Počtalna plaćani v to*oviaL uto ui. itev. 11. v Ljubljani, v petek 13. jonoaria 19Z8. Cena Din r- W& fltfj ^0 wM M IH m wKW flB^B ifl ' 1B m ^ft^B fll W ^^ ^B^ Izhaja vsak dan popoldne. izvzemši oedelje id praznike. — Inserati do 30 petit a 2__ Din, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >Slovenski Na rod < velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta inozemstvo 420,— Din. Upravništvo: Knaflova ulica St 5, pritllčje. — Telefon 2304. Prometni minister pod težko obtožbo Na današnji seji je poslanec Vujić očital prometnemu ministru korupcijo. — Neznosne razmere v našem prometu. — Oštra kritika prometne politike. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropie. — Telefon 2034. Beograd. 13. januarja. Finančni odbor, ki je včeraj popoldne pričel razpra-vo o proračunu prometnega ministrstva, je danes dopoldne nadaljeval debato o tem proračunu, ki bo zaključena sele na popoldanski seji. Danes dopoldne sta govorila zemlk>radnik Vujić in g. Pavle Radić. Posl. Vujić je v začetku svojega govora predvsem naglasil, da je prometni minister general Milosavljević prav tako razočarah kakor je razočaral gospodarske kroge finančni minister. Prišel je na to mesto kot nekak strokovnjak, toda sodeč po njegovih sedanjih uspehih ne zasluži tega naslova. Namesto, da bi na-pravil red v prometu, je s svojimi dra-koničnimi odredbarni povzročil še večjo zmedo. Bil bi že čas. da bi prišla vlada do spoznanja, da discipline ni mogoče vzpostaviti s šikanami, redukcijami in persekucijamd, kajti dokler bo osobje lačno, boso in nago, ne more od njega nihče zahtevati dobre volje in požrtvo-valnosti. Čudno je spk>h. da v takih raz-merah naš promet še tako funkcionira. Govornik opozarja na žalostno dejstvo. da morajo železnićarji še zdaj. ko se bli-žamo proslavi desetletnice obstoja naše države, stanovati v vagonskih kolonijah. V svojem nadaljnem govoru se je posl. Vujić odlocno izjavil proti komer-cijalizaciji, kakor si jo je zamislil g. minister, ter oštro kritizira] tuđi njegove dosedanje reforme v železniški službi, ki gredo le za čim strožjo centralizacijo. Govornik povdarja, da so povsod dru-god želez-nice aktivne, le pri nas so visoko pasivne. Ogromno senzacijo pa je vzimdila v finančnem odboru in v vsej politični javnosti obtožba, ki jo je iznesel posl. Vujić proti prometnemu ministru generalu Mi-losavijeviću. Obdoižil ga ie r.amreč korupcije, češ da je imenoval svojega brata za šefa pravnega oddelka prometnega ministrstva ter ga nato že po 20 dneh navideznega službovanja vpokojil. Glavni cilj imenovanja je bil Ie ta, da je zasigural svojemu bratu pokojnino. Prometni minister je izjavil, da bo na to obdolžitev odgovoril v svojem zaključ-nem govoru. Posl. Vujić je končno na-glasil, da je prometni minister s tem. da se je dal vpreči v radikalski politični voz, mnoso izgubil. V trenutku, ko je posta! član radikalskega kluba, je postaj tuđi član one koruptne klike, ki izžema državo. S tem pa je tuđi dokazal, da 3« bilo njegovo strokovnjaštvo le krinka Končno je govornik protestiral proti na-meravanemu povišaniu železniških tari-fov ter izjavil, da bo glasoval proti proračunu, ker ne more imeti zaupanja v sedanji režim. Nato je povzel besedo posl. g. Pavle Radić, ki je začel svoj govor s konstatacijo, da je stanje naših prometnih usta-nov iz leta v leto slabše. Nato se je ob-širno bavil z zlorabami pri železniških nabavah in z raznimi korupcijskimi afe-rami. ki se množe zlasti v resoru pro-metnega ministrstva. Oštro je kritiziral način in postopanje Pri železniških naba-val in se najodločneje izjavil proti centralizaciji nabav, k«r bo to le še pospe-ševalo korupcijo. Partizanstvo se ni nikjer drugod tako razpaslo. kakor bas na železnicah. Govornik ugotavlja, da je ves trud prometnega ministra odpra-viti to zlo brezuspešen, ker je s tem da je postal član radikalne stranke, sam sankcijoniral baš od radikalov najbolj pos-peševano uvajanje strankarstva v prometu. Dopoldanska seja je bila nato ob 13. zaključena. Popoldne se bo razprava nadaljeval a in bo proračun prometnega ministra še danes sprejet. Popoldne bo go-voril še posl. Demetrović. Ugibanja pred kongresom demokratske stranke Kongres obeta baje novo napetost med demokrati in radikali* — Demokrati bodo zahtevali zase notranje ministrstvo. — G, Vukičević hoće z rekonstrukcijo vlade prepreciti morebitna presenečenja. — Beograd, 13. januarja. Z vedno večk> pozornostjo zasleduiejo politični krogi priprave za kongres demokratske stranke, ki se sestane v nedelio dne 15. t. m. v Beogradu. Ce tuđi v vladnih krogih zatrjujejo, da kongres in njegovi sklepi ne bodo vpli-vali na položaj Vukičevičevega režima, povdarjajo v političnrh krogih, da bo dal kongres povod za razvoj političnega polo-žr ja v smeri, ki nikakor ni v interesu reži-ima. Dejstvo J2 namreč1 da so davidovičev-Ci zlasti v zadnjih inesecih mnogo pridobili na terenu in da imajo za seboi večitio de-mckratskih organizacij v notraniosti države, kjer se vpliv demokratov v vladi ni po-ikszal v toliki meri, da bi lahko demokrati ipovsod prodTli. Zato so zlasti delegati iz or.ih pokrajin, kjeT se borita za nadmoč demokratska in radikalna stranka, vneii pristaši politike g. Da\ndoviča, ki se izreka proti koaliciji z radfkali. Ideja demokratske koncentracije je že tako prcmikla v najširše plasti naroda, da tuđi kongres demokratske stranke ne bo mogel i-ti preko nje. Glavni od'bor demo-kratske stranke se Je na svojih zadnjih sejah bavil z vpraša-mjem, ali nai se odloči kongres glede na-daljnega postopanja poslanskega kluba in glavnega odboTa za konkretne sklepe, ali pa naj samo poda smernice za bodočo politiko stranke. Cetudi o raz.pTavah glavnega odbora ni bilo izdano oficijelno poročilo, se vendarle doznava' da tuđi v glavnem odboru prevladuje prepričan;e, da je potrebna sprememba režima vsaj toliko' da se utrdi njegova zaslomba v Narodni skupsči-in. Domneva se, da bo takoi po kongresu prišlo med radikali in demokrati do nove napetosti, ker bodo demokrati na podlagi sklepov strankinega kongresa zahtevali nove