FsStniua piarma t gotorint.	Posamezna	Številka	Din	1*~
ŠTF/V. 43.	v	LJUBLJANI,	sreda,	22.	februarja	1928.	T	Fto	V.
irliajn vsak dan opoldne, izvzem31 nedelje in praznike.
HeaeSna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—,
Neodvisen političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu*
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu šiev, 13.633*
Volitve ali stara vlads.
Beograd, 22. februarja. Ko so v političnih krogih v glavnem zvedeli za besedilo pisma, ki ga je poslala seljaško-demokralska koalicija Marinkoviču, i. j. da Radič in Pribičevič nočela vstopiti v vlado Voje Marinkoviča in da odklanjata s iem nadalnje razgovore, je bilo splošno konslalirano, da je Marinkovi-čeva misija končana in da je samo vprašanje nekoliko ur, kdaj bo Marinkovič vrnil svoj mandat.
Vladni krogi, ki so, kakor se zdi, najbolj poučeni s situacijo, mislijo, da se bo, preden dobi zopet Vukičevič mandat, poskušala koncentracija z osebo izven parlamenta, celo morda s kakim generalom, kakor sta Radič in Pribičevič predlagala. Ako ta oseba ne bi uspela, da sesiavi koncentracijsko vlado, potem ne preostaja nič drugega, kakor da se pojde na volitve ali pa da se sestavi kakršnakoli delovna vlada, ki naj bi sprejela proračun. Neki minister je izjavil prepričanje, da bo končno dobil Vukičevič mandat in da se bo sestavila laka vlada, za kakršno se je sporazumel z Davidovičem in ki jo je Davidovič v zadnjem hipu zaigral s tem, da je zahteval, da se napravi še enkrat poskus s seljaško-demokratsko koalicijo.
Politični krogi si sedaj ko so zaznali za to pismo, slavljajo vprašanje, kar kšen bo izhod iz sedanje situacije. Mno-
go se govori o volitvah, a v tem slučaju prihaja na površje vprašanje, kdo naj vodi te volitve.
Ob 7. sfa dr. Korošec in dr. Spaho odšla v predsednišivo radikalnega kluba, kjer ju je pričakoval Vukičevič. Na tej konferenci se je razpravljalo o situaciji, ki je nastala sedaj, ko je zavzela seljaško - demokratska koalicija tako stališče proti Marinkovičev! koncenlra-cijski vladi.
VUKIČEVIČ DOBI ZOPET MANDAT?
Beograd, 22. februarja. Od 9. do 9. in pol je bil sprejet v avdienco Angjelino-vič, ki po odhodu z dvora ni hotel dati novinarjem nikakih informacij. Ob 10. je bil pozvan na dvor Vukičevič, ki se je pripeljal z navadnim avtotaksom. Njegova avdienca je trajala do 11. Ko je odhajal, je rekel: »Nisem dobil ni-kakega mandata, ker ga Marinkovič še ni vrnil.« Na pripombo novinarjev, da je Marinkovič vrnil mandat, je Vukičevič odgovoril: »)az vem, da ga ni. Nato se je odpeljal domu.
STARA VLADA BO OBNOVLJENA.
Beograd, 22. februarja. Kakor se do-znava, je sinočnja avdienca Vdje Vu-kičeviča bila v zvezi s poskusom, da pride do sestave stare koalicije pod vodstvom Vukičeviča, ker je poskus za sestavo koncentracije propadel.
Marinkovič vrnil mandat.
SELJAŠKA DEMOKRACIJA ODKLONILA VSTOP V MARINKOVIČEVO
VLADO.
Nestrankarska vlada.
Končno so spoznali tudi naši eamo strankarstvu živeči politični voditelji, da jp koncentracijska vlada nemogoča, ker f«č ni mogoče premagati osebnih in artrankarskih nasprotij naših parlamen-fcreev. In tako se je pojavil predlog o nestrankarski vladi.
Nobenega dvoma ni, da bi resnična nestrankarska vlada bila edina rešitev iz •edanje krize, ravno tako pa je tudi brez 4voma, da je trenotno nestrankarska Klada ravno tako nemogoča, ko koncentracijska in zlasti še, če je zamišljena tako, kakor jo propagirata oba šefa selja-/fke demokracijo.
Ta dva naša zgovorna politika si nam-ieč predstavljata nestrankarsko vlado ta-£o, da bi bil samo šef nestrankar, dočim bi bila vsa ministrstva v rokah strankar-jev. Po tem več ko naivnem mnenju naj bi imel predsednik vlade samo to dolžit ost, da bi kril čisto strankarske apetite etrank, dejansko pa bi on sam ostal brez »oči. Dal bi strankam, ki so že davno aaigrale svoj dober glas, lepo firmo, da hi mogle te pod nestrankarsko firmo uganjati svoje stare partizanske čednosti.
To pa ni nobena nestrankarska vlada tn taka vlada ne more prinesti nobenega zboljšanja, še manj pa spremeniti režima. To more storiti le resnična nestrankarska vlada, to je vlada, v kateri so sami nestrankarji, ne pa da samo predsednik paradira kot nestrankar.
Kjer je upravni aparat dober, je tudi *ilno lahko ustvariti tako nestrankarsko vlado, ki je običajno sestavljena le >z uradnikov. Pri nas pa je taka vlada absolutno nemogoča, ker je upravni aparat slab in ker je naše višje ministerial-no uradni št vo le prepotrebno parlamentarne kontrole. Lepe razmere bi nastale, 3e bi razni načelniki v ministrstvih na-krat imeli še ministrsko moč. Naša uprava bi nujno in hipoma padla še za stopnjo nižje.
Ker je torej pri nas uradniška nestrankarska vlada nemogoča, bi mogli ustvariti nestrankarsko vlado le gospodarski krogi. Odkrito treba priznati, da bi bila taka vlada v mnogih ozirih tudi najboljša in sigurna pot k zboljšanju. Nihče ne pozna tako dobro vseh vzrokov, ki ovirajo naše gospodarstvo, ko gospodarski krogi. Nihče tudd ni tako interesiran na odpravi teh nedostatkov, ko naši pri-vredniki. Pa tudi napake naše uprave so gospodarskim krogom najbolj znane.
Poleg tega pa razpolagajo gospodarski krogi z realno materielno silo, da bi imela njih vlada tudi avtoriteto, ker se ministru iz gospodarskih krogov ni treba bati strankarskih šefov, dočim bi se marsikak uradniški minister bal maščevanja strankarskih šefov.
Vendar ima pa tudi nestrankarska vlada iz gospodarskih krogov svoje velike težave. Predvsem, ali imajo gospodarski krogi sploh to voljo, da prevzamejo to odgovornost? Ali so pa na njo tudi pripravljeni? In kar je glavno: Ali je tu sigurnost, da ne bi tudi njih premotila moč?
Končno bi mogli sestaviti nestrankarsko vlado tudi vojaški krogi. Mislimo pa, da bi bil ta eksperiment najbolj nevaren in sicer tako za državo ko za vojsko samo. Nakrat bi bila naša vojska potegnjena v politično debato in njen visoki ugled bi padel. In dobiček? Tega bi zaman iskali.
PotTebna je Jugoslaviji nestrankarska vlada, ali žal je neizvedljiva in mora ostati tako dolgo, dokler se volivci sami ne otresejo strankarstva. Volivci, ki so sužnji strankarstva in najbolj praznih gesel, tudi ne morejo dobiti druge ko samo strankarsko vlade.
Zato pa je tudi smešno misliti, da bo
Beograd, 22. februarja. Sinoči se je vršila seja seljaško - demokratske koalicije, na kateri je bilo sporočeno, da je dobil Marinkovič mandat za sestavo koncentracijske vlade in pa, kako sta se Radič in Pribičevič razgovarjala z Marinkovičem. Konstatirano je bilo tudi to, da je Marinkovič izjavil, da nima pojma o nekih dopolnilnih stopnjah v davčnem zakonu in da tudi nič ne ve o zunanjem posojilu, čeprav je podpisana preliminarna pogodba. Na podlagi tega smatra seljaško-demokratska koalicija, da dr. Marinkovič nima zadostne kvalifikacije, da sestavi vlado. (Kaj si vse ne domišljujeta Radič in Pribičevič. Op. uredništva.) Pokazal je, da nima nobene volje, da bi reševal najvažnejša vprašanja, ker je izjavil, da jih niti ne pozna.
Na sinočnji seji seljaško-demokrat-ske koalicije je bilo stilizirano pismo, ki je bilo poslano Marinkoviču kot mandatarju krone. V tem pismu izjavlja seljaško-demokratska koalicija, da ga ne more podpirati pri delu za uresničenje mandata za koncentracijsko vlado.
Beograd, 22. februarja. Pavle Radič je odšel okrog pol 8. s pismom v stanovanje dr. Marinkoviča. Kakor se dozna-va od zanesljive strani, je razložil Pavle Radič Marinkoviču najprej pogoje seljaško-demokratske koalicije za vstop v vlado. Ako bi Marinkovič odklonil te pogoje, šele nato bi imel Pavle Radič izročiti pismo, v katerem seljaško-demokratska koalicija odklanja vsak nadaljnji razgovor.
MARINKOVIČ ODKLONIL NERESNE
POGOJE SD.
Beograd, 22. februarja. Doznava se, da je Marinkovič v razgovoru z Vukiče-
kar čez noč vse bolje. Ne, dokler ne m-čno volivci reforme pri sebi, bo ostalo vse pri starem in preživljali bomo So mnogo bolj neplodne krize, kakor pa je sedanja.
vičem potrdil, da je odklonil pogoje Radiča in Pribičeviča o reviziji davčnega zakona in proračuna.
MARINKOVIČ JE VRNIL MANDAT.
