Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI. št. tU LJubljana, petek 3. junija 1938 Cena Din 1.— Izhaja vsaK dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji D1d 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNISTVO LJUBLJANA. Knafijeva ulica štev. 5 Telefon; 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c„ telefon št. 26 — CEI .JE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Strangovo poročilo o češkoslovaški: Skrajna opreznost še vedno potrebna Dokler ne bo popolnoma urejen nemški roa janjili z Nemčijo o drugih zadevali biti go v LONDON, 3. junija. Wiliam S t rang, direktor srednjeevropskega oddelka zunanjega ministrstva, ki se je v torek vrnil s svojega potovanja po Evropi, je včeraj izročil zunanjemu ministru svoje poročilo. Kakor znano, je Strang obiskal Rim, Prago, Berlin in Pariz, kjer je stopil v stike z angleškimi diplomatskimi predstavniki in pri njih zbral vse informacije glede Češkoslovaške, ki naj omogočijo angleški vladi, da zavzame čim jasnejše stališče. Čeravno poročilo Stranga ni bilo objavljeno, se doznava iz dobro poučenih krogov, nekatere glavne podrobnosti. Strang prihaja do zaključka, da se je položaj v splošnem sicer znatno izboljšal in je prvotna napetost popustila, da pa je do konca volitev in še preko tega do konca pogajanj z narodnimi manjšinami potrebna največja opreznost vse dotlej, dokler ne bodo pogajanja med češkoslovaško vlado in sudetsko nemško stranko končnoveljavno končana in sklenjen sporazum. Strang opozarja v svojem poročilu tudi na to, da se je načrt narodnostnega statuta, ki ga je izdelala češkoslovaška vlada, v svoji prvotni sestavi, ki je bila sporočena Parizu in Londonu ob priliki londonskega sestanka francoskih in angleških državnikov, odslej znatno spremenil. To velja zlasti v pogledu gospodar-sko-političnih problemov. Končna redakcija statuta bo po njegovem mnenju končana šele v par tednih. Strang ne polaga posebne važnosti na okoliščino, da se Henlein in dr. Hodža po prvem sestanku nista več sestala, ker se med tem nadaljujejo pogajanja z vodstvom sudetskonemške stranke, zlasti glede raznih tehničnih vprašanj. Ko bodo rešeni glavni tehnični problemi, je verjetno, da se bodo pogajanja nadaljevala neposredno med dr. Hodžo in Henleinom. V ostalem gleda Strang precej optimistično na nadaljnji razvoj položaja v CSR. LONDON, 3. junija, br. Londonski listi obširno razpravljajo o španskem in češkoslovaškem problemu in se v zvezi s tem bavi jo s smernicami bodoče angleške zunanje politike. »Times« pišejo, da angleška vlada ponovno misli na obnovo direktnih pogajanj z Nemčijo, toda poprej se mora rešiti Češkoslovaški problem. Kar se tiče Španije, je angleška vlada z dosedanjimi uspehi politike nevmešavanja zadovoljna. »Daily Mail« piše, da se Cham-berlain ponovno bavi s politično intervencijo v pomirjenje Evrope. Na včerajšnji seji je angleška vlada ponovno razpravljala o češkoslovaškem problemu in se posvetovala o primernosti morebitne neposredne posredovalne akcije med Prago in Berlinom. »Daily Mail« izraža prepričanje, da bo češkoslovaški problem hitro rešen, če bo angleško posredovanje sprejeto kot čin vzajemnega prijateljstva. Takoj po rešitvi češkoslovaškega problema bi se lahko pričela pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Prezident dr. Edvard Beneš: »Najtežji trenutki so minili! Izjava dopisniku „] PARIZ, 3. junija, br. Zunanjepolitični urednik »Pariš Soira« Jules Sauerwein objavlja naslednjo izjavo, ki mu jo je dal prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš. Prepričan sem, da so najtežji trenutki minili Kakor vedno v prejšnjih mesecih in letih, sem tudi sedaj prepričan, da se bo mir ohranil in rešil. Toda nas čaka še velik posel Češkoslovaška bo storila vse, kar je v mejah njenih možnosti, da zadovolji narodne manjšine Iskala in nadaljevala bo sodelovanje z zainteresiranimi velesilami, Anglijo. Francijo in Nemčijo, da bi se vrnilo popolno spokojstvo tako v našo domovino, kakor v Evropo sploh. Na vprašanje, ali se bo narodnostni statut, o katerem sedaj razpravlja vlada in glede katerega se vodijo pogajanja s su- detskimi Nemci, odložil, če bo naletel na psihološke ovire, je prezident republike dr. Beneš odvrnil: Vsekakor obstojajo težave te vrste, toda prošlost nas uči, kako se more s primernim postopanjem in previdnostjo in primernimi političnimi ukrepi spremeniti razpoloženje. Nimam nobenega razloga, da bi dvomil v uspeh naših naporov in prizadevanj in priporočam vam, da ne verujete vestem, po katerih bi baje mi hoteli zavlačevati ali celo odgoditi narodnostni statut Kardinal Verdier v Pragi „Divim se viteškemu zadržanju in solidarnosti češkoslovaškega naroda! fiC PRAGA, 3. junija, br. Pariški kardinal Verdier, ki se. na povratku z evharističnega kong. mudi seda} v Pragi, je včeraj sprejel zastopnika prosvetnega ministra, ki mu je v njegovem imenu poželel dobrodošlico. Pri tej priliki mu je izročil v dar 10 m dragocenega brokata. izdelanega točno po vzorcu blaga, ki so ga našli v grobnici čeških kraljev. Ob 9 je nato imel kardinal Verdier v prvostolni cerkvi mašo za mir in za srečo Češkoslovaške in Francije Številna množica je kardinala navdušeno pozdravljala. Ob 10 je kpMinala sprejel mini strski predsednik dr Hodža Opoldne je kardinala Verdier sprejel prezident republike dr Beneš na Hradčanih kjer je bil njemu na čast pn'reien svečan obed Na kosilu so bili pred-^cJnik vlade dr Hodža, minister Franke odpravnik apostolske nunciature v Pragi. f"ancoski poslanik La-croix kancelar predsedstva republike Ša-mal, opat Zavora! predstojnik samostana Strahov in več drugih uglednih osebnosti. Medtem ko je bil kardinal Verdier v Hradčanih. se je pred gradičem zbrala velika množica in čakala nanj kljub plohi, ki se je vlila prav takrat. Ob 3. je kardinal Verdier zapustil Prago in odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom je sprejel dopisnika Havasa in mu izjavil: Češkoslovaška mi je priredila nepozaben sprejem. Povsod sem bil deležen navdušenih ovacij, ki pa so, o tem sem prepričan, veljale v prvi vrsti Franciji. Nameraval sem potovati docela zasebno, da bi se seznanil s prilikami v CSR, toda bilo mi je docela nemogoče ohraniti svoj inkognito. Mislil sem, da bom prišel docela neprijavljen, toda povsod so vihrale francoske in češkoslovaške zastave. Nimam besed, da bi izrazil, kako zelo se me je dojmila ta nepričakovana pozornost. Divim se vitežkemu zadržanju češkoslovaškega naroda. To je zadržanje^naroda, ki se zaveda nevarnosti, a tudi svoje lastne moči. Občudujem pa tudi solidarnost, ki sem jo opazil na vsakem koraku. Pozdravljali so me složno predstavniki najrazličnejših strank, od skrajne desnice do socialistov. Vsi so manifestirali ne samo prijateljstvo do Francije, marveč tudi brezmejno ljubezen do svoje lastne domovine. Tak narod in taka država ne moreta propasti in bosta, o tem sem prepričan, prestala vsako nevarnost. Kompromisni predlogi Henleina Nemci so postali znatno PRAGA, 3. junija, br. Iz krogov vodstva sudetsko nemške stranke se doznava, da je bila v sredo dolga seja vodstva stranke, na kateri so razpravljali o položaju in sestavili kompromisne predloge o vseh vprašanjih, ki so bila načeta pri pogajanjih med stranko in vlado. Ti kompromisni predlogi so bili včeraj dostavljeni ministrskemu predsedniku dr. Hodži v obliki pismene spomenice. Kakor se doznava, predstavljajo ti predlogi bistveno korekturo tega, kar je Henlein zahteval v svojem karlovarskem govoru. Sinoči sta ministrskega predsednika dr. Hodžo obiskala Henleinova pooblaščenca poslanca Kundt in Peters ter mu izročila protokol, ki vsebuje stališče sudetsko nemške stranke do dijo pogajanja med stranko in vlado. Kakor zatrjujejo, je pokazala nemška stranka znatno popustljivost in se v mnogočem približala stališču češkoslovaške vlade. Via da še ni zavzela svojega stališča, ker bo o predlogih Henleina najprvo razpravljal politični odbor ministrov. Nemci pa še vedno Imjgkajo BERLIN, 3. Junija. AA. Listi še zmerom pišejo o incidentih na Češkoslovaškem, posebno o incidentih, ki so jih povzročili češkoslovaški vojaki. »Berliner Borsenzei-tunge pravi, da je pravi krivec teh incidentov praška vlada, ker je ustvarila vojno psihozo. Na koncu pravi list da ima vsako potrpljenje, pa tudi nemško potro- posebno poudarja, da se načelnik Češkoslovaškega generalnega štaba general K.rejci pogosto sestaja z zastopniki sovjetskega poslaništva. Skrajni čas je, pravi Ust, da se tujini odpro oči in da postanejo jasne zveze med CSR in SSSR in da se bo videlo, odkod izvira vojna psihoza. Narodnostni statut PRAGA, 3. Junija. AA. Na včerajšnji seji vlade so nadaljevali z razpravo o manjšinskem pravilniku. Posebno so govorili o jezikovnem vprašanju. Na današnji seji bodo nadaljevan' z obravnavanjem tega vprašanja. Praga, 3. jun. AA. Seje parlamenta, ki bi se morale začeti dne 15, Junija z razpravo o manjšinskem pravilniku, so odložene na pozneje. 3. jun. AA. Havaa: Snoča je prišla v Bratislavo večja skupina Slovakov iz Amerike. Na postaji so jtan priredili navdušen sprejem. Godba Je zaigrala češkoslovaško in ameriško himno. Voditelj skupine Hletko je rekel, da Slovaki v Ameriki že 20 let delujejo za prospen češkoslovaške republike, V tem namenu so se tudi odločili sedaj obiskati svojo domovino. Pogajanja med Berfinom in Londonom LONDON, 3. Junija. O pogajanjih med Nemčijo in Veliko Britanijo poroča Reuter, da je sedaj vse odvisno od tega, da se najde ugoden trenotek za pogajanja. Uspeh pogajanj bi bil mnogo lažji, če bi se ugodno rešilo vprašanje sudetskih Nemcev. 1 Anglija bo predlagala sklicanje španske mirovne konference Med velesilami že razpravljajo o tem predlogu, ki ga želi London čimprej uresničiti LONDON, 3. junija, br. V sporazumu s Francijo in Italijo namerava angleška vlada obema španskima taboroma poslati poziv na mirovno konferenco. Na tej konferenci bi sodelovale tudi velesile. Če U pa bilo sodelovanje Rusije na tej konferenci iz kateregakoli vzroka izključeno, bi se morala izločiti tudi Nemčija in bi se morala Španska mirovna konferenca omejiti zgolj na sodelovanje Francije, Italije in Anglije, ld so neposredno zainteresirane na položaju ob Sredozemskem morju. Na ta načrt se v dobi angleško-italijanskih pogajanj Se ni mislilo. Sedaj pa Je angleška vlada ze pričela diplomatske razgovore z Rimom in Parizom v tej smeri. Dasi odgovor Italije še ni znan, potekajo diplomatski razgovori v tej smeri zelo povolj- no in v Londonu upajo, da se bo mogel ta načrt v kratkem izvesti. V londonskih krogih z zadovoljstvom priznavajo, da se Italija strogo drži 13. aprila sklenjenega sporazuma in od takrat ni več poslala generalu Francu ne čet ne orožja in dragih vojnih potrebščin. Ker je Mussolim ponovno izrazil željo, naj bi se politični sporazum med Italijo in Anglijo izpopolnil sedaj še s gospodarskim sporazumom, pričakujejo v Londonu, da bo Rim brez nadaljnjega pristal na angleške predloge glede Španije, ker je Anglija v zameno pripravljena nuditi Italiji finančno pomoč, ki ji je zlasti sedaj v dobi, ko mora do žetve kupovati kmetijske pridelke v inozemstvo, nujno po trebna. Nemška narodna manjšina dela tudi Madžarom preglavice Značilen govor madžarskega ministrskega predsednika Imredija v zbornici Budimpešta, 3. junija. A A. V proračunski debati v poslanrsiki zbornici je izjavil predsednik vlade Imredv. govoreč o manjšinski politiki, da želi madžarska vlada urediti manjšinsko vprašanje v duhu popolne lojalnosti. Manjšine imajo svoje peavice, določene z zakoni in uredbami, katerih izvajanje je dolžnost vlade. Vlada se bo držala te obveznosti