičev. Bil je to večer, ki je kazal, da koroški Slovenec ljubi svojo rodno grudo, večer, izražajoč veselje njegovo nad ravnokar priborjeno zmago. Da bi bilo vsako leto tako ! Velikovec. (Zoper slovenske posojilnice) še vedno rujejo nemškutarji. Tako smo izvedeli iz zanesljivega vira, da gostilničar Kraj cer na Gruči pri Rudi opravlja to satansko delo pri vsaki priliki. V gostilni pri Oberhamerju v Velikovcu je pred nekaterimi meseci na kaznjiv način govoril o slovenski posojilnici v Velikovcu. Pred nekaj časa pa je govoril sledeče: „Sem tako vedel, da ne bodo našli vlomilcev v slovensko posojilnico, ker so to „ti črni“ sami storili.“ Imamo priče za to. In bomo tudi storili potrebne korake, da taki nesramni obrekovalci dobijo zasluženo kazen. Znano nam pa je tudi o drugih nemškutarjih in nacionalcih, da hujskajo zoper slovensko posojilnico. Zadnjikrat jih danes opominjamo, da se poboljšajo, sicer bomo neizprosno vse nasprotnike izročili javnosti, ki iščejo podpore pri slovenskih posojilnicah, ali pa se jim bo zgodilo še kaj hujšega. Vogrče (Kres). Kakor druga leta, smo tudi letos počastili slovanska apostola s štirimi mogočnimi kresovi. Topiči so gro-meli in rakete z raznobarvnimi lučcami so švigale vrh Vogrške gore v zrak, tako da je neki Replan spodaj ob vznožju gore, ko je zletela raketa v višave, ves začuden zaklical: „Puv, puv! gvaj, gvaj!“ Drugod pa letos nismo opazili ravno mnogo kresov. V bližnji Podjuni smo jih našteli samo okoli dvajset. Manjkalo je agitacije. Peca pa se je tudi to pot izkazala s štirimi žarnimi kresovi. Šmarjeta pri Velikovcu. (V e z e 1 c e.) Pri nas se pa letos godi kot beremo v svetem pismu: „Ljudje pa so jedli in pili in sva-tovščine obhajali.“ V nedeljo je bila poroka Blaža Rodler, Habnarja v Ramočivasi s Katarino Hrast, Pobegnovo iz Globasnice, v ponedeljek pa na Želinjah poroka mladega Krošlja z Ilkartovo Nežiko na Blatu. Naj bi bilo vse srečno! Vovbre pri Velikovcu. (G. Nage le,) kako bridke solze pa ste pretakali zadnji ponedeljek na Dunaju, ko niste več videli svojega ljubega strica B i e n e r tha na stolcu ministrskega predsednika? Saj ste mu na volivnem shodu v Vovbrah za svojo osebo želeli še mnogo, mnogo let! Ali se spominjate, da je neki našinec vmes zaklical : „Bienerth tudi ne bo večno živel, on bo šel, Slovenci pa bomo ostali11 ? Z Nemcem Bie-nerthom pa bo šla polagoma tudi zelena nemškutarija. Ruda. (To je h v al e žn o s t.) Tukajšnji mizarski mojster Konrad Mohl, kateremu je dala velikovška slovenska posojilnica pri popravah v Grebinju zaslužiti blizu 1000 K. je pri zadnjih volitvah prav pridno na Pustrici agitiral zoper slovenskega katoliškega' kandidata in nagovarjal volivce, da volijo kandidata „pročodrimovske“ stranke. G. Mohl, to si bomo zapomnili. Velikovec. (Zgodovinar Hornbog-ner.) Na dan ožjih volitev je znani zgodovinar na tukajšnji meščanski šoli, g. A. Hornbogner pred volilnim lokalom rekel: „Nemci so v Avstriji vladali do leta 1870.“ Neki Slovenec mu je nato odgovoril: Obžalujem Vas, da kot učitelj zgodovine ne veste, da Nemci še sedaj vladajo v Avstriji, in zato boj med narodi !