Beograd, 22. februarja. Po prvih govorih na seji radikalnega kluba in po pismu, v katerem seljaško-demokratska koalicija odklanja sodelovanje v novi Marinkovičevi vladi, je bilo političnim krogom takoj jasno, da Marinkovič ni uspel s svojim mandatom. Zvečer se je razširila vest, da je Marinkovič vrnil mandat in so se za to okrog 9. zvečer novinarji interesirali. Marinkovič je izjavil, da je o vsem obvestil kralja in da potemtakem smatra, da je vrnil mandat.
Beograd, 22. februarja. Marinkovič se je sinoči posvetoval z večjim številom demokratskih poslancev. Pri njem so bili po vrsti Kumanudi, Šumenkovič, An-gjelinovič in Agatonovič. Angjelinovič, ki je prišel k Marinkoviču ob 8., se je ob 9. vrnil. Nato je šef kabineta ministra zunanjih poslov narekoval novinarjem tole izjavo:
Sklep kluba seljaško - demokratske koalicije temelji na neresničnem predstavljanju dejstev. Nobene od zahtev, ki sta jih sukcesivno predložila Radič in Pribičevič, nisem zavrnil, samo sem jima iz razumljivih razlogov svetoval, da naj bo formalnih zahtev čim manje in sem opozarjal na težkoče, na katere bi posamezne te zahteve naletele pri radikalih. Prosil sem ju, da to, kolikor mogoče, upoštevata. Netočno je, da sem rekel, da bo Vukičevič minister notranjih del v novi vladi in da me bo na-domestoval za časa moje odsotnosti, ker nisem vedel, da bi Vukičevič vstopil
v	mojo vlado. Na stavljeno mi vprašanje sem rekel, da ni izključeno, da Vukičevič pristane na to in da bi bil Vukičevič naravno moj zastopnik, ako bi bil najslarejši minister v kabinetu. Kar se tiče ministrstva notranjih del sem se omejil samo na to, da sem dejal, da se
bo sporazum lažje dosegel, ako se ne poslavljajo formalni pogoji. Gospoda je odšla od mene z izjavo, da se bo o vsem tem dogovorila s svojimi prijatelji in jaz sem pričakoval, da bom dobil zahteve seljaško-demokratske koalicije. Tako sem izvestil tudi Vukičeviča, ki me je prosil, da ga obvestim takoj po posvetovanju z Radičem in s Pribiče-vičem, da bi te zahteve mogel že jutri dopoldne predložiti radikalnemu klubu.
RADIKALI IN DEMOKRATI ZA MARINKOVIČEV MANDAT.
Beograd, 22. februarja. V politični situaciji so se včeraj popoldne razvijali dogodki zelo počasi. Cela situacija je v radikalnem klubu, sklep tega kluba pričakuje tudi demokratski klub, da bi potem mogel o tem vprašanju razpravljati.
Davidovič je imel sinoči več konferenc s svojimi prijatelji Popoldne je poselil Davidovič Marinkoviča. Kakor se doznava, je nastalo med Davidovičem in Marinkovičem nesoglasje v vprašanju oseb, ki naj bi vstopile v vlado, ako jo sestavi Marinkovič. Davidovič je zahteval, da določa ministre za demokratsko stranko demokratski klub, medtem ko je Marinkovič hotel, da sam postavlja te ministre. Vendar pa se je zvedelo, da bodo demokrati in tudi Davidovičevi prijatelji pristali na to, da sestavi Marinkovič koncentracijsko vlado.
Seja radikalnega kluba je bila napovedana ob 6. popoldne, toda ob tej uri se seja ni pričela. Vukičevič je bil poklican popoldne kot predsednik radikalnega kluba k Voji 'Marinkoviču, da se izjavi o tem, ali bodo vstopili radikali v koncentracijsko vlado. Ta poset je trajal od 4. do 5. Kakor se doznava. je Vukičevič izjavil, da ne more dati nikakega definitivnega odgovora, ker mora o tem odločati radikalni klub, vendar pa je Vukičevič za vsak slučaj zahteval, da zastopa radikalno stranko v ministrstvu notranjih del on sam. Bila je tudi govora o tem, da pojde Marinkovič v inozemstvo na zdravljenje, ki mu ga priporočajo zdravniki in da bi v tem času vršil Vukičevič funkcije predsednika vlade.
Kar se tiče razpoloženja v radikalnem klubu, je večina za to, da se odkloni sodelovanje v vladi, kateri bi bil na čelu Marinkovič. Ti radikali smatrajo, da je bila situacija v rokah radikalnega kluba in da jo je klub izgubil samo, ker ni hotel nič popuščati, verujejo pa, da se bo mandat zopet povrnil v roke roke radikalov, ako Marinkovič ne bo sestavil koncentracijske vlade. Po njihovem mnenju bi Perič zopet dobil mandat za sestavo koncentracijske via-de. V tem slučaju bi radikali pokazali več prijenljivosti in tako bi bilo mogoče, da Perič tako vlado tudi sestavi.
Drugi del radikalov pa pod impresijo predloga seljaško-demokratske koalicije, da bodi šef vlade izvenparlamen-tarna oseba, smatra, da ni treba ovirati akcijo Voje Marinkoviča in dovesti situacije do Ija, da bi se za vodstvo vlade moral iskati človek izven parlamenta. Ti radikali mislijo, da bi morali biti zadovoljni, ako bi v Marinkoviče-
vi	vladi mogli dobiti portfelj ministra notranjih del. Sicer pa radikali nagla-šajo, da ni treba hiteti z odločitvijo.
Vukičevič je po sestanku z Marinkovičem odšel v predsednišivo vlade, odtod pa na dvor. Istočasno je odšel tudi minister notranjih del Čeda Radovič, ki je bil v klubu z ostalimi poslanci, na dvor. Oba sta se vrnila ob 6.40 z dvora. Vukičevič ni hotel dati nobenih izjav, temveč je odšel v predsednišivo kluba, kjer je konferiral z ministri in drugimi radikali.
»Jutro" preklicuje in obžaluje.
Včerajšnje »Jutro« je priobčilo kot odgovor na naša izvajanja o neutemeljenih naps-dih »Jutra« na velikega župana članek, v katerem vse svoje trditve preklicuje z izgovorom, da je članek g. dr. A. K. slonel na napačni premisi, da ni nihče v občinskem odboru zahteval volitev po proporcu. Ker ta premisa ne drži, so seveda pogrešile tudi vse konkluzije g. dr. A. K. (Alberta Kramerja?) in so bile velika krivira za velikega župana. In nato pravi »Jutro« dobesedno to-le:
»Ker nočemo nikomur delati krivice :n nam je glavno načelo resnica (!), lojalno popravljamo pogrešno premiso in storjeno krivico ter prostovoljno preklicujemo in obžalujemo neosncvani napad na velikega župana gosp. dr. Vodopivca, v kolikor je bil ta napad posledica te premise.«
K tej »Jutrovi« izjavi pa je treba pripomniti, da je članek, s katerim se je delala krivica vel. županu, podpisal g. dr. A. K., krivico pa popravlja uredništvo »Jutra«.
Po našem skromnem mnenju pa je dolžan popraviti krivico v prvi vrsti tisti, ki ima glavno krivdo in to je avtor članka. Ali se
morebiti g. dr. A. K. Se drži pogrešne premise? In ali je res preveč zahtevano, da bi smela javnost avtentično izvedeti, kdo je ta g. dr. A. K., za katerega mora preklicavati »Jutro*.
Pa še nekaj moramo pripomniti. »Jutro« navaja v opravičilo dobre vesti pisca g. Ir. A. K., da je bil članek spisan v soboto ponoči in da ni bila ne v »Jutru«, »Slov. Narodu« in ne v »Slovencu« zabeležena zahteva za volitve po proporcu. V obtožitev dobre vesti pisca pa moramo povedati, da ni »Narodni Dnevnik« gamo zabeležil zahteve dr.-a Ravniharja, da se voli po čl. 55. obč. reda v odseke, temveč je tudi zabeležil njegov protest proti načinu volitev, kakor jih je izvedel občinski svet. S tem pa je odpadel tudi vsak izgovor za resnega politika, da ni vedel, če je kdo stavil tak predlog.
Ni pač sjutro« vse in včasih je dobro Citati tudi »Narodni Dnevnik«, da si človek prihrani blamažo. Na svetu pač ni noben politik tako visok in učen, da bi smel prezirati kak list. S prav prijetno škodoželjnostjo to kon-statiramo.
»Neumnost ali brezsrčnost."
Pod tem naslovom je objavila celjska »Nova Doba« solzav Članek, ker je celjski občinski svet sklenil da more prispevati za gla-dujoče v južnih krajih šele potem, ko se bo sam prepričal, da je tam stanje v resnici tako obupno. Namen vseh teh krokodilskih solz >Nove Dobe« je prozoren in zato smatramo za potrebno, da »Novi Dobi« in njenemu ne samo solzavemu člankarju pokvarimo malo veselje.
Res je, vsi listi, zlasti esdeesarski in radi-dičevski, pišejo na dolgo in široko, kako da razsaja glad po Bosni, Hercegovini in Dal- j maciji. Toda, kar pisarijo listi, še dolgo ui res in zlasti velja to za slavne esdeesarske in radičevske. Kakšen greh torej, če se hoče obč. svet najprej prepričati, kakšno je resnično stanje in temu primerno odrediti tudi svojo pomoč. Ali so pri »Novi Dobi« navajeni, da kar na slepo dajo!
Sklep celjskega obč. sveta je zato zelo umesten in razširiti bi ga bilo treba še v tej smeri, da morajo biti najprej podana jamstva, da bodo gladujoči denar tudi v resnici dobili. Izjava g. Dukiča, da še danes ni mogel izvedeti, kam je šlo njegovih 5000 dinarjev, še danes drži.