tudi tedaj, Čc ne bi brle všeč tem ali onim konservativnim krogom. Šovinizem loči od nacionalizma zelo jasna črta: prvi pomeni destruktivno silo, drugi pa kulturo. Vlada se je odločila za konstruktivno silo. Mi smo nacionalisti in ne bomo nikoli zašli v zablode sovini z-rna. Vlada bo prav rada proučila načrte, ki jih bo dobila v proučevanje glede ureditve kulturnega življenja manjšin rn jih bo uresničila čim ji bo to mogoče. Dalje je predsednik Imredv izjavil, da ve, da prevladujeta v okviru nemške manjšine na Madžarskem dve tendenci. Z žalostjo mora ugotoviti, da prevladujeta tendenci, ki jima ni cilj znos.no vzajemno življenje. Imredv je izjavil da bo vlada najodločneje nastopila proti taksnim tendencam. Vlada bo vse storila, kar je v njeni J moči, da ustreže utemeljenim zahtevam ; manjšine. Nemški uradni krogi so zmerom i zavzemali v manjšinskih vprašanjih kar naj-t korektnejše stališče. Nemški listi, še bolj pa posebno mednarodno manjšinsko časo-| pisje, zlasti nemški listi, izhajajoči zunaj I Nemčije, kažejo včasih ton, ki ni v korist znosnemu in mirnemu sožitju z nemško manjšino. Upajmo, je končal Imredv, da I bo z marljivim delom, posebno pa z razčiščen jem medsebojnega razmerja in s prijateljskim sodelovanjem s poklicanimi krogi v Nemčiji, moči odstraniti vse elemente vznemirjenja. Listi komentirajo ekspoze ministra Ka-nye, in poudarjajo, da je zunanji minister v svoji izjavi o razmerju med Madžarsko in državami Male antante podčrtal, da se je Jugoslaviji posrečilo ustvariti na svojih mejah ugodno ozračje, in da se to čuti rudi na Madžarskem. Listi ugotavljajo, da je razmerje med Madžarsko rn Jugoslavijo mnogo ugodne jše od razmerja med Madžar-i sko rn Rumunijo ter Češkoslovaško. Poseb-1 no ugodno so se po zatrjevanju listov raz-! vijali jugoalovensko-rnadŽa-HM odnosi zad-I nji drve leti. Potres v Šleziji KATOVICE, 3. junija. V jugovzhodni Sleziji so včeraj čutili močan potres. Prebivalstvo je v strahu zbežal iz hiš. Potres je poškodoval več poslopij. Vikar na AngleSkem je napravil veliko škode LONDON, 3. junija. AA. Škodo, ki jo je povzročil zadnji vihar, cenijo na več milijonov funtov. Telefonske zveze v Londonu so bile dolgo prekinjene, tako da je v trgovskem svetu nastala prava zmeda. Televizijska radijska postala v Londonu je zelo poškodovana. Tribune na slavnem dirkališču v Epsonu so zelo poškodovane. Voda je zalila mnogo nižje ležečih stanovanj in se boje, da je mnogo ljudi utonilo. BERLIN, 3. junija, br. Soproga maršala Goringa je včeraj ob 13.40 povila svojega prvega otroka, deklico. Mati in dete sta zdrava. Maršal Goring je k temu zojavnih čestitk iz vse države m tudi iz inozemstva. 1 Roparji napadli ameriški potni škl pa mik London, 3. junija, br. Na Jangceju so izvršili kitajski roparji zelo drzen napad na ameriški potniški pamik. Dvanajst roparjev se je vtihotapilo na pamik. V ugodnem trenutku so razdejali radijsko postajo, zaprti kapitana in nato moštvo prisilili, da je plulo s pamlkom na določeni kraj, d oči m so potnike nagnali v podkrovje. Na nekem kraju je čakalo dvanajst džunk in okrog 300 roparjev, ki so nato popolnoma izropali potnike in pomik. Plen so naložili na džun-ke ki izginili, dočim so pamik onesposobili za nadaljnjo plovbo, tako da jih niso mogli zasledovati. Spričo dejstva, da je na Jangceju vse potno vojnih ladij, ki kontrolirajo promet trgovskih pomnikov, je ta drzni napad izzval veliko presenečenje. Roparji so odocasi za okrog 100.000 dolarjev bolgarskih gostov Ljubljana, 3. junija Danes se začno kongresni dnevi društev za ceste s konferenco. Kongresa se bodo udeležili številni gosti rz Beograda m drugih mest, funkcTonarji društev sj ceste in strokovnjaki. Dopoldne so prispeli z beograjskim brzim viskom iz Beograda zastopniki gradbenega ministrstva m Društvo, za pute ve. Predsednik beograjskega Društva za pute ve je bivši prometni minister Sverislav Mil osa vi je vič, ki se je tuda pripeljal dopoldne v Ljubljano, in sicer v spremstva načelnika gradbenega ministrstva inž. B. Bučka, pomočnika gradbenega ministra inž. Josi f O v i ća in zastopnika neruskega generalno tja inspektorata za ceste h Berlina ing. Dot scha. Prispela sta tudi tajnik zagrebškega Društva za ceste inž M, Pajinkovie m uni-v. prof. Čegratev iz Beograda. Goste so na kolodvoru pričakovali člani uprave ljubljanskega Društva za ceste s predsednikom dr. V. Vrhuncem, ki jih je prisrčno pozdravil. Prireditelj kongresa in cestne razstave je ljubljansko Društvo za ceste. (PeCitieni o6$o\nifk „Najidealnejši slovenski fantje" Akademsko glasilo za univerzna in javna vprašanja je objavilo na naslov tkzv. »slovenske akademski mladine* dopis, v katerem čitamo uvodoma: »Mislimo na »najidealnejše slovenske fante« (»Slovenec«, 17, V. st. 2.). ki so tti dni izžvižgavali v kinu »Slogi« film »Golem« m ki se, ne vemo s kakšno pravico, podpisujejo s »slovenska akademska mladina«. Ti »najidealnejM« so pred nekaj leti metali gnila jajca v igralce »Veselega vinograda«, se zgražali nad »Tujim detetom« in si priborih v zadnjem letu nove trofeje: preprečili so uprizoritev »Puntarije« in se zdaj spet pojavili iz teme v kinu »Slogi«. Njihovo discipliniranost jamčijo suknje za zimo, za pomlad nove obleke, vse leto zastonj hrana in stanovanje, po vrhu pa upanje na kariero (to je na službo z najmanj 1200 din plače)** — Kakor se vidi, list prav dobro pozna gotove ptiče, ki se pojavljajo pri raznih prilikah. ffNoša votla" »Naše volje« J8. številka je izšla 1. t. m. List je glasilo nase jugoslovenske mladine na srednjih šolah. Prav zanimiva sta Članka »Za pošteno delo, pošteno plačilo« in »Za domovinu«. Članek »Za domovina« se končuje takole: »Iz dneva v dan sroptmto v življenje, približujemo se težkim nalogam državljanske dolžnosti in to raeno s prvim sinom jugoslovenskega naroda, skupaj z nosilcem našega narodnega edinstva od Drave. Save in Dunava do Skadra in Soluna, od Timoka do sinjega Jadrana, skupaj z mladim kraljem Petrom Karagjorgje-vičem. Naj nam bo Bog priča v sedanjosti in v bodočnosti, da smo nadaljevali, kar je bilo započeto, da smo očuvali, kar je bilo pridobljeno na slavo in večni obstanek enotnega jugoslovenskega naroda in naj bodoči dnevi potrdijo, da je mladina, ki je videla mladost svojega kralja, bila častita in srečna, da z besedo, delom in življenjem prispeva k zgodovini svojega rodu Čim sijajne jše strani, vredne in dostojne junaških prednikov.« — Letna naročnina lista je 12 din. Rodoljubi, podpirajte vsaj z naročnino glasilo nase doraščajoče mladine/ Borzna poročila. ČUKIH, 3. Jurija, Beograd 10.—, Pariz 12.185, London 21.72, New York 439.1875, Bruselj 74.25, Milan 23.00, Amsterdam 242.325, Berlin 176.30, Dunaj 41.—, Praa^ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 3. Junija 19ss. nt Krasen uvod v jubilejne svečanosti ob ZO letnici proboja solunske fronte in osvoboditve ter zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev Ljubljana, 3. junij« Nacionalna Ljubljana se je v častnem številu odzvala vabihi naših vojnih dobrovoljce v, ki stopijo v javnost 6 svojimi prireditvami ob prilikah, ko je treba poklicati v spomin dragocene žrtve tisočev junakov, se pokloniti mrtvim, ki so dali življenje za idejo jugosk>venskega političnega in kulturnega edinstva, ko jc treba opomniti narod na narodne svetinje in narodne vrednote, ki so vodile osvoboditelje našega naroda do zmage. Kot uvod v jubilejne svečanosti ob 20 letnici proboja solunske fronte, našega narodnega in državnega zedinjenja so dobrovoljci snoči priredili lepo uspelo akademijo v veliki dvorani Kazine, Dvorana je bila polna, prišli so dobrovoljci, nacionalisti, številni višji oficirji ljubljanske garnizije, nacionalno ženstvo, posebno razveseljivo pa je bilo, da se je naša nacionalna mladina odzvala v častnem številu. Odlični javni, kulturni in nacionalni delavci iz vseh slojev, ki smo jih opazili na prireditvi, so s svojim obiskom dokazali, da je Ljubljana nacionalna, da se zaveda pomembnosti žrtev naših dobrovoljcev, ki so z junaštvom osvobodili narod, ter da hoče biti zvesta ideji, ki je vodila dobrovoljce do uspehov. Vabihi se je odzval novi di-vizionar Djordje S. Lukič. Prva prireditev z javnim značajem, katero je s svojim obiskom počastil novi divizionar, je bila baš akademija dobrovoljcev. Kar simbolično smo dojeli ta dogodek, saj so naši dobrovoljci z našo slavno armado osvobodili jugoslovanski narod in ustvarili svobodno državo. Bansko upravo je zasrtopal višji svetnik Pokljukary mestno občino dr. Ravnihar. Lcredno pomembnost smo pripisovali navzočnosti zastopnikov dveh zavezniških držav češkoslovaškega konzula g. Minovske-ga in francoskega konzula g. Remeranda. Med zastopniki kulturne in nacionalne Ljubljane so bili gg. Engeibert Gangl, narodni poslanci Ivan Mohorič, Rajko Turk, Milan Mravlje, Rasto Pusfcoelemšek, Oton Župančič, prof. Fran Jeran, generalni tajnik Joško Pogačnik ki drugi. Med višjimi oficirji, ki se vedno odzovejo vabim na nacionalne prireditve, so bili generalštab ni polkovnik Or-lovič, inženjerski podpolkovnik I. Golo vi č, podpolkovnik Oblak ki drugi. Akademija je bika otvor j ena z Jenkovo uverturo »Kosovo«, katero je izvajal orkester dravske divizije pod vodstvom kapelnika podpolkovnika F. Herzoga- Izvajanje orkestra pod odličnim vodstvom novega kapelnika podpolkovnika Herzoga, ki zavzema odlično mesto v glasbeni kulturi kot do- vršen dirigent, je nudilo izreden umetniški užitek. Dobrovoljce dr. Ernest Turk je nato z jedrnatimi besedami orisal boje srbske armade in dobrovoljcev za osvobojen je. Poudaril je, da živimo v kritični dobi, ki prinaša presenečenja in ki zahteva od nas vseh, da cenimo žrtve za naše osvobojen je. Poslušalci so z napetostjo sledili predavatelju, ko je pojasnil pomen proboja solunske fronte za izid svetovne vojne. Sam je bil v jugo-sk>venski diviziji, katero je ustvaril tedanji regent Aleksander, zato je lahko z besedami, ki so vsem segle v srca, povedal, s kolikim junaštvom in s kolikimi žrtvami je srbska armada z dobrovoljci in zavezniškimi četami predrla solunsko fronto ter v 40 dneh prikorakala zopet na Dunav ter tako osvobodila domovino. Cehi in Jugosloveni so se borili za osvobojen je v Dobrudži in na solunski fronti- \ Bolj kakor kdaj prej je treba danes zoružiti vse, ki jim je narod in domovina več kakor osebna korist. kaT pripomore k popolnemu zedinjenju, je treba podpirati, kakor je treba likvidirati vse, kar razdvaja in ruši enotnost Spričo izrednih razmer v Evropi je cepljenje narodnih sil naravnost zločin. Vse je treba žrtvovati za našo os od Triglava do D je vd jeli je pod vodstvom zvezde Kara-d j ordj e vi ćev. Govor dr. Turka so navzoči večkrat prekinili z navdušenim aplavzom. Sopran ist-ka gdč. Valerija Hevbalova je zapela tri pesmice in so jo poslušalci nagradili z odobravanjem, dobrovoljci so ji pa poklonili lep šopek cvetlic, nakar je maturant g. Marjan Berger odlično recitiral Župančičevo »Kovaško« in Lovrencičevo mogočno vizijo naših neodređenih bratov »Naša zemlja«. Po odmoru je orkester pod vodstvom podpolkovnika Herzoga zaigral še predigro Zajcevih »Graničarjev«, mladi baritonist g. Rakovec je pa zapel tri pesmi. Rakovec ima zlato v grlu, občinstvo ga je nagradilo • posebnim navdušenjem. Pevca in pevko je spremljal na klavirju g. Neffat. Dobrovo-ljec g. Rajko Paulin je preči tal odlomek iz svojega dnevnika, ki ga je pisal v kaverni na solunski fronti na dan po Vidovem dnevu L 1918. Z državno himno je bila lepa akademija zaključena. Odšli smo v prepričanju, da dobrovoljci lepšega uvoda v svečanosti ob 20 letnici osvobojenja niso mogli prirediti in da dobrovoljski duh še živi ter da mu je nacionalna Ljubljana zvesta. Danes samo 2 predstavi in sicer ob 16. in 19.15! Danes nepreklicno zadnjikrat! Toomai — poglavar slonov KINO UNION Izredno zanimiv in napet film Tel. 22-21 po znamenitem Kiplingovem romanu Elephantbov Četrt stoletja MK mri]e Klub je priredil že sedmo mednarodno hitrostno dirko na Ljubelj Ljubljana, 3. junija V torek zvečer je v restavraciji pri Slamiču polagal eden naših najstarejših in najzaslužnejših klubov za kolesarski in motociklistični sport SK Ilirija račun o svojem delu v preteklem letu. Podpredsednik g. Fran Borštnar je prisrčno pozdravil številno Članstvo in se v toplih besedah spominjal med letom umrlih članov zlasti predsednika Rudolfa Zalokarja in pokojnega kapetana Zelenke, ki ga je te dni doletela tragična smrt. Tajnik g. Polak je poročal, da zaključuje MK Ilirija 24. leto in stopa v jubilejno 25. Tudi lani je bilo delo v klubu plodonosno in koristno za vso našo moto-ciklistiko. Klub šteje 43 ustanovnih in 120 rednih članov. Lani je priredil celo vrsto tekem, med prvimi je bil tradicionalni »Lov na lisico« 9. maja. a glavno delo je bilo osredotočeno na sedmo mednarodno hitrostno gorsko dirko na Ljubelj 15. avgusta. 