koncesije. Zatrjuje se, <3a nameravajo zahtevati zase tuđi mmistrstvo notranjih zadev, ki je pod sedanjim režimoni popol-noraa odpavedalo. Vsekakor pa je v glav-nem odvisno od 2- Davidoviča, kako bo tolmačil v resoluciji izražene sklepe demo-kratskega kongresa in ali bo Ime! dovolj zaslombe, da se bo lahko povz-pel do boli tocrgične aiccije naiirnm s. Vukičevičn. — Beograd, 13. januatja. V okolici mi* nistrskcga predsednika se zatrjuje, da je g. Vukičević z ozirom na tendence, ki se pojavljajo v demokratski stranki v očigled strankinega kongresa, že sam uvidel. da je sedanji položaj nevzdržen in da je rekon* strukcija vlade neizbežna. Zato skuša že prej pripraviti teren za rekonstrukcijo, da cvent. prejudicira morebitnim zahtevam demokratske stranke. G. Vukičević je imel zadnje dni številne sestanke z raznimi ra« dikalskimi prvaki. Osobito važnost pripi* sujejo politčni krogi njegovim konferen* cam z Ilijo Mihajlovičem, znanim vodite* ljem pašičevcev. ld je bil doslej eden naj* cdločnejših nasprotnikov Vukioevićeve sa* movlade v radikalni stranki. Tekom včeraj* šnj-ega dne je g. Vukičević nadaljeval te razgovore in imel dolgotrajno konferenco tuđi z g. Nikolo Uzunovićem, ki je tzra* ziit centrumal Konferenc« se nanašajo predvsem na obseg nameravane rekonstruk* čije. Za jutri je napovedan tuđi nrihod g. Ace Stanoievića. V demokratskih krogih naglašajo, da ne bi magli pristati na rekon* stmkcijo vlade, ako bi se izvršila brez so* đelovania in odobritve glavnega odbora de* mokratske stranke. Davčni odbor — Beograd !3. januarja. Davčni odbor bo imel prihodnjo sejo v ponedeljek, 16. t. m. Na tei seji bo definitivno sklepal o davčnih stopnjah, glede katerih vlada, kakor znano, nesoglasje med vlado in odborom. Po izjavi predsednika davčneffa odbora dr. Šečerova bo odbor 17. t. m. za-ključil svoje delo in takoj nato pre-dložil poročilo Narodni skupščini. Nekateri krogi se zavzemajo za to, da bi se sestala Naro4aa skupščina najkasneje 21. t m. tako, da bi še pred 1. februarjem končala razpravo o davčnem zakonu, ki nal bi sto-pil v veljavo obenem z novim proračunom. CENTRALNI ODBOR SDS — Beograd, 13. januarja. Za torek dne 17. t. m. je sklicana seja centralnega odbora SDS. VrSila se bo v hotelu »Imperial«. G. Svetozar Pribičević bo podal obšfcno jK/ruulo o potttMBem poioiaj* Energičen protest proti neznosnim davkoni Danes so hrvatski gospodarski krogi manifestirali proti neznosnim davčnim bremenom in zahtevali takojšnje izenačcnje davkov, — Vlada sili gospodarske kroge k samoobrambL — — Zagreb, 13. januarja V veliki industrijski palači zagrebškega velesej-ma se je vršila danes impozantna ma-nifestacijska in protestna skupščina hrvatskih gospodarskih krosov. Dvorana, v kateri je prostora za 10.000 ljudi, je bila zasedena do z-adnjega ko-tička. Zborovanje je otvoril predsednik Saveza mlinarjev g. Teodor Bošnjak, ki je v svojem govoru povdaril, da je gospodarski položaj tako obupen, da preti vsemu gospodarstvu neizbežen pogin, če bo vlada res povišala že se-daj nez-nosna davčna bremena. Gospodarska krogri so že sedaj komaj prena-šali bremena, ki jim jih nalaga država, oblast in občina, ponovno povišanje pa mora roditi katastrofalne posledice. že dejstvo, da so se na protestnem shodu, ki naj bo zadnji opomin vlada, da prenapeta struna poči, zbrali gospodarski krogi ne glede na politično prepričan je, je najboljšj dokaz, da je mera potrpljenja že polna. Govornik je nato žigosal pogubno davčno politiko in izjavil, da bo sedanji režim, ki je pokazal tako malo razumevanja za težnje gospodarskih krogov, kakor doslej še nobena vlada, s svojo poliiiko prisilil gospodarske kroge k samoobrani bi. Nato so govorili zastopniki trgov-ske zbornice, industrijske korporacije, Saveza obrtnikov in raznih drugih gospodarskih astanov. Končno je bila sprejeta daljša a izredno oštra resolucija, v kateri se gospodarski kv doslej noče objaviti. Finančni minister se trenutno mudi v Nici, od koder v kratkem odpotuje v London, da izvrši zadnje formalnosti za sklenitev posojila. V poučenih kro-gib se zatrjuje, da se finančni minister ne bo vrail v Beograd pred 15. februarjem. Lloyg George v Braziliji — London, 13. jan. Lk>yd George, ki je kot gost braztljanske vlade v Riu de Ja* nerro, je knel govor, v katerem je poudar* jal zasluge, ki si jih je pridobila BraziKja s svojim vstopom v svetovno vojno. Brazi* lija ni storila svojega koraka \7. sovraštva do Nemčije in do velikega ncmškega naro« d«. Angii>a in Brazilija spo&tujeta mteldc* tuaJm razvoj Nemdije in njene zuhige m čk>veštvo. Vzrok za vstop Brazilije v voj* no je bil vojaski despotizem Netnčije. Ena* kopravnost narodov ali posameznih oseb je načelo kršćanske vere. Nemčija je o^ro« žala to načelo in zato sta Anglija in Bra* zilija prijeli za orožje. Dva vozrika in šfirje konji utonili v Krki Srebrniče pri Novem mestu, 13. jan. Danes ponoći se je v Srebrnicah, v ne* posredni okolici Novega mesta, ki so zna* ne po lepem starinskem gradu, pripetila težka nesreća, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Utonili pa so tuđi štirje konji, O nesreći, ki je zbudila v Novem mestu in bližnji okolici veliko zanimanje, smo zve* deli sledeče podrobnosti: Ponoći sta se vračala dva voznika iz novomeške okolice na svojih vozovih do* mov s sejma. Oba sta bila precej nakre* san« in zidane volje in zdi se, da sta mo* rala na vozu zaspati in da so ju konji sa* mi peljali drnrov. V temi sta konii prvega \oza zavozila v Krko, njima je slodil fudi drugi voz. Oba voznika sta z vozovoma m konji vred izumila v hladnih valovih Krke Podrobnosti o tcžki nesreći 5t nišo znane. Orožniška postaja v Novem mestu je takoj. čim je biia obveščena, posJalt* na kraj nesreće oroiniško patruljo» toda vse prisadevanje. da bi našli utopjjeoca in ko» nje, je ostalo doslej bresusneino Iz ljubljanske kronike Vlomilci in tatovi na delu. — Mraz zopet pritisnil. Včeraj popoldne se je vrnila samska de-lavka Martina PavŠiČ na svoje stanovanje, nah:ijajoce se v Vodmatu bt. 96. Bila je po-pol(ine s svojo sostanovalko in prijateljiro Franciško Govlec po opravkih v mestu. Ko jo prišla do stanovanja, jo začuđena opazila, da so vrata odprta in da je ključavnica zlomljena. Takoj ji je bilo ja^no, da je moral med nj^no oov posoliti njeno stanovanje in kaj izniakniti. Vsto-pili sta in ugotovili, da je izninila večja pletena košara, ki je bila last delavca Načeta FarltaJii. V košari j^ bila boljša obleka. poriK) iu 1000 Din gotovine. lakoj je Pavžičeva pohitela na vodmat sko polk-ijsko ptražnioo ter vloni prijavila. Obt nem ji je priMo na misel, da j*» med potjo doinov srečala pri betonskem mostu cez Ljubljnniro pri vojaskem skladicu Far-ka.