Da pa ni sklep obč. sveta tako neutemeljen, pa dokazujejo tudi druge stvari. Vso 1 državo in menda še ves svet bi hotel Radič reformirati, pa ne bi znal sam likvidirati lakote v svojih volivnih okrajih? Saj vozijo j tudi v Hercegovino železnice in vsak dan je ; mogoče poslati gladujočim toliko hrane, da j
mora biti v 24 urih konec vsake lakote. Stara stvar je nadalje, da je nastala vsa lakota le iz dveh vzrokov: 1. Ker odira država kmete pri nakupu tobaka in 2. ker odiraio kmeta razni oderuhi po mestih. Temu oderuštvu je treba narediti konec, pa bo takoj tudi konec lakote. Zakaj pa se to ne stori? Ali je morda kriv tega nereda celjski obč. svet?
Mesece že kriči esdeesarski in radičevski tisk o lakoti v Bosni in Dalmaciji. Naravnost nepojmljivo je za nas, da še ni te lakote konec. Kaj za vraga pa delajo: centralna in pokrajinska državna oblastva, kaj oblasti v Mo-staru, Splitu in Dubrovniku, kaj vse mestne občine v tamošnjih krajih in kaj vse slavne stranke seljačke demokracije? One naj samo kriče, drugi pa naj dajejo, ali kako si pravzaprav predstavljajo vso stvar.
Mislimo pa tudi, da bi gospodje od celjske »Nove dobe« storili mnogo bolje, če bi manj prelivali nepristnih solz, zato pa sami sepli v žep. Med celjskimi esdeesarii je zelo mnogo bogatih ljudi. Nihče ne brani tem gospodom, da dajo kar cele milijone. Kdaj bo že objavila »Nova doba« prvi seznam darovalcev za »gladujoče brate na jugu!«
Zato gospodje, kaj bi točili solze, ko pa lahko dejansko pomagate! Ali pa je vse solze rodilo le veselje, da morete udariti po nasprotnikih in zaklicati tam doli v Beogradu: Poglejte jih, kakšni so!
Pa ne bo uspeha, ker tudi že Beograd ve: kakšni ate)
Politične vesti.
—	Brezupna koncentracija. Po neuspehu St. Radiča, Davidoviča, Periča in Vukičeviča je naposled dobil še Marinkovič mandat za sostavo koncentracijske vlade, pa čeprav je bilo jasno, da tudi njegova prizadevanja ne morejo imeti U9peha. Zakaj radikalni klub je že izjavil, da je samo za koncentracijsko vlado, katere predsednik je radikal. Nobenega novega momenta ni, da bi radikalni iklub ta 6voj sklep revidiral. Zlasti pa ne, po zadnjih Radičevih izjavah in po zopetnem kolebanju g. Davidoviča. Sploh pa moramo povedati z vso odkritosrčnostjo, da so zadnji dogodki znova dokazali, da ne more prinesti koncentracijska vlada prav nobenega zboljšanja. Kadar so stranke tako razprte in sicer zaradi samih osebnih vprašanj, tedaj je vsako lojalno sodelovanje teh strank izključeno. Koncentracijska vlada bi dejansko imela le ta efekt, da bi se vsi spori, ki se sedaj re-nnjejo izven vlade, reševali potem v vladi. Kako bi pa taka vlada potem delovala, je seveda drugo vprašanje, Zato bi prihranili mnogo razburjenja in časa, če bi merodajni krogi že enkrat neslavno koncentracijo pokopali in se zadovoljili z delovno vlado, ki bi v»aj dala proračun. Da bodo po sprejemu proračuna spori oživeli s še večjo strastjo, je
itak gotovo in tedaj bodo morali spoznati tudi slepci, da so volitve edini izhod. Kaj bi si prikrivali resnico.
= Nettunske konvencije in vladna kriva. Brez vsega je jasno, da se mora vsak pošten politik, ki hoče vstopiti v koncentracijsko vlado, zavedati, da bo ena glavnih nalog koncentracijske vlade tudi rešitev Nettunskih konvencij. Kako se bo to vprašanje končno moralo rešiti, ni za nas nobenega dvoma. Če pa je kdo optimist, potem je to morda od n'ega prav lepo, ni pa lepo, če že sedaj izjavlja, kako se mora po njegovem mnenju to vprašanje rešiti. Kajti stvar je taka, da za reševanje Nettunskih konvencij mora biti merodajen samo državen razlog in da zato ne sme noben ministrski predsednik iskati v tem vprašanju svoje popularnosti. Kar bo ukazoval državni razlog, to se mora izvesti in magari, če bo treba vgrizniti v zelo trdo skorjo. Zato se je g. Radič zelo slabo priporočil za koncentracijsko vlado, ko je začel besedičiti o Nettunskih konvencijah. Čim manj gevorenja bo tu, tem bolje bo za nas.
“ Sovjeti paradirajo i radikalnim načrtom razorožitve. Ruski opazovalec pri pripravljalni razorožitveni komisiji, Boris Stein, je po nalogu sovjetske vlade izročil tajništvu Zve
ze narodov načrt razorožitvene konvencije, ki je sestavljna v smislu znanih radikalnih sovjetskih razorožitvenih predlogov. Konvencija obsega 37 s pisalnim strojem napisanih strani. Glavna zahteva konvencije je, da mora biti izvedena popolna razorožitev v štirih letih. Vse države naj takoj znižajo svoje armade za polovico, uničijo vse zaloge orožja in ustavijo vsako gradnjo bo:nih ladij in bojnih letal. V preteku štirih let morajo biti vse armade demobilizirane in vse orožje uničeno, ladjevja in letala pa uporabljena za mirne namene. Vojni proračuni bi enako morali izginiti iz vseh državnih proračunov. Po konvenciji bi bilo dovoljeno le neznatno število varstvenih čet za carinsko obrambo in pa za varstvo pred razbojniki. Vse vojake naj bi zaposlila industrija. Kontrolo nad razoreže-vanjem naj bi ivodila stalna mednarodna nad-komisija, v vseh državah pa posebno komisije, ki bi sestojala iz članov parlamenta, javnosti in delavstva. — Sovjetski predlog je prav lep in prav radi verujemo, da bodo mogli sovjeti z njim med svojimi pristaši paradirati. Toda kaj bo potem s sovjetsko ar-do, če bi postal ta projekt meso? Kdo bo potem streljal protirevoluoionarje iD kdo bo branil diktaturo proletariata, če izgine rdeča armada! Ali so to sovjetski mogotci prevda-rili?
= Zborovauje varnostnega odbora v Ženevi. Pod predsedstvom dr. Beneša se je sestal varnostni odbor, ki ima pripraviti material za razerožitveno komisijo, ki se sestane 15. marca. Zasedanja se je udeležil kot opazovalec tudi delegat sovjetske vlade, dočim ni Amerika poslala nobenega delegata. Naloga odbora je po izjavi dra Beneša, da izloči vsak predlog, ki bi bil za nekatere države nesprejemljiv in da sprejme predloge za povečanje varnosti. Najprej se naj vrši splošna debata in šele nato naj bo izvoljen uredniški o>l-ber za formulacijo predlogov. Nato so podali stališča svojih vlad angleški, nemški in japonski delegat, nakar je bila prva seja zaključena.
Nemško - italijanski odnošaji. Uvodnik »Corriere della Sera« razpravlja o nemško -italijanskih odnošajih. Kljub nemško - francoskemu sporazumu je še vedno ostala nezaupljivost, dočim ni med Italijo in Nemčijo nobene sovražnosti. Gospodarstvi obeh držav se dopolnjujeta. Južno - tirolsko vprašanje ne more biti za Nemčijo važno, ker bo sedaj za nemško politiko na dnevnem redu važnejša vprašanja. Če bi Nemčija iz sentimentalnih vzrokov povzročila radi Tirolske konflikt, bi to naredilo bolen utis. Mussolini se je izrekel ostro proti priklopitvi Avstrije k Nemčiji. Nihče pa ne more reči, če bo to stališče zavzemal vedno. Vendar pa morajo priznati tudi slepci, da Velika Nemčija nikdar ne more priznati meje na Brennerju. Vsa ta agitacija izvira le iz Bavarske in Saške in zaio je dobro, da vlada v Nemčiji Berlin. Italija ne išče nobenih profitov iz nemško - francoskih nasprotstev, noče pa nositi bremen francosko - nemškega sporazuma. Nemčija kaže napram Italiji ravnodušnost, ki nič ne obljublja in ki ne more dati rešitve. To depresijo treba premagati in potem bi bilo mogoče vprašanje italijansko - nemških odnošajev vestnejše proučiti. Italija lahko čaka, da bo Nemčija tako daleč. —
CELJSKI OBČINSKI SVET.
V	petek je bila redna seja celjskega občinskega sveta. Sejo je vodil župan dr. Goričan. Med drugim je bilo sklenjeno:
Celjski milarni ne dovoli občinski svet uporabe celjskega grba in bo občina nastopila, če milarna prepovedi ne bi upoštevala, sodno pot.
Za priklopitev celjske okoliške občine mestu Celju je zlasti delal gremij trgovcev. Sestavila se je že mešana komisija, v kateri je bil tudi bivši župan dr. Ilrašovec. Toda vsa akcija je zastala. Sedaj se za akcijo zanima tudi okrajno glavarstvo. Sklenjeno je bi-
lo,	da prične župan dr. Goričan pogajanja z županom okoliške občine za sporazumno ureditev vsega vprašanja.
Na predlog obč. 6vet. dr. VreSkota je bil proračunski proriiorij podaljšan za mesec marc.
Občinska davščina na prirastek vrednosti
pri nepremičninah se odpravi, ker nič n« vrže.
Mestna elektrarna bo zidala 6vojo palate na 6tavbišču pri »Kroni«. Ker bo vsled skorajšnje gradnje palače Ljudske posojilnice osem strank brez stanovanja, se zgrade na dvorišču hotela »Pri Kroni« zasilna stanovanja.
Od prošenj za dovolitev avto-taks je sprejeta samo prošnja g. Toplaka.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja se priključi omrežju mestne elektrarne. Kabel plača elektrarna, delo pa družba. Sprejeti so bili nadalje sklepi za izboljšanje ulične razsvetljave.
