JUTRA! Tttiafon Poštnina plačana v gotovih! Mariborski Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 44 Maribor, petek 22. februarja 1929 izhaja razu« Medalj« in praznikov vaak dan ob 16. Mri Maha p* pUtmam t*k.mt H H. 400 . >ri|wii « apMri aM M paM tO Ote. AtaM)aa aa tfaai Uredmtovo in »prava: Maribor, Aiakaandrova castait.13 Oftaai pa (ant* * t-l—H—l. ^ilMaaaa akt «,* B* Depolitizacija samouprav Homatlle na Španskem RAZPUST ARTILJERIJSKEOA OFICIRSKEGA ZBORA JE IZZVAL NOVE NEMIRE. — NESOGLASJA MED KRALJEM IN PRIMO DE RIVERO. Zagrebški >Obzor« razpravlja v svojem današnjem političnem uvodniku o problemu samouprav in o možnostih njih depolitizacije- Misli, ki jih iznaša, zaslužijo vsekakor pozornost in razmišljanje zlasti tudi pri nas v Sloveniji. Problem samouprav je nedvomno eden Izmed najvažnejših problemov nove državne ureditve. Točno bo trebalo določiti obseg pojma samouprav, njene naloge in kompetence, medsebojne odno-šaje ter odnošaje napram državi. Verjetno je, da bo tudi bodoča državna ureditev poznala tri vrste samouprave: občinsko. okrožno ali okrajno ter oblastno ali pokrajinsko. Pri organizaciji novih občinskih rarr<~u"rav ho treba zlasti gledati na to, da se združijo razne male, življenja nezmožne občine v večje enote. Občina kot gospodarsko-socialno središče svojega okoliša mora imeti kot taka tudi ekonomsko možnost, da samostojno živi in zadošča vsem potrebam svoie?a r*rebly«V',?ivi». mora bit! t^r?i nekaka država en rftin:ature, ki v svojem področju rešuje vse namenjene ji naloge. Ljudske šole, zdravstvene in kmetijske ustanove, kreditne, hranilne in produktivne zadruge, vse to mora biti organizirano v vsaki občini, in prebivalstvo upravlja vse te ustanove v okviru zakonov in norm, ki dajejo občinam i pra vice i dolžnosti samouprav. Najvažnejše je vprašanje, knko naj se izvede občinska samouprava, da ne bi bila zopet torišče strankarske borbe in da se ne bi vse delo občinske samouprave izčrpalo v partizanskih bojih z vsemi slabimi posledicami. Na drugi strani pa tudi, kako se naj zaščiti občinska samouprava pred onimi Činiteljl, ki so dozdaj imeli pravico razpuščanja občinskih odborov in postavljanja komisarjev. Po uvedbi splošne in enake volilne pravice tudi v občinske zastopo je bilo naravno, da so se stranke organizirale v občinah, da so kot take posegle v občinske volitve, vsled česar je postala strankarska formncija uprav posameznih občiiskih odborov neizogihna. Vendar se pa da tudt pri tem volilnem sistemu omejiti partijska politika v občinah s tem, da se z zakonskimi določbami omeji delokrog občinskih odborov. Seveda se morajo pa občine tudi zakonito zasi-gurati nred političnim pritiskom s katerekoli strani. Dosedanje nadzorstvo političnih in samoupravnih oblasti nad občinami ,ie uničevnlo njihovo samoupravo, zakaj občina — če ni hotela dobiti komisarja — se je morala politično angažirati v pravcu. kakor je to želela ali politična oblast ali pa oblastni odbor. Le, če bo nadzorstvo nad 'občinami vodilo nepolitično upravno sodišče, se bodo mogle občine depolitizriati v eni in drugi smeri, se no bo moglo uveljaviti strankarsko gospodarstvo v občini in ne bo občina izpostavljena pritisku političnih činiteljev. Če sc povrh občinskemu urad nlštvti zasrgura stalnost v službi, bodo mogle občinske samouprave delovati povsem nepolitično in vndi:l skrb samo za ekonomske, socialne in kulturne po- LONDON, 22. februarja. »Daily Ex-press« poroča s špansko-francoske meje: Izvršitev dekreta, s katerim se na zahtevo generala Primo de Rivere razpušča artiljcrijski oficirski zbor, je ustvarila možnost novih velikih notranjih homatij na Španskem. Razpust je bil včeraj objavljen ter so dobili pehotni oficirji nalog, da prevzamejo poveljstvo nad topničarskimi edinlca-ml. V artlljerijski kadetnici v San Belu je prišlo celo do dejanskih spopadov. Ko so pehotni oficirji prišli v kadetnico, da prevzamejo upravo in poveljstvo, so jih kadeti in mlajši artilerijski oficirji napadli, razorožili in zaprli. V boju jC Mio več oficirjev težko ranjenih. Tudi v številnih artilerijskih vojašnicah je prišlo do upora, čim so se pojavili pehotni oficirji. Na meji se zatrjuje, da stoji Španska pred novo, najbolj nevarno revolucijo, kar jih je doživela zadnja leta. Radi izredno stroge cenzure pa ni mogoče zvedeti nobenih podrobnosti o dogodkih v Španiji. Več kot verjetno pa je. da je razpust artilerijskega oficirskega zbo i‘a izzval med plemstvom splošno ogorčenje in še bolj poostril nasprotje proti sedaj vladajočemu režimu. PARIZ. 22. februarja. »Petit Pari-sien« poroča iz Madrida: Četudi ču- vajo španski merodajni krogi o zadnjem ministrskem svetu, ki mu je pred sedoval kralj, najstrožjo tajnost, so vendar razširjene vesti, da je prišlo na seji med generalom Primo de Rivero in kraljcmAlfonzom do ostrili nasprotij. Debata je zavzela cesto celo tako ostre oblike, da je hotel Primo de Rivera takoj odstopiti. Zahteval je namreč najstrožje ukrepe proti upornikom, dočim se je izrazil kralj za poravnavo obstoječih nasprotij in za čimprejšnjo likvidacijo notranje-pohtičnih sporov. Opirajoč se na razne argumente, pa Primo de Rivera v tem vprašanju ni hotel popustiti niti za las, nakar je dejanski dobil od kialja vsa pooblastila, ki jih je zahteval. Dalje je Španski diktator najavil tudi velike spremembe v svoji vladi. Zbrati je hotel okrog sebe