ši»v«»pa prijatelja Janka, ki je nesel v ro-kah večjo košaro in hitro izprinil j>roti Ko-deljevemu. NVolfova ulica je postala torišče raznih maniših in večjih tatvin. Tako se je drma latica pri belem dnevu vlihotapila v stanovanje oe. Mrmoljeve v \Volfovi ulici U. 1. Tatica je neopažono prišla v ?obo in izniak-nila usnjato lislnico. v kaleri je bilo 5tHX) Din in 13» ilalijanskih lir. Nato se je spla-zila skezi druga vrata na hodnik, kjer jo je opazila seslra ge. Mrmoljeve. Tatica je za-č^la v zadregi |)ovpra§evati po neki dainf; potem je pa naglo iz^inila. Snoči je bili radi suma te tatvine aretirana vlaHu?a Poldka. Po Wolfovi ulici kradeta ludi dva mlada elegantna postopafa. K oskrbmci stranica na Marijinem trgu Mariji Pavlič sta saoci prišla oba drzna žeparja in ji, ko se je pri-pf^inila, izniaknila denarnico, v kateri je bilo 70 Din trotovine. Pred dnevi sta pri Pavlire-vi shranila košaro in se preoblekla, zalijevala sta, da sta prišla iz Zagreba in nimala še stanovanja. Kmalu nato sta ukradla eev-ljarskeniu mo>tru IJremc"tu v \\ulfuvi ulici rj.iv suknjit*. * Po lepeni vremenu zadnjih dui je danes zjutraj pritisnil mraz. Termometer jf padel pod nirlo. Hodniki in asfaltirane ulice so bili prepredeni s tenko ledeno -kojeni učitelj g. Karol Trost je šel zvečer po Dalmatinovi ulici. Med potjo mu je sjhv drsnilo in pri padcu je zadel z glavo ob rob hodnika. Nad desnim oc«*som se jo na ćelu težko poškodoval, tako da je moral na po-moč do^li str:ižnik Benulic poklicati reše-valno i>ostnjo, ki je ponesrKenca o<1peljala v javno bolnico, kjer so mu rano dezinficirali in obveziili. Rana je težka ter je ostal g. Trost v bolnici. Pozor! Pozor! Pozor! Pariški maši v Ljubljani. BODITE OPREZNI IN PAŽLJIVI! PAZITE PRI VSAKEM KORAKU! Vsled obolelosti ^c. Poli^eve in fr. Drenofra (angina) odpade petkova operetna predstava i Orlov r. Gostovanje mariborskih gostov se preloži za prihodnjič. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto, dne 14. t. ni. popoldne ob 15. uri «© vprizori Shakespearejeva komedija ^Mnogo hrupa za nič« kot dijaška predstava pri zni-žanih cenah. Predstava je naraenjena v prvi vrsti dijaštvu, poseti pa jo lahko tuđi vb« ostalo občinstvo, ki se hofe poslužiti zni-žanil) cen za vstop v ljubljansko dramo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Deviza: Berlin 13.525—13.555 (13.54), Curin 1092.9—1095.9 (1094.4), Dunaj 8—8.03 (8.015). London 276.6—277.4 (277). Ne>vyork 56,68—56.S8 (56.78), Praga 168.0>—168.85 (168.45), Pariz 222.75—224.75 (223.75), Mihm 299.25—301.15 (300.25). Efekti: Celjska 164 denar. Ljubljanska Kreditna 135 denar, Kreditni zavod 160 de* nar, Vevće 135 denar. Kranjska industrij&ka družba 350 denar. Ruše 265—280, Stavbna 56 d«nar, Šešir 125 denar. Lesni trg: Tendenca mirna. Zaključeni 1 \-agon tramov, monte, po kupčevi m>ti, frco. vagon nakladalna postaja po 250. — Povpraševanje je za podnice, hrastove, 41 milim, nad mero 2 milimetra, 1<*—28 cm, 2.85 m dolžinc, nad mero 5 cm, fco. vagon m-eja po 124O. ZAGREBSKA BORZA. Devize: 276.6—277.4, Ne wyork 56.67* do 56.874, Milan 299.52—301.52, Curih 1092.9 do 1095.9, Amsterdam 22M—Z2.95, Berlin 1352.5—1355.5. Dunai 800—»C»3, Praga 168.05 do 166 85. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.3o, Newyork 51j>. Pariz 20.41, Milan 27.46. Berlin 123.61, Be«-f grač 9.14, Praga 15.36. Stran l. •SLOVENSKI NAROD» dne 13. januarja 1928 Strv 1 \ V znamenju redukcij Kje sd ostale predTolflue obljube naših Iderikalcer? — Prometni minister napovednje novo redakcijo železniških ustažben-cev, — Omejitev poštnega prometa v Sloveniji* — Uničeranje narodnega gospodastra, — Zalostne podedice klerikalnoga kimanja v Beograda. Državna uprava se pod sedanio vlado razvija v znamenju redukcij izdatkov za občekoristae potrebe i-n ustanove in seve-da tuđi redukcij državnih namešČencev. Ko se ie lansko leto pred volitvami mu-dil predsednik vlade Velja Virkičević v Mariboru, je deputaciji železničarjev, ki je prišla k njemu, izjavil: «Priiatelji, sedaj ne moremo ničesar storiti, tada, če ostane sedanja vlada na krmilu, bo že po-skrbela za vas.» Od volitev je mtmilo pre-cej časa, vlada je sestavila proračun, ki se sedaj obravnava v sktipščinskih odsekih, o izpohiitvi predvolilnih obljub Vuklčevi-ćeve vlade in njenih klerikalnih pomaga-čev pa bI duba ne Haba. Laftsko leto je bilo odpušćenih več sto železjiiških delavcev v Sloveniji iz službe hi reducirano delo v železniških delavni-cah zaradi pomanjkanja kreditov, za ka-tere kleroradikalna vlada ni v zadostni meri poskrbela v državnam proračunu. Tedaj je opozicija naglašala, da je proračun nerealen, vladna večiaa pa je trdila na-sprotuo. Opozicija je trdila, da mora od-pusca>nje železniških delavcev in omejitev dela v železniških delavnacah imeti za po-sledico še več je zanemari en je železiniških prog, vi adu a večma pa je temu odločno oporekala. Vceraj pa je ■prometni minister v ficiančnem odboru izjavil, da je tek oči proračun, ki so ga uvellavili radikal! hi klerikalci, v restdci nerealen, da ni zmanj-kalo samo denarja za delavnice, ampak ćelo za premog, da mariborska železniška delavnica ne za-dostuje, da ie stanje naših železniških prog zelo slabo — potrifll Je vse, kar je lani apozicija naglašala. Ob-enem pa je priznal, da so tuđi letos krediti nezadostni i« da bo moral reducirati nadaljnJh tlsoč železniških uslužbencev, čeprav je statistično dokazano, da ima naša država z ozirom na dolžino prog v pri-meri