“ Zares občudovati moramo šolske oblasti, da puste takega učitelja, ki se je že tolikokrat blamiral s svojo zgodovinsko nezmožnostjo, še dalje učiti! Djekše. Na god sv. Petra in Pavla smo imeli zopet lepo zabavo, katero nam je priredilo „Slov. kat. izobr. društvo ,,Trdnjava". Po pozdravu predsednika je govoril gospod Riedl iz Velikovca, ki je v jako prepričevalnih besedah primerjal nekdanje janičarje s sedanjimi nemčurji, ki se štejejo za Nemce. Izpodbujal je našo mladino k narodnemu, verskemu življenju in k izobrazbi. Natlačena dvorana udeležencev je priča, da se naše ljudstvo zanima za organizacijo. Po govoru gosp. Riedlna je sledila igra „Zamujeni vlak", ki je napravila prav veliko smeha. Vsa čast igralcem in tamburašem, ki so nam svirali lepe slovenske komade. Djekše. .,Mir" strašno bode naše nasprotnike, posebno Štrufejevega Zepija in druge, ki so letos pri volitvah prvič stopili v nasprotni tabor; nasprotnikom je pa tudi res slaba predla. Sam naš župan je prevzel najdaljši pot agitacije na Krčanje, h Pungreju in njegovemu bratu, še celo do pozne noči se je mučil. Jako prijazno je pozdravljal gospodinje in naročeval, da naj spravijo može volit. Ne boste se torej čudili, da zdaj ni več na Djekšah, kakor je bilo. Delavci, hlapci, so volili zmeraj katoliško stranko, letos pa se je pokazali-, da imajo menda volilne vajeti šribar, učitelj in par pomagačev; zato pa verno revno ljudstvo, ni hotelo voliti Nageleta. Katera stranka je že pri bakladi v Velikovcu vpila: Nieder mit den Pfaffen? Dobrlavas. (Spomini na volitve.) 184 glasov smo imeli! Odkod so? Iz skoraj vseh 25 vasi naše občine. Vsaka vas jih je dala nekaj. Najbolje izmed vseh pa se je brezdvomno izkazal Kokij. Kakor zatrjujejo ljudje-volivci, tam ni bilo nobenega nasprotnika S. L. S. in izvzemši dveh so tudi prišli vsi na volišče. Zato so pa tudi z opravičenim veseljem na večer sv. Cirila in Metoda tako radostno kresili, peli in streljali! Čast jim ! Vrlo dobro so se izkazali zlasti tudi Poljanci, ki jih je prišlo okoli 50. Dobrova, Homec, Belovče, Goselnavas,Bukovje, Podhom in zlasti Lovanke so pripeljale z malimi izjemami na volišče vse, kar je bilo in je zavedno našega. Isto velja za Dobrlo-vas in Sinčovas, kjer se mora boriti naša stranka z večjimi ovirami kakor v drugih vaseh, kjer pa kljub temu ne nazaduje, ampak krepko varuje zastavo Slovenstva. Kako veselje vlada v naših vrstah nad tem, da nismo v občini nazadovali kakor na-cionalci, ampak ohranili, kar smo imeli,,ter posebno nad tem, da smo zmagali v volilnem okraju nad obema- nasprotnikoma, priča zlasti to, da ljudje o tem še sedaj govorijo. Nasprotniki pa se niso veselili, ampak so s pobešenimi glavami okoli hodili. In kako zanesljivo so pričakovali naši volivci zmago naše stvari, priča dejstvo, da je dejal pred volitvami neki kmet: V prvi številki „Mira" po volitvah mora stati začetkom z velikimi črkami: „Zmaga je naša!" — Kako radosten smeh se je moral seveda smejati na dotičnika ustnicah, ko je videl kmalu po volitvah svojo nado izpolnjeno in na čelu „Mira“ zapisano v debelih črkah: Zmaga je naša! Veselimo se tudi mi in ne držimo križem rok, da bo tudi prihodnja zmaga naša. Nasprotniki pa naj pozabijo svojo žalost in naj se izpre-obrnejo, da se bodo po šestih letih z nami veselili. Prevalje. (Nemčurska „kultura“!!) Pri zborovanju podružnice „Slov. Straže" v nedeljo, pokazal je neki smrkavi nemčurček svojo kulturo s tem, da se je kakor tat pritepel v gornje prostore pri Steklu in tam zrezal enemu naših fantov popolnoma nov klobuk. Lepo kulturo se učijo fantalini