0	stanovanjski akciji občine je poročal dr. Ogrizek. Občina bo dobila posojilo pri Pokojninskem zavodu pod zelo ugodnimi pogoji.
Pri slučajnostih j« omenil g. Komavli, da odpovedujejo nekateri hišni posestniki brea pravega povoda stanovanja.
Ob 21. je nato župan zakPučil sejo, ki je znova dokazala, da skrbi občinski svet z vnemo za napredek Celja.
PRAVI IN LAŽNI PARLAMENTARIZEM
O	tem vsekakor zanimivem poglavju je razlagal beograjskim novinarjem svoje nazor« g. Svetozar Pribičevič. Po tej njegovi razlagi in po izkušnjah iz njegovega političnega življenja, se da razlika o pravem in lažnem par-,, lamentu podati tako-le:
V smislu pravega parlamentarizma so nasilne volitve, kakor jih je izvedel P. P. režim, ker je bil tedaj v vladi g. Pribičevič, v smislu lažnega parlamentarizma pa so bile manj nasilne volitve 1. 1927, ker je bil tedaj g. Pribičevič v opoziciji.
Pravi parlamentarizem je, če postane ravnokar upokojeni general predsednik vlade, lažni parlamentarizem pa je, če pride k zaprisegi minister, ki ima na sebi še generalske epolete.
Noben ' nasr.rot:e pravemu parlamentarizmu ni bila glavnjača, ko je bil g. Pribičevič notranji minister, naravnost temelj škandal-nega režima pa je glavnjača, ko ni g. Pribičevič več v vladi
Persekucije učiteljstva so bile pravi parlamentarizem, ker se danes te ne vrše, pa je zavladal lažni parlamentarizem.
In pravi parlamentarizem je bilo razveljavljenje komunističnih mandatov, razveljavljeni Radičevih mandatov, lažni parlamentarizem pa je zavladal, ko se tako razveljavljanje mandatov ni več godilo.
A tudi batinanje je bilo dokaz pravega parlamentarizma, ker pa batinanja ni več, pa smo v lažnem parlamentarizmu!
G. Pribičevič naj se gre s svojim pravim in nepravim parlamentarizmom solit!
Kratke vesti.
Indijski parlament je z večino 6 glasov sprejel predlog o bojkotu angleške indijske komisije. (Neznatna večina je od tega, ker je v indijskem parlamentu tudi mnogo Angležev.)
Vsled odpora ruskih kmetov proti sovjetskemu gospodarstvu je v Rusiji draginja silno narastla in je po mestih zopet uveden sistem racioniranja živil.
Pri volitvah v Hamburgu so dobili: soc. demokrati 60 (preje 63), nemški nacionaloi 22 (25), komunisti 27 (27), demokrati 21 (16), ljudska stranka 20 (18), centrum 2 (2), in ostale stranke 8 (9) mandatov.
Vsled volivnega boja Je prišlo v delavskem predmestju Varšave v nedeljo do krvavega boja med policijo in komunističnimi demonstranti.
Pri obfinskli volitvah na Bolgarskem je
dobila vlada 60 odstotkov glasov. Ni treba posebej povdarjati, da je vladna zmaga bila mogoča le vsled neverjetnega nasilja nad opozicijo, zlasti zemljedelci.
ODTOD VSA KOLOBOCIJA.
V slavnem sjutru« čitamo debelo natiskan naslov, da imata gg. Radič in Pribičevič odločilen vpliv na razvoj vladne krize.
Za senzacionalno odkritje smo »Jutru« iz srca hvaležni ker sedaj vsaj vemo, odkod izhaja — vsa kolobocija v sedanji vladni krizi.
Ivan Hribar:
38
MOJI SPOMINL
Od 1653. do 1910. leto.
Slovenska manjšina v občinskem svetu borila se je proti samovolji nemškutarske .večine vedno brezuspešno; le semtertje je zmagala s kakim predlogom manjše važnosti. Hud boj se je v občinskem svetu vnel takrat, ko je Dežman zasnoval obligatne tablice s številkami hiš in imeni ulic. Slovenska narodna manjšina se je temu predlogu na vse načine upirala in sicer zato, ker je dobro vedela, da hišne tablice, na katerih bodo nemški napisi na prvem mestu, pomenijo žaljenje za veliko večino mestnega prebivalstva, obenem pa, da še povzdignejo nemški značaj našega mesta. Tudi je slovenska narodna manjšina čutila, da bo take tablice potem prav težko odstraniti. Boj, zaradi teh tablic v občinskem svetu — v prvi vrsti bojevnikov so stali občinski svetniki: dr. Valentin Zarnik, Josip Jurčič, dr. Karel Bleiweis in Josip Regali — razburjal je vso Ljubljano ter je mnogo pripomogel, da so se širji sloji začeli živahneje zavedati naloge, da je njihova dolžnost iztrgati ljubljansko občinsko upravo iz rok njenih nemškutarskih tutorjev. Izmed slovenskih občinskih svetnikov tedanje dobe je posebno omeniti mizarskega mojstra Josipa R e g a 1 i j a , ki je imel jako veliko poguma in prav nabrušen jezik. Tudi mu je bila dana precejšnja doza zdravega humorja. Vsled tega je izzval v občinskem svetu večkrat veliko veselost, kadar se je spravil nad nemškutarsko večino. Govoril je pa v vsaki seji po nekolikokrat. Regali je tudi
bil, kateri je po mestu, hodeč od gostilnice do gostilnice in obiskujoč volilca za volilcem, pripravljal boj za naskok nemškutarske trdnjave na magistratu.
i
Josip Regali.
Leta 1882 odločil se je narodni volilni odbor, da z vso vehemenco poseže v volilni boj. Dr. Valentin Zarnik, ki je, odkar je vstopil v občinski svet, vodil pl o vensko narodno manjšino ter je vsled svojih izrednih govorniških zmožnosti in vsled poguma, ki ga je navdajal v vsej borbi z nemškutarijo, prizadejal nem-škutarskl večini marsikako bridko uro. Stopil jo na čelo narodnemu centralnemu volilnemu odboru in leta je pričel boj s krilatico ministrskega predsednika
grofa Taaffeja, da so Nemci »fakcijozna opozicija«. To je bila poleg narodnostnega momenta glavna napoved; nica za volilne agitatorje in se je proti nemški večini občinskega sveta dala tudi prav dobro izrabljati. 2e mesece pred dopolnilnimi volitvami leta 1882. shajal se je narodni agitacijski odbor pod predsedstvom dr. Zarnikovim ter je prerešetaval volilni imenik, ki mu ga je bil preskrbel občinski svetnik Regali. Vsakega nezanesljivega volilca je ta odbor pridelil enemu izmed agitatorjev. Pri agitacijskih shodih je imel poleg dr. Zarnika vedno prvo besedo Regali. Le-temu so pa doktorji hudo v želodcu ležali. Neprenehoma je s svojo nosljajočo govorico zabavljal čeznje in to večinoma na tak način, da so se mu vsi smejali in da tudi predsednik Zarnik tega ni smatral za resno. Ko je pa ob priliki postavljanja kandidatov začel Regali z vso resnostjo govorili, da se ne sme nobenega »dohtarja« kandidirati, vsekal je dr. Zarnik z debelo svojo palico po mizi ter zarohnel nad njim: »Regali, ti prekleta duša, zdaj imam tega pa že dovolj! Kaj misliš, da sem svojo doktorsko diplomo ukradel? Ce ne vtakneš koj jezik za zobe, ti dam brco, da jo boš pomnil!« Regali je obmolknil in bil ves večer tiho; dr. Zarnik pa mi je, ko smo zborovanje končali, dejal: »Vidite, pospod Hribar, takole se mora proti takim ljudem nastopati. L'>va se ukroti samo z železno štango.« M >ral som se tem opombam od srca smejati. Nastop Zarnikov pa na Pegalra vendar ni uplival bogvekaj, kajti ('a^iravno sta se med kan-didato sprejela dva doktorja, je vendar Pegati slej-koprej imel doktorje na piki ter je za' avl;a’ nanje prav do konca svojega življenja.	(Daljf	prihodnjič.)
Dnevne vesti.
— Zračni promet med Beogradom in Zagrebom funkcionira normalno. Pripeti se, da «so vsa mesta zasedena.
— Kredit za ureditev zagrebškega aerodroma. Ministrstvo vojske in mornarice je odobril kredit 720.000 Din za ureditev zagrebškega aerodroma.
— Subvencije parobrodniškim družbam. Zastopniki naših pomorskih parobrodniških družb so zahteval v očigled občutni krizi, v kateri se nahajajo parobrodniške družbe od prometnega ministra, da naj se jim v novem proračunu subvencija za 7 milijonov 50.000 Din zviša.
— Inozemski kapital namerava graditi v Dalmaciji hotele. Te dni se je mudil v Dubrovniku zastopnik nekega inozemskega konzorcija, ki se zanima za gradnjo velikega modernega hotela v Dubrovniku.
— Stalni odbor Kongresa pravnikov Kraljevine SHS je imel svojo sejo v Zagrebu dne 19 .t. m. v poslopju nove borze. Začetkom se je spominjal smrti bivših zaslužnih odbornikov dr. Ladislava Poliča (Zagreb) in dr. Janka Babnika (Ljubljana). Sledeča razpravljanja so veljala aktualnim vprašanjem bodočega kongresa. Soglasno je bilo sklenjeno, da se priredi IV. kongres v Skoplju v času med 21. in 27. septembrom. Prijave se tfopuščajo do 15. avgusta 1928 in jih je nasloviti na društva kjer so kongresni udeležniki včlanjeni. Na kongresu se izvede najprvo flvečanostni del, ki bo obsegal spričo obhajanja desetletnice naše osvoboditve na historičnih tleh bivše Dušanove prestolnice dvo-je. svečanih predavanj o tem vladarju stare j Srbije. Predmeti strokovnega dela kongre- ; sa ee.bodo tikali problemov agrarnega, m;>- I nopolnega, avtorskega, kazenskega in pomorsko - rečnega prava. Referenti se bodo naprosili v kratkem. Spomenica z referati in konreferati izide okoli 1. avgusta t. 1. Pri prijavi je zanjo plačati poleg kongresnine še znesek 25 Din. Za izlete v okolici Skoplja poskrbi skopljanski komite. Za oddaljenejše kraje bodo kongresnim udeležnikom postavljeni posebni vlaki s cenami, ki bodo znižane izpod doslej običajne višine. Slovenske pravnike sta zastopala na seji gg. univ. profesor dr, Dolenc in sodni svetnik dr. Sajovic, erbsko gg. dr. Jankovič in Filipovič, hrvatske pa gg. dr. Verona, dr. Mogan, dr. Politeo. Izpopolnitev odbora vsled smrti dr. Poliča .se izvrši po želji hrvatskih pravnikov.