2e sedmič po vrsti in tudi v času največjega mrtvila v naSi mo-tociklistiki je klub priredil to dirko, kar je najboljše spričevalo za njegovo delovanje in energijo, saj je prireditev zvezana z velikimi gmotnimi stroški in zahteva temeljite ter vestne priprave. Pri zadnji dirki se je moral klub boriti še z večjimi težkočami kakor običajno, a najhujši udarec ga je zadel s smrtjo predsednika Rudolfa Zalokarja, ki so ga člani spremili na zadnji poti baš na predvečer ljubeljske dirke. Kakor popre je predsednik, se je tudi tajnik v lepih besedah spominjal zaslužnega pokojnega predsednika. Za dirko se je prijavilo 39 dirkačev, od teh 12 inozemcev. Dirka je krasno uspela v vsakem pogledu in gre zahvala vsem, ki so klub moralno, zlasti pa gmotno podprli. Pozneje je klub priredil tudi izlet članstva v Trst, pozimi pa moto-slujoring na Bledu. Razveseljiv pojav je bilo poživljenje kranjske sekcije, ki bo letos skupaj z ljubljansko izvedla dirko na Jezersko. Eden največjih in najpomembnejših uspehov pa je tudi fuzija MK Ljubljane z MK Ilirijo, saj je gotovo, da bodo zdaj z združenimi močmi dosegli večje uspehe kakor popre je. Tajnik je naštel še vrsto uspehov, ki jih je klub dosegel pri raznih dirkah, nakar so sledila poročila drugih funkcionarjev in volitve, pri katerih so bili izvoljeni: za predsednika Borštnar Prane, za podpredsednika inž. Ivan Bar ti in Ignac Vok, za tajnika Franc Polak, za blagajnika Milan Verovšek, v odbor pa Fran Fritz, Alojzij Cirman, Avgust Levičar. Rolf Kas-sig, iz Kranja pa I. Vicman, Kranj, Mirko Kobi, Kranj, Stane Vidmar, Joco dolar, Emerik Zelenka in Ivan Rekar, Kranj. Športna in tehnična komisija: načelnik Vekoslav Kepec, podnačelnik Ivo Miklav-Č1Č, revizorji In nadzorni odbor Joso Goreč. Anton Skrajner, Vinko Bar, Zvvolin-sky Leopold in gospodar Rudolf Jereb. — Radi snaženja uradnih prostorov uprava »Slovenskega Naroda« jutri v soboto popoldne ne bo poslovala. Majniški izlet Cerklje na Gorenjskem, 2. junija Vsakokrat ko gledam ta mladi drobiž, s kakšnim veserjem se poplavlja na izlete, se spomnim svojih otao&ah let in kar za-žereeka me nekaj pri sen ob spominih. Ko sem še hodil v šota, 90 b*E toda zame to najlepši dnevi. Oni dan so se toda eetrfcljanski otroci zbirali pred solo, kar 7 razredov ph je bik). Odpravljali so se v Kamniško Bistrico. Vae je vTvelo. skrbne matere so Še prišle z malčki pogledat, kako se bodo zbasali na voz. In bilo jm je lepo pogledati na okrašenih vozovih smejoče se ki prepevajoče. Naštel sem 7 voz m Sest učiteljev. Mts« som, da se Je kateri izmed učitel jsrva zakasnil, saj so bdi na enem vozu sami fantje, okrog 95 in ravno taki največjih muh polni. No adaj bi fe mora! b#i tu, saj se vozovi že presnlkaao k odhode. Aha, tam prihaja g. upravitelj. Pregleduje in vprašuje, koliko otrok je na vsakem vozu. Ta voz je brez nadzorstva, AGsiU sem, da bo sedel g. upravitelj nanj. Ne? Seveda, zmotni sem se. Vozovi z ukajočo mimlluo že peljejo po vasi. N&ee se ne pfeA pretafih temnih oblakov, ki sffijo izza Gra*ovca m Krvavca. Ta dan brez nadzorstva, nad katerim je samo voznik vihtel bič in včasih tudi po prešerni mladini, ki je uhajala z voza. Gledal som in se spomnil pokojnega upra-viltielja g. Lapajneta, ki je še meni bistril v šoh* glavo. S kakšno skrbjo In veseljem se je on udeleževal z mladino vsakih pohodov! Kako je znal spraviti v sklad vse, kar je balo kje v izobilju, drugje v pomanjkanju. Z grenko zavestjo sem ugotovil, da takšnega upravitelja kakor je bfl on, ki bi dal vse za nade otroke, ne bomo več imeli. No ia, zdaj je prepozno, da to premišljujem. Oče. Iz Celja —c Dve nesreči. V Podgorju pri Smart-nem ob Paki je padla 64-letina kočarica Marija Praprotnikova v torek tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v kolenu. V sredo je trčil 31-le trn, v zabukovekem rudniku zaposleni rudar Ivan Vajncerl iz ŠeŠč pri St. Pavlu pri Preboldu na cestnem križišču pri Vovkovi gostimi v Grižah s kolesom v neki avtomobil ter si pri karambolu presekal kite na levi roki. Ponesrečenca se zdravila v celjski bolnici. —c Kopalna set ona bo otvor j ena v soboto 4. t. m. ko bo občina odprla moško ki žensko kopftMoče ob Savinji. —e Mrtvec ob ielesnlškl progi. V vodi v jarku poleg železniške proge blizu Teharja pri Celju so naši i v četrtek dopoldne truplo redova pogranične čete Milivoja Dinritrijevi-ča iz Celja. Dimitrijevćč je v sredo »večer spremil dve dekleti do njunega doma na Tebarju in se ie vračal no progi proti Celju. OKvidno ga je presenetil vlak, pri čemer ga ie lokomotiva odbila in treščila v jarek, kjer je utonil. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico teharskega pokopališča. —c V celjski bolnici je umite v sredo 26-letna dninarica Roza Rebersafcova n Verač pri Podčetrtku. Iz Maribora — Pomladanska gasilska vaja. Snoči je kmahi po 19.30 vznemiril mesto plat zvona, ki je naznanjal požar v notranjem mestu. Takoj nato so pričeli zapuščati gasilski dom na Koroški cesti avtomobili požarna brambe, ki so po Stolni, Gosposki in Vetrmjski ulici obkolili kraj namišljenega požara. >Gorelo« je poslopje Prašte-dione na vogalu Gosposke in Jurčičeve ulice in bližnja sosedna poslopja. Na kraj rpožara« je prišla požarna bramba skoro z vsem tehničnim aparatom- Uporabljen je bil tudi novi tank za vodo in velika Maglme letva. Iz sedmih cevi je bruhalo 5000 Hfcro vode na minuto. Pasantje, ki jih je plat zvona in pojav po&rmkov precej vznemiril, so spoznavši, da gre le za vajo, z zanimanjem v velikem številu opazovali vešče ravnanje naših vrlih gasilcev. Po končani uspeli vaji so gasilci v popolni formaciji defilirali na Slomškovem trgu pred župnim starešino g. Bogdanom Pogačnikom. Varja je nudila dober dokaz o ocTHčni opremi in vzorni izvežbanosti gasilske čete. — Angažiran je nov tenorist. -Mesto odhajajočega tenorista g. Belizarja Sanci-na Je upravi Narodnega gledališča uspelo Danes premiera! v«ie fttm hacojstana* po iatoimanaki nesmrtni 1 lovatt l k. ft Sodelujejo: W1 [ADž 1 MURAT Zfeor domkih kozakov, Iva* A J Motuhln in Lil Dagover. Okm n, nrmoooBflKi m dohoden KINO SLOGA, teL 1 mm - d« na ob 16b, HUft in 2U5 uri ! pridobiti aa prihodnjo zagrebške opere g. Anatola Manoftuislce-ga, Pevec ki Je na« pubHkl že znan u kulturam večerov tukajšnje Ruske ce, Je gotovo zelo velfica pridobitev l teater. p^jjmj| M*-WJS*(l nearaga. V bližini Fale je doslej še neizsledeni avto mobi1 i s t povozil 671etnega delavca Tvarna Gošnika H dnžata na Pohorju. Mimoidoči so ga našli vsega v krvi v cestnem jarku. Bil Je takoj prepeljan v splošno bolnico, kjer so se zdravniki zaman troti ili. da rmu rešijo življenje. Za brezobzirnim vozačem, ki Je pustil svojo žrtev umirajočo v cestnem prahu, poizvedujejo oblasti. Zadnji dnevi tlakovanja šentviške ceste Slovesna otvoritev nove ceste bo ob priliki cestnega kongresa v Ljubljani Ljubljana, 3. junija Čeprav se bahamo že leto dmi s prvo tako zvano avtomobilsko cesto bo tlakovanje vendar šele ta teden konoano. Če upoštevamo, da bo tlakovanje ceste Ljubljana—Jepen-a končano v pa^pasaneim roku, celo nekoliko prej, je treba reči,da je delo hitro napre-dovaflo. Toda u/poštevati je treba tudi, da je bil zaradi cestnih del zek> oviran cestni promet ter da je Goranjaka utrpela tudi znatmo škodo zaradi zmanjšanega tujskega prometa, moramo tudi priznati, dia so te tujci nekoliko čudili naši počasnosti. Avto-mobifisti iz Nemčije in Češkoslovaške, ki 9e vozijo skori Gorem jeko skoraj vsako leto, 60 se čudili že lani, zakaj je cesta še vedmo zaprta. Neki ČJeh je pa še nedavno vpraševal, koliko tet bo Še zaprta gorenjska cesta. Delata so začeti že 1. 1936, a pozimi 19S6, 1907 je delo počivalo. Ko so lami delo nadaljevali v obeh odsekih med Vižmarjem m Jeperco m St- Vidom in Ljubljano, je kazalo, da bo ttafeov&na cesta jesond že odprta. Dek> je v resnici precej hitro napredovalo. Betomiranje ceste med Vižmarjem in Jeperco je bilo končano pred zimo in čeprav cesta Še ni bitka ofieielno izročena prometu (kolavdacdje še ni bŠo), amo costo uporabljate vsi že vao zimo od kolesarjev do avlo-motthstov. Pokazašo se je tudi, kako je zima vpIivaJa na cesbiBče. Pod starim meden-skim kJLaneecn, kjer je nova ce$.ta zasekana v pobočje, ki ga zamakajo šitevilni izviri, je beton tudi nekoliko razpok al. Naloga strokovnjakov je, da ugotove prave vzroke betonskih poškodb. V splošnem bo pa betonski del ceste naisolidne }5a tlakovana cesta pri nas. Vprašanje je samo, koliko ustrezajo betonske in asfaltirane ceste mešanemu prometu m če niso morda za mešani promet boljše s kamnitimi kockami tlakovane ceste. Vozila z železnimi obroči in konji z ostrtrni podkvami namreč kmahi načno °e-s*išče, kar je posebno očitno na Bleiweisovi cesti. V drugih državah betonira jo avtomobilske ceste v pravem pomenu besede, ker so določene le za motorna vozila. Zidaj tlakujejo zadnji odsek ceste v Vidu, Šentviški prebivalci so biki aek> veseli tlakovanja ceste skozi St. V ki, vendar se nekaterim m zdelo priimerno, da bi avto mobi Mst i drveli skozi sredSšSe kraja. Zopet drugim se ni zdelo primerno betoniranje ceste skozi kraij, ker bo treba prej ali €*ej misliti na kanalizacijo, polaganje kablov itd. Betonsko cesto ie peč mnogo težje prekopavati, kakor 6 kockami tlaficovano. Ker je oesta tlakovana z granitnimi kockami do eaine-ga &t. Vida, je marsikdo pričakoval, da jo bodo tlakovali s kamnom tadft v sit. Vidu. Toda zdaj jo r3e4onflraja Tlakovanje ceste je zelo vpliv»ak> na &t. Vid. Že lani so začeli zidati več precej velikih hiš ob cesti. Dosdej se je dt. Vid v pravem pomenu besede dušil v pnahu in hiše ob fflavmi cesti niso bile primerne za lokale in ne za stanovanja. Zdaj kaže, da to St. Vid kmalu dobil značaj tnpja ki da, se bosta v ntem ^e boli razvile obrt m trgovina. Mnocri obrtniki se sedijo s podroSja mestne občine zaradi mestnrfe davsom in taošariine. Vid bo mnogo pridobil že m>-radi tega m kmalu bo nos tad ljobljansko predmestje, Čeprav ne bo spadal pod mestno občino. Me i a mestne občine sega zdaj že do Podgone in Trate, sosednih vasi 9t Vida. Cesto med Vižmarjem in Jeperco je tlakovalo podjetje Slograd. Stroje si je delno izposodilo od Dedka. Stroj oetondra v po-dolžni smeri polovico cestne širine. V torek: je bdio tetoniranje prve polovice končano. Do biaikosti mora biti zbetonirana tudd dru-sra polovica ceste ki moraHi bodo precej hiteti, ker je odsek dolg okrog 1.400 m. Preden bo cesta uporabne po tlakovanju, bo