z drugimi drižavarm sorazmertio naj-manj osobja. Saj je mog oče res, da imamo pri nas v spIoSnern preveč uradništva, res-nica pa Je, da se reduciranje državnih uslužbencev vrši povsem nesmotreno in neracijo-nalno. Ako se reduciTa osobje za vzdrže-vanje Železniških prog m za popravljanje železniškega materijala sploh, dosetženi prihranek pač ne pokriva škode, ki izvira iz zanemarjanja prometa. Obljuba, da se bo škoda nadomestila iz inozemskega posolila, na tem ntčesar ne izpremeni. Prometno ministmvo napoveduje torej novo redukcijo železniSkega osobla. Ob- enem pa je minittrstvo za poSte in brzojav izdalo odlok za zopetao redukcijo pošta ih usimžbencev, po katerem se ima tmfl v Sloveniji reducira« zaatou def osobja. To se Dravi, da se bo tuđi poštni pronet v Sloveniil znatno poslahiaf, čeprav primanjkuje poštni upravi v Sloveniji že od L 1923, kar priznava tuđi tSlo-venec» sam. okros sto uslužbencev, vsled česar se ukinjajo poštne vožnje, ne do-stavljajo ekspresne poiiljatve, ukfaijajo dostavne In nočne službe itd. itd. Namesto, da bi se skuša! železmiški in Poštni promet čimbolj iz.-potK>lniti in razoriti, s čemer b» se povećali na em* strani državni dohodki, na drugi pa pos-peševal razvoj našega go&podarskega življenja, kar bi bilo zopet v korist državni blagaj-ni, ker bi se dvignila s-plošna davčna moč, se godi ravno nasprotno, ubijalo se nirav-ni državni finančni viri ter delajo promet-ne ovire našemu gospodarstvu. Da tak način reformiranja državne uprave ne vodi k ozdravljenju državnih financ, še maflj pa k ozdravljenju narodnega gospodarstva, je več kakor jasno. Zanimivo je, da poziva neznan pisec v »Slovencu«' naj vse slovenske politične stranke, poslanski kl ubi, trgovska zbornica, prklobftni krogi in vsa slovenska javnost protestira proti vsaki redukciji poštnega brzojavnoga in telefonskega osoba v Sloveniji, ker je drugače splošen zastoj poštnega prometa v Sloveniji neizogibea. K vsemu temu priDominjamo. da poslan-ci kmecTco - demokratske koalicije prote-stiTajo proti pogrešni upravi m gospodarski politiki sedanje vlade že od vsega po-četka proračunskih razprav v sku-pščinskih odsekih' dočim klerikalni poslane! trđo-vratno molče in dogledno glasufeto z vlado proti vsem stvarno utemeljenim prediogom In zahtevam opozicije ter ćele javnosti. Po«Ianci Jcmečko - demokratske koalicije vrše v polni meri svoio dolžnost tako na. piam javnosti ka kor napram državi, posla nci StLS pa kimajo, kakor iim dovoljnje g. Velia Vukičevič. Ako upoštevamo še to. da je zbornica TOJ v klerikalnih rokah in da so na ta način zavezana tuđi usta slovenskim pri-dobitnlm krosom* ki so v veliki meri priza-deti pri poslabŠanju in omejevanju na§sga železniškesa in poštnega prometa, potem se pokaže v Ie boli jasni luči. kako napač-no so storill oni, ki so verjeli klerikalnim predvolifnim obljubam. Ali se bodo zaslepljenim odprle oči? Pisane zgodbe iz naših krajev 20 let ječe za strahopetnost, — Umor in samomor za 5 dolar-jev. — Senzacijonalna ekshumacija v Banatu* — Krvav napad v Zagrebu. — Obupni čin starke* Leta 1915., na svojem umiku proti jugu, se je del srbske vojske pri selu Plavcu zaplel v bitko z Bolgari. Tekom spopada se je zgodilo, da so se na ne* kem položaju približno trije vodi pr* vega bataljona predali neprijatelju, če* prav ta ni bil močnejši. Razne okol* nosti so kazale, da se je zgodila izdaja, za katero bi bil odgovoren poročnik Zdravko Džorič iz okolice Vlasotinca. Po vojni je priŠel pred vojno sodišče, ki pa je to zadevo večkrat odložilo, tako da je prišla v razpravo sele ta te« den. Med tem je postal Džorič nava« den poljedelec in v navadni kmetski obleki, z opankami na nogah je prišel tuđi na končno razpravo. Obtožen je bil velizdaje in prostovoljnega pobega k neprijatelju, kar se po vojnem za* konu kaznuje s smrtjo. Džorič se je branil precej slabo; rekel je, da gojiio priče osebno mržnjo proti njemu, da ima štiri otroke in je bil ves preplašen. Iz tega, kar so izpovedale priče, bi se dalo sklepati, da se ie predaja izvršila res brez nuine potrebe; tedanji Džori* čev komandant .Telenko Nikolič je po* vedal, da se je Džorič navzlic ponov* nemu povelju branil otvoriti ogenj na Bolgare. ki ga tuđi s svoie strani nišo motili. Razne priče so slišale, kako je poročnik klical neprijatelja, da se mu preda. S svojim dejanjem je napravil srbskemu položaju precej zmede. 5e bolj čudno je to, kar so izpovedali Ijudje, ki so bili z Džoričem v bolgar* skem ujetništvu v Plovdivu. Tukaj je obtoženec baje šikaniral svoje rojake na vse mogoče načine in jih denunci* ral, izdajal se je za pravovernega BcJ* gara in nekoč je bil v pogovoru ćelo z bolgarsko kraljico. Na podjagi vseh izpovedi je zahteval vojaški tožitelj smrtno kazen, zasovornk se je opiral na izjave nenavzoče priče, sodišče je po dolcem premisieku obsodilo Džori* ča na 20 let ječe. Obsojenec je molčal. Pred dnevi so našli na cesti med Eju* binjami in Trebinjami v Bosni zakla* nega in oronanega seljaka Mato Ncda* na. Ornžniki so uvedli preiskavo in ufjotovili, da je seljak dobil v Za vol' pismo iz Amerike, v katerem so bili dolarji. Nedan ie pismo dvignil in se v sprem«tvu seliaka BoSka Čuka vrnil domov. Orožnikt so takoi osumili Ču* ka kot morilca in ga aretirali. Sprva ie čuk odločno zanikal vsako kHvdo. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so pa orožniki našli krvav nož m kos obleke umorjenega Nedana. Čuk ni mogel več tajiti in je priznal, dn je Nedan« urno* riI in oropal. Orožniki so ga izročili sodišču v Ljubinju. Včeraj so ga našli v zaporu obešenega. Izvršil je samo* mor v strahu, da bo obsojen na smrt. V pismu iz Amerike, ki je Čuka zape« Ijal, da je umoril seljaka Nedana, je bilo pet dolarjev. V južnem Banatu v občini Handža so v ponedeljek ekshumirali truplo 60* letnega posestnika Gaja Marinkova, ki je na zagoneten način nenadoma umri. Sumi se, da starec ni umri naravne smrti, temveč da sta ga zakonca Gorič zastrupila. Gaja Marinkov je prišel pred leti iz Amerike. Svoje posestvo v Dobici je izročil svojima sinovoma, za* se je pa obdržal samo 8 oralov zemlji* šča. Pri daljnih sorodnikih v Handži se je starec nastanil in jim za povra* Čilo obljubil svoje zemljišče po smrti. Zadnje tedne sta daljna sorodnika Mi* lan in ^Marija GoriČ starca silila, naj jima že sedaj prepiše vsaj dva orala zemlje. Marinkov o tem ni hotel ni* česar slišati in zaradi tega je nastalo v hiši nejadovoljstvo in pogosti pre* piri. Pred dvema tednoma je starec ne* nadoma zbolel. Milan Gorič ni pokli« cal zdravnika in in tuđi ni obvestil si* nov o starčevi bolezni. Starec je umri in po vaši se je razneslo, da sta ga za* konca Gorič zastrupila, da bi tako hi« treje dobila njegov del posestva. Sodi* šče je zato odredilo ekshumacijo star* čevega trupla. Predsnocnjim je bil izrvršen na Paro-mlinski cesti v Zagrebu krvav napad. Neki delavec je pri tem obležal težko ranjen na cesti, njegovega tovariša so pa napadalci do krvi pretep-H. Vinko Rau-dek. vlakovodja in železničar Martin Ja-kovac sta začula strele iz samokresa. Bila sta v stanovanju. Odprla sta okno in opazila napadenega delavca ležečega na cesti v mlaki krvi. Mhno je privozil neki avto, ki je oba napadena odpeljal v bolnico. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. vendar ni mogla do danes rz-slediti napadalcev. Usodne noći je napa-deni mehanik Ivan Kezeler spremijal to-variša Stjepana Mišića. Na vogalu Paro-mlinske in Koturaške ceste sta naletela na nekega vojaka in dva mlada moška. Neznanci so vprašali delavca po neki Hiši na Paromtinski cesti. Delavca sta se jim ponudila za spremljevalca do his*e. Ko so prišli pred dotično nišo, je eden neznancev nenadoma dvakraf ustrelit in pogodil Mišića, istočasno so napadale! navalili na Kezelera in ga pretepli s palico do krvi. V bolnici 50 zdravniki u*o- tovili da ie ena krogla prebila Mišiću levo bedro, druga pa desila pljuca in je njegovo stanje zelo kritično, čeprav so ga takoj po prihoda v bolnico operirmii. Kezelera poškodbe so lažje in so ga od-pustili v domačo oskrbo. Redarstvo je napadalcem baje že na sledi in bodo kmalu tTetb-ani. • Včeraj zjutraj je izvršila 641etna Marija Zdunić v Stenjevcn strahovit samomor. Zđunićeva je bila v Stenjevcu splošno znana in spoštovana. Končala si je življenje zaradi težke bolezni. ki jo je | mučila ie nad leto dnu Zjutraj ob 6. je i njen mož. vpokojeni železničar, odšel na dvorišče. da bi opravi! neko delo. Med 1 tesn je Marija pograbila moževo britev v omari, legla na posteljo ter si prere-zala naj pre j žile na obeh rokah. nato pa še vrat. Starka je bila hipoma v krvi, padla je s postelje, v roki je pa krčevito držala brkev. Kmalu nato se je vrnil njen mož z dvorišča in jo našel že mrtvo. Ležala je ob postelji v mlaki krvi Moža je prizor tako pretrescl, da je začel abupno klicati na pomoć sosede. Ti so priMteH. bilo je pa že prepozno, Zdunićeva je bila že mrtva. O strasnem samo mor u so takoj obvestili orožni^ko postajo v Vropcu. Obupen čin bolehne starke je vzbudil v Stenjevcu splošno sočutje. Bitka med tihotapci in našimi cariniki Pri Ugljanu v Dalmaciji se fe vnela ▼ torek ponoći med tihotapci in finančnimi stražniki krvava bitka, v kateri je obležalo 5 obitih« — ItaMjan razklal našemu stražniku z veslom glavo« Kakor povsod drugod ob državni meji, W tikli na jadratiski obali tihotapstvo po-stak) po prevratu »kruh in zaslužek« raznih delamrinih eleraentov, ki si raje na nepošten in nevaren način pridobivajo sredstva za razkošno živiienje, nego da bi si s poštenim delom ustvarili, četudi skromno eksistenoo. Povsem nenairavno in nasilno določena meja je tihotapstvo na Jadranu še pospe šila, ker je kontrola zelo otežkoče-ii a. Res je, da marsikoga si lijo razmere, da v bedi in pomanjkanju poštenoga za-služka išče vsaj začasnega olajšanja s tiho-taDskim zaslužkom, toda večina tihotapcev je zločinskega tipa. To dokazujejo že šte-vilni spopadi med tihotapci in obmejnimi stražniki' ki se dogajajo skoraj vsak dan, Pa tuda de-jstvo, da večina prijetili tiho. tapcev ni v takem socijalnem položaju, da bi morala v takem poslu iskati resitve. Mnogo bolj, kakor pri nas, se je raz-paslo tihotapstvo na Jadranu. Naiboli pri-tiubljen tifcotaipSiki predmet je tobak, Clo-vek bi mislil, da tihotaprjo naš tobak v Italijo, toda po zaslugi naše tobačne irpra-ve ćelo sadilci tokaba raje segajo po tiho. tapskem blagu. Najbolj Pa ie razvito tihotapstvo v okolici Zadra, ki je povsem nenaravno odrezan od zaledja in nudi najbolj-Ši teren za tihota-pske manevre. Te dni se je odigrala v tej okolici med tihotapci in finančnimi paznfki krvava bitka, ki ie zahtevala pet žrtev. O dogodku nam poroča naš* porooevalec naknadno slede če podrobnosti: Zadrški tihotapci najraie izkrcavajo svoje blago v blizini Iža pri UgKanu v se-verni Dalmaciji. Obi-čajno tihotapijo tobak in slao prepeljali v bohtico, kter se bori s smrtjo. Tihotapcem se je v splošni zmedi, ki je sledila tem raz-burUvfm pnzoronv posrećilo, da so izp. nili na odprto morje. Del tthotapskega blaga so pustili na obali, dočim so svojega nrrtvega tovariša odpeljali s se-boj. Dogodek je povzroci! med prebivalstvom veliko razburjenje. Posetmo sočustvujejo okoi'ičani z nesrečnrm moma-rjem ta njego-vo nevesto, ki sta pr nedolžnem postala žrtev zločinskih tihotapcev in plačala z last-nim življenjem svojo pri pravljen ost nuditi bližnjemu v sili pomoč. Prav tako pa po-rmlujejo Ijudje tuđi finančne paznike, ki jira je vlada v znak priznanja za njihovo naporno in mizerno plačano službo podalj-šala dnevno službo od 8 na 12,ur. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. .'.■»-,.,- Drama: Začctek ob 29, 13. januarja, petek: »BoljŠi gospode. C. 14. januarja, sobota: ob 15. uri pop. Mnogo hrupa ra aič. Dijaška predstava pri znižanih ce-nah. Irven. 15. januarJa, nedelja: ob 15. ari popoldne: »Sne-suljćica in ikratje«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izvea. — Ob 20. uri zvečer: UkroČena trmozlavka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: iMUimk ob pol 20. 13. januarja. petek: zaprto. 