— Učiteljski kongres. Ta teden se vrši plenarna seja izvršilnega odbora Udruženja jugoslovenskih učiteljev. Na seji se določi kraj, čas in dnevni red letošnjega učiteljskega kongresa.
— Pomanjkanje drobiža. Zelo občutno je pomanjkanje 25 parskega drobiža, ki je baje nekje v velikih množinah Spravljen, a se ne izda Kupna moč dinarja je zelo porasla in ni se več bati, da bi bila vrednost izdelka večja nego njegova kupna moč. To pomanjkanje pa je tudi naravnost škodljivo, ker se ulomki, kii so pod 50 par, na državnih in privatnih blagajnah kratkomalo zaokrožijo, ikar je neupravičeno odtegovanje osebne lastnine! To škodo občutijo posebno naši industrijami in obrtniki. Prosimo ravnateljstvo Narodne banke in gospoda tinančnega delegata za odpomoč.
— Naša emigracija. Meseca decembra se je izselilo po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu iz naše države v prekmorske dežele vsega skupaj 1425 oseb (v primeru z decembrom 1926 11 več). Skupno števlo izseljencev za dobo od 1. januarja do konca decembra 1926 presega število izseljencev v isti dobi 1925 za 3746 oseb. Največ lj: di se je izselilo iz Hrvatske 1426), nato sledi Dalmacija (401), Slovenija (215), Vojvodina (211), Srbija (97), Bosna in Hercegovina (53) in končno Crna gora (22). Izselilo se je v Argentino 697, v Zediniene države Severne Amerike 374, v Urugvaj 126 v Avstraljo 82, v Kanado 58. Vrnilo se je pa lansko leto v domovino 5753 izseljen-cev
— PodaljSanje roka za izvedbo volitev delavnskih zaupnikov. Z ozirom na predlog Delavske zbornice v Ljubljani v zadevi podaljšanja roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov v letošnjem letu, ki je bil določen v smislu čl. 2 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov štev. 3/3 z dne 9. januarja 1928 za mesec januar, je ministrstvo socijalne politike odredilo, da naj inšpekcija dela v Ljubljani v sporazumu z Delavsko zbornico v Ljubljani poua.^a za letošnje leto navedeni rok. Vsled tega je Sef inšpekcije dela za območje inšpekcije dela v Ljubljani, rok za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1928 podaljšal do konca meseca marca 1928.
— Zatvoritev Sole radi pomanjkanja kuriva Te dni je bila osiješka trgovska akademija radi pomanjkanja kuriva na nedoločen čas zatvorjena. Ravnateljstvo se je ponovno obrnilo na prosvetno ministrstvo radi kredita vendar pa ni dobilo na noben dopis od-
8l;-rNatečaj. Uprava kraljevega f'onda v Beogradu razpisuje pod štev. 26% od 18. januarja 1C28 natečaj za delo, v katerem se na osnovi dejstev podaja stanie celokupnega narodnega gospodarstva z ozirom na celo našo državo, a lokalno pa, Ko-lkor je potrebno kot sestavni del celote. V tem delu sc morajo oceniti vsi pogoji in či-njenice, od katerih so odvisni pravci in vrste gospodarstva, stopnja njegove tehnike, kapital, donos itd. Končno je na podstavi vse'’a tena razložiti možnosti in izglede za bodočnost ter pogoje za to. Delo ne sme obsedati več kot dvaiset tiskanih pol velike osmerke garmonta (s proredom). Rokopise je poslati pod pisateljevim imenom ali pod označbo do 1. oktobra tena J(da. ker želi imrava nanrajeno delo obinviti do konca lena leta Nagrada znaša štirideset 1 soč dina-;ev. Rokopise bodo ocenili naši slro-kovnjaki.
— Razpisana sodna služba. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto pisarniškega pripravnika. Zahteva se popolna srednješolska izobrazba z maturo ali pa srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 25. marca.
— Razpisana učna mesta. Razpisana so sledeča učna mesta. Na državni deški meščanski šoli v Celju učno mesto strokovnega učitelja za I. skupino, učno mesto strokovnega učitelja za III. skupino in učno mesto zs I. skupino za prosilce (prosilke), ki so usposobljeni za pouk srbohrvaščine, na dekliški meščanski šoli v Celju pa je razpisano učno mesto strokovne učiteljice za V. skupino.
— Iz državne službe. V 2. skupino III. kategorije sta pomaknjena arhivska uradnika Jakob Kuhar pri policijski direkciji v Ljubljani in Milan Ferjan pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu.
— Iz šolske službe. Za šolsko upraviteljico v Konjicah je imenovana Leopoldina Rott iz iz Jurklc-štra. Premeščena je iz Dobja v Poljane nad Škofjo Loko učiteljica Elizabeta Švetelj.
— Iz vojaške službe. Za inženjerskega poročnika je imenovan inženjer-kemik Nikola Korbe. Aktivirana sta rezervna fre-gatna poročnika Nikola Murati in Anion Vrabec. Upokojen in v rezervo preveden je pehotni major Vatroslav Ferenčič.
— Mednarodni kongres inženjerskih zbornic. V dneh od 9. do 12. marca se vrši v Pragi mednarodni kongres inženjerskih zbornic. Na kengresu se bo razpravljalo o položaju civilnih inženjerjev v poedinih državah, o njihovem razmerju napram državi, industriji, j gospodarstvu in javnemu življenju v obče ter
o	organizaciji inženjerskih zbornic. Opaža se tendenca, da bi se organizirale inženjerske zbornice po vsem svetu na isti bazi. Zanimivo je, da je bila nedavno naprošena zagrebška inženjerska zbornica od poljskih inženjerjev, da naj jim pošlje na vpogled uredbo in pravilnik o inženjerskih zbornicah ter da so poslali zagrebški inženjerski zbornici slično prošnjo tudi ameriški inženjerji. Praškega kongresa se udeleže tudi delegati iz naše države.
— Spor v anglikanski cerkvi. Nasprotja med strujama iv anglikanski cerkvi se vedno bolj poostrujejo. Te dni je prišlo v Darwenu med nasprotniki do spopada. Ko je hotel duhovnik maševali, so nasprotniki to preprečili, zunaj cerkve pa so ga med klici, da jo njegov molitvenik katoliški, dejansko napadli.
— Koliko nog ima amerikanska mačka? Ameriške priseljeniške oblasti so uvedle za ljudi, ki bi se radi izselili v Ameriko razven vsakovrstnih drugih težkoč tudi še poseben izpit. O tem izpitu poroča »Internationale Rundschau der Arbeit« prav zabavne in za ameriško duševno strukturo karakteristične stvari. Tako n. pr. kličejo na Poljskem ljudi, ki bi se radi izselili v Ameriko na ameriški konzulat v Varšavi, kjer preizkušajo njihovo inteligenco 6 takimi-le globokoumnimi vprašanji: Koliko peres ima gos? Ali je mogoče napraviti iz masla peč? Koliko dolga je nit? Koliko neg ima amerikanski maček? Takim zahtevam amerikanske inteligence ubogi izseljenci seveda niso dorasli in zato »cepajo* pri izpitu drug za drugim. (Odgovornost za resničnost navedb prepuščamo omenjenemu listu.)
— Veliki načrti Viljemove sestre, gospe Zubkove. Sestra bivšega nemškega cesarja Viljema II. je prispela te dni v Berlin. Izjavila je, da se namera/va preseliti v Berlin za stalno, češ, da ji je postalo bivanje v Boznu zoprno. Gospa Zubkova ima velike načrte. Predvsem namerava izdati svoje inemoare. Razven tega razmišlja resno o transocean-skein poletu. Aeroplan, s katerim bi poletela preko oceana, naj bi vodil neki ruski pilot in njen mož. Da njen mož nima pilotskega izpita, njegove soproge ne ženira.
— Ljubavna lirama. France Potočnik sin veleposestnika v Javorju pri Črni in Rozika Obrstanova, hčerka veleposestnika listotum, sta si bila že od mladih nog dobra prijatelja. Ko sta dozorela, se je razvila iz prijateljstva vroča ljubezen. Nedavno sta se mladenič in mladenka zaročila. Te dni je Rozika od možganske kapi zadeta nenadoma umrla. To je vplivalo na njenega zaročenca tako porazno, da se je par ur nato ustrelil. Položili so ga na mrtvaški oder poleg njegove bivše zaročenke. Tudi pokopana sta bila skupno.
— Kmetski fant — junak z revolverjem. Posestnikova sinova Tene Rozman in France Kaiser, oba doma iz Smlednika sta že stara sovražnika. Svoječasno sta hodila oba za istim dekletom, radi česar sta si skočila končno v lase. Te dni eta se srečala na neki svatbi. Seveda sta se kmalu sporekla m stepla. Med pretepom je potegnil Kaiser nenadoma samokres ter ustre.1 il svojega nasprotnika v trebuh. Rozmana so prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. Njegova poškodba je zelo težka.
— Smrtonosni zobobol. Seljaka Luko Božiča v Grabovcu (Hercegovina) je bolel zob-kočnjak. Ker mož bolečin ni mogel prenašati več, do zdravnika pa je bilo daleč, je pograbil navadne klešče, ter si zob izril. Pri tem si je pa Luka iztrgal tudi kos mesa. štiriindvajset ur nato je neprevidni kmetič v velikih bolečinah za zastrupljenjem krvi umrl.
— Predpustna drama. Letalski podporočnik Djordje Popovič v Novem Sadu je bil že dalje časa zaljubljen v hčerko tamkajšnjega sodnika E. Glumač. Deklica mu je ljubezen vračala. Zaliubljenca bi se bila rada poročila, toda dekličini stariši so se lomu proti-vili. Predvčerajšnjim sta bila zaljubljenca povabljena na neko domačo zabavo. Ker mati deklice na zabavo ni pustila, se je podporočnik Popovič tako razljutil, da je oddal skozi okno v stanovanje ugledne rodbine dva strela iz samokresa. Zadel ni nikogar. Po tem činu si je pognal Popovič krogljo v prsi. Nje-
gova poškodba je tako težka, da zdravniki dvomijo, da bi okreval.
— Velika nesreča na morju. Kitajski parnik >Ilsintanind< je v bližini Čangkianga trčil z japonskim parnikom »Atsuta Marui. Med 550 pasažirji na kitajskem parniku je izbruhnila panika, nekateri so poskakali v morje, 300 do 400 se jih je pa s parnikom vred potopilo.
— Potop eehoslov&škega parnika. Čehoslo-vaški parnik »Arno« se je na poti iz Alžirja v Anglijo ob zapadni španski obali potopil. Posadka se je rešila. Parnik je imel kapaciteto 5000 ton.
— Katastrofalno naraščanje Donave na Madjarskem. Iz Budimpešte poročajo. Vsled hudih nalivov je jela Donava naglo naraščati. Pri Bratislavi je dosegla 5.35 nad normalo. Vrše se velike priprave, da se prepreči grozeča poplava.
— Poletna vročina na južnem Tirolskem. Na južnem Tirolskem je zaivladala zadnje dni prava poletna vročina. V nekaterih krajih kaže toplomer do 40 stopinj Celzija. Ker je pričel vsled vročine sneg naglo kopneti, se je bati poplav.
— Rekordni dan samomorov v Budimpešti. Predvčerajšnjim se je pripetilo v Budimpešti nič manj kot 15 samomorov in poizkusov samomora. Število samomorov v zadnjem času stalno narašča ne samo v Budimpešti, tem več tudi po vaseh.
— Pri boleznih želodčnega ledvičnega in mehumega kamna ter ljudem, ki trpe na preobili tvoritvi sečne kisline, je dolžnost, da z rabo prirodne grenčice »Franc-Joset« urede delovanje črevesa. Možje zdravniške prakse so se po dolgi vrsti let prepričali, da je voda »Franz-Josef« zanesljiv in prav posebno prizanesljivo učinkujoče salinsko odvajilo, da se lahko priporoča tudi pri statahypertrofiji.
M
priredi danes
Restavracija Ljubljanski dvor"
Velika izbira morskih rib in spiranje salonskega orkestra
Ljubljana.
1— Napravile tlakovane prehode! Rešilni
tlak v vseobčem blatu ob mokrem vremenu na zunanjih mesinh cestah in ulicah je nujno potreben: na križišču Erjavčeve ulice v smeri od Novokovičeve hiše do tiudoverni-kove vile, na Rimski cesli ob gostilni »Pri Lipi« (prehod na Borštnikov trg) in ob križišču Gradišča, odnosno Gorupove ulice na Bleivveisovi cesli ob križišču z Vošnjakovo ulico (prehod čez železnico), na koncu Vidovdanske ceste (prehod v Vrhovčevo ulico), v Gregorčičevi cesli na križišču z Gra-ščem v Vegovi ulici (prehod od gostilne pri Panju na nasprotno stran), v Streliški ulici ob križišču s Strossmaverievo ild. Ta dela so lahko v enem mesecu golova. Materijala je dovolj na razpolago.
I— Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 22. februarja t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. profesor dr. Milan Škerl o predmetu: »Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona«. Predavanje se bo vršilo ob pol šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. K obilni udeležbi vabi odbor.
I— Železniški uradniki. Odsek uradnikov 11. kategorije Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev v Ljubljani sklicuje v četrtek, dne 23. 1. m. ob 19. uri 30 min. v sleklenem salonu kolodvorske restavracije sestanek uradnikov II. kategorije. Na dnevnem redu poročilo zastopstva s storjenih korakih v vprašanju napredovanja in predlogi ter sklepi za bodoče delo. Vse cenjene tovariše najvljudneje naprošamo, da se lega sestanka sigurno udeležijo.
I— 4. redni zbor ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira i ratnika se vrši v soboto, dne 25. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani, Kongresni trg šle v. 1.
1— Goslovanje odličnega praškega Igralca g. Edvarda Kohoula na našem odru se na več slransko izraženo želio vrši šele v četrtek, dne 23. t. m. Opozarjamo p. n. občinstvo, ki si je kupilo vstopnice za sredo, da veljajo iste za četrtkovo predstavo. V sredo ostane drama zaprta.
I— Cegav je daljnogled? 14. februarja sc je našel v dramskem gledališču daljnonled. Lastnik naj se zglasi pri vratarju v drami.
1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 22. 1. m. ob 19.30 na moškem učiteljišču in bo predaval pisatelj br. Cerkvenik o lemi »Uspehi in neuspehi protialkoholnega delovanja doma in drugod v nainovejšem času«. — Pridile vsi člani in članice ler drugi!
1— Redni letni občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v pondeljek, dne 27. februarja 1928 ob 7. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelstva. 2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Poročilo tajnika. 4. Računski znključek za lelo 1927	5.
Poročilo preglednikov računov. 6. Odobritev proračuna za Ho 1928. 7. Volitev odbora. Samostojni predlogi.
1 -	samomor. Predvčraišniim
zvečer okoli 10. ure so našli pasanli v Zvezdi neko žensko, ki se je zvijala v bolečinah. Po-
leg nje je ležala steklenica, iz katere se jo širil močan duh po špiritu. Zato so mieliK nekateri, da je ženska pogledala pregloboko v kozarec. Ker pa se ženska le ni nehal* zvijali, so poklicali službujočega stražnika. Stražnik je obvestil rešilno postajo. V bolnici so ugotovili, da je izpila ženska res večjo količino gorilnega špirita, vendar pa ne zato, da bi se upijanila, temveč z namenom, da bi si končala življenje. Izprali so ji želodec in bila je takoj izven nevarnosti. Kandidatinja samomora je 32-letna postrežnica Katarina Gril. Zakaj si je nameravala končati življenje, noče povedati.
Maribor.
m— Zadruga drž. nameščencev »Svoj Dom« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek 24. t. m. ob pol osmih zvečer v prostorih društva stanovanjskih najemnikov.
MEDNARODNI ZRAČNI PROMET PREKO NASE DRŽAVE.
Prva naša zračna proga ima v Beograd« zvezo s potniškimi avioni družbe Franco-Roumaine, ki vzdržuje zračni promet med Bukarešto, Beogradom in Sofijo. Ker pa obstoja tudi zračna zveza med Sofijo in Carigradom, je Zagreb polom naše prve zračne proge ^vezan obenem z vzhodnimi državami, ki imajo že skoraj vse redni zračni promet. Turčija ima na primer doslej tri zračne linije, od katerih veže ena Carigrad z ostalimi balkanskimi državami.
Pri nas se zgradi v najkrajšem času več zračnih prog, ki bodo vezala vsa večja mesta z Beogradom in Zagrebom. Najpreje se vzpostavi zračna proga Beograd—Podgorica, nato progi Zagreb—Split in Beograd— Skoplje.
Največje važnosti pa bodo projektirane mednarodne linije. To bosta predvsem progi Zagreb—Dunaj in Zagreb—Trst. Na prvi progi bodo obratovali avioni naše družbe za zračni promet in avioni avstrijske Lufthanse. Vožnja iz Zagreba na Dunaj bo trajala maksiamlno 2 uri 15 minul, mogoče pa tudi še manj kol dve uri. Preliminarni pregovori za otvoritev te proge so zaključeni, v kratkem se prično obravnavati detajli. Projektirana je dalje linija Zagreb—Trst, pogajanja so v teku, vendar pa med kompetentnimi faktorji sporazum še ni dosežen. Na lej progi bodo prevažali potnike avioni naše družbe za zračni promel in avioni italijanske Societa Navigazione Aerea Ita-liana.
SLOVENSKI KROŽEK NA DUNAJU«.
je imel o minulem predpustu dve jako uspeli veselici. — V soboto 11. februarja je imel ▼ obeh dvoranicah Raimundhofa svoj prvi plesni venček. Vsi prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička, a v plesni dvorani se j« razvila prav živahna zabava. Svirali so tamburaši hrvatske »Prosvjetec.
Na pustno nedljo pa je bil kaj mešan program. V prvem resnem delu je g. Milan Pirnat recitiral Gregorčičevi »Soči« in jJefteje-vo prisego«, a g. Lado Kham je pel troje Vilharjevih samospevov: »Oj vi magle, »Oj vstani solnce moje«, »Mrtva ljubav«. Žel je živahno pohvalo in zahvalo. — Po premoru sta mladi gčni Mira in Alba 'Bizjakovi plesali blackbostcn, gčna Mira Bizjakova in g. Zvonko Adamič pa sta plesala apaški tango. Morala sta ponoviti. — Obe mladi plesalki sta zbudili splošno občudovanje. Videlo se je, da imata dobro šolo. Obe mladi gospodični sta nadepolna pridobitev za naš krožek.
Nato pa smo imeli kar dva komična nastopa: prvi je bil: Profesor dr. Mešuge (g. Ljubivoj Ravnikar), drugi pa: Rajbenčan Urban (g. Lado Kham). Oba prizora sta zbudila cbik) presrčnega smeha, kajti bila sta tudi izborno uprizorjena. Rajbenčana so spremljali tudi po dvorani. Hvala vsem, ki so kar čez noč priredili dunajskim Slovencem tako lep večer.
V	našem krožku se odigravajo (»gosto prav ginljivd prizori tiste zlate, slovenske duše, ki se šele v tujini prav odkriva in ceni. Tako n. pr. 6la prišla neki večer na običajni sestanek starček in starka, ki imata skupaj vsaj 150 let, pa pravita: Slišala sva, da se tu zbirajo Slovenci — a midva bi tako rada bila
v	slovenski družbi. — In ginljivo vesela sta bila, da sta ta večer preživela v tako lepi slovenski družbi. Neki član ju je spoznal in veselo so si segli v roke. Ta je zaklical: Minulo je nad — 40 let, da se nismo videli, eto, morali smo ustanoviti ^Slovenski krožek«, da smo se zopet našli. — Oba starčka sta prišla celo na ples in vztrajala do konca. Po no-, Či sta jo mahnila peš doli »zur Reichsbrtik-I ke«, nad eno uro hoda, kajti tramvaj ob U-'• sti uri ne vozi.
Iz teh poročil je razvidno za vsakega Sk>-
1 venoa, kako lepo nalogo izvršuje naš krožek
i	na Dunaju. Zato naj mu bo zagotovljena sina-| patija vsega naroda.	A. G.
; REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA <	V	LJUBLJANI.
Drama.
Sreda, 22. februarja: Zaprlo, j Četrtek, 23. februarja. »Hamlet«. Gostuje g. Edvard Kohout, član Narodnega di-vadla v Prag. — Izven.
Opera.
Sreda, 22. februarja: »Marta.« — Red A. Četrlek, 23. februarja: Zapito.
Prihodnja premijera v ljubljanski drami
je komedija »Sestrična iz Varšave« v re-! žiji ravnatelja g. Golia.
Abonente reda A opozarjamo, da imajo za svoj abonma opero »Mario« z gg. Davidovo, Medvedovo ter Betettom, Banovcem, Jankom in Perkom v glavnih vlogah danes v sredo v ljubljanski operi. Sprememba se je morala izvršili vsled zamenja-
I	ve dramskega repertoarja.
Gospodarstvo.
X Lipski velesejem. Pomladanska prireditev tipskega velesejma se vrši letos od 4. do 10. marca. Tudi v okviru letošnje prireditve se vrše najrazličnejše razstave. Natančnejše informacije daje tvrdka Stegu in drugi v Ljubljani, ki ima častno zastopstvo ipskih velesejmov.
Šport.
DRUGA ZIMSKA OUMPIADA.
Zimske olimpijske igre ao končane. Pro-
fram tekem, ki so se radi nezanimanja pub-ke večkrat naravnost z izključitvijo javnosti vršile — pri neki veliki drsalni tekmi je kilo navzočih šest oseb kot publika in trideset reporterjev — je dosegel svoj vrhunec pri amuških tekih. To se da sklepati iz zanimanja in mogoče iz uspehov. Med smuškimi teki so zopet zanimali najbolj teki na dolge proge. Najtežjo preizkušnjo sploh je nudil tek patrulj in tek na 50 km.
Naša olimpijska vrsta se je vrnila v pon-deljek zjutraj z gorenjskim brzovlakom v Ljubljano. Dosegli sicer niso prvih mest, kar je biio tudi pričakovati, saj je naš šport in aioer v vseh panogah šele mlad, rarvijati se je začel šele p>o vojski in je bilo našim tekmovalcem tekmovati s preizkušenimi sport-»iki nordijskih narodov, Norvežanov, Švedov Ja Fincev, je bila vsaka zmaga še a priori
Moskovski
izključena. Vendar pa moramo biti z uspehom zadovoljni, ker so tujce seznanili z našim narodom, ki se ga dosedaj v mednarodnem športu skoraj ni vpoštevalo. Led je prebit in če bodo naši športniki dosledno in vztrajno korakali jx» začrtani poti, smemo pri prihodnji olimpijadi pričakovati lepših uspehov. Na delo torej.
Kako je postal Thunberg svetovni prvak. Finski »Murmi na ledu« si je proti silni mobilizaciji Norveške priboril še naslov svetovnega prvaka. Bil je vroč boj na vseh štirih progah. Pri vsakem teku so se menjavali zmagovalci, toda Thunberg, novi svetovni prvak, je mirno, vendar poln energije v njemu lastnem stilu, z lahko sklonjenim trupom, zato pa z velikanskimi koraki, tekel predpisane kroge v času, ki ga je rabil za zmago. Komaj da je enkrat vzel roke s hrbta, celo v finishu ne, ko so norveški specialisti različne distance v presenetljivo kratkih časih pasirali. Thunbergov dobri povprečni čas je odločil. S samo dvema tretjinama mestoma je stal koncem prvega dneva na prvem mestu. Drugi dan mu je določil žreb na 1500 m za nasprotnika Evensena, evropskega prvaka proti svetovnemu prvaku, borba velikih borcev, ki jo je slednjič Thunberg odločil v svoj prid. V teku na 10.000 m je prišel s Carlsenom skupaj. Kmalu je Carlsen izginil Fincu izpred oči, toda Thunberg je vedel, da mu njegov nasprotnik tudi v novem rekordnem času ne more postati nevaren. Mirno je pustil, da je Carlsen tekel sve-
£ V—-
a
 c £
krematorij.
tovni rekord. Godba je igrala norveško narodno himno. V triumfu so nosili Carlsena po dirkališču in ga kazali navdušenim gledalcem. Thunberg jo bil za trenutek pozabljen. V elegantnem loku je obstal pred garderobo, za trenutek so tudi njega pred gar-rojaki dvignili na ramena, potem pa je hitro izginil. In vendar je svetovni prvak od sedaj naprej Thunberg in ne več Evensen.
Prihodnja zimska olimpijada se vrši r Zjedinjenih državah? V San Moritz je dospel iz Amerike mr. Godfrey Dewey, ki je predložil mednarodnemu olimpskemu komiteju vabilo, da hi se vršila 3. zimska olimpijada 1. 1932 v Lake Placid, N. Y.
To In ono.
VARŠAVSKI AVTOMOBILI.
Po uradni statistiki je v Varšavi vsega skupaj 1918 avtomobilov. Število avtomobilov pa neprestano narašča. Med varšavskimi avtomobili je dosti starih eksemplar-jev vseh mogočih znamk, največ pa je videti Lordovih. Po večini so avtomobili v precej klavernem stanju. Taksametri so zelo ceneni. Sedete v taksameter, šofer sname zastavico »prost«, plačate zlot in peljete se lahko 1 km daleč. Za vsakih nadaljnjih 400 metrov plačate 20 grošev. Vsled cenenosti se je avtomobilski promet v Varšavi silno razvil. Številni avtomobili so pravzaprav za varšavske ulice značilni: Na stotine se jih prevaža po ulicah. Na križišču skrbe za red prometni stražniki, ki dirigirajo avtomobile s znamenji z roko. Šoferji taksijev so v splošnem zelo pošteni Prav redkokrat se pripeti, da vozi šofer tujca na cilj po ovinkih, da več zasluži. Policija je v tem oziru zelo stroga. Šofer, ki slepari, izgubi prav tiitro koncesijo. Policija pazi tudi na to, da so taksiji v dobrem stanju in da ne delajo Varšavi' sramote. Na večini ulic morajo voziti avtomobili v isti smeri na isti strani ulice in sicer na desni. Srednja ulica mora biti prosta za hitrejšo vožnjo. Pravtako morajo voziti izvoščki in tovorni vozovi vedno na desni strani. Avtomobilski promet traja dan in noč. Šoferji se seveda menjajo v službi. Težko je reči, če zasluži šofer več podnevi ali ponoči. Podnevi je večji promet, nočne tiče pa dajejo večjo napitnino. Nesreče so takorekoč na dnevnem in na nočnem redu. Spričo tega dejstva je objavil nedavno neki varšavski list sliko, ki kaže, kako kaznujejo na Kitajskem nepazljive šoferje. V kletki je pet odsekanih šoferskh glav, druga poleg druge. Nad glavami pa visi napis: Največja dopustna brzina 15 km.
: 18-leten frkovce tožil svojega očeta radi
razžaljcnja časti. Na Dunaju se je vršil te dni nenavaden proces. Strumen 13-leten frkoveo je tožil ob asistenoi evoje matere in advokata svojega očeta, nekega trgovca radi razža-ljenja časti, ker ga je oče obdolžil, da je ukradel kujigo. Na vprašanje sodnika, če 9e ne sramuje tožiti svojega očeta, je deček rekel: »Papa naj svojo obdolžitev prekliče, potem bom tožbo takoj umaknil.« Oče je odgovoril, da bo doprinesel dokaz resnice, ko pa ga je sodnik opozoril, da bi utegnilo to imeti za sina prav neprijetno posledice, je vprašal oče svojega 6ina, kdo ga je nagovoril, da naj vloži zoper njega tožbo.. Preden je mogel sin odgovoriti, je odgovorila mesto njega mati, ki živi od svojega moža ločena, da ga je nagovorila ona. Ko pa je sin pripomnil, da noče, da bi bil oče kaznovan, temveč da zahteva samo to, da oče svojo obdolžitev prekliče, je pristopil oče k njemu ter ga objel in poljubil, rekoč: »Dobro, preklicujem in izjavljam, da nisi tat.« Nato je dečkov zastopnik tožbo umaknil.
: »Mesarja« sta se igrala. Petleten deček v mestecu Kandelu v bližini Londona jo videl, kako je zaklal mesar v domači hiši prasca. Naslednji dan je pregovoril svejega pravtako petletnega prijatelja, da se je igral z njim »mesarje«. Prinesla sta težko sekiro, tri ostro brušene nože, skledo tople vode in skledo za kri. Nato je zvezal deček evojemu tovarišu roke in noge ter ga hotel res zaklati. Udaril ga je e sekiro po glavi ter ga zabodel parkrat z nožem. V zadnjem trenutku pa so prihiteli sosedje, ki so težko poškodovanega dečka rešili gotove smrti.
: Ženo zažgal, da bi mogel poročiti ljubico,. Strojnik Kovar v Olomucu se je naveličal svoje žene ter hotel poročiti svojo ljubico. Zato je sklenil, da ženo umori. Ko je stala te dni žena, nič hudega sluteča pri odpriom Štedilniku, jo je polil lopov z bencinom, ki se je seveda takoj užgal. Žena je hotela zbežati, toda mož jo je vrgel na tla ter jo držal, med tein ko je bila njena obleka v plamenih, za noge. Nenadoma so opazili plamen pasan-ti, ki so udrli v sobo, polili ženo z vodo in plamen {»gasili. Zena, ki je bila še pri zavesti, je povedala, kaj se je zgodilo, kmalu, nato pa je poškodbam podlegla. Mož, videč, da je izdan, je pobegnil ter se na nekem skednju obesil baš v trenutku, ko so mu bili orožniki za petami. Orožniki so vrv prereza-
li,	spravili morilca k zavesti ter ga aretirali
širite »Narodni Dnevnik«.
Sirite »Narodni Dnevnik"
Francoia de Riva:
Sprva ni hotel nihče verjeti, da se je Jac-<{ues d' Huite, genttoman od nog do glave a pozabil pri državnih papirjih. Potem so hitro sledili dokaai: aretacija, priznanje, sodna
obravnava. Pravic« si je [»iskala zadoščenja.
Se vea omamljen od dopoldanskih dogodkov sem poselil zvečer salon madame Re-
vi	dre.
»Zares,« je dejala gospodinja, »človek ni nikdar dovolj previden.«
»Jaz pa pravim Se zdaj, da je Jacques nedolžen,« je na splošno presenečenje izjavil grof F.
»Kako?« je vzkliknila gospa Rivičre. »Vi verjamete v njegovo nedolžnost?«
»Da, jaz verjamem, ker poznam svojega prijatelja Jacquesa d’Huita. Poznam njegov značaj. Kdo ve, kaj tiči za to stvarjo! Kdo ve, Če ne zavisi od njegovega priznanja čast . kakšne žene, ki je ni hotel izročiti sramoti.«
Grof .je smehljaje pogledal okrog sebe jn jo dejal:
»No, čujte, da je le malo manjkalo, pa bi bil tudi jaz danes brezčasten človek. Videz me je označil za tatu. Nikdar ne pozabim te-
Bil sem na potu iz Lyoua. Par postaj sem se vozil sam. Ko je vstopila ona, me je pretreslo kakor električni tok. Osvojila me je v trenotku a svojo eleganco in svežo mladostjo.
V	meni se je porodil divji sklep: moram jo za vsako ceno imeti. Kmalu sva se seznanila. Bilo mi ni težko pogoditi, da ljubi tudi moja prijateljica anonimne pustolovščine, ki nas presenečajo kakor pijanost.
Ko smo dospeli v Pariz, sem prosil za sestanek.
»Ne, nek je odvrnila. »Naj vam zadošča dar slučaja. Roman je pri kraju in nima nadaljevanja. Toda če se vendarle kdaj srečava, prosim, da me no poznate .. .<
Potem sem se poslovil. Dovolila mi jc še zadnji poljub in izginila kakor sen.
Ta dogodek sem že davno pozabil in minilo je skoro leto dni. Nekega večera pa sedim v komični operi in naenkrat sem se zastrmel v neko ložo. V družbi dveh gospodov in neke dame je sedela auonimna junakinja mojega doživljaja na železnici. Hrepeneče sem jo gledal in poskušal vzbuditi njeno pozornost. Zares me je našel njen pogled. Ubo-žica! Kako je zardela, kako se je prestrašila, ko mo je spoznala. Bliskovito je dvignila kazalec na ustnice. Tudi brez tega bi molčal.
Najbolj sem bil pa presenečen, ker sem njeno družbo dobro poznal. V loži je bil moj dober prijatelj s svojo ženo; drugi gospod — brezdvoma njen mož — pa je bil moj tovariš iz kluba.
Komaj sem pričakal konca predstave. Hotel sem se srečati ž njimi pri izhodu. Po drugem dejanju pa pride k meni nadzorovalka lož.	............
»Neka dama vam pošilja to-le pismo!«
Prebral sem na kos papirja napisane vr-
> Povzročili ste mi strašen strah ... Prizanašajte mi, sicer sem izgubljena... Jutri ob enajeti uri bom v Madeieinski cerkvi.«
Gotovo slutite, kaj je potem sledilo: Nadaljevanje romana. Če žene opazijo, da so polovico skrivnosti izdale, odkrijejo takoj še j ostalo.
Uboga Florence! Kako ae je tresla, ko je prihajala k meni. Gost šal preko lica, vea zakrita je naravnost planila zmirom v sobo,
Ljubil sem jo in tudi ona mene. In čim bolj sem jo ljubil, tem bolj se mi je zdela čudna. Včasih me je naravnost prestrašila, če me je naenkrat prijela za glavo in se s čudno resnobo lotila mojih oči.
»Daj mi jih! Tako lepo so bleste!« je prosila in se smejala svoji želji.
»Mi jih ne daš?... Ne daš?« je kliknila nervozno.
In naenkrat se je razjokala.
»Ti me nimaš rad... ne, ti me nimaš rad!«
Sploh jo ljubila blesteče predmete. Ko sem spoznal to njeno lastnost, sem ji kupil tu in tam kakšno malenkost. Ona je darove z zaničevanje odklanjala. Kadar pa je zopet prišla, jih je skrivaj jemala s seboj. In odslej je zmirom kaj odnesla iz mojega stanovanja. Polagoma mi jo vzela vse okrasje. Smejal sem se, toda omenil tega nisem niti z besedico.
Prišel je Božič.
»Nekaj sem ti prinesla,« je rkla Florence, ko me je dopoldne obiskala. »Glej... kaj ni lepo? Kajne, da te imam rada!«
Izročila mi je fino izdelano dozo za cigarete. Res dragocena stvar. Nisem je hotel sprejeti, toda solze v njenih očeh so zlomilo moj odpor.
Dva dni pozneje sem igral v klubu. Na mizi je ležala moja lepa doza. Bil som ves zatopljen v igro in nisem opazil, kako je moj prijatelj Simon de X. stopil k meni in vzel dozo v roko. Njegov vzklik me je pa predramil.
»To je vendar moja doza ... Pred tednom dni mi je prišla...«
»Pardon!« sem odvrnil, »ta je moja.«
»Kje si jo kupil? V kakšni prodajalni.v
»No. Dobil sem jo.«
»Od koga? Ime!«
»Tega ne morem imenovati.«
Več oseb je bilo okrog nas in opazil sem r da se je z ozirom na nanaščajoči trušč bližal tudi mož Florence. Bil sem ves zmedem da se nisem mogel obvladati.
»Hočeš morda reči, da sem jo tebi ukradel!« sem vzkliknil OBtro.
»Stvar je vsekakor sumljiva, če ne poveč. odkod jo imaš.«
»Ne povem.«
Moji soigralci so takoj prekinili igro. Cez. par trenutkov sem ostal sam pri mizi. Bil sem jezen. Hotel se izzvati onega, ki me je oblatil, toda ko eem prosil nekga gospoda, da bi bil moj sekundant, se je obrnil proč od mene. Zdaj sem razumel kakšen prepad se je odprl pred menoj. S težko glavo sem šel domov in vso noč nisem mogel zatisniti očesa.
»Jaz — tat!« sem tisočkrat ponavljal za sebe. »Jaz, vioomte de F ... — tat! Toda resnice ne morem priznati!«
Pričel sem razmišljati in počasi mi jc postalo jasno, da je imela Florence kleptomanska nagnenja. To dozo je bržkone ukradla in jo potem dala meni.
In zdaj moram za njen bolestni pogrešek sprejeti to strašno kazen... Neki sluga, ki je-izstopil iz službe v klubu je bil moj rešitelj,«
! je končal vicomto svojo povest. »Kupil sem
I	njegovo vest za desettieoč frankov in nato je-poiskal posestnika doze in uredil z njim »svojo zadevo«.
Carinsko posredniški In ipacllcijskl bsiraau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov br so Javkami „QROMM.	Tololoa »454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vso v to stroko spadajolo pošlo najhltrsja In pod kulantnlml pogoji.
Zastopniki drulbo spalnih vos 5.0.1. sa ekspresne potlljke.
VINOCET
lonama vinskega kisa, d. s o.zn Uubllana
na|Yineill In naiokusneiSI namizni kis Iz vinskega kisa.
lakls.ajls ponudbo. km Telefon liev. 2SSS.
Tehnično In hlflllenlCno najmodernele } urejena klsarna v Jugoslaviji, ptsartai LJoMJana, Oonejska testa K A la, N. nadet*
MALI OGLASL
Za vsako besedo m plača 50 par. Za debela tiskane pa Din I.—.
Dober zaslužek
dobi vsakdo (moški in žonske), ki je pošten in. hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljano, Poljanski nasip 10 desno.
Premog - Čebin
Wolfova l/II. - Telef. 2058.
MERKUR
TISKARNA
J TRG.* IND. D. D. brošuro! 'cenike, Tabel'?vab?laT*ei»aka, posetnice Ud! * LASTNA KNJIGO VEZNICA. *
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
(lab umh trnovskih obrtnih. Industrijskih In uradnih tiskovin. * Tiska časopise, knjige,, tisk vseh	...	■	actma	KNJIGOVEZNICO.	-»	TELEFON.	ST.	2552.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar.
— Urejuje: Vladimir Svetek.
—	Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.