minilo Še nekaj tednov. Dokler se beton strmie, mora biti pokrit pred solncem. Posipava jo ga z nasipom, ki zadržuje vlago. Ob priliki cesbnega kongresa v Ljubljani bodo cesto slovesno otvorili (Čeprav odsek v Št. Vidu še ne bo uporaben za promet). Podjetje Slograd zaposluje pri cestnih delih okrog 70 delavcev Sokolstvo Bratje, sestre! Bratsko Sokolsko društvo na Jezici razvije v nedeljo 5. Junija svojo zastavo. V smislu sklepa meddrnStvene seje vabimo članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da se udeleže te svečanosti bratskega društva v čim večjem Številu. Društva naj vzamejo seboj sastave. Zbor članstva na telovadišču Sokola m na Tvrševt cesti od koder bo točno ob 1. uri skupni odhod. Zdravo! Meddrnštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev Sokol Ljubljana-Vi* bo imelo letošnji javni nastop že jutrišnjo soboto, ki bo zaradi nepričakovanih ovh* spremenjen v večerno akademijo z nastopom vseh društvenih oddelkov v vajah na orodju, prostih vajah in vseh ostalih panogah sokolske telesne vzgoje. Zaradi izpraznitve letnega telovadišča, ki ga mora dati društvo do meseca avgusta na razpolago mestni občini za gradnjo nove šole, se je uprava odločila za tako zgodnji termin, ker so vsi ostali dnevi oddani ter zato, ker je pred durmi župni in praski zlet, in bo sobotna akademija zadnji društveni nastop na telovadišču, v katero je Sokol Vič vložil ogromne žrtve, da je imela njegova telovadec« mladina priliko, da se vežba in uri v prosti naravi. Poleg telesne vzgoje za telovadeče članstvo pa je služil prostor tudi kulturnim prireditvam ter je sokolski oder uprizoril na njem dve, za društvene razmere veliki predstavi: »Tugomera* in »Celjske grofe«, ki sta ostaviK nepozabne vtise. Pripravljeni načrti za bodočnost so z odpovedjo sicer prekrižani, vendar pa društvo ne bo klonilo, temveč bo svoje delo podvojilo ter bo v prihodnjem letu ob priliki 30 letnice S50 ženac. na kar se meščani opozarjajo. — Poškodbam podlegel. Ze pred dnevi smo poročali, da je nekdo v tepežu težko poškodoval 45-letnega Franca Fakina iz SL teža. Fakio ie bil s težko poškodbo na glavi prepeljan v ptujsko bolnico, pa je kijub vestmi zdravniški negi podlegel smrtnonevar ni poškodbi. Storilca še niso izsledili. — Nezgoda. Dijak Slavko Mlakar iz Vi- | čave pri Ptuju je nekje našel staro patrono, } s katero se je igral. Patrona pa je nenadoma eksplodirala ter Mlakarja težje poškodovala, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. _ Vlom. Neznani storilci so vlomili v gosposko hišo v Strmcu v Halozah, last upokojenega orožniškega naredn&a Franca Hladnika v Mariboru. Vlomilci so odnesli razne predmete v vrednosti okoM 2.000 din. Orožniki so aretirali nekoga, ki je oaumtjftn vloma m 9* prepeljati! v poučke sodne za pore. — Tlaila nevihta je Razsajala v nedeljo nad Slovenkam goricami. Padala je debe Ia toča in so bfta poija na nekaUtrih mestih naravnost pobeljena. Prieadeti so zfta$ti kra-% 9r. Urban, .tnnfcci, Poleašak m drw Skoda je volaka. KOLEDAR Danes: Petek, S. junija katoličani: Kk*n da, devica DANAŠNJE PBIBEDITVE Roaarie Hadži Murat Kmo Union: Toomai — poglavar stanov Kino Moste: >Tjpor na brodu Bountv- m »Madame X« (ob 16. in 19.15) Sokol Ljubij&na-fttirtui večerni telovadni nastop ob 20. na letnem telovadišču Simfonični koncert Str&usnovih del ob 21. V Union u Občni zbor »Doorotac ob 19.30 v beti dvorani Uniona DEŽURNE LEKARNE Danes? Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec, Kongresni trg 12, in Nada. Komo-tar, Vlč-Trzaška cesta. Slovenski mladini je govoril oni dan če škoslo+raški konzul ing. Minovsky. Dejal je, da smo Čehoalovaki m Slovenci številčno šibkejši od naših sosedov in zato se mora mo truditi, da se bomo tem bolj oblikovali po svoji koituri, po svoji duševni zrelosti, zavednosti in požrtvovalnem rzpotnjevanjn svojih narodnih dolžnosti. Slovani se pobri gajmo v prvi vrsti, da bomo znali štovan ste jezike vsaj toliko, da se bomo med seboj razumeti, da nam ne bo treba rabiti tujih jezikov. Naj bi tam lepim besedam prav kmalu sledila tudi dejanja. Res smo številčno 0b kefM, žal pa ne samo Številčno, tem\*eč tudi po svoji narodni miačnosti, po usodnih posledicah našega hlapčevstva. To vetja za nas Slovence, ki imamo še vedno med seboj vse polno tujcev tn nam sovražnih Ijrtdi. pa mirno trpimo, da se šopirijo na naši zem-ffi in odjedajo naStm ljudem kruh. Imamo take sprijatelje«, ki so se skrili za lepo zve neča imena, da lahko pri nas izborno slu žijo tn žive v izobilju. Priimki so jim slovanski, slovanskega jezika pa nočejo znati. In kar monopol Imajo skoraj na vsa velik.\ dela. kjer se da dobro zaslužiti. Svojih pod jetnikov imamo dovolj in mnogi žive v zelo slabih razmerah, a mastne zaslužke dajemo takim ljudem, čeprav so naši sovražniki m čeprav so pri nas zaslužili že milijone. Kdaj bo tega konec? Iz Trbovelj — Binkostni izlet rudarjev. Naši rudarji se sešo drže svojfci tradicij. Mnoge so prevzeli od očetov, dedov in pradedov, zato jm radi ohranjajo m poživi ia jo. ker so 7 njimi zrasH v žrVljenju in trpljenju, v ve-sefih m iakjsauMi časih. Taka posebna tradicija, ki je našmi radarjem prav posebno pri srca, je vsakoletno romanje na bm-koštrri ponederjek na Sv. Planino nad Trbovljami. Sv. Planina je vsem Zasavcem priljubljena tzietna točka, posebno pa prebiva brtvu rudarskih revirjev. Posebno pa radi gredo na to priljubljeno rudarsko izJet-no točko naši T-udarrji na bmkostni ponedeljek vsakega leta. Takrat se jih zbere na Sv. Planini več tisoč, saj ne gredo le iz Trbovelj, marveč tudi H Z&gcrrin. in Hrastnika, — BHo je okrog teta 1873. menda prvo leto, ko je Trboveljska premogokopna družba prevzela trboveljski rudnik v svojo upravo, ko je rebrubniki v trboveljski dVsftni strašna enkiemaja logarja m črnih koz. Najstarejši upokojeni rudarji se tega strašnega zia še dobro spominjajo. Na stotine rudarjev je podle«?k> tema strašnima rMŽegžftvrma boleankna, ki sta se vodno bolj šrriH med prebivalstvom v doirrri. Sedanja stara bobrica je bfta mnogo premajhna za vse bolnike, moralo se je urediti nekaj zasilnih bolnic, od katerih je ena stala na PolajUs, druga pa pri Lukmarjn v Retju. Hudo je primanjkovalo tudi zdravniškega rn bolniškega strežniškega osebja, ker se je sleherni bal prevzeti to nevarno s»ružbo, uspešnih pripomočkov za zajezitev pa takrat $e niso poznali toliko kot danes. Prebivalstva se je polaščal nepopisen obup. Takrat so rudarji sklenili, da bodo vsako leto romar! na Sv. Planino ali pa v bližnje Retje. To obljubo so do danes ohraniH ki so jo kot dediščino očetje prepuščati sinovom-rudarjem, ko so odihajafH v pokoj Prejšnja leta. ko cerkev v Retju še ni biki v tako slabem stanju, kakor je danes, so zahajali rudarji izmenoma eno leto na Sv. Planino, drugo leto pa v Retje, toda pred leti so Retje črtali iz tradicije wi obran in* le še romanje na Sv. Planino. — Mladi samaritani. Kako je v naši rudarski mladini lepo razvit čut sama ritan-stva, priča slučaj, ki se je dogodil danes popoldne v deUvski koloniji na Njivi Tam si je popoldne 10 leten deček precej občutno poškodoval nogo, ko se je i-gral s svojimi tovariši. Ko so ti opazili, kako mu cut lj« kri iz rane, so ga štirje pogumni mladi či dvignHi na rame in ga v diru odnesli v ambulanco tukajšnje bolnice, kjer so ga obvezali. Ra-cume se. da je mladim samarita-nom sledila primerna kolona mladine, ki se je navduševala nad pogumnim činom mladih dečkov. Sele ko je bil mladi ponesrečenec obvezan in se je izkazalo, da ni nič nevarnega, so ga spravili dečki domov in starše obvestili. _ ' PRI VOJAKIH Častnik vpraša rezervista:: Kai ej v civilu? — Kljocavmčar, gospod poročnik, . — Samostojen? — Ne. »SLOVENSKI NAROD*, petek, 3. jmnja 2968. Stran 3 DNEVNE VESTI — Otvoritev letošnjega ljubljanskega *e-lesejma. Jutri ob 10. bo na aejnudou slavnostna otvoritev letošnjega ljubljanskega velesejma. Pokrovitelja Nj. VeL kralja Petra II. bo zastopal na otvoritvi brigadni general g. Dodić. velesejem bo pa ofcvoril minister dr. Miha Krek. Ministrskega predsednika in notranje L'a ministra bo zastopal ban dr.Natlaeen. finančnega ministra finančni direktor Avgust Sedlar, postnega ministra poštni direktor dr. Vagaja, vojnega ministra polkovnik Milan Mašić, zagrebško Trgovsko zbornico predfiednik dr. Krajnik in generalni tajnik dr. Fleischer. francoskega poslanika tukajšnji konzu! g. Remmerand. ki bo pozdravil ijo^te pred francoskim paviljonom, kier bo krasna razstava francoske knjige. V nedeljo prispeta v Ljubljano na cestni kon-gree ministrski predsednik dr. Stojadinorič in minister za crradnje Stošovie, ki bosta prisostvovala kongresu in si jjotovo tudi ogledala velesejem. I*raški župan dr. Peter Zenkl je poslal k otvoritvi našega velesejma zeio laskavo pismo, v katerem čestita prirediteljem k lepemu uspehu, — Naši delegati na policijskem kongresa v Bukarešti. V nedeljo bo v Bukarešti mednarodni policijski kongres, ki se ga udeleže tudi naši delegati in sicer načelnik ministrstva dr. Keršovan. šef beograjske policije Ačimović. šef zagrebške policije dr. Vrago-vić in šef ljubljanske policije dr. Haoin. — Goriško trgovsko združenje na ljubljanskem velesejmu. Iz Gkxrice nam poročajo, da se udeleže skoraj vsi člani tanikajšnje^a trgovskega združenja iz rr.esta in dežele jutri slavnostne otvoritve ljubljanskega velesejma. Nad 200 izletnikov prispe v Ljubljano v spremstvu predsednika združenja Ca v. Gdana, ravnatelja g. dr. Godeasa in organizatorja ter ravnatelja urada za potnike g. ca v. Appiani-ja. Ljubljana se slavnostno pripravlja, da sprejme drage goste, ki se zadnje čase vedno bolj zanimajo za našo državo in vedno prihajajo k naum na prijateljske obiske. Gosti bodo gotovo odnesli z velesejma najboljše vtise in bodo pri nas prisrčno sprejeti in vsi jim bomo šli na roko, da spoznajo naše gospodarstvo bi naše industrijske in druge proizvode, želimo, da bi bili gostje pri nas zadovoljni in da bi se vrnil v svoje kraje z najlepšimi spomini. »JADRAN« avtobusno podjetje d. d. — Ljubljana. za avtobnsno progo: Ljubljana— Žužemberk—Kočevje—Sušak VOZNI RED Vožnja Ljubljana—Sušak tja in nazaj Din 125.—. Veljavno 30 dni. 6.05 9.30 km Ljubljana 10.40 6.45 —.— 7.00 —.— 7.15 —.— 7.50 —.— S.50 12.— 33 Velike Lašče 20 Grosuplje 28 Višnja Gora 33 Stična 53 Žužemberk 64 Kočevje 12.00 15.00 152 Sušak 19.30 22.25 18.20 —.