pri prevaljskih nemčurjih. Ko nobenega naših ni bilo blizu, tedaj je imel nemčurček toliko poguma, da se maščuje nad — klobukom! To je pa res junaštvo! — Kdaj pa smo še mi šli klobuke rezat na nemčurska zborovanja. Torej niti na naših zborovanjih nismo varni pred temi ljudmi. Si bomo zapomnili — bo še vse prav prišlo ! Prevalje. (Kresovi.) Na predvečer sv. Cirila in Metoda bi ne bili popolni, če ne bi bili kresili tudi mi. V Zagradih so plapolali trije mogočni ognji, na Breznici dva in na Stražišču trije in streljali smo, da so se našim „Nemcem“ gotovo hlače tresle. Ako so zaprli oči, da ne bi videli kresov, pa jim je zato gotovo streljanje pretresalo mozeg in kosti. Naša je ta zemlja in mi sami hočemo biti gospodarji svoje zemlje. Bilo je kar veselo pogledati, koliko kresov je žarelo naokoli, našteli smo jih do 25. Naj bi značili ti kresovi ogenj neugasljive ljubezni do naroda v vseh naših creili! Blato. (Pliberškim purgarjem v album!) Udeležba pri zadnjih državnozborskih volitvah je bila v naši občini naravnost sijajna, namreč 95 %. Vendar pa smo glede razmerja glasov od 1. 1907. malo nazadovali. Število nemško-nacionalnih glasov j e namreč narastlo od 6 na 17, socialdemokraških pa od 3 do 10. Da so se nemčurji pomnožili tudi v naši občini, vzrok temu je hujskarija, posebno treh hajlovcev v naši sredi, pa tudi zasluga pliberških purgarjev. Te smo šele pri zadnjih volitvah prav spoznali. Kar dva nemčurska volilna shoda je hotela pliberška gospoda prirediti v naši občini. Eden se je vršil pri Žipelnu v Nončivasi v gostilni zagrizenega hajlovca, vpokojenega učitelja-Slovenca Pavliča. Drugi, ki bi se moral vršiti pri „Štefanu“ na Blatu, pa je bil v zadnjem trenotku odpovedan, ker so se menda naši naceljni zbali zavednih Bla-čanov. Torej dvakrat je hotela zborovati nemško-nacionalna stranka v naši zavedni slovenski občini, v tisti občini, katerega župana f Miklaviča je dal kolovodja te stranke v Celovcu aretirati zato, ker je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Ali ni to naj večja impertinentnost, da taka nasilna in nekulturna stranka gre lovit volilce v občino, katero je v osebi njenega župana tako kruto razžalila. In kako divje so se šele obnašali ti nemški kulturonosci na shodu v Nončivasi! Komaj je neki narodnjak iz-pregovoril besedico, že so Pliberčani kakor besni volkovi planili na njega, ga bili s pestmi, mu raztrgali suknjo in ga pahnili pri vratih na prosto. V Pliberku pa so dva Slovenca, ki sta si upala na Šumijevem shodu izpregovoriti nekaj besedic, spremili z mačjo godbo po mestu. Tako delajo s Slovenci tisti Pliberčani, ki živijo zgolj le od slovenske okolice in ki bi morali iti brez okoliških Slovencev beračit. Dogodki na shodih v Pliberku in v Nončivasi ne bodo nikoli pozabljeni. Nemški pregovor pravi: „Nur die allergròfiten Kàlber wàhlen ihre Metzger selber". Taka neumna teleta, ki sama drvijo svojim mesarjem v roke, mi vendar ne maramo biti. Zato se boste imeli zahvaliti samim sebi. pa tudi svojemu kolovodji, vitezu Karolu pl. Metnitz, ki se pa na shodih in na ulici proti Slovencem vse drugače kakor pa po viteško obnaša. Pa slavni pli-berški vitez, ki svojo slabo opeko kaj rad prodaja tudi Slovencem in celo cerkvenim predstojništvom, nosi zastavo pliberške nem-ško-nacionalne pretepaške kulture, ostali purgarji s trgovci in krčmarji vred pa natanko plešejo tako, kakor jim on gode. Slovencem prijazni in pravični meščani so v Pliberku le bele vrane. To so pokazale posebno zadnje volitve, ko se je z nezaslišanim terorizmom od vseh strani delalo za izvolitev Šumija. Neki trgovec je hotel nekemu slovenskemu kmetu po vsej sili napisati na glasovnico Šumija, tako da se ga je komaj ubranil. Naj le skusi enkrat s svojimi sovrstniki vred, kaj mu nese nem-ško-nacion. zagrizenost! Vsaka sila do vremena! Poskrbeti moramo, da nemško-nacionalna drevesa tudi v Pliberku ne bodo zrasla do nebes. Dob. Pod Homcem ali Božjim grobom je gostilna pd. Homčar. Gostilničar Eber-wein je, akoravno živi sredi samih Slovencev, strasten nemški nacionalec. Ta človek živi skoraj izključno od romarske cerkve na Homcu, pa psuje domačega duhovnika, če se dekleta ob pustu nočejo udeležiti njegovih plesnih veselic, češ da je on temu kriv. Pri zadnjih volitvah pa je pridno agitiral za Šumija in je tudi nekaj lahkovernežev zvabil v nemčurski tabor. Temu človeku povemo, da nočemo nič več mirno gledati njegovega rvanja med nami. Slovenci, kdor živi od nas, bodi lepo miren in ponižen ! Libeliče na Spodnjem Koroškem. Cenjeni čitatelji „Mira", ne zamerite, da se iz naše vasi in okolice malokdaj oglasi kdo; saj kaj posebnega itak ni. Pa vendar podlosti tukajšnjih nemškutarjev ne morem zamolčati. Kako so delovali na shodu, mislili smo, da bodejo zblazneli, kajti „Trunkov atej“ in grajski „Francej" sta kar med durmi stala in izbirala, kateri bi bili bolj odlični za shod, ki ga je imel g. Schumi. — Rekla sta, da pride preveč ljudi (bala sta se namreč Slovencev) in da je shod le za „svoje“ ljudi, dasiravno so poprej lepake nabijali po celi okolici. Slovenci nič zme-nivši se za komando nemčurjev, so kaj hitro zasedli dvorano, kajti bili so željni slišati Schumija. Koj približno ob 11. uri se pripeljeta iz Rusije privandrani „Moren-schild" in g. Schumi. Schumi se je začel takoj hliniti in farbati slovensko ljudstvo; koj hitro začetkom govora so se slišale besede črnuhi. Revež menda ni zapazil, da so bili na naši strani možje, ki so vedeli pravico, katere g. Schumi ne ve. Tudi gosp. Pugelnik je vpil, pa saj menda ni bil pravega „sistema", to smo kaj hitro spoznali, ko je neki kmet rekel „Schumi, tiho" in g. Pugelnik je zavpil nad njim „Du kriegst von mir kein Paar Ochsen mehr", kar mu na to eden naših rojakov hitro odgovori, če je prišel vole prodajat. Nemškutarji so bili vsi pobiti, ker so morali priznati, kar sta govorila č. g. Rozman in dr. Rožič, — a saj sta jim povedala resnico, katera jih je bridko zadela. — Dne 14. junija je bilo tukaj kaj živahno, da je zmaga naša, so nam oznanjevali streli topičev in živioklici. — Tudi na predvečer sv. Cirila in Metoda je na Kumeževem griču oznanjeval velik kres in streli topičev, da še slovenski narod živi, da je še trden, da je še žilav in ne bodete ga ugonobii. — E i h v e r d a m m t e r W i liri i s c h e r. Spodnji Dravograd. („Sc h u 1 v er e i n" — Al m er — in drugo.) V nedeljo 9. junija je praznovala tukajšnja podružnica nemškega „šulferajna“ tridesetletnico svojega obstanka. Ne zmenili bi se bili za to, ako nas bi ne bili nasprotniki naravnost izzvali, da se oglasimo. Obhajali so namreč ta dan tako, kakor bi moralo vse tukajšnje ljudstvo poveličevati nemški „Schulverein"; hoteli so