14. janoarja, sobota: »MaUame Butterfly«. Gostuje gospa StaUcr-Stotter in baritonist Ne-ralič. Red A. 15. Januarja. nedelja: ob 15. uri popoldne: »Poljska kri«, opereta. Ljudska prdestava pri znižanih cenah. Izvcn. — Ob 20. uri zvečer: »Zaljubljen v tri oranže«. Ljudska predstava pri rnttanih cenah. Izvca. Koncert sveta slušateljev ljubljanske unhrerze Koncert se je vršil sinodi na čast repre-zentance mednarodnega adroženja visoko-golcev. Sodeloval je ljubljanski akademski pevski »bor poJ vodstvom gospoda Marolta. Mo5ki zbor tega »druženja šteje 40 mladih, navdušenih, inteligentnih pevcev, oboževal-cev Polyhimnije. Zborovodja je uvrsril v svoj program po eno pesem Fftrsterja, Mirka, Sa-vina, PavJiča, Ravnika in Adami5a ter po dve prireditvi narodnih pesmi sborovodje sa-mega in Adamica, Marolt ina vliti v zbor potrebno navduSenje za lepo ubrano petje, ima močan smisel sa pravilno muzikalno predavanje. Zboru, ki poje povedini bre* not, se sicer vidi, da je Se mlad, da pa z vse-mi svojimi moSmi stremi za tem, da dosefe kar najviljo popolnost. Vse pesmi je brez-hibno, nekatere ćelo sljajno naltudiral. Dl-halna tehnika je prav dobra, tempo vsesko-zi prikladen. Od akademskega »bora ie lahko veliko pričakujemo! Baritonist Marijan Rim, ki nam je znan ie iz rasnih koreertnin nartopov zadnje dobe, je eden izmed najnadarnejiih gojen-cev našega konaervatorija. Njegov glas je zelo obseien, zmozen alasti dramatienega »lopnjevanja ter v viijih legah naravnoat ble-stt. Izmed pesmi, ki jib je zapel, je pred vaemi ugajala LajovCeva >Pesem ttairac In Rahmaninova »Ooapod i« vatal«. 2el je obilo za&luftsnefa aplavza. Dodana rnaka romana >Trojka< jo bila preraciinjena na zadeven okus povprecnega ooiinstva, kar pri res-nera koncertu obsojam, zlasti pa Če na ljudske instinkte apelira že razvijajoči sekon-certni pevec. Zlasti moram pa pohvaliti njegovo vokalizacijo, ki je tako dobra, da mi nadomešča manjkajoči tekst predvajanih pesmi. Naspiotno smo pa pri zborovskem petja tekst na sporedu zlasti pri hitrejših ritmih obČutno pogrešali. Kot tretji je sodeloval konservatorist Karei Rupel. Tuđi ta mladi umetnik je naš stari znanee že iz konce rt ov orkestralnega druStva Olasbcne Matice in iz lastnih nasto-pov. Njegova igra je od leta do leta popol-nejša in kaže izvrstno solo profesorja Slaisa. Posebno smo se divili Čisto in zvočno done-čim flažeoletom pri Wieniawskem io lahki desni roki pri dodanem Perpetuum mobile od Riesa. Oba solista je gpremljal na kla-virju konservatorist Pavel Sivic prav dovršeno Koncert, ki je bil prav dobro obiskan, je pokazal, da nam naša mladina tuđi na glasbenem polju še marsikaj obeta. —U. • Gospa Staller*Stotter gostuje v sobo* to dne 14. t. m. v ljubljanski operi, io sicer v Puocinijevi operi «Madame Butterfly», kjer poje naslovno vlogo v nemškem jezi* ku. Z njo vred gostuje tuđi baritonist g. Ncralič iz Maribora v vlogi konzula. Pred* stava se vrši za abonente reda A. Opožarfamo na »obotno đijaško pred* stavo v ljubljanski drami. Vprizori se pri* znižanih cenah kot so običajne za dijaike predstave, Shakespearjeva izvrstna kome* dija, za katero je oakrbd prevod g. Ototi Župančič: «Mnogo hrupa za ntČ». Zadetek dijaške predstave točno ob 15. popoldne. Puccini: «Madame Bu1terfly». Jutri zvečer se poje v ljubljanski operi Puccini* jeva opera «Madame Butterfly» z go. _Stal* ler Stotter v naslovni vlogi Gospa je že dvakrat gostovala v naši operi in žela vsa* kokrat laskavo priznanje s strani kritHce, kakor tuđi publike. Brez dvoma bo izređno zanimivo sKšatt jo v novi partiji, katero bo pela v nem$kem jezilni. docim je odpe&m. prejSnj« svoje gostovanje v frtneoičini. — Poleg nje nastopi v vk>gi konzula član ma« riborakeg* gledalaca g. Neralić, ki je pri svojem prveno gostovanju v operi «Tra» viati» na naSera odru dosege) prav lep uspeh. Ostala zasecfb« te opere je sfedeoa: Suzuki — ga. Medvedova, Kate Pinkerton — gdč. Spanov*, poročoik Pinkertoo — j. Kovač, Goro — g. Mohorić, princ Jaxadori — g. Perko, Bomo — g. Janko. Ostale vk>* ge nnajo ga. škerjančeva, ffdč. Ramiakorm m gdčw Strniševa ter gg. Sdoila, Fran. Rua in Shnončič. Opero dirigira kapelnik gosp Nefftt ki odpovmrja tuđi sa rdijo. Pred« stava se vrši za red A. N*4etfa t nabHaasken fledallic«. V neđe-Ho, dne 15. t. m. so v IHibtlaiiskem sledaHS6a $t)rl predstave. V drami se vt»risorf poootdnc ob 15. nladiaska igra »Sncpriclca la ikrite pri s^- fanib Uud^ib ceaiali xa aait mal£ke. Zve£« Siiaktispeajjeva komedija »Ukročzui Lrmcslav-ka«. — V operi se poje popoklne ob 15. orj ^Jo-vaAska opejcu »l\>ljska kn«, zvečer ob AL pa Frokoijeva opera >Zaljabiico v tri oranže«. Wc š-tiri predstave $o I\u4ike pri ouzanih ce«ah. Posebno opozarjamo, da Je i>ćctck vc^eroc operne preIo5no zanimanje. Zato za ie taloi-ni5tvo »Benn« povabik), da pobune nJegoA rednf sotruduik za sJovan&ko kn]izevoo&t. Q. Lavrm predava od 1. 1920 ko< redni profesor rusko literaturo na nraver« v Notrrnntajm. šBeleznica K0IJDAR. Danes: Petek, 13. januarja 1928: katoli-čaoi: Veronika; pravoslavni: 31. decembra 1927; Silveslar. Jutri: Sobota, 14. januarja 1928; ka toli-fani: Hilarij; pravoslavni: 1. jamiarja. Novo leto. DANAŠNJE PE1REDITVB. Drama: >Bolj*i goepod<. C. Opera: Znprto. Kino Matira: >Ve^na mladost«. Kino Dvor: >Plesalka Antonija«. PredaT&m|« ob 18. na im i veni- proi. Warnier: Francoska reneRanca. DEŽUftNE LEKARNK. D&nes: 5uSnikt Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, MiklofiiCeva cesta; Trn-koczy, Mesrni trg. najboljše, najtrajnejše zato najcenejšel Delavski pravilnik na železnicah Ker se iznaša v javnost oolno netočnih trditev glođe novela delavskega pravilnika, ugotavljamo resnici na ljubo sledeče: Na nov delavski pravilnik je nenastavlieno prometno osobie teiko čakalo. ker so h\\t sedanje urnine nestalne in je bilo tiKli sta-rostno zavarovanje nezadostno ter omeje-no samo na nekatere direkcije. Z novim pravilnikom Je uveden zopet stari princip dnevnih mezd v zlati valuti ter je osigurano napredovanje v viSjo mez-do oo službenih Tetih. Seda] so se urnine poljut>no meniavale po tako zvani »pijačn* ceni«, t. j. po titžnih cenah ter so se vrSile redukcije urnin z ozirom na odobrene zelo nizke kredite. Delavstvo se po novem pravilniku spre-jema ali v stalno ali pa pogodbeno službo. Oni ki so sprejeli v stalno plačujejo tuđi za prvih 5 let pirispevek ta penzijo ter r>o-stanelo po 5 letih službe »stalni pomožni uslužbencl«. Provizija oz. penzija se plača \% fonda vsakemu po 15 letih vplačevanja. pri nezgodan se prišteje 10 let. kakor pri oastav-Ijencih Po 30 letih vplačevanla ima vsak prizadeti pravico na 80% radnje mezde kot pokojnino. V pokolnino se všteje ćelo leto, tore] 365 dni in ne samo del ovne dnu O 75% osebne pokojnine v praviln'ku sploh ni govora, tud! ne o 35 letih DruJtn-ska pokojnina Je urejena enako kot pri na-s^avTjenih po zakonu. Oblasrnl odbor UJNZB wotavlja. da ie s težk'm in stvarnim delom oetih let krtnč-no Ie uspelo, da se Ie izdal nov pravihirk. Res Je, da UJN2B ni usoelo z vsemi «voji-mi iwedloti; vendar je nov pravilnik za ?5.000 železniSkih delavcev. ki sploh nišo imeli nikaketa starostnega zavarovanja, življenske važnosti. Hibe. ki so v pravilniku. Je trebi pooravHi ter je UJNŽB toza-devno Že storMo potrebne korake pri mi-nlstrstvu. Vcrasatije popolne in pravične oskrb« želenirfltcga delavstva je tako važno ne samo za prizadeto delavstvo. marveč tuđi za apVoinost, da UJN2B Javno ooozaria in prosi, da se to važno vpraSanje v Javnosti ne izrablla v demagoške svrhe ter se Javnost napačno Informira. Oni. kl praviln'ka ne pomt ali uoče poznati in t>ovedat1 res-nke. nii molči. — Oblastni odbor UJNŽB LHAUtna. Stev. u. •SLOVENSKI NAR OD» dne 13. januarja 1928. Stran 3. dnevne vesti. __ Kongres predstavili kov drfc&Tnih ma- icjov. Kakor smo že poročali, je bil ot-vorjcn v torek v Beogradu kongres pred-stavuikov državnih mu&ejev, kateregu sta »c udeležila kot zastopnikn ljubljanskega ni uzeja dr. Josip Mal in dr. Franc Stele. Med drugim »e je razpravljalo o osiiutku zakona o muzejih in čuvanju starin. Po tem zakonu naj bi se Ustanovilo šest muzejskih podrocij, ki bi imela svoja sredila v Beogradu, Zngrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in Skoplju. V vseh teh mestih bi se mogli ustanoviti državni muzeji, ki bi se r'elili na zgotlovinsko-umetai^ke, etnografske in prirodoslovne oddelke. Poleg tega bi se uslanovil muzejski svet pri prosvetnem ministrstvu, tigar člani bi bili vsi direktorji oblastnih muzejev, po en kustos vsakega muzeja in po trije strokovnjaki iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. V muzejskein svetu bi bile zastopane tud i Srpska kraljevska akademija, Jugoslovenska akademija in ljubljanska univerza. — Vabava poštnih vnsonof. Po^tno mi-nistrstvo je dcbilo ua račun reparacij 2 mi-lijona zlntih mark kredita, in sirer en mili-jou za post ne', en milijon pa za poštno-brzo-iavne naprave. Kredit za splošue potrebe v znesku 14 milijonov Din se bo porabil iz-ključno za nabavo poštnih vagonov, ker so zdaj v prometu že stari in pokvarjeni poštni vagoni. _ Mcdnarodna konfore nca je mednarod-110 privatno pravo. V Haagu je bila 5. t. in. otvorjena Uonferenra za mednarodno privatno pravo. Zastopane so vse večje države. Za podpredsednika i« bil izvoljen delegat nage države vseuirttiški profesor dr. Dragutin Janković. — Nnši rojaki v Ameriku V kraju Blaine, država Ohio, je umri rojak Josip DreČnik v starosti 70 let. Pokojni je bil doma iz Kam-nika. Star je bil 70 let. — V Pueblu je umri Anton Stupnik, doma iz Zagorice pri Do-brempolju. — V kraju Hvasota je preminula rojakinja Alojzija Zibert, stara jedva 17 let. — V Oregonu je umrla žena rojaka Josipa Mraka. — Istotam se je smrtno pone-srecil Jim Cerkman in zapustil žalujočo rodbino. — V Virginiji je preminula gospa Lacknerjeva. Pokojna je bila doma iz Cr-nomlja. '— V Barbetonu je podlegla operaciji na želodcu ga. Frančiška škraba, mati petih otrok. Stara je bila sele 32 let. Doma je bila iz Tške Loke. — V kraju Salida je podlegla težki operaciji vdova Marija Gor-nik. — Srečo v nesreČi je imel rojak Aloj-zij Peiič iz Xewyorka. Dne 27. decembra 1 1923. ga je na cesti povozil taksi, last družbe "»American Yellow taxi operators^ in ga precej težko poškodoval. Zdravniki so ugo-tovili, da ima počeno lobanjo in da ne bo pnosoben za nobeno težje delo. PeliČ je vlo-til proti podjetju tožbo, na kar mu je so-e ?tanre astronomije ^kratka, film. ki ga predvaja ZKD ob sprem lievaniu predavanja g prof Polžana ptm'O v Ljubljani, ie izredno zanimive in poučne vsebine, zaradi česar sa vsakomur najto-olcic priporočamo, osobito ker ie to prvi film te vrste v Ljubljani. Preskrbite si pravočasno vstopnice za iutrišnio predstavo, ker bo nedeHska nedvotnno znpct popolno-ma raz^rorfana —lj Društvo »Soća« vabi vse svoje člane in prijatelje k predavanju g- prof. Dolžana Ufa« film' ki obra\-nava isto snov v ogromnem doslei vsepo\-sod občudova-nem filmu. Predavane se vrši v soboto 14 t m. v prostorih LmbHan$kej;a tvora (re-^•avrnri'j*^ ob ?0 "?f\ uri —li Vincendfevo in EHzabetno društvo Trnovo - Krakovo se zahvaljuje vsem da-rovalcem. ki so prispevalit da se je ob *Novem letu« 19?8 obdarovalo 80 revnih otrr^k 14. ianuarja 1928 HRH^TVFMI Pl n Sokola L na Taboru —lj Nebvaležnež. Neki Peter, napol glu-houem, je prišel v neko gostikio na Viču. Bil je že nekoliko vinien. GostilniČarju je potožil, da je lačeo. Ker ie Peter dru-gače velik revež, se ga je gostiiničar usmilil ter mu prmesel klobaso. Peter pa je jeino vrgel klobaso po m!z4 in začel zabavljati. Na za-htevo gostov je gostioničar Petra izrinil \z sobe in priprl vrata. Pri tem je Petra lahno poškodoval oz. opraskal na levi roki. Peter je tekel k policijskemu zdravmku po iz-pričevalo in poškodbo ovadil policiji. Do-brosrčni gostiiničar bo imel sedaj srtnosti pri okrajnem sodišču. —lj Male tatvlne. Včerai je neznan tat posestnikovi hčeri Mariji Kogovškovi iz Dravelj izpred niše st. 7 v Gledališki ulici odtiesel z mlekarskega vozička 5 1 mle-ka. Škoda znaša 65 Dm. Cevljarskemti mojstru Matiji Bremcu v VVoIfovi ulici je bil ukraden 150 Din vreden rjav suknjič. — Iz veže hi5e št 1 Pred SkofiJo je nek-do odnesel zavoj not za citre, ki so bile last ge Marije Jurjevec. Ta jih je za ire-nutek pustila v veži na zaboju, a tat j:h je izmaknil Ga. Jurjevec Je oškodova.na za 250 Din. Tat naj bi bil tako prijazen in note vrnil, ker ie ga. soproga državnega nameščenca in ne more utrpeti tako veli-kesa zneska za nabavo novih not. —lj Po Nemčiji se lima je tozilo... Mlada Anton Semhtsch in Karol fi)iz^n-hard, stanujoča v Kosezah, sta v p>nde!jek pobegnilo od doma ter lo pe§ maln la proti Kranju V Kranju sta pri bogatejših me-ščanih naberačila večji znesek, tak j da sta pila. Toda radi ^iKmjive«* vedenja so iu prijele avstrijsk? Masti n pi- vtt itr-vitvi spremile v aisj drl.iv... Sni^ *o iu pripeljali v Ljuulj^no in odvedbi n^ di ni staršev. Na v^-iSanj**, zak.ij sta zapustila dom, sta oJ?