— —«— 21.41 —21,25 —21.14 —20.36 17.20 19.30 14.00 16.00 — Jugoslovenski teden v Karisruhe. V Času od 22. do 29. maja je badensko državno gledališče v Karisruhe priredilo jugoslovenski teden, na katerem so bili na sporedu komorni in simfonični koncerti jugoslovenske glasbe z deli Krsta Odaka, Josipa Slavenskega, Krešimirja Baranovi-ča. Stevana Hrističa. Antona Lajovica in L. M. škerjanca, ki sta jih dirigirala Pran Lhotka in Jakov Gotovac. Teden je bil zaključen z Lhotkovim »Vragom na vasi«, baletno kompozicijo, ki sta jo pri nas izvajala Pino in Pia Mlakarjeva. Propagandni teden jugoslovenske glasbe v Karisruhe je dosegel lep uspeh. — Zabetonira«je Šentviške ceste. V soboto med 14. in 15. bo v primeru lepega vremena v št. Vidu majhna slovesnost. Stavbno podjetje »Slograd«, ki gradi šentviško cesto, bo zabetoniralo njen zadnji del in s tem bodo zaključena dela na njej. šentviška cesta je del modernizirane gorenjske ceste. Modernizirati so jo pričeli letGS 1. maja. Cesta je dolga 1372 m, betonirali so jo pa v širini 6 m. Pri delu je bilo zaposlenih okrog 120 delavcev. Ker je beton še nekoliko krhek in se mora najprej dodobra strditi, bo za promet o tvor jena šele 1. julija. — Živahen tujski promet v Dalmaciji. Za bi a kontne praznike je napovedanih v^ Dalmaciji več skupin inozemskih letovišcarjev zlasti iz Nemčije in Češkoslovaške. Včeraj zjutraj je prispelo v Split 25 švicarskih turistov in 70 Češkoslovaških otrok ki jih pošilja fond Češkoslovaških železničarjev vsak me>ec na naš Jadran. Skozi Split je potoval v sr^io poljski minister socialne politike Koseiatkovvski. — Novi slovenski grobovi y Ameriki. V Virginiji je umrl slovenski pionir Martin Panian, star 57 let, doma od Treh far pri Metliki kjer se je izučil čevljarstva. V Be-aumontu le umrla Marija Rački, stara 65 let, doma iz Gritovca ob Kolpi. V Clevelandu so nmrli Ljuba Ga^parac, rojena Burgar, stara 58 let. Janez Bajt, star 63 let, doma iz Javorja pri Litiji. Marija Novosel, stara 59 let, doma iz vasi Žejno, tara Čatež na Dolenjskem. Franc Šušnik. star 51 let, doma iz Zavrha, fara Kamnik m 15 mesecev stana hčerka edinka Janeza Tomažiča. V Univer-salu ie umrla Marija Cesar, stara 45 let V Johnstownu je umrl Miha Raspet, star 61 let. doma iz Tolmina. V Chicagu je umrla Marija Lačen, stara 54 let, doma iz Prek-murja. V Bridšeportu je umrl Janez Scir-kolj. star 73 let doma iz Vač pri Litiji. V Pitsburgu je umrl Antoj Gašperžič, star 56 let, doma iz Prema na Primorskem. V Gene-vi je umrla Margareta Košicek, rojena Logar, stara 69 let, doma iz vasi Podgozd, fara Žužemberk. V Cooperstowrru je umrl farmar Franc Bradli. star 60 let. doma iz Zarecia pri Ilirski Bistrici. V kraju Avelta, je umrl Franc Peternel, star 70 let — Planinske ceste niso mogoče samo v drusih. prometoio visokostojecih državah. Tudi pri nas. posebno v dravski banovini, ki je tako obdarjena s prirocinimi lepotami, so mogoče. Kje naj bi potekale in kaj bi cd-krile na lepotnih zakladih bomo študirali na razstavi >Cesta< od 4. do 13. junija 1988 na Ljubljanskem velesejmu. — Zelo veliko pozornost bo vzbudila »Dol-mar< žaga, ki jo razstavlja tvrdka povžan zunaj paviljona >E< od 4. do 13. Junija. Kot rezilo pri omenjenem stroju služi reakalna veriga in prereže hlod, ki je 80 cm debel v eni dobri minuti, medtem ko se rabi sicer za to delo celih dvajset minut. Praivtako si bo lahko ogledal vsak pri isti tvrdflri, kako se z navadno mizarsko tračno žago more hafeno sesati jekšo in vue drage je za izdelovalce karoserij itd. nekaj nepogrešljivega. Tesar se lahko poslužuje stroja kljub temu, da nima na razpolago električnega toka. Tudi ta stroj bo v pogonu na razstavnem prostoru že omenjene domače tvrdke. — Izredno lep dar je Zaloiba >Sloveoska knjiga« v Kamniku za Binkošti poklonila mladini s pravkar izišlo knjigo >Bisemica<, ki ie je spisa* pisatelj Ivan Albreht. Knjiga je vsebinsko pestra in zanimiva, bogato ilustrirana in elegantno v platno vezana. Botri in botrice naj tepa res lepega knjižnega dela ne preiro. ko izbirajo darove svojim tirni ancem. >B-ieernica< velja v razkošni izdaji din 40 in ee dobi v vseh knjigarnah, v Ljubljani tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici. — Prva redna knjaga Založbe >Slovenska tanjigac. namreč že napovedana >Zaima rana«, izide hkratu s 3. in 4. številko revije >Slovenska knjiga< prihodnje dni. Oprema knjige bo razkošna, zaradi česar se je delo nekoliko zakasnilo. Cen), naročniki naj to btegohotno oproste. Mlado založništvo ee je s svojo prvo knjižno puhiikacijo prav prikupno predstavilo javnosti ki bo brez dvoma sprejela njegova prizadevanja z raizuanevađijem ki simpartijami. — \emškl Študentje v Splitu. V oceanografskem institutu v Splitu se mudi 30 slušateljev biologije iz Munchena pod vodstvom vseučiliskih profesorjev Faberja in dr. Gerssnerja. Nemški študentje proučujejo biologijo našega morja. Iz Splita krenejo v južno T>almacijo. — Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote od 1. julija do 15. avgusta t. L ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. — Italijanska eskadrila smrti v Zagrebu. Včeraj zjutraj je priletelo na poti v Beograd v Zagreb 12 italijanskih lovskih letal pod vodstvom poveljnika eskadrile majorja Remundina. Ta eskadrila se imenuje eskadrila smrti in sicer zato, ker dela čudovite akrobacije v skupini, že nad mnogimi mesti Evrope in tudi Amerike so ljudje občudovali njihovo spretnost in pogum. Letala so tipe Fiat z motorji P° 650 k. s. in lahko lete s hitrostjo 450 km na uro. Za pot od Gorice do Zagreba je rabila eskadrila 35 minut. _ Za 200.000 din gradiva za cestne kanale, namreč za 100.000 din litoželeznih izdelkov in za 100.000 din cementnih kanalskih cevi razpisuje mestno poglavarstvo ljubljansko v >9hižbemem listu* 4. L m — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo pooblačilo, ni izključeno, da. bo deževalo. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu, Sarajevu in Splitu 29, v Zagrebu 28, v Mariboru 27, v Ljubljani 26. I>avi je kazal barometer v Ljubljani 763.2, temperatura je znašala 13.4. — Župana Permeta jama pri Ponovi vaai je redno odprta vsako nedeljo in praznik. Na binkoštni ponedeljek bo igrala pri jami godba. Za dobro kapljico Ln prigrizek je poskrblieno. Jane na ražnju bo tudi na raz polago. Posedajte domačo, a očarljivo podzemno jamo. Iz LJubljane —lj Ljubitelji morskih rib so prišli po dolgem času na svoj račun. Pred leti so bile nekaj časa na našem trgu naprodaj poceni morke ribe, predvsem skuše in run. Ljudie so jih precej kupovali in morda je bil zaradi tega nekoliko manjši konzum mesa. Mesarji so se za čeri obračati na magistrat, naj bi zaščiti! njihove interese. Pozneje je bila uvedena višja uži turna na uvoz rib kao* je znatmo vplivalo na cene. Zdaj so naprodaj izredno poceni skuše in sardelice. pač zaradi dobrega ribolova zadnje čase. Skuše so po 10 din, sardelice pa po 6 do 8 din kg. Zaradi tega je bal danes naval na ribjem trgu. Trcr je bil dobro založen tudi z rednimi ribama, ki so jih prodajali po nespremenjenih cenah. —lj Neznosen prah v Mostah, Iz Most nam poročajo: Ko so bile Moste še samostojna občina, so nam dvakrat, včasih tudi trikrat na dan polivali ceste, zdaj, ko smo pa priključeni veliki Ljubijani, pa kar tonemo v prahu. Cest sploh ne škrope več, češ, da se je pokvaril voz in da nimajo drugega na razpolago. Stanovanja moramo imeti ves dan zaprta, če je to zdravju koristno in če je to uspešno v borbi zoper tuberkulozo, res ne vemo. — K temu bi še pripomnili, da prav nič boljše ni niti v mestu samem, saj se opoldne celo na tlakovani Tvrševi cesti dvigajo oblaki prahu, a I>olenjska cesta, ki je ena najbolj prometnih in preko katere gre ves tranzitni avtomobilski promet na Sušak, je ves dan zavita v oblake prahu. Ljubljansko prebivalstvo in tudi okoličani upravičeno vprašujejo, zakaj plačujejo tako visoke davke in doklade? —li Spra mek sira nje Erjavčeve cesta. 2« zaradi kongresa društev za ceste je bilo potrebno, da popravijo spramekaanrio Erjavčevo cesto in ulice na Vrtači, sicer bi se gosti ne mogiii navduševati nad našimi cesta mi. Sprameksi rano cestišče je treba večkrat popravljati in Erjavčevo cesto popravljajo vsako leto v*ai enkrat. Pri spfameksirsnih cestah je trdna samo površina, kar služi predvsem namenu, da cesta ni prašna,, ne pa toliko sami trdnosti ceste. VnddSevaJnt stroški kljub pogostim popravilom na manj prometnih cestah niso večji kakor pri ma- kadamakih cestah. —lj Sokol i^oMJana-ftttfca priredi svoj javni večerni telovadni nastop v petek, dne 3. trn. ob 20. uri zvečer na svojem letnem tolovadišču, v siučaju alabegz mena po v dvorani. Ker Je btl paejfeijl stop zaradi slabega vremena odpovedan, je imelo društvo veliko stroškov, zato pozivamo vse prijatelje sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže nastopa. Za to bratje in sestre vsi v petek v tfnnuo na večerni telovadni nastop. Zdravo? —lj >V kraljestva paUkov«. Jfe binkoštoo nedeljo 5. t m. ob 16. ari bo v ljubljanskem opernem gtedaliecu ponovitev RibU&opve pravljične igre >V kraljestvu palčkov <. To delo. ki je bilo vedno in povsod izrojano z velikim uspehom, smo imeli priliko videti meseca maja v ljubljanskem gledasBeu. Radi svoje pestre vsebine, lepih scen in vzgojne tendence nudi vsakemu gledalcu res umetniški užitek. V igri nastopi 60 otrok z ljubljanskih ljudskih šol, učenke meščanske šole pri Sv. Jakobu, članice opernega baleta ter močan oddelek vojaškega orkestra. Za predstavo na binkostno nedeljo so prireditelji določili najnižje cene zato, da sd jo lahko vsak ogleda. Vabimo vse starše, posebno botre in botree. ki hočejo nuditi svo-iim otrokom in birmancem nekaj lepih tre-notkov. da na bi?nkostno nedeljo popoldne obiščejo operno gledališče. —lj Slovanski pevci so najboljši propagatoru slovanske vzajemnosti. Vsak prihod pevcev — gostov v nase mesto je praznik pravega slovanskega navdušenja. V zadnjem času prihajajo prav pogosto k nam bratje Bolgari katere sprejemajo Slovenci z odkritosrčnim veseljem. Ponovno dot«kno goste iz Bolgarije; na binkoštno nedesjo. pridejo namreč v Ljubljano bolgarski zetezni-oarjd, ki sP združeni v rusemskem mešanem zboru Slavejkov. Njihov koncert bo v Ljubljani na binkostno nedeljo dopoldne ob 5*11. uri v veliki FUharmonični dtvorani. POjo svojo narodno in umetno pesem. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. _lj Opozarjamo na nocojšnji koncert velikega simfoničnega orkestra beograjske kr. garde, ki bo ob 21. uri v veliki Unionski dvorana. Na sporedu so predvsem deia znamenitega dunajskega skladatelja Johana Straussa, ki jih dirigira njegov nečak, generalni glasbeni ravnartelj Johan Sbraosa. Dve točki koncertnega sooreda pa darigira višu vojaški kapelnik kr. garde g. Zivanovie. Opozarjamo, da je začetek točno ob 21. uri, vstopnice se dote na blagajni kina Union, —lj Šentj&kobcani so iabrali as svoje gostovanje v Zg. Šiški eno na jzabevnejsih del iz svojega repertoarja. Veseloigra >Nofoene žene več je doživela 15 predstav, kar je najboljši dokaz, da ie vsem, ki so jo videli zelo ugajala. Nabavite si vstopnice že pri dnevtni bLaajrti, ki bo poslOMaiLa na dan predstave, to je v soboto 4. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v dvorani g. Martinca. Cene sedežev od 4 do 8 din. Kdor želi pretiti binkosHno soboto zvečer v najboljSern razpoloženju, bo prišel ob pol 9. nrt ▼ Zg. ŠiSka —lj Društvo Soča matica naznanja žalostno vest. da je na? dolgoletni član g. Anton Pezdič, poštni uradni tajnik v p. po kratki in mučni bolezni mirno v gospodu zaspal. Dragega pok. tovariša sprejmemo na njegovi zadnji pota v soboto 4. t. m. ob pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Vse Sočane, prijatelje in naše rojake prosimo, udeležite se pogreba polnost evilno, da s tem izkažemo pok. prijatelju našemu rojaku zadnjo čast. Naj v miru počiva! Odbor. —i i Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma je od danes naprej v svoji oni čajni pisarni na glavnem kolodvoru (ob glavnem izhodu). Uradne ure od 8. do 22. Telefon št. 41—50. —lj 45 »žrtev« racije. Bližajoči se velesejem je privabil v Ljubijano precej sumljivih tipov, zlasti iz južnih krajev. Zaradi tega je davi napravila policija po mestu in okolici precej temeljito racijo, pri kateri je bilo aretiranih 45 moških in žensk, večinoma takih, ki niso mogli dokazati, a čim se preživljajo. Med prijetimi jih je bilo več, ki so bili izgnani iz Ljubljane, nekatere so pa tudi iskale razne oblasti, ker imajo na vesti manjše tatvine in vlome. V zapor je romalo tudi več svečenic tajne ljubezni. —ij Od leta do leta se vedno bolj razvija glasbeni pouk. Najnižjo stopnjo glasbenega pouka bo pokiiala po večini L produkcija gojencev Sole Glasbene Matice, ko bodo nastopili prav začetniki v pouku na klavirju in violini Starše opozarjamo na to produkcijo, ki bo v torek, dne 7. t m. ob V«7 v veliki Filharmonični dvorani. Pripeljite svoje malčke, da se jim vzbudi veselje do glasbe. Po-ĆTobm spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. JNimfm #■! a dr*štw v Ljubljani priredi lutn 4. t m. ob 18. uri v rmneraloski predavalnici nase univerze predavanje o temi* Aleš Ušentčnik in moderna filozofska problematika. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veber. Predavanje se bo vršilo v proslavo 70Jetnrice Aleša Useničnika. Vstop prost. Vabljeni vsi. Id se zanimajo. —lj Šolska razstava risb in ročnih del na drž. II. resi. gimnaziji (Poljane) bo na binkostno nedeljo, ponedeljek in torek odprta dnevno od 8. do 18. ure. Starši in vsi, ki se zanimate za delo mladine, vljudno vabljena. Ravnateljstvo. Iz Kranja Hotel »Evropa«. Gradnja modernega, komfortnega in elegantnega hotela >Ev-rope«, ki bo mestu in lastniku v ponos in tujskemu prometu v prid, se bliža koncu. V pritličju manjkajo le se lesene stenske obloge, kar se bo napravilo prihodnji teden, v kavarni dovršujejo zadnja dela, tlak po sobah, ki je povsod iz ksilolita, dobi še linolej, dalje je treba povsod razen kavarne montirati še svetilke in postaviti pohištvo, pa bo hotel sposoben za sprejem gostov. Otvorjen bo v pričetku meseca julija in sicer najbrže že g prv±rn_ Vsa ostala dela, kakor mizarska (vrata, okna), ključavničarska, slikarska in pleskarska, vodovod, centralna kurjava, elektrika, dvigalo, terazzo tlak po hodttukih, kopalnice in keramične obloge po sobah z umivalniki in kletne naprave, so končana. Razdehtev prostorov je sledeča: v kleti se nahaja kuhinja, centralna kurjava rezervoar za vodo s črpalko, ki bo črpala v slučaju pomanjkanja vodo do najvišjega nadstropja, rezervoar za umazano vodo, vinska klet, frigldair, klet za drva in dvigalo za jedi do prvega nadstropja. V pritličju je restavracija in sicer levo od glavnega vhoda ena soba s separatnim vhodom, desno sta pa dve sobi tudi a posebnim vnodom. Veža je prostorna, obložena z rnajTnornatirni ploščami, stene in strop v vezi in vseh pritličnih prostorih ter v kavarni so iz mavca. V pritličju je tudi telefonska celica, ki je zvezana z hotelskimi sobami. Vse prvo nadstropje zavzema velika svetla in zračna kavarna. Ena stena je vsa v ogledalih. Zofe so že nameščene, manjkajo le Se marmornate mize in stoli Kavarna je pobeljena s prijetno svetlommeno barvo. V drugem nadstropju sta dve klubski sobi. 4 navadne in 2 kopalnici, v 3. nadstropju je 8 sob ln 2 kopalnici, v 4. nadstropju 8 sob in 1 kopalnica, v 5. nadstropju je 8 sob, pralnica in mašinerija za dvigalo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 3. junija: zaprto Sobota. 4. junija: ženitev. Red A Nedelja, 5. junija: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 6. junija: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Torek, 7. junija: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 3. junija: zaprto Sobota, 4. junija: Gioconda. Premiera. Pre. mierski abonma. Nedelja, 5. junija: Ob 15. uri: V kraljestvu palčkov. Mladinska predstava. Prireditev učiteljskega pevskega zbora. Ob 20. uri: Rigoletto. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 6. junija: Mala Florarnv. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. * V soboto zvečer: premiera Ponchlellije-ve opere »Gioconda« z Oljdekopovo v naslovni partiji ter odličnim gostom, basistom £k;hiffrer-Naviginom v vlogi inkvi- zitorja Al visa. Veliko raezzo-aopransko partijo Laure bo pela Kogejeva, učinkovito partijo En za Franci, spletkarja in ovaduha Barnabo — Janko, manjši partiji sta Zuane, ki ga bo pel Boris Orel ter Is« po — Sladovi je v. Dejanje se godi v Benetkah v 17. stoletju ter je prepleteno z motivi ljubezni, nezvestobe, maščevanja, spletk itd. Muzikalno učinkovita, zelo melodiozna opera vsebuje tudi dva velika baleta. Dirigent: ravnatelj Polič, režiser: prof. Sest, koreograf: Golo vin, Inscenator: inž. Franz. Premiera bo za premierski abonma. Iz Laškega — Letošnjo nogometno sezono so otvori li v nedeljo stari nogometaši, ki «o v o^tri borbi podlegli proti Celjanom z 1:4. Akora* no je takoj v začetku zabil Zadravec (Laško) prvi goi. se je kmalu pokazalo, da prežlo vodstvo v roke celjskega moštva, ki je vodilo do zaključka tekme in doseglo gor nji rezultat. Iz Radeč — Prijateljska nogometna tekma. Na binkostno nedelje ob K& popoldne bo na nogometnem ierisftu SK Radeče prijateljska nogometna tekma med SK Kovinar Jesenice proti SK Radeče. Tekma bo zelo napeta in zanimiva SK Kovinar bo imej s seboj Številne navnjače, ki bodo dajali pogum in elan svojim rojakom za zmago. Zato ne za mudite te izredne prilike! Lepa darila obiskovalcem velesejma Val nagradnih žrebanj je zajel tudi letošnji velesejem, ki bo od 4. do 13. junija Velesejmska uprava je pripravila svojim obiskovalcem mnogo lepih daril. Srečne dobitnike bo določil žreb zadnji dan velesejma na sejmišču. Vsak obiskovalec velesejma (izv^emsi posestnike ljubljanskih permanentnih legitimacij) naj odtrga od vstopnice kupon, napiše nanj svoje ime in vrže v pripravljeno bakreno žaro. Darila daleč presegajo vrednost 75.000 din in so naslednja: 1 orehova spalnica od Zalokar ja iiz St. Vida, 1 spalnica iz vezanega lesa od Malenška iz Dravelj, 1 motorno kolo. 1 šivalni stroj in 1 kolo od tvrdke Vok. Ljubljana, 2 kuhinjski opremi, ena od Tomšiča iz Kašlja in druga od Ermana in Arharja iz St. Vida, 5 cevni radio-aparat Si erra od tvrdke Klemenčič iz Ljubljane, 1 žitočistilnik od tvrdke Stupica v Ljubljani, 1 kolo od tvrdke Suttner, 1 kolo od tvrdke Rebolj in 1 kolo od tvrdke Remec iz Ljubljane. 1 Lutzova peč, 2 brezpLačni vožnji na pa miku L razred Susak—Kotor in nazaj na ladjah Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe, 2 perzijski preprogi od tvrd ke Mekka Subotica, 1 harmonika od tvrdke Meinel & Herold, 7 dnevne počitnice na Rabu (Palače Hotel Praha), 8 dnevne počitnice v Bakru (Pension Tadejevič). 10 dnevno zdravljenje v Dobrni, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini. 1 bakren kotel za pralnico od tvrdke Kotkirke v Ljubljani, 1 otroški voziček od tvrdke Tribuna Bat jel, 1 otroški voziček od tvrdke Rebolj, 1 volneno blago za moško ob'oko od manufakture Novak, 1 lestenec od tvrdke Vršna r, Jesenice, 1 rezljan stol od KarlovSka v Ljubljani, 3 foto-aparati od tvrdke Jo Ško šmuc iz Šelenburgove ulice, 1 aparat z« vkuhavanje sadja od Kmetijske družbe, 1 šunka in 1 salama po 5 kg od tvrdke Ja-vornik iz Ljubljane, 1 elektr. stenska ura od inž. Lavriča iz Ljubljane, zaboj Kneip-pove kave in 2 zaboja rogaške slatine. Darila so razstavljena za trajanja velesejma v paviljonu »K«. Podrobne sporede vseh evropsJdJb radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota, 4. junija 10.00: Prenos otvoritve ljublj. velesejmn. — 12.00: R aziii vzorci z goi bo pravo, preskrbijo za zabavo. — 12.45: Poročila. — 13: Na/povedi. — 13.20". Razni vzorci z godbo pravo, preskrbijo za za barvo. — 14.00: Na povedi. — 18.00: Prenos promenaduega koncerta >Sloge-i izpred Nar. doma. — 18.40: 0 mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. — 19.00: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac ura. 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: VI. večer m uzi-komedijantov (pisan jrlaebeni večer). — 22.00: Napovedi, rjorožiila. — 22.15: Za vesel konec tedna (igra radii j-gka orkester). MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1._, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. «MttBliliWllltlllliliai» TRAJNO ONDULACMO 3 6-mesecno garancijo v modernih frizurah vam napravi z najnovejšim aparatom za din 60.— »Salon Merlakc, Sv. Petra 76. 1552 NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P B E S K £ B, Sv. Petra cesta 14 KUPIM POZOR! .Rabljene čevlje kupujem in prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, VoSnjakova 4. 1572 STANOVATI J A EN060BN0 STANOVANJE se odda z julijem. Orlova 19 1601 J Ljubljana. PRODAM Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek Sv. Petra cesta 18 ' I PARKETNI ODPADKI in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan šiska, tovarna parke to v, Metelkova 4, telefon št. 22-44. 1579 Krasne starinske mobili je m perzijske preproge (tepihi) zelo ugodno naprodaj. Ogled v razstavni dvorani tvrdke G. Mathian od 8.—12. in od 3.—7. ure. Tvrševa e, 12 (dvorišče). Naprodaj tudi razne starinske ori jentalske vaze, slike, ure, svetilke itd. Ogleda se pri tvrdki Eberle, juvehr. Mestni trg 17, 1604 reklamnim ne morete doseči aega oMnira, kakor ■ časopisnim oftnsom. čigar deloarog je neomejen Časopis pride v vsako niso ln govori dnevno desettlsocein iltateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevnika Je najuspešnejša investicija, Id prinese korist traeven tn XVIII. ljubljanski velesejem 4. — 13- Jtmija 1938. Darila za obiskovalce velesejma iz tuzemstva (Izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano). v vrednosti preko din 75-000.— Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v komisijonemo zapečateno žaro, M stoji ob glavnem vhodu. Dan vstopa poljuben med 4. in 13. VI. KOMISIJONELNO ŽREBANJE BO 14 VL 1938. Darila: oiehova spalnica od tov. A. Zalokar, ftt. Vid, spalnim is vezanega lesa od Malen-šek, Dravi je, motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Piaff, kolo Puch, vse od tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, radio aparat 5 cevni Sierra od Klemenčič B. Ljubljana, kuhinjska oprema od Fr. Tomšič, Kašelj, kuhinjska oprema od Erman ln Arhar, St. Vid, rJtočistilnik od Fr. Stupica, Ljubljana, 1 kolo Axo od H. Suttner, Ljubljana, kolo VVotan od S. Rebolj, Ljubljana, kolo Tajfun od O. Remec, Ljubljana, 1 peč od Rupena-Lutz, Ljubljana, Z brezplačni vožnji s parnikom Sušak—Kotor ln nazaj L razred od Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe, Z pen. preprogi od Mekka, Subotica, 1 harmonika Meinel & Heroid, Maribor, 7 dnevne počitnice na Rabo Palače Hotel Prana, 8 dnevne počitnice v Bakra Pension Tadejevič, lOdnevno zdravljenje v Dobrni, Sdnevne počitnice v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od K o tiar ke d. z o. z. Ljubljana, 1 otroški voziček od Tribuna-Batjel, Ljubljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj, Ljubljana, volneno blago na moško obleko od Manufakture Novak, Ljubljana, 1 Issssnse od Drago Višnar, Jesenice, S fotoaparati od Joško ftmnc, Ljubljana, Selenbur-gova ulica, aparat za vkuhavanje sadja od Kmetijske družbe v L Jutri Joni, 1 Sanka, 1 salama od L Javornik Ljubljana, nlnhtiIčnn atenska asa Onfkroa m Passk olje m odvi janje matic od ing. Fr. Lavrič, Ljuntjans, zaboj Kneippeve kane od Kolinske tovarne, % zaboja rogaške a tetine Oglejte si darila na velesejmu paviljon K — r 4 Stran 4 >8LOVEN8KI NARODc, patak. S. junija 1838. Stev 124 Še o krizi nase opere ic o kritikih Nadaljevanje o spisih gg. M. Lipovika in K. v ^Ljnbtjan- skem Zvonu44 in listu wl55ltt Ljubljana, 3. junija G. prof. M. LipovSek piše pogrumno dalje takole: »Nađi glasbeni zavodi med njimi tudi opera, so vselej zamerili kritikom, če so slabo pisali o njih. Opera si je lahko v svesti, da so poročila v dnevnem časopisju večji del mnogo ugodnejša in milejša, kakor zaslužijo nekatere predstave. Obzirnost poročevalcev, da ne odžene jo občinstva, meji skoro na slabost, saj hvalijo tudi tisto, o čemer bi labko diskretno molčali. Ali ni Želja, da koristimo zavodu s tem, da z neugodnimi kritikami ne odganjamo občinstva premalo utemeljena7 Ali ne vodi tako ravnanje v diletantizem čitalniske dobe?