pokazati, da vse gori za „šul-ferajn", a v resnici ni bilo tako! Kako je tedaj bilo ? Godbo so si dobili iz Maribora, pevce pa iz Velikovca, — ker naši vele-Nemci (po večini slovenskega pokoljenja) sami ničesar ne premorejo. V malem sprevodu so opoldne korakali skozi trg, tem več je bilo pri tem hajlanja. Kot posebna privlačna moč je nastopil na zborovanju velikovški katehet, g. Anton Al m er, iz katerega ust se je cedilo na naše Nemce slovenskega pokoljenja samo — nemštvo ! Njegov govor je bil, kakor so trdili udeleženci, boljši in veliko huje nemški kakor govori učitelja Hornbognerja iz Velikovca, katerega seve tudi ni smelo manjkati, poslanca Pongraca in drugih. G. Almer je Nemec, naj ostane Nemec, a odločno moramo zavračati, da kot duhovnik nastopa na pro-vokatoričnih shodih liberalnega „šul-ferajna" in tam „rešuje“ nemštvo, ki nikjer napadano ni, ter vzbuja nemško strast za nove boje zoper mirne Slovence! No, za nas Slovence je navsezadnje ta nastop nemškega kateheta, ki menda ne pozna nemškega katoliškega šolskega društva, za katero bi mogel delovati, marveč se vdinja liberalnemu „šulferajnu“ — prav smešen! Luna še ni dovršila svojega mesečnega toka, odkar so nemškonacionalci z nečuvenimi nasilstvi, z vsemi lažmi itd. dne 20. junija s pomočjo preljubih rdečih bratcev premagali krščanskosocialnega kandidata, nemškega duhovnika, g. K. Wal-cherja! In zdaj pride med te ljudi in se jim laska in jih navdušuje za njihovo delo drug nemški duhovnik — katehet Almer ! Ne čudimo se, da so mu burno ploskali, da so ga obsipali s pohvalo, — ne čudimo se pa tudi, da so se mu pozneje iz srca smejali, češ: Kaki ljudje so to? Pošteno smo jih natepli, zdaj nam pa pride pete lizat! — Še nekaj moramo omeniti. Ves trg je bil ta dan v zastavah, izvzemši posojilnično hišo, a culi smo, da so tudi tam hoteli izsiliti zastavo! Naravnost predrznost! In kako to? Načelnik „šulferajnove“ podružnice, gospodarski mojster g. K al c h e r, eden najhujših agitatorjev ob zadnjih volitvah, je zahteval od občine, naj se razobesijo zastave, in občina, kakor bi bila njegova pokorna dekla, je to izvršila. Občinski sluga je kar ukazoval, da se morajo zastave razobešati, in ponosno so jo obesili tudi na občinsko hišo ! In ta je res — naj lepša ! Kmetje upravičeno vprašamo: kako pride občina do tega, da izvršuje želje in ukaze ,,šul-ferajnovega"načelnika, našega nasprotnika- » ki Je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. Ali plačujemo obč. slugo za take posle? — Na shod je prišel tudi novoizvoljeni poslanec Pon gr a c. Tudi govoril je, ali kakor so mnogi udeleženci rekli, jecljal, — in si-cei’ o tem, kako bo skrbel — da se davki znižajo! No, če možakar res to premore, Worajomubiti hvaležni tudi soc. demokratje, ki so mu pripomogli do žalostne zmage, Št. Rupert pri Velikovcu. Pri obeh volitvah so se kmetje in delavci iz naše župnije večinoma prav dobro izkazali in niso sc dali premotiti po beganju nasprotnikov, ceš socija boste volili, svojega največjega nasprotnika. Vprašamo, kdo pa je volil Nageleta, kdo pa drugi kakor vsi največji nberalci in nemčurji iz mesta in na deželi, nasprotno je pa pri nas pravih socijev prav n^alo, večinoma tvorijo pri nas socijalno-demokratično stranko le naši ubogi gostači jn delavci, ki so večinoma še verni in se le raditega oklepajo socijev, ker pričakujejo °