>iv Je organizirala italijanska vlada leta 1S00. iz banditov za vzdrževa-nje javnega reda in miru in ki je igrala v Italiju zlasti na Siciliji nad sto let zelo važno vlogo, je morala končno na Mussolinijev pritisk likvidirati. »Mafia« naj bi bila nekaka civilna policija, toda tajna organizacija je kmalu nastopila proti vladi in prišla v konflikt z oblast-mi. Leta 1860. je Garibaldi to organizacijo oficijelno razpustil. Kljub temu je pa poslovala nemoteno dalje. Italijanske oblasti so zaman napenjale vse sile. da bi jo zatrle. Poedine njene skupine so imele svoje poglavarje. Člani so se ponosno nazivali giovani d' onore (mladi plemiči). Oni, katerim so bili poverjeni razni teroristični čini, so se imenovali malandrini. Ljudstvo je nazivalo organizirane bandite mafiosi. Njihov vpliv je segal v najvišje dmžabne kroge. Organizirani banditi so posegali nasilno v socijalne razmere na Siciliji in uveljavljali praktično načelo, da je dovoljeno bogataše oropati in pomagati z njiho* vim denarjem bednim. — Središče mafie je bila Catanija in vznožje Etne, zadnja leta pa mesto Gangi pri Palermi. Policija je bila v borbi z organiziranimi j banditi brez moči. Na mafiste so prire-jali lov, toda banditi so bili vedno pravočasno opozorjeni tako, da so se lahko skrili. Slednjič je policija ugotovila, da ima v mestecu Gandi vsaka hiša tajen podzemni izhod. Pod nekaterimi hišami je bil cei labirint tajnih hodnikov. Vrhovni poglavar mafistov je bil zadnje čaše Nicolo Andalora. Policija je obkolila njegovo nišo in vdrla v njo po podzemnem rovu. Andalora se je moral zateci y kuhinjo. Ko je policija vdrla v kuhinjo, se je skril za peč. Njegova mati je vstala da bi pozdravila polici ste. S svoflm te-lesom je zakrila sina, ki je porabil ugodno priliko, ko so policisti preiskovali kuhinjo, da je po tajnem rovu pobegmil. Policija sa je pa kmalu našla v stanovanju nekega maflsta ki ga ie izdat. Dotični član banditske organizacije je ležal s prebođenim srcem. Nicolo se mu je za izdajstvo osvetil. Poleg Andalore je policija aretirala tuđi vse druge člane Mafie. Mesto Gangi in okolica si je oddah-nila. Mafia, ki je bila prvotno organizirana v svrho javne varnosti, je postala sčasoma strah in trepet prebivalstva. Iz Celja —c Umri je v Smarju pri Jelšah dne li. januarja g. Juro Cerovšek, trgovec in hlini posestnik ter biv§i založnik piva Deiniško pi\ovarne v Laškem ^ Celju v starosti 56 let. Naj mu bo ohranjen časten spomin! ~c Velikeg* manife»«tarij«ikega iborova-nja Kmet>.k»-demokrat9ke koalicije, ki «q bo vršilo v Zagrebu okrog 22. t. m. ▼ Zagrebu, »<» bf. uo ustanoviti v Gaberiu. Telova-diti bi se pričelo zapet v Sokolskem domu. To vprašanje se bo resilo na občnem zboru Celjskega Sokola, ki se bo vrSil dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni tetovadr ni ci, —c l:mrla je v Vojniku pri Celju go *»pa Marija Pribii v visoki starosti 93 let Bila je vuova po respicijentu finanJne *tra-ž-e. N. v m. p ! __c Prisilna dražba kamnoseške delavni ce v Zavodni, o kateri smo poročali, da *i bo vršila v soboto, dne 14. t. m., se ne b« vršila, ker je doaežena poravnava. Iz Maribora —m Protest co^tUnlčarske zađrece proti novini davkom. Zadruga gobtilničarjev m kavarnarjev v Mariboru Ie sklicala minulo sredo protestno zborovanje proti novim d a v ići nam, ki so jih uvedli klerikaki v ut>-Iastni ^upSČrini, kakoT tuđi proti namera-vanemu povijanju državnih davkov potom novega državnesa zakona. Zborovanje je bilo zelo dobro ob'skano. Govomiki so oštro kritizirali postopanje klerikalcev, ki ne-le da v Beogradu podirirajo vlado, ki nalaga vedno nova bremena, marveč tuđi v oblastnJ skupSČini pritiskajo davčni vijjk. tako da Ie nadaljni obsto] gostilniške obrti v mariborski oblasti resno ogrožen. Spre-jeta Je bila obsežna resohicija, v kateri za-htcvajo znižanje nekaterih davkov ter n4» na upravo «SJov. Naroda».____ Sobarica z dobrim i sprioevali — išde službo v več j em hotelu ob morju; vesča slovenskega rn nemškega jezika. Nastopi lahko s 1. februarjem. — Ponudbe pod «Sobarica/59» na upravo «Slov. Naroda». Uradnik z vedletno prakso, izurjena v vseh pisarniških delih, vešča slovenskega, nemškega in ittli* janskega jezika — išče službo v večjetn podjetju. — Ponudbe pod *Stalno/58» na upravo *SI. Naroda*. bt 1033-28, ref. IX Razpis Mcstni magistrat ljubljanski razpisuje od-dajo kleparskih in krovskih del za palačo «Delavskc zbornice» na Mikloši-čevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisni pripomočki in po-datki se dobe, počenši s 14. januarjem 1928, med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2 II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. januarja 1928. ^ Smili se Tabara! ZADRUŽNA HRANILKICA reg. pos. in gosp. zadruga zo. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljnie vsakovrtne kredite, eskomtlra menlce, Ini«- Spreiem« hranllnc vloge na knjižice ali v tekotem Kot pooblašCenl prodajaiec srećk Državne razredne loierljt sira faktore ter Izvršaie ražen deviznih In valntnlh vse ratntm ter Ih nbrestair »o dogovora naiugodneie vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja *"" *T . ' . j--.*- «*.i-_________ tad« sretke Ratne štete na obroke pod zelo oeodniml ooco^i vbanćno stroko spadaioče posle ===== • F ^«K« UifMft Jo^e Z^aoetfr - 2« iNMte ttakmm fkaa JMiilik, - Z> •*««• te fcnfitnl