« Gosp. K. v »1554« pa pravi: Po predstavi si skoro želimo, da bi nam časopis ob tisti večerni ari ie takoj prinesel kritiko, ki bi dala duška našemu navdušenju ali razočaranju, ali nas prisilila do premišljevanja ali celo terjala, naj sd ogledamo predstavo še enkrat Zelo * želimo bolj stvarnega in ne tako čustvenega pogleda. In če že ne stvarne, potem bi hoteli čitati vsaj zanešeno; navdušeno ali pa docela odbijajočo kritiko. Samo limonad se nam noče, tistih večnih in vsestranskih prtzanesljivosti smo siti.« Po odkod izvirajo limonade in vsestranska prizanesljivost? Gosp. K. odgovarja: »Izvajalci in kritiki so zelo tesno povezani med seboj, da so ena sama velika družina. Prečesto se družita avtor, igralec ali kritik v eni osebi. Poznanstva, osebne, celo politične simpatije in včasih še usmiljenje. Finančni dob roni t je kritiku še vedno bolj pri srcu. Kritik ne zna ločiti osebnosti od stvaritve, gledabšče pa ni dovolj zrelo, da bi preneslo odgovornega kritika. . .« Tole je pa le prehud poper! Toda tudi kritikom je koža že čez in čez podplat postala in se celo takim sumničenjem samo smejejo. Odgovarjam torej čisto mir- no. Oba kritika kritikov trdita isto, da opera zamerja neugodne ocene in da naše gledališče ni zrelo, da bi preneslo brezobzirnega kritika, oba grajata, da so kritike milejše kakor predstave zaslužijo, oba podčrtavata, da je kritikom finančni uspeh predstav preveč pri srcu. Da o >dobrobitu« naše opere ni niti sledu, temveč da se otepa že dolgo z najbolj žalostno bedo, da visi strah za inkaso nad glavami uprave in vsega opernega osebja neprestano, sem povedal že v prvem članku. A da prav zato oporna uprava ne more angažirati samih res sposobnih solistov, vzdrževati dovolj velikega in odličnega orkestra in zbora ter baleta, pa opremljati zadovoljivo odra in nabavljati zmerom primernih in slogu predstav odgovarjajočih kostumov, je pač jasno. Kako naj kritiki, ki vse to vedo, zahtevajo od operne uprave, naj tega in onega, to in ono odslovi in angažira druge, res umetnike. Če z višjimi gažami zvezanih novih angažmajev ne more sklepati? Kako naj kritiki zahtevajo, naj nabavi uprava boljšo opremo in vedno nov operni (in operetni) repertoar, ko vendar vedo da ga ne more plačati, ker je izpo-cojevalnina za material in so tantieme za operno blagajno previsoke? — Kako naj kritiki zahtevajo, naj se uprava ravna po sistemu Stanislavskega in poizkuša in pripravlja vsako opero mesece in mesece tako dolgo, da bo predstava v vsaki kreaciji ih vsaki osebnosti notranje in zunanje pritirana do viška popolnosti? Ne. opera v tako majhnem mestu kakor je Ljubljana, mora producirati toliko in toliko oper in operet brez ozira na čas in pcčlo osebje brž, brž, pa če vsi živci popokajo in vsa grla omagajo. Opera mora tako delati, ker to zahtevajo ano-nentie. ker pri nas malokdo hodi dvakrat ali trikrat poslušat isto opero, ker pa godrnja vse, ako se ponavlja repertoar izpred mesecev in ker je potem — blagajna prazna. Le zmerom nov repertoar privablja naše občinstvo, le z gosti se vzdržuje zanimanje za stare obrabljene opere, le s čim večjo pestrostjo se zadrži abonente, da vztrajajo do konca sezone. Kakšnega napora zahteva tako tovarniško naglo fabriciranje repertoarja od vsega opernega osebja, mora pač g. prof. L. kot bivši korepetitor vsaj približno vedeti in ga — pravilno in pravično presojati. Da, saj se mu je že v naslednjem trenutku, komaj je zapisal, da so kritiki 9 svojo srčno dobrohotnostjo in preveliko -prizanesljivostjo sokrivi. ako se v našo opero povrne diletantizem čitalniske do- E KTFCHRKRGEK IYIaIofcaj9 be, oglasila vest, in priznal je, da dvomi o utemeljenosti svojih očitkov. »Morda je za zavod s stališča skupnega hotenja glasbenih inteligentov zares bolje, da so kritike dobrohotne«, pravi g. L v popolnem nasprotju s prejšnjimi očitki in priznava: »Blagajni zmerom grozi praznota, včasih pa zato še večja praznota na odru.« No, zdaj pa docela soglaša g. profesor, a z nama prav gotovo soglaša tudi operna uprava: Zaradi velike praznote v blagajni je včasih velika praznota tudi na odru. Le idealno vztrajnemu in požrtvovalnemu opernemu osebju se moramo zahvaliti, da ni praznote še dosti večkrat ter da ima Ljubljana sploh še opero! To je več kot dovolj utemeljevanja za dobrohotnost slučajno tudi srčno (ne le razumsko) inteligentnih kritikov. Zase — in gotovo za vse tovariše — ostro odklanjam najmanjši sum o naši poštenosti ali podtikanje korumpiranosti zaradi osebnosti, znanstva, prijateljstva ali celo politične opredeljenosti. Z nikomer nimamo zvez ali stikov, velike večine osebja ne poznamo, za politiko pa se ne pričkamo z riikomer. G. K.-u velja pač tisto: »Kakršen si sam, tako misliš o drugih.« Pa se je globoko vrezal. Tako gen-tleman ne piše! — Kakor naši akademiki pa si žele tudi naši dnevniki poročil takoj naslednji dan, ker občinstvo zahteva o kulturnih dogodkih prav tako čim prej obvestil kakor o drugih. G. K. pa si želi bolj stvarnih in manj čustvenih, navdušenih ali čisto odbijajočih kritik, odklanja limonade in večno prizanesljive. Da niso naše gledališke kritike »večno« prizanesljive, priznavata že Lipovšek in K. s tem, da pišeta prvi o »zamerah«, a drugi o ne dovoljni »zrelostic gledališke uprave in osebja, da bi prenesla »odgovornega kritika«. Ah g. K. je v stvarni zmoti, ko od dnevnakov takojšnje stvarne in take ter ne take kritike. Resna kritika o veliki glasbeni umetnini, zlasti ie o operi, v kateri sta drusnsa petje in glasba z dramo ter še z nstvaritvaini režiserja m scenografa, ni takoj sploh m nikjer nikomur mogoča. Zakaj za resno kritiko je treba, da opero resnično docela, globoko in do detajlov poznaš, da petje, glasbo, insce-narijo in režijo resnično tako dobno sliši« in vidni, da o vsem mirno sodSft ter si sodbo tako dobro zapomniš (ker v par-terni temi si ne moreš ničesar zabeležiti), da lahko naslednji dan svoje opazovanje m sodbo v lepi obliki strneš v kritiko. V gledališču bi moral kritik s svojega sedeža zasledovati in ocen jati izključno le predstavo: soliste, zbor, balet, orke- ster, režiserja, inscenstorja, garderobo in razsvetljevalo*. 2e samo te faktorje kritično dve do tri ure motriti, zahteva izrednih duševnih naporov. Lahko mi verjame g- K., da sem po operni vettki noviteti vselej izčrpan. Kajti poročevalci moramo motriti, zasledovati in takoj oce-njati vrhu vsega navođenoga še glasbo m libreto, ki sta nam — popolnoma neznana aH že davno spet pozabljena. Ne, nikar nas ne zavidajte! Katcnr se namreč ravna s kritiki pri nas, to je isključeno po gnana ostalem kulturnem svetu. Povsod vabijo operne uprave kritike na glavne operne izkušnje, jim dajejo na razpolago operne izvlečke in besedila nbret. Tako prihajajo kritiki na premiere stvarno vsestransko pripravljeni in jim je treba paziti le na izvajanje in uprizoritev ter kritično primerjati svojo iluzijo z dejstvi na sceni Pri nas vsega tega ni: nikakifa glavnih izkušenj, ne izvlečka, ne besedila. Pa tudi nikjer si tega ne moreš kupiti! Naši kritiki prihajajo na novitete prav tako nepoučeni kakor ostalo občinstvo, to je ne poanajo ne glasbe, ne dejanrja, nimajo skratka pojma, kaj bodo slišali in viden. In vendar morajo takoj naslednji dan posuti, g. K. pa še zahteva, naj so stvarni, nikar Čustveni, za božjo voljo vsaj nakar hmonadni! Ali ni čudno, da sploh kan* napišejo!? Naj le poizkusita še gjg. L. in K., ampak takisto takoj in istotateo brez priprave. Potem bosta prav gotovo skromnejša v svojih željah. Fr. G. Vznožje Golice v cvetju Jesenice, 2. junija Po dolgotrajnem mrazu, vetru in deževju smo končno vendarle dobili nekaj dokaj "lepih in solnčnih dni. Tudi gori na Planini ob vznožju ponosne Golice so planinski travniki ozeleneli in so Čisti, kakor bi bili vsak dan sveže umiti. Ko stopam tja gori po lepi planinski cesti, srečujem skupine šolskih otrok, ki s šopki narcis v rokah hite veseli in razigrani v dolino. V okolišu gostilne »Pri Jerci« se na žalost opaža, da je tega prelepega planinske-ga cvetja od leta do leta manj. Pred leti smo že na pobočju hriba Kovačevice trgali prve narcise, danes pa še v okolišu gostilne »pri Jerci« in višje gori Zamlako le redko katero dobiš. Cvetja pa v tem okolju ni toliko pregnala Šolska mladina kakor odrasli ljudje, ki trgajo narcise s čebulicami vred in jih potem v polnih vrečah in jerbasih prevažajo po državi, kjer trgujejo z njimi. svet na tisoče prijateljev prirode in raznih delov nase lepe domovine, tudi iz tujine. Med tednom se proti vrhu Golice vzpenjajo vefike skupine šolske mladine, ki v družbi svojih učiteljev uživajo krasote naših gora. Ob nedeljah in praznikih pa se gori po planinski cesti vale goste trume odraslih, ki se kmalu porazgube po zelenih tratah in skritih dolinicah. V zgodnjih dopoldanskih urah, pa je okrog obeh goli ških koč vse polno mladega sveta, ki ob zvokih harmonik, cd ter in kitar prepeva in vriska, da se sliši daleč naokrog. Toda više gori in vstran od potov in cest je narcis še vedno dovolj. Onstran potoka Jeseni ca na Plavškem Rovtu so cele poljane bele od samih narcis. Čim višje gori greš, tem več je tega krasnega planinskega cvetja, ki posebno na sončnih holmih s starodavnimi jeseni in visokimi macesni, s cvetočimi jablanami in Čreš-njami tvori nepopisno lepo sliko. Planinski travniki, posejani z belim cvetjem, se razpenjajo više gori preko velike Metnove in Betelove domačije do gozdnatih predelov Rožce in Golice. Konec maja in v prvi polovici junija, bodo tudi gola I pobočja zelene Golice posejana z belim ■ cvetjem, ki bo privabilo v ta lepi gorski Narodi v restavraciji Lastnik neke velike pariške restavracije, kamor zahaja mnogo tujcev, je sestavil zanimivo karakteristiko narodov v restavraciji. Francozi: Gospod proučuje jed Hm" ust sam, predlaga dami in naroča, pri tem se pa ravna po njenih željah. Med jedjo se tiho zabava z njo. Angleži: Odlikujejo se že s tem, kako si znajo poiskati uajttdobnajše mesto. Gospod naroča. On tudi razdeli jedila. Oba sedita pri jedi zeV> dolgo. Američani: Dama naroča številna jedila in velike porcije, na krožnik si pa naloži malo, a vse, kar ostane, pripada gospodu. Nemci: Oba naročata, jesta pa ločeno. Avstrijci: Gospod in dama temeljito pregledata skupaj jedilni list. Rezultat je skoraj vedno isti. da si naročita eno porcijo z dvema priboroma. Diskusija o pravilni izberi traja še med jedjo in celo po jedi pri orni kavi. Italijani: Izražajo svoje želje po dveh jedilnih listih, izbirajo zelo hitro in dajejo prednost italijanskim jedilom, s tujimi deli-katesami pa ne delajo eksperimentov Jedo hitro med živahnimi pomeoki, so zelo skrbni pri izberi pijač in naglasa jo, da mora biti kava vedno dobra. Švedi: Gospod vzame jedilni last in ga izroči dama. Dama izbere in naroči zase pri plačilnem. Potem naroči gospod zase. Med jedjo ne spregovorita skoraj nobene tesede, komaj da se tudi pogledata. Madžari: Gospod poišče mesto, s katerega se vidi po možnosti vsa restavracija. Potem prečita svoji spremi jevsulk i jedilni list in ne izpusti nobene jedi, pri tem pa neprestano opazuje damo, kako se vede. Potem naroči tiste jedi, pri katerih so zažarele njene oči Razen tega naroči kako malen- kost, ki jo isti sam. Cim naroči jed, poljubi dami roko, potem pa oba nestrpno čakata, kdaj bo natakar prinesel jed. Poljaki: Gospod pokliče natakarja in mu naroči, naj poklice Šefa. Z njim stopi v stran ki mu skrivaj pove, ka] se bo godilo dalje. Dami ne reče noti besede, tudi Če ga prosi, da bi smela izraziti svoje želje pri izberi jedi, ker je njegov največji užitek damo presenetiti. Spor med dvema poročevalkama Med dvema ženama, ki se je njuno junaštvo izkazalo na abesinskem bojišču in bik> priznano tudi po poveljstvu armad ter odlikovano, se je vnel v miroljubnem Parizu tako hud