samo svoje zanesljive ljudi, čemur pa se je kralj uprl, ker noče, da bi se nasprotje med vlado in opozicijo še poostrilo. Primo de Rivera je končno moral popustiti in je zato pričakovati, da pride že v doglednem času do obnovitve parlamentarnega režima. Zadnja seja španskega ministrskega sveta je vsekakor politično atmosfero znatno razčistila, vendar pa nikakor še niso odstranjene nevarnosti novih tenkih notranjih bojev in zapletljajev. dobile zvezo z Beogradom in jadransko progo potom lokalnih železnic. Istočasno se pojavljajo glasovi, da se za gradnjo jadranske železnice interesirajo razne inozemske finančne skupine, posebno a-nieriški Jugoslovani, ki so pripravljeni zgraditi proeo na svoje stroške proti primerni eksploatacijski dobi in poznejšemu odkupu s strani države, kakor je bilo to svoječasno pri Južni železnici. Vlada se sicer za enkrat Še ni bavila s tem vprašanjem, vendar pa pride že v kratkem na dnevni red. Mraz in zoset mraz PO VSEJ SREDNJI EVROPI PRITISNIL ZOPET IZKEDNO HUD TEMPERATURA DOSEGLA PONEKOD 37 POD NIČLO. MRAZ. BEOGRAD, 22. februarja. Po vsej državi je je danes zope t pritisnil izredno hud mraz. Temperatura še nadalje pada in vse kaže. da ostru zima še ne bo tako ktnalu popustila. V Sarajevu, Kragujevcu in na Cetinju so zabeležili danes 30 stopinj pod ničlo, v Beogradu ob S. zjutraj — 17, v Za grebu — 27, Splitu — 5, v Užicah — 23, Nišit — 18, vSkoplju — 13, v Koto-ru 0. Na več krajih je zapadlo tudi preccj snega. PRAGA, 22. februarja. Na Češkoslovaškem je temperatura v minuli noči rapidno padala. V Tribavi je bilo zabeleženih 37 stooinj pod ničlo, v Pragi — 24. V prometu so nastale nove velike težkoče in je zlasti tovorni promet popolnoma ustavljen, številna industrijska podjet‘a so bila primorana, da do ttadaljnega ustavijo svoje obrate. GRADEC, 22. februarja. Na Štajerskem postaja novi mrzli val vedno trebe svojega prebivalstva- Seveda bi pri takšni orgunizaciji tudi država ne nalagala občinam nikukih svojih funkcij ter bi tako tudi ne iiuela povoda, da sc vmešava v občinsko samoupravo. Ako se organizirajo občinske samouprave tako, da bodo prišle iz začaranega kroja strankarske politike In državne upravne ingerencc, se bodo moglo neovirano posvetiti skrbi za svojo prebivalstvo, izgubile bodo svoj policisko-birokratski značaj, dobile pa bodo socialno - ekonomski [ pomen zadruge kmetskih domov, j Drugo, višjo vrsto samouprav bi tvorila glavarstva, na Hrvatskem nekdame [županije, odnosno v Srbiji okrugi. Te sa- cbčutnejši. V Gradcu je bilo davi — 27 stopinj Celzija, na deželi pa je zima še hujša. Na Gornje Štajerskem so hudi snežni zameti. Železniški promet jc močno oviran. Z Dunaja ni prispel danes v Gradcc skoro noben vlak. NEWYORK, 22. februarja. Po zadnjih toplih dneh je temperatura včeraj naglo padla. Zvečer je pričelo tudi snežiti in je padlo do danes zjutraj skoro pol metra snega. ladranska železnica BEOGRAD, 22. februarja. Gospodarski krogi so zadnje čase zopet pokremli vprašanje gradnje jadranske železnice. Opirajoč se na dejstvo, da je prenehalo politično cksploatirnnje tega probiema, sc zavzemajo za to, da naj se proga trasl-ra tako, kakor to najbolj odgovarja gospodarskim krogom- Splošno se izjavljajo gospodarski krogi za progo Beograd-Split z odcepitvijo na Kotor. Cetinje bi Ukradene znamenite umetnine LE MAVRE, 22. februarja- Tu je v kratki odsotnosti paznika izginil zaboj z dragocenimi umetninami, ki je prišel iz Newyorka. V zaboju so bile 3 slike: Murlllov »Berač« in 2 portreta nekega cesarja in neke cesarice od Tintoretta. Slike so bile zavarovane za 100.000 dolarjev. Važno za avtomobilske taksije! Jutri v soboto ob pol 10. zjutraj imajo priti vsi mariborski in okoliški vozači z avtomobilskim taksiji na pregled vozil, ki se bo vršil na Slomškovem trgu. Kogar ne bo, se mu bo odvzela pravica prevažanja. Glava mu je zmrznila. V seriji zimskih nezgod še nismo bele-žili sUiča’«, da je komu zmrznila — glava. To se je v silnem mrazu pripetilo 481etnemu železničarju Ivanu Mahoriču, ki jc dobil te dni tako opasne ozebline na glavi, da so ga morali po odredbi zdrav-* n:ka takoi obdati v bolnico. Svojevrstni razbojniki. Milejše besede menda ni za označbo tistih ljudi, ki v svoji slepoti in surovosti — podirajo pomožne hišice, v katere trosijo sočutne roke hrano za prezebajoče tičice. Na kakšni stopnji srčne kulture je tak brezčutnež, pač ni treba razmotrivati. — Prijatelj iz Mlinske ulice nam sporoča, da mu tak nestvor dosledno ne-lc polomi hišice, ampak tudi odstranjuje pticam natrošeno hrano. Kaj ima od tega? Zares, človeku manjka ori-mernih besed za pravilno obsodbo takega početja. Sreča v nesreči. Davi se je nudil pasantom Aleksandrove cesto tragikomičen zimski prizor. Kr.ij hlaoca tvrdke Usar v Orecorč^evi ulici se Je na Aleksandrovi cesti pred kavarno Jadran nagloma splašil pred sanmi, katero je upravljala neka deklica. Pred trgovino g. Prinčiča je konj padel na hlapca in deklico s sanmi. Kritičen krik vseh udeležencev je spremljal ta prizor. Med tem je konj zopet naglo vstal in brcnil hlapca. Deklica $ sanmi pa je nepoškodovana prišla izpod čudnega konglomerata. K sreči se ni nikomur nič hudega storilo. mouprave bi bile enostavno zveza občin, ne pa višja instanca, ki bi imela nadzorno in disciplinsko oblast nad občinami. To oblast bi naj imelo okrajno (županij-sko, okružuo) upravno sedišče, ki bi bi. lo popolnoma neodvisno in ki bi reševalo spore med posamezniki in občinami, in ki bi vršilo nadzorstvo nad občinami v vsakem pogledu. Vse ustanove višje stopnje (šolske, zdravstvene, socialne itd-) ter vsa zdravstvena* socialna ln eko nomska vprašanja bi vodila in reševala ta samoupravna edinica potom svoje skupščine odnosno odbora. Ta skupščina pa bi se ne volila v direktnih volitvah. I ampak bi sestojala iz delegatov, ki bi jih izbrale posamezne občine- Bila bi to Izbira iz občinskih odbornikov cele drugostopne samouprave in podana bi bila ga rane'ja, da bi bile v«e občine zastopane, kar v dosedanjih oblastnih skupščinah ni bilo. Depolitizacija tudi teh samouprav je prvi postulat njih pravilnega delovanja. Biti morajo le soc!alne zajed-nice vseh občin svojega okoliša. Tudi nad njimi bi vrfilo nadzorno in disciplinsko oblast upravno sod šče. Le na ta način bi se politične stranke desintereslrale hi prenesle svojo borbo v zakonodajne zastope. Le na ta način pa bi tudi prišli do decenTaMzacije naše celokupno državne uprave. Stoa 2. M *r;:>or.4l V 'f C L R '« S *•' f,rr* Mm^wvMSBiinw —'-tt ■•-y-rrj» .v. jr.T r~~: V .M a r i i ' o ' , div r;^rxn^tat5fK2JBBE2.^er:a Dijaški dom in Dijaška kuhinja Maribor, 22- februarja. V prostorih, kjer je bil poprej nemški Studentenheim, je bila nastanjena med svetovno vojno vojaška bolnica; po prevratu pa je prepustila mestna občina poslopje in inventar proti vsakoletni pri« znalnini slovenskemu društvu »Dijaški dom«, ki so ga že leta 1911. ustanovili ma riborski rodoljubi, med njimi dr. Turner, dr. Rosina in dr. Sernec z namenom, da zbirajo polagoma sredstva, s katerimi bi mogli ustanoviti zavod za oskrbovanje srednješolske mladine. Nabrana sredstva so bila nujno potrebna, da je bilo mogoče očistiti in popraviti poslopje, nadomestiti izgubljeni in pokvarjeni inventar, predno je mogel slovenski zavod pričeti delovati. Pa tudi pozneje je društvo nabavilo vse, kar je zavodu manjkalo, v kolikor so dopuščala redstva. Tako je napeljalo v vseh prostorih električno razsvetljavo, preuredilo učilnice v obeh nadstropjih, nabavilo mnogo pohištva, predvsem miz in stolov, opremilo skupne spalnce z električnimi ventilatorji, preuredilo kopalnico, tako da se avtomatično greje voda v kuhinjskem štedilniku in je vedno na razpolago kubični meter razmeroma zelo tople vode; tekom let se je morala menjati vsa kuhinjska posoda in ves pribor, tapctniki so osnažili žimnice m zglavnike, kemično oč stili odeje ter uredili zopet centralno kurjavo. Da so se izvršila vsa potrebna popravila, kakor vsakoletno pleskanje hodnikov in sob, popravljanje ograie in podobno, se razume samo ob sebi. Vse to je napravilo društvo iz lastnih sredstev, ker se je ob-vezalo za vsa manjša popravla, mestna občina pa je v tej dobi popravila streho in je imela že v načrtu svojega proračuna popravljanje poslopja od zunaj. Navzlic velikim izdatkom pa jc bila oskrbnina v zavodu razmeroma liizka: Prvo Isto po prevratu Din 100 na mesec, dokler ni v letu 1924 dopela do svojega viška Din 600, sedaj pa je zopet Din '*v?5, torej mnogo nižjo od cen enakih inštitu- cij pri nas in zlasti še v inozemstvu; pri tem na je treba še omeniti, da je vedno še kakih 10 gojencev, ki ne plačujejo celotne mesečnine, ker jim jo odbor v uvaževanja vrednih slučajih zniža. Gojenci imajo v zavodu poleg nadzorstva vso oskrbo, poleg celotne prehrane in stanovanja tudi kurjavo, razsvetljavo in pranje perila, tako da so stariši dolžni še posebej plačevati samo izredne izdatke, kakor so knjige in šolske potrebščine, popravilo obleke in obuvala. Zato ni čudno, da se vsako leto oglašajo v tako velikem številu in prosijo za sprejem svojih otrok. V zavodu samem je prostora nekako za 40 gojencev; večinoma pa je naval na zavod tolik, da jih mora sprejeti, kolikor je največ mogoče, in tako jih je bilo v zavodu celo že 56, letos jih je 50, in sicer največ iz realke, nato iz učiteljišča, gimnazije, meščanske in trgovske šole. Uspeh v šolah je ob koncu leta običajno dober. V zavodu pa deli društvo Dijaška kuhinja že od leta 1919 mariborskim srednješolcem prehrano Sprva je dajala samo obede, v zadnjih letih pa je začeia skrbeti tudi za večerje ter ie jela podpirati tudi dijakinje drž. ženskega učiteljišča. Vsi dobivajo tako obed knkm večerjo na stroške društva Diia^ka kuhinja, ki iz nabranih darov p'ačuie za obed s krrhom ro 4 50 Din ;n za večerjo po 4 Din. Ker pa ima;o draki samo nekaj dni v tednu tu prehrano in sicer no potrebi in po marI:ivosH v šoli, medtem ko si morafo za ostale dm ktnWv prehrano kje drnr;e. je razmotrival zadnji občni zbor Diia*ke knh'n>e tudi modnost, da bi da!nl vsem ^odn'rančem ce-. letedensko rrebrpro d^nma proti njihovim prispevkom ki b: >-e rrvnaM ro rre-možervu njihovih s'f>r>išev in nn pridnosti v šoli. — Sedaj drv:va obed novnre-čno 70, večerij ra 40 di:pkov Po novem načinu red^ranin ra bi se to .število še Kotovo znatno zviša'o. in bo treba adaptirati in povečati sedanjo obe^ro. fTlanborBko q1gdoH5če REPERTOAR: Nedelja, 24. februarja ob lo. uri »Lurn pacij-vagabund«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. — Ob 20. uri »Adieu Mimi«. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 23. februarja. Zaprto. Torek, 26. februarja ob 20. uri »Komco in Julija«. Premijera, ab. A. Romeo in bulija na nosem odru Narodno gledališče v Mariboru .pripravlja pretresljivo, povsod znano in priljubljeno ljubezensko tragedijo W. Shakespeare-ja »Romeo in Julija« v režiji R. Pregarca, ki postavlja to delo nenavadno originalno-inscenacijsko in režijsko, —• kar bo za Maribor brez dvoma teaterski dogodek prve vrste. Rade Pregare velja med jugoslovanskimi režiserji kot posebno dober in spreten režiser Shakespeare-ju, ki ga je do zdaj povsod uprizarjal z velikim uspehom. Posebno pa še »Romea in Julijo«, to najlepšo med najlepšimi ljubavnimi dramami, kar jih svetovna literatura premore, postavlja naš odlični režiser z izredUo fmim okusom in specijelno vnemo, da bo predstava čim bolj na višku in da bo docela zadovoljila naše estetske linije in dobrega vprizarjanja željno občinstvo. ?a t0 veledelo se izvršujejo v gled.ili-skm delavnicah po načrtih in zamisli režiserja in pod vodstvom našega nove?a in prvovrstnega gledališkega mojstra Josipa Bofika povsem notfe dekoracije v renesančnem stilu. Takisto kostimi in tudi razsvetljava bodo novi. . °Jav,not **ra Janko Rakuša, ki jc kre ral Romea že v drugih jugoslovanskih gledališčih z velikim uspehom m ki ga štejejo med najboljše jugoslovanske interprete te vloge. Julijo po podala Elvira Kraljeva. Mercutija, ki ga v vseh velikih gledališčih igrajo najbolj- li karakterni igralci, bo vstvaril Vladi- mir Skrirnšek. Deiko — Mileva Zakraj-škova, patra Lorenca igra naš, zadnje čase pridno napredujoči Član Pregarče-ve dramatične šole, Maks Furijan. V ostalih vlogah nastopijo naši najboliš igralci. V komadu igra namreč ves on-sambi, pomnožen z diletanti in drugimi gospodi in damami, ki so se iz ljube/.nl do stvari stavili na razpolago nar. gledališču, da lahko vprizori tudi dela večjega obsega. Opozarjamo torej že zdaj na premije-ro, ki se bo vršila te dni. Mariborskim dnevni drobil Zl*5 stopinj pod ničlo Nov mrzli val, ki smo ga napovedali včeraj, je že dosegel naše kraje. 2e sinoči je pričela temperatura po solnčr.ih popoldanskih urah naglo padati in je dosegla ponoči žc 23.2 stopinj pod ničlo. Davi, ob 7. je znašala temperatura še vedno 21.5 pod ničlo. Zjutraj se je pričela poditi po ulicah pravcata londonska megla. Navalila je sedaj na to sedaj na ono ulico. Iz popolnoma jasnega ozračja si nenadoma prišel v skoro nepredirno meglo ali pa narobe. Izprememba temperature v zadnjih 24 urah znaša nič manj kot 20 stopinj- Včeraj, okrog dveh popoldne, je dosegla svoj maksimum 3 stopinje pod ničlo, ponoči pa je padla že na 23-2 pod ničlo. Danes je rahel zapadni veter, oblačnost zjutraj 9. Sploh ''mamo sedaj dokaj čftdtio vreme. Podnevi razmeroma toplo, čez noč in v jutru pa zopet pritisne mraz z vso silo Posledica tega so kapniki in zamrznjeni strešni žlebi, straniščne cevi, vodovod' in kuhinjski lijaki, kar je sicer že stara pesem, ki pa še nikdar ni prišla 'ako do izraza, kakor zadnje tedne. Skoro ie ni uljce v Mariboru, v kateri ne bi ;meH v hišah inštalaterja, mehan'ka ali !deparia z gorilniki in pečmi. 7a 'e obrt-"■ke je sedaj visoka sezona. Delo v sedanjem mrazu sicer res ni prijetno, zato ra je z?.cH'žek teh strok tem večii. kar >'e vsekakor solnčna stran letošnje zime. Iz okrn*nf?na zastopa u Su. Lenartu Pevski večer koncertne pevke Fanii Čadeževo bo drevi ob 8- v kazinski dvorani. Opozarjamo ponovno na bogati in lepi spored, katerega si je sestavila odlična umet nica in pr.poročamo kar najtopleje poset prireditve. Pripomnimo, da je še dovolj vstopnic na razpolago in da bo dvorana zakurjena. — V pondeljek, 4. marca priredi trio Glasbene Matico v Ptuju ko-morno-glasbcni večer. Jaroslav Kocian. Po daljši predpustni pavzi pririd-a Koncertni biro v petek dne 1. marca dva umetnika svetovne slave, Jaroslava Ko-dana in Oldricha Krcdbo. Predstavila se bosta mariborski publiki v dvojnem koncertu. Kocian spada v prve vrste svetovnih mojstrov. V Mariboru je koncertiral žc leta 1921, toda od takrat si je stekel v velikem svetu odlično mesto in silno slavo. Radi hudega mraza bo koncert v veliki kazinski dvorani, ki bo zadostno kurjena. Predprodaja vstopnic prične v pondeljek. Brezdvomno bo Kazina na ta koncert razprodana, zato že sedaj priporočamo pravočasno nabavo vstopnic. Mednarodni av'obusnl promet. Te dni se vrši v Opatiji mednarodna konferenca za avtobusni promet. Po-svetovanj se udeležuie tudi naša država po svojih delegatih, ki jih vodi šef Oddelka za turizem v ministrstvu trgovin in Industrije, c. dr. Ciril Zlžek. Iz Sv. Leirarta nam pišejo: Z nastopom novih razmer smo z vso goiovostio pričakovali, da bodo tudi v našem okraj nem zastop.u nastopile izpremembe, ki bodo odgovarjale sedaj vladajočemu duhu v državi, ki hoče izločiti iz javne u-prave vsako strankarstvo, kar smo vsi oozdravili z zadovoljstvom. Složno delovanje v korist občanov in sploh vse javnosti mora biti misel vodnica vseh. V ‘o ra se nikakor ne more vživeti g. Karol Aubl. Danes hočemo samo opozoriti na kvarni vpliv tega moža, ko je šlo dne 15- t. m. za vprašanje očiščenja cest od snežnih zametov. Kakor znano, je glavna prometna žila iz okraja v Maribor šentlenarška cesta na kateri obratuje avtodružba, ki prevaža pošto za ves okraj. Ker okrajni za-stop ni hotel očistiti ceste, češ da je cesto Ivnico—Sv. Lenart prevzela oblast, :e avtodružba dala na lastne stroške vie-či snežni plug in s tem omogočila obnovitev prometa Novi snežni zameti v nreteklem tednu pa so zopet onemogočili vsak promet, tako da se je morala družba zopet odločiti za čiščenje. Komaj pa so pričeli uslužbenci okrajnega zastopa pripraviti plug, je prišel Val. Klemenč č od Sv. Trojice, ki je tudi čl?in sosveta okrajnega zastopa in zahteval "lug za čiščenje ceste v Biš ter v Ivanjke. Čeravno je imela avtodružba že na-rešeno vprežno živino, je predlagala g. Klemenčiču, naj sc posluži on pluga v petek, za soboto pa ga prepusti družbi, da ga ta potegne proti Mariboru. Predlog je bil sprejemliiv za vsakega razsodnega Človeka. Tu pa je nenadoma posegel vmes g. Aubl in pregovoril g. Klemenčiča, da je predlog odklonil. Šele na telefonično pritožbo je potem g. srezki poglavar potom orožništva poskrbel, da je imela avtodružba plug za soboto na razpolago in je napravica tir v Maribor ter tako za vse otvorila promet-Prepričani smo, da bo g. velki župan ooučU imenovanega gospoda, da ga je menoval v okrajni zastop za to, da zastopa interese javnosti, ne pa, da daie duška svoji maščevalnosti. Carinske reformo nripravlja novoimenovani por- k finančnega ministra dr. Gosnodnetič. ki je prevzel svoje posle pretekli pondeljek. rmel je Že tozadevne konference z gens-rn'nim direktorjem dr. Konradom Šmidom Bistvo sprememb bo v poenostav-' enju carirrbf^n poslovanja, ki je nui-no potrebno za vse naše gospodarstvo. S srednjih šol Za suplenta na mariborsko realko je imenovan g. Andrej Kocjan, za učitelja risanja na celjski gimnaziji pa g. Ivan Sajovic. Za pomladansko poroto, ki se prične v Mariboru šele v torek po veliki noči, dne 2. aprila, so razpisani do slej naslednji slučaji: torek 2. aprila pod predsedstvom predsednika okrožnega so“ dišča g. dr. Žiherja, ob 8- zjutraj Jože Polajžar, hudodelstvo uboja, 2 priči; Franc Mer'č, hudodelstvo ropa, 2 priči; ob 15- Viktor Jaušovec, hudodelstvo uboja, 4 priče; v četrtek 4. aprila ood predsedstvom vdss g. Guzelja, ob S. Alojz Širovnik, hudodelstvo uboja, 7 prič; Vinko Jerebič, hudodelstvo uboja, 7 prič; v petek 5. aprila pod predsedstvom dss g. Zemljiča ob 8. Ivan Satler, hudodelstvo sleparstva, 2 priči in ob’ 10. Jo- s'p Pesek, hudodelstvo uboja, 9 prič. ____ Ze dosedaj je torej najavljemih pet ubojev . . . Pomladansko zasedanje bo menda podobno zimskemu, ki je bilo v znamenju ubojev! Izhod Čehov na morje* Med Nemčijo in Češkoslovaško je bil sklenjen sporazum, da dobi ČSR svobodni zoni v hamburškem in stettinskem pristanišču. Bolniška blagajna samostojnih trgovcev v Mariboru ima v soboto ob 8. zvečer v hotelu pn Zamorcu svoj letošnji redni občni zbor in prosi člane za obilno udeležbo. Dobrodošli so tudi drugi trgovci, katere ta dobrodelna inštitucija zanima, da bodo slišali poročila o njenem zadovoljivem stanju in napredku. Študijska knjižnica, V poroč lo o delovanju Študijske knjižnice v št. 43 se je vrinila neljuba tiskarska pomota. Podpora g. min- dr. Korošca ni znašala 500, ampak 5000 Din. Invalidska tombola. Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani priredi veliko časopisno tombolo, koje dobiček jc namenjen najrevnejšim voj* nim invalidom, vdovam in sirotam. Tablica stane samo Din 2. Žrebanje se prične dne 7. marca- Ta dan se vleče pet številk, ki se priobčijo potem v soboto, odnosno v nedeljo v vseh časopisih. Kdor je zadel vseh pet številk v eni vrsti, naj pošlje tombolsko karto v kuverti na naslov: Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Dne 14. marca se vleče naslednja Številka, ki bo ravnotako priobčena v vseh dnevnikih. Dne 21. marca se vlečejo ostale številko, s kojimi bodo zadete vse tombole. Vsi dobitki se morajo dvigniti najkasneje v 30 dneh po razglasitvi. Dobitki so sledeči: 50 petoric v skupni vrednosti Din 8-000 v 8 tombol v skupni vrednosti čez Din 12-000 in sicer: Kompletna spalnica. šivalni stroj, moško kolo, žensko kolo, žepna ura »Omega«, 50 kg sladkorja, 3-5 m finega angleškega sukna za moško obleko in vreča najfinejše moke. Vsem interesentom se priporoča, da s! tombolskc karte Čimprej preskrbijo. Na razpolago so v invalidski pisarni krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, Rotovški trg 6 med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9.—11. ure. Okrožna skupina drž. nameščencev Iti upokojencev v Mariboru. Dne 24. februarja ob pol 10. Jop. bo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor okrožne skupine drž- nameščencev In upokojencev v Mariboru z običajn:tn dnevnim redom. Po občnem zboru okrožne skupine bo v isti dvorani občni zbor »Samopomoči« državnih nameščencev in upokojencev mariborske oblasti. K obilni udeležbi va-bi odbor. ,Jg3 Uprava mariborskega pododbora udruženja rezervnih oficira i ratnlka naznanja, da izposluje bezplačno želez* niške legitimacije za leto 1929 vsem onim Članom ljubljanskega pododhora. ki so poravnali pristojbine za železniške legitimacije za leto 1928, a jih niso prejeli. Tozadevne prijave poslati na un-a-vo pododbora. 3^4 V Maribor'!, uie 2’ It. K f I - * *flLL~tnmo v globino trideset h metrov, kakor se je doslej splošno domnevalo temveč vlada j globini osemdesetih »De-trov neka kristalna svetloba, ki omogoča točno opazovanje posameznih predmetov. Nova potaplialska naprava do-voiju>e potapljanje do 150 metrov globoko. kar je v primeri z dosedanlimi izkušnjami velik napredek v pomorstvu. tobra zamrznile vse reke in jezera in jc ležalo snega za 20 komolcev visoko. Februarja pa je nastopila jugovina, ki je povzročila strahovite kaiastrofe radi poplav in podirajočega se ledu. Leta 775/76. je bila taka zima, da je zamrznilo Orno morje. Lela 821/22. je nastopila silna ž ma že 22. septembra in je trajala vse do 12. aprila. Leta 859. so vozili po ledu na Jadranskem morju s tovornimi vozovi. Leta 993. ni bila samo huda zima, temveč je celo meseca julija zmrzovalo po Srednji Evropi. Leta 1407/08. so se podili volkovi preko zamrznjenega Skagerraka iz Norveške v deželo Ju tov. Točno dvesto let pozneje sta trepetali pod mrazom, kakoršnega niso pomnili Evropa in Amerika. V soln-čni deželi španski se je kralj Henrik zbudil zjutraj z zmrznjenp brado, o binko-št h se je pri nas mulafija drsala po cestah in je v Severni Ameriki poginila od mraza cela koloniia Evropejcev. Najhujši mraz vsega našega tisočletja pa je bil po zapiskih leta 1739/40: v Španiji m Portugalski je ležal snega 10 čevljev visoko in so tržili na zamrznjeni Temzi, rri nas pa so bili še aprila meseca zamrznjeni vedniaki. Leta 1740/41. so dobili v Newyorku 16 čevliev snega. Januarja je mraz popustil in je pričelo »krvavo« deževpti ter so se poiavile na nebu polarne prikazni. Leta 1788/89. je bila z'ma podobna letošnji. V Srednji! Evropi so zabeležili do 37 stopinj pod! ničlo. Dobro ie pomagala zima 1794/95. francoski vojski, ki je dne 28. decembra prekoračila s topovi vred zamrznjeno reko Maas in rnn^a zavzeti prmrznie-no nizozemsko mornarico. Leta 1838. so bodili p°š preko ledenega mora iz Danske na Švedsko. Leta 1845. je bila Vlta-va ori Pra"i zamrznjena 114 dni. O zimah kas"e!š>h let smo le‘os že sami večkrat č tali in pokušali pripovedovati naše očance očividce. Šport v Cernu starajo ženske hitreje Pri ženskah se pojavljajo znaki starostne oslabelosti v zgodnejši starostni dobi, kot pri moških- Pojavljajo sc ne le na zunaj, temveč v organizmu sploh. Ugotovljeno je, da preneha plodnost žena najkasneje pri 50 letih, dočim je moški zmožen oploditve v znatno večii starosti. Vzrok te razlike so pripisovali dejstvu, da so semenske žleze žensk ob-čutneiše od moških, radi česar se hitreje izrabijo in ne kljubujejo kvarnim vplivom. V razčrščenje tega vprašanja, ki je velikega pomena tudi za pomlajevanje, Je duna.ski ginekolog H. V. Klein Izvršil znniir-ive poizkuse in ugotovil, da ženske st m: n:-k e žleze niso Sbkejše od moških. arrr>?k celo znatno odnorn^iše- Pil nn n - "'•» mo.?Mh žlez nastopijo takoj nevarne komplikacije, dočim se od ženskih kablnih žlez lahko odvzame večje dele, ne da bi plodnost ali žlezam sploh škodovalo. Ženske sc* menske žleze so odpornejše tudi pri transplantaciji. Zacelijo se hitreje kot moške in se v novem telesu dalj časa ohranijo. Isto velja tudi za ženske hormone- Torej relativno zgodnje prenehanje seksualnih funkcij žene ni posledica slabosti in neodpornosti žlez. Pojav pa bi se lahko tolmačil z dejstvom, da primanjkuje ženskemu organizmu v poznejših letih za nosečnost potrebnih moči. do* čim funkcija moškega ne" stavi baš velikih zahtev njegovemu orgamzmu. V vseh londonskih gledališčih, barih in plesnih dvoranah postaja smokint vedno redkejša to?le'a. Letošnjo zimo ^a jc docela izpodrinil temnomodri sako. Sinodi na O. Dčil Oft bo gotovo princ Wafo.fi Zanimivosti smuške tekme I55K maribora ISSK Maribor slavi letos desetletnico. Vse važnejše prireditve posameznih odsekov so torej jubilejne in se z ozirom na svečanostno obeležje razlikujejo ob običajnih prireditev po programu. Zimsko športni odsek ISSK Maribora je jubilejno smuško tekmo razpisal na najširši osnovi, tako da je slehernemu smučarju dana možnost, da se udeleži konkurence in preizkusi svoje meči tfted sovrstniki. Za povzdigo zanmanja in v svrho poostritve konkurence je namenil prvakom posameznih skupin krasna darila, drugo in tretje plasiranim pa umetniško izdelane diplome. Novost jubilejne prireditve vodilnega kluba mariborske oblasti je tekma najmlajših smučarjev do 10. leta na progi dolgi 1 km, kar bo lepemu in zdravemu smuškemu športu pridobilo novih prijateljev med mladino- Za tekmovanje najmlajših vlada v mestu veliko zanimanje Jako umestno in športno pravilno je ločeno tekmovanje smučarjev izpod 16 leta. s čimer so nezdrave nosledice prevelikih naporov na daljših progah izključene. Prireditelj je tudi v tem dokazal pravilno, pojmovanje športa. Senzaci:a pa bo brez dvpma tekmovanje starinov, starih nad 34 let. Za konkurenco na 5 km progi se je priglasilo dokaj starih športnikov, ki so z dobrim zgledom in svetom zimskemu športu pridobili mase mladine. Toda ni jim do tega, da bi samo opazovali uspehe učencev, tud: učitelji hočejo med sabo preizkusiti moči in dokazati utrjenost, ki jim jo je zasi^uraJo udejstvovanje v zimskem športu. Konkurenčno nezanimivejša bo gotovo tekma senijorjev, kjer se bodo ponovno borili za prvenstvo in najboljši čas n?Jb^1-xi med pp-bolišimi. V tej sktt-nini bo določen tudi prvak kluba za leto 1929. Tudi juniorji postajata vedno nevar-ne}!r!. .^psi. H co ;b do- segli, zaosta;aio neznatno za časi seni-jorjev, izvzemši prvaka oblasti — Dolinška, ki je sigurno dosegel prvo mesto Nadejati se je tokrat še ugodnejših uspehov juniorjev. Damska konkurenca se je v zadnjem letu močno razvila in postaja od tekme do tekme številnejša in ostrejša. Vsekakor bo prireditev jubilanta najzanimivejša smuška prireditev, kar jih je sploh bilo organiziranih v zimskem spor tu. Prednost pa ima tudi v tem, da se bo vršila v neposredni bližini Maribora. kar omogoča športnikom in prijateljem športa številen poset. Opozoriti nioratno, da se je prireditelj oziral tudi na gledalce in določil start in cilj na mestih, od koder se nudi opazovalcu pregled daljšega dela pro^e, povratek v cilj pa bo s strmine, tako da bodo tekmovalci pasirali c lj v naivečji brzini in tik pred občinstvom manifestirali izurjenost in snretnost idealnega stnučarstva. — Smuk! Shižbene objave MOLNP. Prvenstvene tekme, ki so bile izžrebane zri .''edejje 24. tm-, se odgod'jo na poznejši termin. Termini in protivniki bndo objavljeni pravočasno v službenih objavah. Klubi se opozarjajo na službene obiave LNP v »Jutru«, ki zahtevajo od klubov, da predložijo MO točne načrte igrišč do sobote 23. tm. Tajnik. ISKK Maribor—nogome'ni odsek. V torek 26. itn. ob 20. v telovadnici važen sestanek vseh nogometašev. Volitev kapetanov rezerv in mladin. Po sestanku telovadba, ki se bo vršila redno vsak torek in petek. Vsi igralci prvega moštva, od rezerve pa Konič. Šajna in Bergant, imajo prinesti s seboj po eno sliko. Ako je kdo izmed njih zadržan, mora oddati sliko tovarišu, ki se bo sestanka zanesljivo udeležil- Mariborsko lat koatletske priredllve v letu 1929. Predvčerajšnjim so se sestali delegati mariborskih klubov in sklepali o zadevah lahke atletike v letu 1929. »Rapid« In »Maribor« slavita desetletnico. »Ra- pid« priredi v proslavo jubileja mednarodni miting 19. maja (Binkošti), dočim priredi »Maribor« 30* mala nacijonalni miting. Dne 9. junija bo štafetni tek skozi mesto za Schellov pokal, prired^eij J. L. A. S.,_ dne 16. junija nacijonalni miting SK Železničarja, dne 28. junija pa se vrše jubilejne prireditve ISSK Maribora- V lahkoatletskem programu je kombinirana štafeta skozi mesto s plavanjem čez Dravo. Dne 15. avgusta priredi SK Ptuj mednarodni miting. Sokolstvo Sokolsko društvo v Maribon je nabralo za gladujoče brate in sestre v Bosni in Hercegovini 2410 Din in nekaj obleke ter odposlalo v razdelitev bratu Cedi Miliču, starosti sokolske žu-pe v Mostaru. Izrekamo vsem darovalcem našo prisrčno zahvalo. Zdravo! — Odbor. Bakterije, ki rušijo staube Najnovejša razkritja učenjakov. — Iz kamenja prah. Bakterije so bile doslej znane ie kot sovražnice Človeka. Bakterije so povzro čiteljice najstrašnejših bolezni, ki jih prenašajo z organizma na organizem. Dolga je bila pot zdravniške vede od dneva, ko je holandski učenjak Anton Leven-hok, izumitelj mikroskopa, opazil skozi magična stekla prvo bakterijo, . pa do dne, ko je Pasteur v drobnih mikroskopskih živalicah spoznal najstrašnejšo sovražnike človeštva. V novejšem času pa so poleg škodljivih bakterij odkrili tudi Človeštvu koristne bakterije, ki uničujejo škodljive. Angleški bakterijologi pa so v zadnjih letih prišli do senzadjonelnih ugotovitev. Po napornem raziskovanja in pro-učavanju so odkrili tudi bakterije, ki so sposobne razgristi najtrši kamen. Razpadanje kamenja se vrši po mnenju učenjakov na podlagi hitre množitve bakterij, ki rahljajo vezi med posameznimi molekulami in trdi predmeti zgube čvrstost. Ugotovitev, ki je zelo zanimiva, je važna le teoretično, kajti med vrstami kamenja, ki ga naši stavbeniki uporabljajo pri gradnji, je malo takega, ki je podvrženo kvarnim vplivom bakterij. Angleški raziskovalci so mnenja, da so bakterije v ugodnih okolščinah vendar lahko nevarni razdiralci stavbnega kamenja. Bakterije torej žro naše hiše in jim izpodkopavajo temelje. V zvezi s kvarnim delom škodljivih bakterij so tudi številne gradbene nezgode. Ugotovljeno je, da se je podrlo mnogo solidnih’ zgradb, ne da bi bilo mogoče ugotoviti pravi vzrok, zakaj so mase kamenja Izgubile trdnost in odporno silo. V takih slučajih je nesreče pripisati v prvi vrsrti razdiralnemu delu bakterij. Delovanje bakterij je bilo čestokrat opaženo v prirodi, toda opazovalci so pojave tolmačili napačno. Razpadanje kamenja so v večini slučajev pripisovali vplivom vetra, padavin in spremembam temperature. Kadar ti razlogi niso zadostovali, so dolžili razno mrčes. Toda pozitivnih dokazov za omenjene trditve ni bilo. Šele na podlagi bakterioloških raziskovanj so prišli stvari do dna. Zanimivo je, da proti delovanju bakterij niso imune niti najtrše vrste kamenin. Celo v granitnih skalah so našli legla bakterij- Tudi raznim vrstam marmorja bakterije niso prizanesle. Angleški in ameriški bakterijologi so preiskali vrsto kamenja iz okolice slapov Niagare in ugotovili, da jo napada nešteto najrazličnejših vrst bakterij. Gorenji uspehi proučavanj dokazujejo, da so ta najmanjša bitja vendar najmočnejša in najnevarnejša. Doslej je bilo znano, da jim je podvržena vsa živa nriroda: človek, živali in rastlinstvo. Danes pa je ugotovljeno, da so bakterije sovražnice tudi mrtve prirode — kraljestva rudnin. V londonkih bakterioloških institutih so z ozirom na najnovejša opazovanja, ki so znanstvenike privedle do nepriča-kovanh zaključkov, pričeli s poizkusi, ki bi naj pripomogli do sredstev, s katerimi bi sc mogla škodljivost kamenja nevarnih bakterij preprečiti ali vsaj zmanišat: ‘Vf^rThrtreVl V P T T* W V T V 'tnffjf KS tV3Z£S$Xrm'X^-JRrEi Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgedevlnskl roman (z starih Benetk 16 »Glede njega bodi brez skrbi. Zdaj je iztaknil, kar ie iskal — in zasluga je tvoja, Skalabrino. « »Torej naj odidemo? . . .« »Da, da, vse je končano ... Ah! Počakaj!« Skalabrinov tovariš je bil zapazil Silvijo, ki se je bližala vsa strašna in grozeča. »Ali vidiš to žensko?« je vprašal in prijel bandita za roko. »Vid m jo! . . .« »Ali jo spoznaš?« »Ne!« »Jutri dobiš sto tolarjev, če je ona dotlej mrtva... Kako in kaj. to je tvoja skrb . . . Voda v kanalu, ali bodalo — kar ti je ljubše! ...» Huda gneča beguncev je prišla med njiju ter jih ločila. »Sto tolarjev!« je zamrmral Skalabrino. »Lepi denarji . • .« Planil je proti Silviji, in ko je padla vznak, zadeta na čelu, jo je zagrabil, jo odnesel, skočil nedaleč odtam v prazno gondolo in odveslal. Velikanska vznemirjenost pa se je polagoma polegla, in vedra noč je s svojimi sencami zastrla mrliče na trgu Svetega Marka. In tisti večer je bila revna sobica ob lagunah, ki tvorijo nekako vežo do Adrije, še zmirom razsvetljena, dasi je šla ura že proti trem zjutraj; to je bil čas, ko je stopil Poland v celico številka 17. V tej sobici je ležala na revni postelji ženska z belo obvezo na okrvavljenem čelu. Ob zglavju postelje je stoje stražila deklica v obleki preprostega ljudstva in zdajpazdaj moč la vro^ če ustnice ranjene iujke, na katero je zrla z izrazom očividnega pomilovanja. V kotu sobe je sedel nepremično mož herkulske rasti in molčal. Zenska v postelji je bila Silvija, mati Rolandova; deklica je bila sirota, ki je bivala v tisti hiši; in moški je bil bandit Skalabrino. Zakaj še ni bil umoril Silvije? Ali je čakal prikladnega trenotka? Zarja usmiljenja je bila zasijala v njegovem srca. Ko je ura v bližnjem zvoniku udarila polštiri, je Skalabrino zapazil, da se dani. Ugasil je trsko, ki je dotlej svetila v tem bednem domovanju. Takrat pa se je Silvija zganila. Skalabrino se je z nekako divjaško plahostjo približal postelji ter se za nekaj minut zagledal v blede črte ranjene Silvije. »Kaj praviš, Ivana?« je vprašal tiho. »Zdi se mi, da se rana zapira in da ni posebno nevarna. Sicer pa rane na glavi niso tako hudo opasne — drugače bi moral biti jaz že zdavnaj pod zemljo.« Deklica je zmajala z glavo in zamrmrala: »Njena najnevarnejša rana ni na čelu, temveč v srcu . . . Uboga žena! . . . Strašno gorje jo je moralo zadeti, kakor sodim po besedah, ki so se ji bledle v nezavesti . . .« Orjak se je ozrl in pogledal v stran. Nato je pričel hoditi po sobi semintja, dočim je prihajalo iz njegovih ust preteče mrmranje. Čeprav je bil bos, je šum njegovih korakov vendar vzdramil ranjenko. Odprla je oči- Namignila je Skalabrinu, naj pride bliže k postelji. Bandit jo je ubogal. »Spoznam vas,« je dejala Silvija. »Vi ste, ki me je otel . . .« Zdela se je zelo mirna. *Morda je premagovala svoj obup, da bi laglje preudarjala. V njenih strmečih očeh ni bilo videti nobene solze- Vsa njena razburjenost se je bila polegla. Kdo ve, če si ni z razlogi, kakršnih imajo, matere v strašnih trenotkih življenja vedno dovolj, dokazala, da nima pravice plakati in vdajati se trpljenju in da ne sme gubiti z žalostjo niti ene svojih sil, nego da mora napeti vse čuvstvo, vso pamet in ves razum v to svrho, da reši svojega sina! .. . Bandit je bil povesil glavo. »Govor.te,« je dejala z rahlim glasom, vedeti moram ... izvedeti moram vse! ... Vi ste me prestregli v trenotku, ko me je zadel udarec na čelo?« »Da, gospa, jaz ... in kar se tiče tega, da sem vas rešil, kakor pravite . . • tristo vragov, od včeraj sem se Ves izpremenil . . . Izkratka, zgodilo se je takole . . . Vi ste prihiteli iz palače ... Še zdaj se mi zdi, da vas vidim . . . Bili ste tako strašni, da sem se vas bal. Ali se spominjate tega milostljiva? . . .« »Da ... le nadaljujte! . . .« »Pri sveti Mariji Formozi, človek bi dejal, da se tresem! Odpustite, gospa . ■ . Vi ste torej planili med nas in kričali take reči, da se mi trese še zdaj srce v prsih, če mislim nanje, in vse to v trenotku, ko so pričeli vojaki streljati na ljudstvo z arkebuzami in so se zasvetile okrog najbolj divjih helebarde- Takrat torej so planili moji ljudje na vas. In jaz sem z lastno roko udaril po oboroženih, pobral vas in odnesel semkaj . . .« Ko je bandit govoril te besedo, je resnično trepetal. Neznan nemir je motil vedrost njegove duše. Silvija je povzela pokojno, kakor prej: »Torej je bil narod poražen?« »Poražen, prokleto, nenavadno poražen! Sto mrtvih na trgu Svetega Marka, istotoliko utopljenih v kanalu, tri ali štiri sto ranjencev, in kar jih je vrženih v ječe . • . Ah, to bo najstrašnejše. Zato je tudi tak molk po mestu! ... Le poslušajte, gospa: slišali ne boste niti ene barkarolske pesmi . . •« »Narod torej ni mogel vdreti v palačo?« je povzela Silvija z istim monotonim in trdovratnim glasom. In svetlo je uprla svoje sive oči v Skalabrina. »Vdreti v palačo! To bi bilo toliko, kakor vlomiti vr^ta kuma Satana samega! - . . Ne, gospa, ne . . . Toda zakaj bi mislili na vse te reči? . . . Dajte, dajte .. . povejte mi, kdo ste . . . in kje je vaš dom, da vas spravim tjakaj! • . .« »Toda, kako je nastala revolta?« je vprašala Silvija. (Nadaljevanje sledi). 2133 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb. JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSK UUCA 19 Na drobno! TOV .RNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZžRTMH VIN IN SIRUPOV. Na debelo! n*m ebtin«!*«: bMeds 30 p, p*jm*nj4i titMek Din fr— • 2*n*va. dophMMi** In ogla. •i a* r