boj, da sta prišli pred civilno sodišče seinskega departementa. Paula Herfortova, ki je kot dopisnica >Intrasi-geanta< prisostvovala vsemu abesinskemu pohodu in se pozneje udeležila tudi osvajanja Bilbaa, je pred sodiščem napovedala vojno drugi vojni poročevalki Mariji Edith Bonneuilovi. Le-ta se je udeležila vojne v Abesiniji z vojsko maršala Badoglia. O tem je napisala zanimivo knjigo, ki jo njen založnik priporoča s širokim rdečim reklamnim pasom z napisom: »Čudovite pustolovščine edine ženske, ki se je udeležila vse abesinske vojne«. To priporočilo pa smatra Paula Herfortova samo za relativno in škodljivo njenim interesom, ker namerava v kratkem sama izdati knjigo svojih doživljajev med vojno v Abesiniji. Svojo tožbo utemeljuje s 120 izjavami vojnih poročevalcev vseh narodov. Tožiteljica je bila namreč v vojski maršala Grazianija in prisostvovala je tudi združenju obeh armad, a 2. juni.'a 1936 jo je maršal Graz ar.i odlikoval z& hrabrost z italijanskim volni m križcem. Zato seveda ne more mirno gledati, kako se šopiri in baha druga vojna poročevalka oe.V da je edina ženska na s^-rtn k: s? je udeležila vojne v Abes n ji. EkHišCe je in-e!o mnogo preglavic, predno ie pr*pr*čalo oi-e poročevalki, da je bilo nujno (Wto v Abesiniji povsem enakovre nrv Končno sta se pobotali tako. da bo dala Benh*uflovt odstraniti iz svoje knjige rdeč r«" lamin pas in plačala neznatno, sptio Termalno odškodnino svoji nasprotnici. VVolfram — kovina smrti Pot do reke Salue v Burmi je posuta z okostnjaki iskalcev te dragocene kovine Kdor bo prečrtal v kemiji podatke o volframu, bo razočaran. — Ne posebno redka kovina . .. poveča trdoto y kla . . . rabi se v mdustriji električnih žarnic. Se nekaj kemičnih formul in to je vse, kar nam pove kemija o tej kovini. In vendar je wolfram kovina smrti v najožjem pomenu besede. Seveda, kaj je kemiku do tega, da mora sto in sto ljudi na zemlji izgubiti življenje v lovu za walfranacna in da si belijo inženirji glave .kaj bo, ko te kovine ne bo več na zemlji. Kdor bi našel to kovino v večji množini, bi bil za vse življenje preskrbljen. rsampa — čuvar wolframa Plemenite kovine nahajamo večinoma v krajih, kjer lahko človek od vročine in žeje umre Dragulji leže v pustinjah ali v krajah, okuženih po tropični mrzlici. Wol-fram pa nahajamo v džunglah Burme ali v pustinjah Južne Kalifornije. Po cele dne-Ve in tedne hodijo iskalci skozi džungle Burme. Globoko v ć&unglL, fjvm nekje ob reki Salue, se baje dobi wolfram v velikih množinah. Postransko je vprašanje, kaiko spraviti ga iz džungle .glavno J^- da ga ljudje najdejo. Potem se bo že dobil denar za zgraditev cest in prometnih sredstev. Za wolf ram namreč nd nobena žrtev prevelika. Cez dan omaguješ v džungli od strašne vročine .ponoči te pa zebe. Toda iskalci wolframa morajo naprej, vedno naprej. Pot dO reke Salue je tlakovana z okostnjaki umrlih iskalcev. Koga zanima to? Industrija potrebuje wolfram. Neslišno se plazi za iskalci jelen džungle — tsampa, orjak z oguomnim rogovjem ^rfcrađnejšim od tigra in kobre skupaj. In zvit, zahrbten kakor roparski morilec. Burmanci trdijo, da je bog napravil iz bsampe čuvarja wolframa. Tridesetkrat na dan se razbeži karavana domačinov, če se oglasi tsampa. Pogosto Se zateko ljudje v močvirja, če se hočejo rešiti pred tsamipo. Koliko jih že leži v močvirjih in ribnikih Burme! Mifijoni v močvirjih Neki iskalec je našel wolfram pri Sa-jjuenju. ali Salweenu vprav ko se je svetovna industrija sUno razburjala, da je wol-frama premalo. In tedaj so se napotiti od vseh strani pustolovci proti Sa±weerax. Sami pustolovci. Eni so prihajali z Mandator ye. drugi od vzhoda. Zbralo se jih je blizu 3.000 Toda samo 20 jih je prispelo do ; Salweena, vsi drugi so T7gtnrfT1 v džungii. Več sto jih je pokončal divji jelen taam- ! pa ali pa strupene kače odnosno tigri, mnoge je pa tudi pobrala tropična mrzlica. Slednjič je dosegla peščica iskalcev dragocene kovine Salvveen. Nekaj kuMjev Je tam z > delalo, komaj so se še držaJi na j nogah. Skoraj polovica jih ima kolero in ti okužijo ves okraj. Tropični kraji ne poznajo higijene. Tu nahajamo woifram v pesku. Toda ove tretjini irudonoanega peska težita pod vodo, a v vodi preži na človeka trondčna mrahca. Treba je zemljo najprej izsušiti. Končno je vse suho. 4.000 ljudi dela v Salweenu in vsak mesec jih umre 500 do 600. Toda na njihovo mesto prihajajo novi. Dan za dnem stoje kuli ji do koten v okuženi vodi in delajo. Nikogar ne silijo delati. Čemu tudi? Neprestano prihajajo novi pustolovci in če jim je sreča naklonjena, pribite od nekod gospodarji, pogledajo in 300.000 dolarjev izpr^tneni lastnika. Ubogi iskalci wolframa pa nimajo od tega nič. Dve leti dela v Salv/eenu in življenje nima nobene vrednosti. V Južni Ka- liforniji ni nič lepega; malega raja. ki so si ga uredile filmsk-. zvezde za d* nar. film ljubečega občinstva vsaga sveta, ne smemo računati. To je majčkena oaza sredi pustinje, a v pustinji je wolfrarn. Dva dni se moraš peljati z vlakom in peljš Se tudi skozi izumrle mesto, ki je imelo nekoč 80.000 prebivalcev, zdaj pa žive v njem samo podgane. Pelješ se tudi mimo dveh jezor. potem je pa zopet pustinja. Tako prideš do Puruače-Ra^chi. To je najčTidovitejši kraj ra sveta. Na kraju pustinje Mohave Okrog in okrog je 7.000 grobov in pri vsakem imenu mrliča je pripisano, da je umrl od žeje. V bližini je pa jezero s kristalno čisto vodo. Toda te vode ljudje ne morejo piti. V nji je namreč toliko arzena, da v eni uri ubije človeka. In kraj tega jez ira v najbolj divji pustinji leži vvol-frarn. Tu so najbogatejše žile Sulfl mm Zaenkrat ga še ne pridobivajo v velikem obsegu. Ti milijoni naravnega bogastva leže na kraju pustinje Mohave. Hollywood izdeluje tu svoje filme iz življenja p usti -nje. Ljudje eakajo tu na svojo srečo, milijone imajo in vendar Sq siromasnejši od b«račev. Nobem berač bi ne zamenjal z njimi, če bi vedel, kako preži na nje srni rt noč in dan Dr. Aljehin — Flohr Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin m mojster Flohr sta bila v ponedeljek pri praškem županu dr. Zenklu. Predstavila sta mu predsednika osrednjega društva češkoslovaških šahistov mini-sterialnega svetnika Peniika. V pogovoru je pokazal dr. Zehki veliko zaru-roanjc za napovedano borbo za svetovno prvenstvo in obljubil je vso podporo organizatorjem te važne šahovske prireditve. Po 10 dnevnih pogajanjih je bila v ponedeljek zvečer podpisana pogodba o prireditvi tekme med dr. Aljehmom in Flohrom za svetovno prvenstvo. Šahovska mojstra se s pop rime ta prihodnje leto jeseni v raznih mestih Češkoslovaške. Finančna in športna prireditev tekme se ujemata s pogoji prve borbe med dr. Aljehinom in dr. Euwejem. Pogodbo so podpisali dr. Aljehin, Flohr in Penižka. Podpis pogodbe je bil posnet za film. Kot priča pri podpisovanju pogodbe je prisostvoval naš šahovski mojster dr. Milan Vidmar. 39 ROMAN otok gobauceu Mož se je prikazal zdaj ves na pragu. Pamela Je spoznala da je to živ človek, domačin. Počasi se ji je bližal, stopajoč lahno na bosa stopala. Umaknila se je na rob postelje, ne da bi odvrnila pogled od njegove postave. Zdaj je bil že sredi izbe in gledal jo je. Še en korak. Tinariivirijeva noga je stopila komaj dober palec daleč od razdraženega pajka. Skrčil se je na svojih kratkih, toda močnih nožicah in naenkrat se je pognal naprej. Padel je na Tinanivirijevo nogo in se zagrizel v njo. Tinaniviri je zastokal in odskočil. Pajek je zlezel vise in ugriznil znova. Pamela je videla vse, kako se vse njegovo ostudno telo stresa v krvoločnem drgetanju, kako naporno in z vso silo spušča v rane strupeno slino. Tinaniviri se je počasi sesedel. Ni poskusil otresti se pajka. Zrl je nepremično na njegovo drgeta-jočo glavo in počasi ga je dregnil s prstom. To je vzpodbudilo pajka k novim napadom. Potem se je pa jel Tinaniviri blazno smejati. Vstal je, se otrese! pajka in stopil k vratom. Zakro-hotal se je divje v noč in planil ven. Pamela je slišala, kako naglo beži po stopnicah, potem so se pa zaloputnila vrata in zavladala je tišina. Kar se je začulo in močvirja novo hehetanje. — Hau ... hauuuu ... ^t Pamela je bila napol mrtva od groze. Iz močvirja se je začul strahoten krik od nepopisnih bolečin, potem pa divje renčanje psa. Končno je vse utihnilo. Tišina je vladala pet, deset minut. Pred zaprtimi vrati je zdaj renčal pes. Renčal je proseče, potem je pa jel boječe cviliti. Pamela se je šele tedaj zavedla, da je bil to glas — Nikie. Omedlela je. XIV. Trije potepuhi se tiste noči niso naspali. Napol porušena kolniea, spadajoča k Raimovi vili, je bila poplavljena takoj po prvem nalivu in prva je pomolila nos iz široke Petrove suknje Nikie. Potem je pa ostro povohala in planila v viharno noč. Sketch se je prebudil, zaklel in topo pogledal za njo. — Da se ti le hoče begati v nalivu, — je zamr-mral zaspano in se obrnil na drugo stran. Podprl si je glavo z roko in se zopet dvignil, pretegujoč ude. Suknjič je ba moker. Dregnil je po vrsti speče tovariše. — Vstanite, voda Peter je zaklel in urno segel pod glavo. Segel je naravnost v potoček, ki je tekel od vrat in izginjal v nasprotni smeri. Stresel se je liki pudel in vstal. Obenem je potegnil premočeno suknjo izpod ostalih dveh, ki sta se prebudila v vodi. Potem so vsi trije stali naslonjeni na steno in si prižgali pipe. Ta kot je bil suh samo nekaj trenutkov. Kmalu je padla s strehe prva kaplja in se razpršila na Sketchevi roki. Za njo druga. Sketch se ni umaknil, toda stopil je naravnost pod curek vode. Z njegovimi tovariši se je zgodilo isto. —Kje imaš pa Nikie? — je vprašal čez nekaj časa eden izmed njih. Sketch se je šele tedaj spomnil, da se je pognala Nikie kakor divja v viharno noč. — Zunaj — je odgovoril in tedaj se mu je zazdelo to čudno. Nikie vendar ni imela navade tekati sama od sebe po nalivu. Zlasti ne v zadnjem času, odkar se je bila sprijaznila s tem Kernovim dekletom. Pomehkužila se je bila. Njeno današnje početje je bilo nerazumljivo. — Moralo se je nekaj zgoditi, — je pripoinrifl misleč na poslopje DHPG ali bolje rečeno na Pa-melo. Zadrhte! je. — Morali bi se preseliti kam, kjer strop ne pušča, — je menil Peter in potegnil na vso moč dim iz pipe. Zaman — nekaj kapljic je bilo padlo na tleči tobak, zaprasketalo je in pipa se je ohladila. — Morali bi se... Mož ni izgovoril svojih misli. Nekje v daljavi se je začul glas, nejasen in tih, vendar je pa prodrl skozi vihar. Možje so napeli sluh. In zopet se je začulo. Zdaj se je slišalo ostreje, ker je bil za hip vihar utihnil. — To je Nikie! In na luno ne tuli, ker je oblačno, je dejal Sketch in odprl vrata. Od kod? Znova so prisluhnili in kmalu se je začulo pasje cvilenje v tretje. — Iz močvirja — je vzdihnil Sketch. Nobena beseda več ni bila potrebna. Potepuhi so molče planili v temo, ne da bi se zmenili za naliv, v katerem so bili takoj premočeni do kože. Hiteti ni bilo mogoče. Sketch jih je vodil, večkrat mu je spodrsnilo, padel je in vsak korak je pomenil napor. Noge so se udirale v blato, ki se je bilo razlilo po stezi, vodeči od damba-klutuka. Pasje cvilenje se ni več slišalo in vendar Sketch ni izpremenil smeri. To je bil instinkt — nekaj se je bilo zgodilo v Berggriefovem domu. Svoje tovariše je pustil zadaj, šepasti Peter je nekje padel in ni se mu hotelo vstajati. Druga dva sta stala in čakala, ali se ne bodo začuli od spredaj Sketchevi klici. Nekdo se je v temi hehetal. To je bilo blazno hehetanje in Sketchu se je ustavila kri v žilah. Potem se je jelo hehetanje stopnjevati. Slišalo se je res iz Berggriefovega doma. m inseratni dal lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani