c.^-:
St. 21 (1104) Leto XXI! NOVO MESTO, četrtek,
’iT'lk'	27.	maja	1971
Janez Doljak — najhitrejši Dolenjec
Tretja dirka na Goijance — druga za prvenstvo Jugoslavije — je srečno za nami. Veliko število nastopajočih in udeležba vseh najboljših, razen Pušnika, ki je pred 14 dnevi razbil svojega gordinija, tako da ga ni bilo moč popraviti do nedelje, pričata, da ima prireditev največji ugled med tovrstnimi v Jugoslaviji. Tudi delegati športnih komisij republiških AMD so dali prirediteljem v uradnem delu zapisnika žirije in v izjavah naj večje priznanje: ,JDirka je vzorno organizirana, brez dvoma najbolje v Jugoslaviji... Pred treningom je žirija pregledala stezo in ugotovila, da je vsestransko odlično zavarovana.**
Za tekmovanje se je prijavilo 108 voznikov, tehnična in športna komisija pa sta dovolili start 84 tekmovalcem. Največ jih je nastopilo v nacionalnem razredu (32) z vozili domače proizvodnje, kar je seveda precej zavleklo celo dirko. Za prihodnje leto bo športna komisija postavila časovno omejitev in tekmovalec, ki bo na treningu vozil počasneje, ne bo mogel nastopiti na dirki. Poleg tega bo veijetno tudi
METLIKA - Včeraj ie bila sklicana občinska konferenca Zveze komunistov, ki naj bi poleg drugega razčistila tudi vprašanje nedelavnosti nekaterih članov komiteja. '
MIRNA - Franc Šetinc, odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista, je v torek predaval prosvetnim delavcem iz Mirenske doline o ustavnih dopolnilih.
NOVO MESTO - Medobčinski posvet o šolski prehrani je sklical za včeraj republiški Zavod za napredek gospodinjstva v prostorih šmihelskega internata.
KRŠKA VAS — V ponedeljek sta obdarovala predstavnika občinske konference SZDL Brežice Tomšetovega ll.otroka Milana, ki je 12. maja dopolnil eno leto. Mali Milan ima za botra
predsednika Tita. __________
NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji bo jutri ob 20. uri koncert glasbene šole, ki praznuje letos 25-letnico obstoja.
BREŽICE - Na predvečer rojstnega dneva predsednika republike so v Brežicah priredili tradicionalni tek mladosti. Mladina se je nato zbrala in se zabavala ob tabornem ognju na stadionu.
KRŠKO - Svet posavskih občin, ki mu predseduje Jože Radej, se je v ponedeljek sestal v Krškem. Razpravljal je o tem, kako napreduje regionalni načrt Posavja, in o bližajoči se 400-letnici kmečkih uporov NOVO MESTO - Srečanja mladih slovenskih kovinarjev v ponedeljek se je udeležilo blizu 1000 vajencev. Največ uspeha so imeli Novomeščani, sledijo Kranjčani in vajenci iz Štor.
METLIKA - V petek bo v mestu del slovenske kmečke ohceti. Poročne pare iz raznih evropskih in afriških dežel bo najprej sprejel predsednik občine Ivan Žele, prevoz bale pa se začne ob 16. uri.
TREBNJE - V ponedeljek je v hudi nevihti udarila strela v kozolec Antona Rakarja na Mrzli luži pri Trebnjem. Ogenj je naredil za približno 5000 din škode.
NOVO MESTO - Zlikovci so minuli ponedeljek vdrli v delavsko restavracijo. Spravili so se nad blagajno, ki pa ni popustila. Odšli so z manjšim plenom.
„Največ pričakujem od našega delavskega razreda, našega samoupravljanja, delovnih ljudi, pa najsi delajo v tovarnah, na.
J^asi ali v ustanovah. Vsi so trdno povezani s samoupravljanjem in vedo, kaj hočejo. Globoko verujem vanje, saj so nosilci našega razvoja, boja, ki ga sedaj moramo biti...“ je dejal tovariš Tito v svojem govoru ob koncu drugega kongresa samoupravljavcev v Sarajevu.
Ko se v imenu naših bralcev pridružujemo neštetim čestitkam ljubljenemu maršalu ob njegovem 79. rojstnem dnevu, lahko zapišemo privrženost prebivalcev izkušenemu revolucionarju in njegovim pobudam za še hitrejši napredek Jugoslavije. Da bi zdrav in srečen še dolgo let vodil našo državo v miru, mu žele vsi tisti, ki jim tudi on tako neomapio zaupa!
NAGRADE KRKINEGA SKLADA PODELJENE
KRKA: izumi so sistem dela
Nagrajenci: Jurij Kus, Nataša Rupnik, Viktorija Kutičić, Tibor Kiss — Toth, Lojze Horvat in Dušan Jenko, naloga Ivana Rožičevića odkupljena — Dr. Hočevar: »Dolenjci se veselimo napredka Krke«
Novomeška tovarna zdravil Krka, razvijajoči se gigant, kjer se radi pohvalijo s tem« da je izobrazbena raven zaposlenih daleč nad občinskimi, republiškimi in jugoslovanskimi poprečji, je prejšnjo sredo, 19. maja, slavila še en pomemben praznik v vrednotenju znanja. Sedem mladih raziskovalcev, ki so sodelovali v prvem Krkinem natečaju za raziskovalne naloge, so počastili in nagradili.
Jurij Kus, Nataša Rupnik,
Viktorija Kutičić, Tibor Kiss —
Toth, Lojze Horvat, Ivan Boži-čević — študentje ljubljanskih
in zagrebških fakultet, ter Dušan Jenko, dijak novomeške gimnazije, so prvi Krkini nagrajenci. Znanost in gospodarstvo sta si podala roki. Upajmo, da se bo to dogajalo pogosteje in
da Krka, ki je prva poskusila s to prakso med vsemi slovenskimi podjetji, v prihodnje ne bo ostala sama.
Med gosti so bili na slovesnosti tudi podpredsednik slovenske skupščine dr. France Hočevar, predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Krese, rektor ljubljanske univerze prof. dr. Miljan Gruden, predstavniki novomeške občinske skupščine in drugi.
Generalni direktor Krke magister Boris Andrijanič, direktor inštituta za raziskave in razvoj magister Peter Jerman in predsednik sveta sklada Krkinih nagrad dr. mag. Miha Japelj so v svojih nagovorih poudarili, da to ni enkratna akcija tega podjetja, pač pa da bo to stalna delovna obli-
ka, povezava med teorijo in prakso. Kot so poudarili, je Krka tudi pobudnica za ustanovitev oddelka srednje kemijske šole v Novem mestu. Tako skrbi podjetje, ki ima na vsakih 15 zaposlenih enega raziskovalca in v katerem je vsak šesti delavec član inštituta, za nadaljnji razvoj, za usposabljanje mladih stro-kpvnjakov in znanstvenikov in končno tudi za sodelovanje med univerzo in podjetjem.
(Nadaljevanje na 3. str.)
PRED 25-LETNICO ZVEZE SLEPIH SLOVENIJE
Svetli žarki v večni temi
Od 31. maja do 6. junija bo v Sloveniji teden slepih. V njem bo Zveza slepih, ki slavi letos 25-letnico obstoja, vodila prodajo belih paličic — simbola slepih. Srca vseh naših soobčanov, katerih oči ne vidijo ali pa jim večno temo presevajo le medli, slabi odsevi sveta krog njih, bodo v teh dneh še tesneje pri njihovi organizaciji, kije njihov svet.
Pošteno in prav bi bilo, če jim vsaj enkrat na leto prisluhnemo tudi vsi zdravi ljudje z dobrim vidom. Zveza slepih Slovenije ni miloščinar-ska ali sicer po nekdanjih nazorih „dobrodelna" organizacija, temveč vse kaj več: za svoje člane skrbi vsestransko, briga se za njihovo zdravje, počutje in službo, vrača jih življenju m delu, skratka, skrbi za vse njihove potrebe.
Tega vsi, ki dobro vodimo dostikrat enostavno ne razumemo, saj nenehno divjamo pri delu in izven njega, drvimo dostikrat v smrt - telesno ali duhovno - in vedno se nam mudi. Ob 25-letnici Zveze slepih Slovenije skušajmo spremeniti svoj odnos do njenega dela: zavejmo se, da slepim državljanom odvzema občutek odtujenosti in osamljenosti.
Zveza slepih Slovenije združuje danes nekaj nad 1700 slepih državljanov. Njena osrednja naloga je uvajati na vidu prizadete občane v normalno življenjsko okolje. Od otrok in mladine do starejših slepih skrbi zanje, jim pomaga, jih razume. Ta čas je v SRS 306 slepih v rednem delovnem razmerju, kar 528 naših slepih soobčanov pa je v letih po vojni pridobilo pravice iz starostnega ali invalidskega zavarovanja. In ko nas bodo te dni v službah, sindikatih, na cesti in drugje ustavljali otroci, mladinci in drugi ter nam ponudili v nakup drobno belo paličico - ne odklonimo dinarja za naše slepe! Skrbno bo porabljen.
VITASU so rekli »da«
Nad tri četrt volivcev je na referendumu glasovalo za združitev z rudnikom premoga
Jože Uhan poletel na Madžarsko
Novomeški letalec Jože Uhan je pred dnevi v okviru republiške akcije preletov z jadralnimi letali iz Lesc naredil rekorden let celo do Budimpešte. Z delfinom 3 je preletel 390 kilometrov dolgo pot in se srečno spustil na manjše letališče pri glavnem mestu Madžarske. Prve dni junija bo tretji del preletov, kjer bodo slovenski letalci gostje letališča v Prečni. Sredi junija bo v Prečni še republiško prvenstvo jadralnih letalcev, kjer bo nastopil tudi Jože Uhan. Izredno uspel let je imel tudi Anton Gorenc, ki pa je z jadralnim letalom „Vaja* napravil polet od Prečne do Osijeka, dolg 260 kilometrov.
V  >
NOVI IGRIŠČI V ARTIČAH IN VELIKI DOLINI
Za praznik mladosti so v brežiški občini odprli kar dve asfaltni športni igrišči. Mladina v Artičah in v Veliki Dolini je tako prišla do dveh lepih športnih objektov. Ob otvoritvi je bil v Veliki Dolini tudi rokometni turnir, kjer so se srečali učenci iz Velike Doline in Cerkelj.
V. PODGORŠEK
VINIĆANI ZASTOPAJO SLOVENIJO
Folklorna skupina pri Prosvetnem društvu „Oton Župančič" na Vinici že več mesecev pridno vadi. Pripravljajo se za nastop na folklornem festivalu na Ohridu, ki bo v začetku julija in kjer bodo Viničani zastopali republiko Slovenijo.
Praznik Velikega Gabra
22. maja so v Velikem Gabru proslavili krajevni praznik. Na slavnosti je govoril Franci Kolar iz Ljubljane. Osnovna šola je pripravila kulturni spored, člani prosvetnega društva „Ivan Cankar44 z Velike Loke pa so zaigrali znano partizansko igro „Mati44.
Do konca tedna bo razmeroma toplo vreme, pojavljale pa se bodo plohe in nevihte.
22. maja so se člani kolektiva ITAS odločili, da se združijo s kočevskim Rudnikom. Na referendumu je 411 volivcev ali preko 76 odstotkov glasovalo za združitev. Proti združitvi je bilo 87 glasov, 34 čla-
(Nadaljevanje na 3. str.)
RAZISKAVE! OBETAJO RUDARJEM BOLJŠE ČASE
Globoko: manjka pika na»i«
Za soinvestitorje bo treba privabiti kupce gline in peska — Potem bo konec životarjenja
Janez Doljak s pokalom DOLENJSKEGA LISTA za najhitrejšega Dolenjca in direktor dirke Čedo Černelič ob razglasitvi uradnih rezultatov NAGRADE GORJANCEV 71 v nedeljo zvečer na Otočcu. (Foto: S. Dokl)	■
Raziskave o zalogah kremenčevega pedca in gline v Globokem so končane. Ugotovitve o količinah in kakovosti so celo ugodnejše od pričakovanj. Kolektiv je ves ta čas vztrajal in upal.
Če bo dobil podporo za izpeljavo sanacijskega načrta, bo zanj kmalu
konec životarjenja. Izdelan je projekt dnevnega mehaniziranega kopa kremenčevega peska, ki je primeren za izdelovanje belega stekla. Tak pesek pri nas uvažajo, globoški pa je boljši od uvoženega iz Madžarske. Če se bo kolektiv odločil za kopanje tovrstnega peska, potem bi morah prihodnje leto zgraditi separacijo in leta 1973 bi že lahko oddajah potrebne količine. Računajo, da bi za
(Nadaljevanje na 3. str.)
ŠTROKOVEGA REKORDA NI POSEKAL NITI ŠTROK
število nastopajočih omejeno na največ 60.
Dirka je potekala v hudih bojih, zlasti v razredih do 1000 ccm in do 1300 ccm, kjer so bili razen Šverka in Palikovića vozniki in stroji precej izenačeni. Ko je moral zaradi manjše nesreče v razredu do 850 ccm odstopiti Zagrebčan Kadije Štimcu (INA, Zagreb) pokal sam padel v
(Nadaljevanje na 9. str.)
Mladi iz Novega mesta so se v torek dopoldne pridružili številnim vrstnikom širom po Jugoslaviji, ki so v sprevodu mladosti, cvetja, radosti in pisanih barv izražali svojo ljubezen do ljubljenega tovariša Tita, ki so mu hvaležni za vse, kar je naredil zanje. Na sliki: . udeleženci sprevoda na novomeškem Glavnem trgu; sreča na zadovoljnih obrazih nam pove, da je bil to res praznik mladih src. (Foto: S. Dokl)
I št. 21 (1104) Leto XXII I NOVO MESTO, četrtek,
27. maja 1971
tedenski
mozaik
Na drugem koncu našega planeta, v kalifornijskem mestu San Rafael, pa je še nekdo iz Sovjetske zveze dosegel „uspeh“ - Svetlana Alelujeva, 45, edina hčerka Josipa Visario-noviča Stalina, je namreč rodila hčerko. In čeprav je ta novica v sovjetskih časnikih kajpak brez vsakega upanja, da bi zagledala luč sveta, so jo na zahodu objavili na zelo vidnih mestih. Svetlana, ki je pred štirimi leti zbežala iz Sovjetske zveze v Združene države Amerike, kjer se je pred dobrim letom poročila z ameriškim arhitektom Willia-mom Petersom, je izjavila, da je neizmerno srečna:	to prav
lahko verjamemo, kakor tudi to, da so tisti, ki jim je pred leti ušla (pa so bili zaradi tega strogo kaznovani), bistveno manj srečni...
Če je verjeti ameriškim znanstvenikom z slovite univerze Yale, se obetajo tistim, ki bi radi večkrat šli po stopinjah Svetlaninega moža, boljši časi: vitamin E naj bi po njihovih odkritjih pozdravil vse tiste, ki so impotentni No, če je to res, bo marsikomu prav prišlo...
Težave povsem drugačne vrste pa ima ameriški milijonar Howard Hughes, ki se je nedavno tega umaknil iz svojega „kraljestva“ v Las Vegasu na Bahamsko otočje. Mož je namreč ugotovil, da nima toliko denarja kot je mislil - namesto milijardo dolarjev in več ima „samo“ okoli 800 milijonov. To ga je toliko prizadelo (razen tega pa ga je zapustila še žena), da je shujšal od 68 na 44 kilogramov. In tako ima sedaj vsega manj, dolarjev in kilogramov, in nihče ne ve, kako bi mu pomagal, kajti milijonar je zaradi vseh teh „težav" padel v hudo živčno depresijo. Ob vsem tem je, kaže, še najbolje tistim, ki imajo samo 1000 dinarjev vsakega prvega v kuverti, 80 kilogramov in ženo...
Denar je sploh nevarna zadeva, to so spoznali tudi preiskovalci v Rimu, ki so ugotovili, da so si policaji prisvajali denar, ki so ga izterjali od državljanov na ime različnih prekrškov; sedaj se obeta velika afera . . .
Razvoj naših vasi
Okvirno republiško načrtovanje dopolniti z nadrobnim vaškim — Kdo naj ostane na kmetiji?
— Spodbude združiti z gospodarskimi ukrepi I
Po dolgoročnem načrtu razvoja gospodarstva v Sloveniji, ki ga pripravljajo, naj bi se število kmečkega prebivalstva v prihodnjih 15 ali 20 letih zmanjšalo za polovico. Enako tudi število kmetij. Tiste, ki bodo ostale, pa naj bi se zvečale z zemljišči odpravljenih kmečkih posestev. To bo hkrati ena izmed možnosti za precejšnje zvečanje dohodkov kmečkih družin.
Za zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva in kmetij ne bodo potrebni nobeni administrativni niti gospodarski ukrepi. Povojno obdobje in sedanje razmere kažejo, da bo tak razvoj prej prehiter kot prepočasen. Mladina odhaja, če le najde kakršnokoli zaposlitev. Vprašanje pa je, ali se bodo kmečka posestva, ki naj bi ostala, zvečevala po takih predvidevanjih	brez načrtnega
usmerjanja in nekaterih ukrepov. Dosedanji razvoj ne daje veliko upanja.
Razvojni načrti, narejeni po strokovnih	analizah, obrav-
navajo in nakazujejo poprečja. Njihove smernice, kolikor kmetij naj bi se usmerilo in specializiralo za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in druge kmetijske dejavnosti, niso kmetom dovolj za dolgoročne in trajne odločitve.
Sedanji razvoj je premalo načrten. Posojila za preusmerjanje gospodarjenja na kmetijah dobijo le najvztrajnejši. Včasih pomagajo tudi znanstva. V nekaterih vaseh je že več takih kmetij, v drugih še nobena. Iz nekaterih vasi kmečka mladina
bolj beži kot iz drugih. V nekaterih krajih bo premalo mladih naslednikov še na tistih kmetijah, ki bi se lahko zvečale s sosednjimi zemljišči in dostojno preživljale svoje gospodarje in obdelovalce.
Le z republiškim razvojnim programom brez nadrobnih vaških je težko prepričevati mladince, naj ostanejo na kmetijah. Zato bi tudi po vaseh ali večjih krajih bilo treba ugotoviti, koliko preurejenih in zvečanih kmetij bi bilo sposobnih dostojno preživljati kmečke družine in katere naj bi postale njihova jedra. Tega ni moči določiti le po velikosti kmetij. Upoštevati je treba družinske razmere. Če ni mladega in sposobnega naslednika starega lastnika, bo tudi večja kmetija razpadla. Zato bi bilo prav, če bi
ANKARA - Izpod ruševin turškega mesta Bingoel, ki ga je prizadejal minuli teden katastrofalen potres, so potegnili doslej že več kot 800 trupel, bojijo pa se, da je žrtev potresa še veliko več. Porušenih je na tisoče hiš. Vlada je poslala pomoč, njej pa so se pridružile tudi številne države, med njimi tudi Jugoslavija, ki je poslala zdravila, hrano in nekatere druge potrebščine.
' -v v '
mm*
	
V doslej največji nesreči jugoslovanskega letala je na otoku Krku izgubilo življenje 75 potnikov in 3 člani posadke. Komisija, ki raziskuje vzroke nesreče, med katero se je na letališču „Rijeka“ na Krku vžgalo veliko potniško letalo TU-134 sovjetske izdelave, v katerem so bili britanski turisti, še ni končala dela in sporočila svojih ugotovitev. Med domnevami, ki pa jih niso uradno potrdili, je tudi tista, ki pravi, da je eksplodirala guma, zaradi česar naj bi se letalo prevrnilo in vžgalo. Vsi ponesrečeni potniki in člani posadke so zgoreli. (FOTO: MARJAN CIGL1Č)
IZ VČERAJŠNJEGA PAVLIHE
— Zvezna prehrambena direkcija trdi, da bo za letošnjo turistično sezono dovolj mesa.
— Saj ga tudi lani ni manjkalo — na plaži.
na sosednji, čeprav manjši kmetiji, ostal mlad naslednik gospo-daija.
Za uresničevanje takih programov pa so potrebni gospodarski ukrepi. Kmetje in njihovi otroci, ki so pripravljeni ostati na kmetijah, ne bodo imeli toliko sredstev, da bi zemljišča lahko dokupovali. Kako naj torej zvečujejo svoje manjše kmetije s sosednjimi zemljišči tistih, ki bodo razpadale? Tudi to je treba natančno določiti in hkrati prilagoditi zakon o dedovanju. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo kmetij res imeli manj, ampak tiste ne bodo nič večje od sedanjih, če ne celo manjše, ker jih bodo dediči še bolj razdrobili.
Posebno vprašanje je, kaj storiti s takimi kmetijami, ki jih ostareli lastniki ne morejo obdelovati. Če ocenjujemo kmetijstvo kot gospodarsko dejavnost ir. celoto, ne bi smeli imeti zanemarjenih zemljišč. Obdelana zemlja naj bi dajala dohodke lastniku in tistemu, ki bi jo obdeloval. Tudi to bi bilo treba vključiti v vaške kmetijske programe.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Široko razvejana bitka — če lahko tako rečemo - za ureditev našega gospodarskega položaja, za zajezitev vseh tistih nepravilnosti, ki jih opažamo na mnogih področjih (od notranje političnih sfer pa do čisto ekp-nomskih činiteljev), bitka za STABILNEJŠI POLOŽAJ vse naše jugoslovanske družbene skupnosti se nadaljuje na vseh ravneh; tudi v minulih dneh smo to lahko zasledovali po dokaj aktivni dejavnosti tako zveznih kot; republiških družbenih forumov.
Če tokrat začnemo naš vsakokratni pregled notranje politične in gospodarske dejavnosti kar po časovnem zaporedju, se moramo najprej ustaviti ob dejavnosti zveznega izvršnega sveta, ki je bil v minulih dneh posebno aktiven. Tako je ZIS po obravnavi minuli torek sprejel več ukrepov, ki naj bi zavrli PRETIRAN UVOZ BLAGA veljati pa bodo začeli že v kratkem, vsaj tako je napovedano. Ker podrobneje ti ukrepi še niso znani, jih omenimo samo opisno - kolikor so pač napovedani. Predvsem naj bi ti ukrepi onemogočili uvoz opreme s konvertibilnega območja, onemogočili naj bi ga nad tisto mero, ki je sicer predvidena v letošnji proračunski bilanci. Tu gre (po napovedih) za natančnejšo določitev jamstvenih možnosti bank, razen tega pa naj bi bila po teh ukrepih ZIS obvezna tudi registracija vsake kreditne pogodbe s tujino. Hkrati se bo, kot obljublja ZIS, močno poostrilo nadzorstvo nad vsemi kršilci zunanjetrgovinskih oziroma deviznih predpisov in proti tem kršilcem — ne glede na kateri ravni so — bodo uvedeni dosledni kaznovalni ukrepi. Ostrejši veter -čeprav nekaterim razumljivo ne bo prijal — na tem gospodarskem področju lahko samo pozdravimo, saj bi pomenil enega od učinkovitih prijemov za izvedbo stabilizacijskih načrtov.
In ker smo že pri dejavnosti ZIS v minulih dneh - pretekli petek so se na seji koordinacijske komisije zveznega izvršnega sveta (ki so se je udeležili predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov) v splošnem spo-
razumeli o vseh doslej odprtih vprašanjih v zvezi s prenosom sredstev in obveznosti federacije iz tako imenovane NEPRORA-ČUNSKE BILANCE na socialistične republike in pokrajine. S tem sporazumom je bila rešena vrsta spornih vprašanj: anticipativne (torej vnaprejšnje) obresti za turizem, pa zahteve gospodarsko nerazvitih delov države ter še nekatere druge obveznosti federacije. Dokončno pa so se dogovorili — in to je bilo vprašanje, ki seje vleklo že precej časa, pa je sedaj s prenosom pristojnosti s federacije na republike terjalo nujno rešitev — za odpravo dosedanje neproračunske bilance federacije.
V začetku minulega tedna (v torek) je predsedstvo republiške skupščine podrobneje obravnavalo naloge, ki izvirajo iz aktualnih vprašanj našega gospodarskega položaja (o tem so poslanci gospodarskega zbora skupščine naslovili skupščinskemu predsedniku obširno pismo). V razpravi so člani predsedstva posebej poudarili, naj bi v zvezi z obveznostmi našega gospodarstva že v dneh prihodnjega meseca — torej v juniju — regulirali tiste instrumente, ki se nanašajo na DOHODKE PRORAČUNOV IN SKLADOV. Na področju investicijske politike in likvidnosti gospodarskih organizacij naj bi imel pomembno mesto dogovor s POSLOVNIMI BANKAMI o njihovem ponašanju in o zagotavljanju skladnejših odnosov do izvajanja stabilizacijskih ukrepov ter do njihove nadaljnje kreditne politike. Drži namreč, da so vse oblike nepokritih investicij — in prav pri tem bodo morale banke ukrepati precej bolj stabilizacijsko kot doslej - tista pereča
qst naših težav, ki jo bomo morah odvrniti, če bomo hoteli postaviti gospodarstvo na realna, trdna tla poslovne učinkovitosti in čistih računov. Predsedstvo skupščine je bilo ob svoji razpravi seznanjeno tudi z operativnim akcijskim programom za izvajanje stabilizacijskih ukrepov v okviru naše republike — s programom torej, ki ga pripravlja republiški izvršni svet (in ga bodo obravnavali vsi zberi skupščine), v njem pa naj bi bili zajeti vsi potrebni stabilizacijski ukrepi.
Priprave za družbeno usmerjanje delitve dohodka - ki smo ga v naši republiki že uzakonili — potekajo dokaj učinkovito. Republiški izvršni svet je minuli četrtek na svoji seji sprejel predlog SPLOŠNIH DRUŽBENIH DOGOVOROV za gospodarske organizacije in za družbene dejavnosti o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov (le-te bodo, kot je znano, sklepale organizacije združenega dela v krogu svoje dejavnosti) z zakonsko določenimi okviri. Družbene dogovore bodo podpisali izvršni svet, sindikati in gospodarska zbornica. Tudi poročila iz sindikatov govore o uspešnih pripravah na izvedbo zakonskih načelno usmerjanju delitve dohodka; iz teh poročil je videti, da ocenjujejo ljudje samoupravne sporazume (katerih priprava tudi že nekaj časa poteka) kot pravilno pot do nadaljnjega napredka na področju usklajevanja dohodkov - ne nazadnje pa tudi na področju urejanja medsebojnih odnosov v gospodarskih organizacijah nasploh. V zvezi s tem še omenimo, daje ta ponedeljek sedanji predlog obeh družbenih dogovorov sprejela tudi konferenca Zveze sindikatov Slovenije. V ugotovitvah in napotkih, ki jih je ob tem sprejela konferenca sindikatov na svojem zasedanju, je med drugim rečeno, da si sindikati postavljajo kot cilj, da bi bil pri nas do konca letošnjega leta dosežen najnižji osebni dohodek 1000 dinarjev na zaposlenega delavca — vendar ob upoštevanju boljših poslovnih rezultatov in pa z ustreznimi ukrepi v delovnih organizacijah.
tedenski zunanjepolitični pregled
Podrobnosti, ki dan za dnem še vedno prihajajo iz mesta ob Nilu, vse bolj potrjujejo prepričanje, da je predsednik Sadat v zadnjem trenutku preprečil nekaj, kar bi se po vsej verjetnosti izrodilo v državni udar klasičnega tipa. Nobenega dvoma ni več, da so zarotniki, ki jih sedaj zaslišujejo, da bi jih kasneje lahko postavili pred sodnike, hoteli strmoglaviti vlado predsednika Sadata in njegovih pristašev. Še vedno je prezgodaj za popolnejšo informacijo o vseh podrobnostih kairske afere, lahko pa povemo, da so imeli zarotniki že skoraj do potankosti izdelane načrte za državni ud^r. O vzrokih in ozadju smo na tem mestu pisali že minuli teden, danes bi lahko k temu dodali le še informacijo, da se čiščenje državnega aparata v Združeni arabski republiki nadaljuje in sodeč po novicah, ki jih posredujejo agencije - tudi zelo temeljito. V Kairo je medtem prispel na čelu močne delegacije tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgomi. Nobenega dvoma ni, da je prišel zato, da bi s svojimi očmi preveril trenuten položaj v Kairu in si zagotovil — vsaj kar zadeva egiptovsko zunanjo politiko — vsaj status quo: torej tako stanje stvari kot je bilo pred začetkom zadnjih napetih dogodkov v Kairu. ^Sovjetska zveza je seveda življenjsko zainteresirana za to, da ohrani svoj vpliv na tem področju — naposled jo je to veliko veljalo, saj je ceno orožja, ki ga je Združena arabska republika prejela iz Sovjetske zveze, moč pisati z milijardami dolarjev. Malokdo sicer misli, da bi se Sadat v tem smislu upal odločiti za kakršnekoli spremembe, toda videti je, da bo Podgomjeva naloga med drugim tudi to, da tudi najrahlejše tovrstne možnosti že v naprej odločno obsodi in onemogoči.
Britanski premier Edvvard Heath in francoski predsednik Georges Pompidou sta v Parizu končala pogovore, ki jih imajo nekateri opazovalci za dokončno potrditev dejstva, da bo Velika Britanija naposled postala član skupnega evropskega tržišča. Pred tem so se britanski delegati, ki so se v Bruslju s predstavniki šesterice dogovarjali o nekaterih konkretnih vprašanjih pristopa, že dodobra namučili, ko so poskušali doseči čim cenejšo „članarino44 za Veliko Britanijo. Kaže, da so v tem uspeli bolj kot so priča kovali, in sedaj bo treba počakati do prihodnjega meseca, ko se bodo začeli odločilni pogovori za pristop.
Iz zahodnonemških borznih središč prihajajo vse zadnje dni za dolar zelo slabe novice. Vrednost zelenih bankovcev v
primeijavi z zahodnonemško marko še naprej pada in to kljub temu, da se Zahodna Nemčija še ni dokončno odločila, da pošlje na tržišče velike vsote (vsega skupaj 17 milijard dolarjev!) ameriškega denarja, ki ga ima na svojih računih. Kot je izjavil gospodarski minister Schiller, bo imela zahodno-nemška matica „drseči“ tečaj še nekaj mesecev, potem pa se bodo dokončno odločili kako in kaj. Za zdaj je torej marka (za nas pomembna med drugim tudi zato, ker okoli 60.000 slovenskih delavcev prejema plačo v tej valuti) še vedno več vredna kot je bil do nedavnega njen uradni tečaj in kot kaže bo tako ostalo še nekaj tednov ali mesecev.
Ugrabljenega izraelskega generalnega konzula so našli mrtvega kljub vsemu iskanju policije in vojske. Še vedno ni povsem jasno kakšni motivi in politični cilji vodijo tiste, ki so ga ugrabili — videti je, da gre za eno izmed skupin skrajnežev, ki te dni bolj ali manj odkrito burijo politično življenje v Turčiji. Vsekakor je vredno obsodbe
Podgorni v Kairu
vsako dejanje take vrste, zakaj naj bodo cilji še tako (pa jih v tem primeru niti ne poznamo dovolj dobro) svetli in pravični, se ni moč strinjati z metodami, kakršne so ugrabitve in politično nasilje sploh.
Združene države Amerike in Sovjetska zveza so izrazile pripravljenost, da se začnejo pogovarjati o sporazumu o omejitvi jedrskega oboroževanja, kar je vsekakor pozitiven razultat dolgih pogovorov. Toda do končnega uspeha je vsekakor še daleč, zakaj obe velesili bosta imeli nedvomno še mnogo dela, predno bosta uspeli vskladiti (vsaj v načelu in glede najvažnejših konkretnih postavic) svoja stališča.
V Pragi se je začel 14. kongres komunistične partije Češkoslovaške, na katerem pa, kot pričakujejo opazovalci, najbrž ne bo prišlo do presenetljivih sprememb.
TELEGRAMI BRUSELJ - Francoski predsednik Georges Pompidou je prispel na tridnevni uradni obisk v Belgijo, kjer so ga prvi dan neverjetno lepo sprejeli.
PANAMA - 33 mrtvih so našteli v avtobusu, ki je zgrmel 40 metrov globoko na tihomorski strani. Sedem ljudi je bilo ranjenih. To je doslej najhujša prometna nesreča v zgodovini Paname.
S"Pišati*
Gospodarske organizacije želijo množično dvigniti cene svojim izdelkom Več kot 30.000 zahtevkov za višje cene dovolj zgovorno potrjuje našo negotovost v poslovanju, hkrati pa dokazuje, da zamrznitev cen na nobenem področju ni zavrla naraščanja cen. Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Gospodarski vestnik, so se cene industrijskih proizvajalcev od oktobra 1970 do marca letos dvignile za 6,3 odstotka. V enakem razdobju so se cene na drobno dvignile za 4,9 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa za 6,3 odstotka.
Zamrznitev torej svojega namena ni dosegla, sedanja
negotovost pa ovira dolgoročne usmeritve gospodarstva. To je bilo očitno tudi pri letošnjih načrtih dolenjskih podjetij, ki so kar po vrsti prisiljena popravljati svoje plane.
Zanimivo je tudi to, da so se cene življenjskih stroškov v zadnjih šestih mesecih povečale za 6,3 odstotka, prej pa skoraj v letu dni in brez zamrznjenih cen — za 6,7 odstotka. To najbolj tehtno dokazuje, da smo sporazume sicer pripravljeni podpisovati in sprejemati, da pa je mnogo teže takrat, kadar bi jih morali v svojem delu upoštevati in uresničevati Naraščanje cen je lep dokaz za tako trditev!
IMPERIAL BO VEČ IZVAŽAL NA VZHOD
Tisoč ton žvečilnega gumija
Krški Imperial bo delal žvečilni gumi po ameriški licenci — Kmalu bo proizvodnja 1000 ton na leto — Dokončno slovo od čokolade
1. julija bodo v krškem Imperialu, ki je sedaj obrat živilskega kombinata Žito iz Ljubljane, dokončno opustili izdelovanje čokolade. To so zapisali že v predlogu za integracijo. Od čokolade se postopoma poslavljajo že dalj časa. Poslej jo bo izdeloval obrat Gorenjka v Lescah, Imperial pa se bo specializiral za izdelovanje žvečilnega gumija. Količine izdelkov bo nekajkrat povečal in izboljšal tudi kakovost.
Po daljših poslovnih razgovorih z ameriško firmo TOPS je podjetje Žito sklenilo pogodbo, v kateri mu Američani prodajajo licenco in odstopajo tehnologijo izdelovanja žvečilnega gumija. Omenjena tvrdka pa zagotavlja, da licence ne bo prodala nikomur drugemu v Jugoslaviji niti v vzhodnih državah.
Nova tovarna bo izdelovala žvečilni gumi za jugoslovansko
NAGRADE KRKINEGA SKLADA PODELJENE
KRKA: izumi so sistem dela
Nagrajenci: Jurij Kus, Nataša Rupnik, Viktorija Kutičič, Tibor Kiss — Toth, Lojze Horvat in Dušan Jenko, naloga Ivana Božičeviča odkupljena — Dr. Hočevar: »Dolenjci se veselimo napredka Krke«
(Nadaljevanje s 1. str.)
Rektor prof. dr. Miljan Gruden je označil podelitev nagrad Krkinega sklada sedmim mladim znanstvenikom za pravo pot in hkrati pozval, naj bo sodelovanje med ,,Krko“ in univerzo in nasploh med podjetji in univerzo v bodoče še tesnejše,-ker je to edina pot za pridobivanje znanja in talentov, ki pa koristi obema stranema.
Dr. France Hočevar pa je, ko je čestital mladim nagrajencem, poudaril, da se veseli napredka na tem področju, in dejal: „Dolenjci se takega razvoja „Krke“ veselimo!41
Po slovesnosti so si gostje ogledal; Še del proizvodnje v novomeški tovarni zdravil, razšli pa so se z željo, da b- bilo podobnih natečajev pri nas še več. „Krka“ ga bo kajpak razpisala tudi v naslednjem šolskem letu.
J. SPLICHAL
Pika na »i«
(Nadaljevanje s 1. str.)
40 tisoč ton uporaonega pesna mo-rali nakopati okoli 60 tisoč ton materiala.
Druga dragocena surovina je keramična glina, s katero je to območje zelo bogato. V Brežicah še vedno podpirajo napore sosedov za izgradnjo tovarne keramičnih ploščic na Benovem, saj bi ta postala lahko pomemben odjemalec globoške gline. Za grobo predelavo gline se bo rudnik pozneje moral dogovarjati tudi z brežiško opekamo.
Na petkovem posvetu sveta za gospodarstvo, sveta za finance in Upravnega odbora občinskega rezervnega sklada so pozdravili idejni Projekt za dnevni kop kremenče-
vega peska in študijo o razvoju rudnika. Strokovna pojasnila so dajali zastopniki Geološkega zavoda, Metalurškega inštituta in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane.
Kolektivu rudnika so na seji priporočili, naj čimprej sprejme sanacijski načrt in ga predloži v potrditev skupščini. Ce jim bo dala soglasje, bodo rudarji lahko začeli delo v boljših razmerah in za boljše osebne dohodke.
J. T
ITAS:»da«
(Nadaljevanje s 1. str.) nov kolektiva ni glasovalo, 7 glasovnic pa ni bilo veljavnih. Referenduma se je udeležilo 505 članov kolektiva ali 93.69 odstotka.
Kolektiv rudnika ni imel referenduma in ga tudi ne bo imel, ker so se rudarji že na svojih zborih odločili za združitev. Razen tega bi morali premogovnik prihodnie leto zapreti Ze zato, ker bo zmanjkalo premoga.
Izid referenduma pomeni, da se bo 370 članov kolektiva rudnika postopoma zaposlilo v ITASU. Seveda se jih bo morala večina prej prekvalificirati. ITAS pa bo lahko s sredstvi, namenjenimi za preusmeritev kočevskega premogovnika, zelo hitro napredoval. Izdelane analize in programi so pokazali, da bo ITAS svojb sedanjo letno proizvodnjo v vrednosti 80 milijonov din leta 1973 podvojil, leta 1975 pa bo znašala že 220 milijonov dinarjev. J. PRIMC
Odsev standarda
Medtem ko ima Slovenija skupno 247.520 motornih vozil, od tega
122.279 v zasebni lasti, ima občina Črnomelj 1851 vozil, od tega 653 osebnih avtomobilov. Med vozili v črnomaljski občini prevladujejo motoma kolesa in mopedi, katerih je 1096, imajo 3 avtobuse, 72 tovornjakov, 6 specialnih vozil, 21 vlečnih vozil in 24 prikolic. Kljub temu da se nenehno veča promet in da je tudi v Črnomlju vglede tega velik napredek v primerjavi s prejšnjimi leti, tudi v številu motornih vozil močno zaostajajo za republiko. Medtem ko znaša slovensko poprečje 1 vozilo na 14 ljudi, pride en osebni avto v črnomaljski občini komaj na vsakega 26. prebivalca.
VEČJE PRIZNAVALNINE
19. maja je bila v Ribnici razširjena seja občinske komisije za zadeve borcev in invalidov NOV ter predsedstva OO ZZB NOV. Na njej so spremenili prednostno listo za posojila iz sklada za finansiranje gradnje in popravila stanovanj za borce, sklepali so o povečanju že odobrenih posojil in dodelitvi novih, o nakupu stanovanj za borce, potrdili so spremembe pravilnika o dodeljevanju družbene pomoči borcem. Najnižja družbena pomoč bo znašala odslej 110, najvisja pa 300 din mesečno. Obravnavali in sklepah so tudi o povečanju in dodeljevanju družbene pomoči novim prosilcem. Na seji so obravnavah tudi draga vprašanja v zvezi z reševanjem stanovanjskih in socialnih zadev borcev.
-r
ŠE VEČ ŠOFERJEV
V	Metliki je bil prejšnji torek končan 10-umi tečaj za voznike motornih vozil, naslednji dan pa so 22 tečajnikov povabili pred izpitno komisijo. Večina se je prav dobro odrezaJa.
in vzhodnoevropsko tržišče. V Evropi bo to četrta tovarna te vrste. Ena je v Franciji, druga v Belgiji, tretja v Španiji in četrta v Krškem. Krškemu Imperialu se v novih okvirih obeta skokovit razvoj.
Del opreme je že tukaj, druga polovica strojev pa bo prispela oktobra. Ameriški strokovnjaki so v obratu v Stari vasi že preučili; kako razporediti nove in stare stroje, da bo proizvodnja lepše stekla.
Letos nameravajo v Imperialu izdelati približno 600 ton žvečilnega gumija, to je še enkrat več kot lani, po novem letu pa že nad 1000 ton. Trenutno imajo zaposlenih pri žvečilnem gumiju okoli 60 ljudi, vseh delavcev pa je 120. Ko bodo s prvim julijem opustih izdelovanje čokolade, bodo ljudi iz čokoladnice priučili za delo v novem obratu, začasno za-
Prvi meseci uspešni
V	ribniškem podjetju RIKO je znašala proizvodnja v prvih štirih mesecih letos 7 milijonov dinarjev, kar je približno še enkrat več kot v istem obdobju lani. Težave imajo predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala.
Sejmišča
Enake cene
Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 872 pujskov do tri mesece starosti - prodali so jih 516 po 9 do 9,5 din kilogram žive teže; starejših prašičev so pripeljali 34, prodali pa so jih 19. Zanje so zahtevah po 8 din za kilogram žive teže.
Zanič prodaja
Na novomeškem ponedeljkovem sejmu je bilo malo kupcev, zato so veliko prašičev odpeljali prodajalci nazaj domov, čeprav so bile cene nižje od običajnih. Do 12 tednov starosti so pujske prodajali po 140 do 200 dinarjev, starejše prašiče pa so cenili pp 210 do 380 dinarjev. Vsega skupaj so jpripeljali 983 prašičev - 102 starejša od tri mesece -prodali pa so jih le 273.
poslene v oddelku za žvečilni gurri pa bodo tedaj odslovili. Sele pozneje, ko bo začela tovarna obragovati v povečanem obsegu, bodo sprejeli na delo spet nove ljudi.
JOŽICA TEPPEY
Nezadovoljni z zbornico
„Od članstva v Gospodarski zbornici SRS nimamo posebne koristi,44 so ugotavljali obrtniki na nedavnem občnem zboru združenja obrtnikov Spod. Posavja, ki je bil v Sevnici Kot je znano, je članstvo obvezno, posavski obrtniki pa menijo, da tako ni najbolj prav. Na občnem zboru so
Eredlagali, da bi bolj okrepili zdru-enje obrtnikov, katerega člani naj bi bili vsi obrtniki. Ta stanovska organizacija naj bi obrtnike zastopala tudi pri sprejemanju družbenega dogovora, kar zdaj dela zbornica. Na zboru so razpravljali tudi o ustavnih dopolnilih ter predlagali nekatere spremembe, ki zadevajo položaj obrti oziroma dela z zasebnimi delovnimi pripravami
Turistični barometer
Vremenoslovci napovedujejo za to turistično sezono pravo dolgo, vroče poletje. To je kajpak voda na mlin blagajn gostinskih podjetij, ki si lahko obetajo precejšen izkupiček še posebno od izletniškega turizma. Nasploh velja zapisati, da tej zvrsti turizma na Dolenj skem posvečajo premalo pozornosti. Kako bi si drugače lahko znali razložiti, da nimamo dovolj bazenov, da manjka igrišč za minigolf in drugih rekreacijskih objektov in da so izletniki dostikrat vsaj prikrito označeni za nepotrebne goste, ker puste manj denarja kot tisti, ki tudi prespe.
Vse to dokazuje, da se bodo morali gostinci močneje usmeriti v to zvrst turizma, ki lahko ob sorazmerno majhnem naporu prinese dovolj denarja. Kar spomnimo se nedeljskih kopalcev v bazenih treh toplic na Dolenjskem: v Čateških Toplicah parkira ob sončnih nedeljah celo po nekaj tisoč avtomobilov in več deset avtobusov. Sezona pa se začenja, to dokazuje živo srebro v barometru.
Kmetijski nasveti
Pomen sledovnih snovi
Ko govorimo o gnojenju, običajno mislimo na tri najvažnejša rastlinska hranila: dušik, fosfor in kalij. Toda kolikor bolj intenziviramo kmetijstvo, kolikor več vlagamo in zato tudi več zahtevamo, toliko pogosteje se srečujemo z novim pojmom — mikroelementi ali sledovnimi elementi, to je snovmi, ki jih v manjših količinah rastline nujno potrebujejo za svojo rast. Če jih v zemlji ni, se pojavijo motnje v rasti in tvorbi plodov.
Dokler izdatneje gnojimo z naravnim, hlevskim gnojem, se pomanjkanja sledovnih snovi ni treba bati. Drugače je, ko se delež hlevskega gnoja zmanjša in ko zemlji dajemo vse več umetnih gnojil, ki običajno nimajo primešanih sledovnih elementov. V takih primerih se lahko pojavi pomanjkanje, posebno še, če gre za večletne kulture, kot so to nasadi sadnega drevja in vinogradi.
Najprej si oglejmo, kako je z magnezijem, ki sicer ni sledovni element, saj ga rastlina potrebuje poleg dušika, fosforja, kalija in kalcija v večjih količinah. Pomanjkanja magnezija se lahko nadejamo na kislih tleh ali na lahkih peščenih tleh, od koder dež izpira megnezij. Če slutimo, da primanjkuje te‘ snovi, damo zemljo najprej preiskati, in če se izkaže, da je domneva utemeljena, pognojimo z magnezijevimi gnojili (patent kalij ali magnezijev sulfat). Lahko uporabljamo tudi kombinirana-mešana gnojila, ki imajo dodatek magnezija. Taka gnojila izdelujejo pri nas v Kutini na Hrvaškem.
Sledovne snovi ali mikroelementi v zemlji so: železo, bor, baker, mangan, cink, molibden in kobalt. Kako je, če manjka železa, je mnogim že znano. Rastline dobijo bledico — klorozo, ki jo sicer lahko popravimo z železnimi solmi, vendar je to zdravljenje drago. Na možnost kloroze moramo misliti, še preden delamo nasade. Izogibati se moramo hudo apnenčastih tal, kjer se pomanjkanje železa zelo rado pojavi.
Med mikroelementi največkrat primanjkuje bora, to velja zlasti za vinograde in sadovnjake, ki jih potem gnojimo z bo raksom. Tega pa ne smemo delati na pamet, sicer se lahko zgodi, da naredimo več škode kot koristi. Nujna je torej poprejšnja analiza zemlje.	Inž.	M. L.
V	soboto so na Mimi sprejeli v mladinsko organizacijo 220 učencev 7. razredov osnovnih šol trebanjske občine. Na sliki: predsednik občinske konference ZMS Lojze Ratajc pripenja mladinski znak eni izmed mladink. (Foto: Branko Sladič)
Dekleta novomeške šole za zdravstvene delavce, ki so se več tednov marljivo pripravljala za republi&o tekmovanje šolskih ekip prve pomoči zdravstvenih šol v Ljubljani, so zasedla med petimi ekipami prvo mesto. Od 130 možnih točk, sojih Novomeščanke zbrale 121. Zato se bodo kot predstavnice naše republike udeležile podobnega zveznega tekmovanja. Na sliki: 'zmagovalke z vodjo dr. Petrom Kapšem.
Med šestimi nagrajenci in eno odkupljeno nalogo je bil tudi Jurij Kus (na sliki). To je bila prva podelitev nagrad iz sklada Krkinih nagrad za študente Jugoslavije in dijake Dolenjske. (Foto: Splichal)
VAŠ DOMAČI LIST — najiskrenejše in najizčrpnejše pismo iz vašega domačega kraja.
SKRB ZA SLOVENCE, KI ŽIVE! IZVEN MEJA NAŠE REPUBLIKE
20 let Slovenske izseljenske matice
Z XII. letnega občnega zbora SIM — Skrb za razvijanje kulturne tvornosti Slovencev v zamejstvu, slovenskih izseljencev in slovenskih delavcev v tujini, pa tudi Slovencev v drugih republikah — Novi predsednik matice je zvezni poslanec Drago Sel iger
o	*
Dve desetletji že goji Slovenska izseljenska matica širok spored povezovanja na narodnostno kulturnem področju s slovenskim izseljenstvom. Z informativno organizacijsko, izdajateljsko, turistično in siceršnjo dejavnostjo se vključuje v vse, kar zanima naše ljudi na tujem. Na XII. rednem občnem zboru je matica prejšnji teden v Ljubljani opozorila na vrsto perečih in še neurejenih vprašanj, ki živo zadevajo naše ljudi izven slovenskih državnih meja. Po nepopolnih zadnjih podatkih zdaj vemo, da živi v tujini več kot 400.000 Slovencev ali dobra četrtina vsega našega prebivalstva. V jubilejnem letu, v katerem slavi matica svojo 20-letnico, lahko rečemo, kot je dejal njen dosedanji predsednik Franc Pirkovič, da smo za rojake na tujem res naredili že mnogo, toda vendarle premalc ali pa še ne vsega. Medtem
ko je glavni namen SIM, postavljen pred dvajsetimi leti, že dolgo uresničen — to pa je bil namen v letih povojne izolacije ponovno navezati stike med lojalnimi rojaki po svetu in matično Slovenijo —, pa se zadnia leta kopičijo nove in številne naloge, ki čedalje bolj zadevajo ekonomske emigracijo našega naroda.
Ni odveč trditev, da predstavlja slovenska emigracija, bodisi začasna ali stalna, za nas narod poseben secfclcški, narodnostni, ekonomski in kulturni kompleks. Vsi vemo, kako izredno močna je navezanost na domovino od rodbinskih pa do ekonomskih stikov. Lahko govorimo c pomanjkl jivih naporih iz domovine, da bi bila ta n^verancst še večja, kljub temu pa že predstavi;3 ugodne možnosti za celovitejšo nadcnalrtr integracijo na kulturnem, ekonomskem »n na vseh druqih področjih.
Treba je gledati predvsem širše, k čemur nas sili sedanji način življenja in hitra povezava s sodobnimi komunikacijskimi in drugimi sredstvi, kar vse je svet naredilo precej manjši kot je bil nekoč. Zaradi tega je treba poudariti, da je povezovanje matične domovine in izseljenstva tudi pomemben činitelj našega nadaljnjega razvoja. Vključiti moramo namreč vse kulturne, gospodarske, znan-stvehe in politične interese, treba je razumeti osebna in ostala nagnjenja, zaradi katerih je šlo doslej toliko naših ljudi na delo v tujino. Tisoči naših znanstvenikov in strokovnjakov delajo v visoko razvitih deželah; pod ustreznimi pogoji so mnogi med njimi pripravljeni vrniti se v domovino in prenesti sem svoje dragocene izkušnje.
Zaradi vsega tega je razprava na XII. rednem občnem zboru SIM poudarjala, da nas že ustavna dopolnila obvezujejo skrbeti za naše rojake po svetu. Ena prvih dolžnosti slovenske narodne skupnosti je prav ohranjevanje narodne in domovinske zavesti. Zaradi tega bi morali pri nas domovinsko vzgojo načrtno gojiti že od osnovne šole naprej. Kulturna ustvarjalnost rojakov po svetu mora biti enakopravno vključena v enotni slovenski kulturni prostor. Sem sodijo tudi napori zdomcev, ki so se le za nekaj časa poslovili od nas.
Poročila za občni zbor kot razprava udeležencev je opozorila, da je treba Slovensko izseljensko matico organizacijsko in kadrovsko okrepiti. Le tako bo kot družbena organizacija usposobljena za usklajevanje dejavnosti za Slovence v tujini. Zagotoviti moramo tudi, da bodo organe, ki matico upravljajo, sestavljali delegati ustreznih organizacij in institucij. Matica naj postane zveza, v kateri bomo izgrajevali in uresničevali vsena-rodnostni program povezovanja med SR Slovenijo in člani našega naroda po svetu. O tem govori tudi novi statut matice, ki. so ga na občnem zboru sprejeli.
Slednje pa je hkrati v popolnem skladu z nedavnimi sklepi izvršnega odbora in predsedstva republiške konference SZDL, saj je o teh vprašanjih ponovno razpravljalo vodstvo naše naj-
bolj množične politične organizacije, o tem pa govori tudi gradivo raznih organov CK Zveze komunistov Slovenije. Kljub doseženim uspehom, zaradi katerih dosedanjemu delu SIM vse priznanje, vendarle še ne moremo dosedanjega dela oceniti
kot že doseženega skrajnega napora pri povezovanju matičnega naroda s tistim delom, ki živi izven meja Slovenije. Zaradi tega so zadnje leto o vsestranskem povezovanju Slovencev govorili na raznih družbenih forumih. Zlasti ob sedanjem ve-
Konrad Peternelj: POČITEK (1970)
OTON ŽUPANČIČ:
... Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik - naloži mu breme nasilnik -nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha in močna -njihov ponos je brez besed; pa so možje -
kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so: morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili - več ne doseže jih naše oko...
(Odlomek iz DUME)
likem odlivu delovne sile, med katero je največ visokokvalificiranih delavcev in strokovnjakov, je skrb za povezovanje izseljencev z matično domovino ena naših prvih nalog.
Praksa je tudi pokazala, da bo v Sloveniji treba ustanoviti več podružnic matice, predvsem v tistih krajih in območjih, od koder odhaja največ ljudi na delo v tujino. V delo podružnic bo hkrati treba vključiti več mladine, saj je prav med mladimi največ tistih, ki odhajajo na delo v inozemstvo: V razpravi so člani vodstva SIM opozorili, daje zadnje čase vedno pogosteje slišati, da izobraženci, ki so na delu v tujini, ne kažejo zanimanja za povratek. Vzrok za to moramo iskati predvsem tudi v neurejenih predpisih, ki zadevajo izseljevanje oz. vračanje izseljencev v domovino. Kritizirali so tudi slab odnos številnih gospodarskih organizacij do strokovnjakov — povratnikov. Ti ljudje bi radi pripomogli k razvoju našega gospodarstva, saj živijo in delajo v tehnično najsodobnejših državah. Eden izmed sklepov občnega zbora matice je zato bil, da nas letošnji jubilej SIM zadolžuje, da se matica vsem tem vprašanjem še bolj posveti in jih začne učinkovito uresničevati.
Pisani besedi, propagandi in seznanjanju rojakov na tujem z našo stvarnostjo bo matica poslej posvečala še več načrtne skrbi. Okrepila bo izdajateljsko dejavnost in spodbujala k temu tudi druge založbe v domovini, še naprej pa bo izboljševala predvsem revijo „Rodna gruda“ ter vsakoletni Izseljenski koledar. Na zboru so med drugim tudi sklenili, da bo matica okrepila sodelovanje z drugimi republiškimi in pokrajinskimi maticami v Sloveniji.
Za dvajsetletno zvesto delo pri povezovanju rojakov izven državnih meja Slovenije z matično deželo gredo Slovenski izseljenski matici naše prisrčne čestitke — pa tudi zahvala in priznanja vseh Slovencev doma in po svetu, ki so kakorkoli čutili blagodati tega njenega dela in svetlih, za našo kulturo, zgodovino in obstoj naroda tako pomembnih nalog in prizadevanj!
Največji del slovenskega izseljenstva predstavljajo stari ekonomski izseljenci s potomci, ki se še vedno štejejo za Slovence. Stalna ekonomska migracija, ki je nastala po vojni, šteje zdaj verjetno že okrog 100 tisoč ljudi, še vedno pa odhajajo na tuje naši delavci in strokovnjaki. Računamo, daje zdaj na začasnem delu v tujini nekaj nad 60.000 Slovencev.
Poseben del naše povojne emigracije je predstavljala politična emigracija (nekaj nad 20.000 ljudi), ki pa se je do danes v pretežni meri že prestrojila v ekonomsko emigracijo glede na njeno aktivnost in odnos do Jugoslavije; samo manjše skupine se še kljub medsebojnim sporom pečajo s politično dejavnostjo.
Najbolj zgoščene naselbine Slovencev so nastale v ZDA; računamo, da štejejo z vsemi rodovi več kot 350.000 ljudi. To je pretežno stara ekonomska emigracija, le manjši del pa je povojne in politične emigracije. — V Kanadi je zdaj že nekaj več kot 30.000 Slovencev, ki so prišli tja večinoma po vojni. Približno tako je tudtv Avstraliji, medtem ko živi v raznih deželah Južne Amerike nekaj desetin tisočev večinoma stare ekonomske emigracije in nekaj tisoč povojne politične emigracije. — V Franciji, Belgiji, Holandiji in ZR Nemčiji živi nekaj desettisoč predvojnih ekonomskih izseljencev s potomci.
Začasne ekonomska emigracija (pravimo ji tudi „začasno zaposlovanje v tujini“, zdomci) predstavlja zaradi svojega pomena posebno vprašanje, ki ga v Jugoslaviji čedalje bolj obravnavamo na vseh področjih družbenega življenja. Počasi se odpirajo obeti za ponovno zaposlovanje teh ljudi doma, še vedno pa imamo opravka s podaljševanjem bivanja teh naših ljudi v tujini, nekateri med njimi pa želijo tudi za stalno ostati v tujini.
Slovenci zunaj naših meja (pri čemer pa ne štejemo naših manjšin v drugih državah) so ustanovili več kot 1100 organizacij in društev, v katerih je nad 200.000 članov vseh generacij. Vsaj polovica teh organizacij in društev vzdržuje ali išče stike z domovino. Slovensko izseljenstvo — v širšem pomenu besede — je med najbolje organiziranimi narodnostmi v svetu. Najmogočnejše so ustanove Slovencev vsekakor v ZDA, saj vključujejo tamkajšnje velike bratske organizacije kakih 180.000 Slovencev. Samo progresivna Slovenska narodna podporna jednota — SNPJ ima okrog 65.000 članov. Tu imajo naši rojaki lastne društvene domove, časopise, domove oddiha itd.
Med.izseljenci aktivno deluje več kot 50 pevskih zborov, 40 dramskih in folklornih skupin; izseljenci imajo dva dnevnika, 13 štirinajstdnevnikov in 21 mesečnih publikacij. Med njimi deluje 17 slovenskih šol in tečajev, 53 narodnih in društvenih domov, 10 večjih rekreacijskih, športnih in družabnih centrov, 50 narodno zabavnih ansamblov itd. V prekomorskih deželah deluje 12 slovenskih radijskih ur itd. Po vojni je v izseljenstvu izšlo pribl. 1400 knjig.
Naši ljudje so v tujini ustvarili veliko prihrankov in celo ka- ! pital; ocenjujemo, da znašajo prihranki jugoslovanskih delavcev v zahodni Evropi okrog 3 milijarde nemških mark. Doberšen del tega premoženja bi lahko uporabili tudi v domovini.
Več kot četrtina Slovencev živi izven meja SR Slovenije
Naši izseljenci prispevajo s svojim aktivnim delom v društvenih organizacijah velikanski delež pri širjenju slovenskih kulturnih tradicij med drugimi narodi, čeprav jih domovina pri tem malo podpira. Večje število naših rojakov je med uglednimi znanstveniki, javnimi delavci, umetniki in drugimi ustvarjalci. V ZDA sta dva Slovenca, člana kongresa ZDA, naši rojaki pa so tudi med visokimi vladnimi uslužbenci.
Povezovanja med matično deželo in Slovenci na tujem je kljub dosedanjim naporom Slovenske izseljenske matice še vse premalo. Njen program za bodoče delo opozarja, da bo treba:
— zgraditi pravni sistem tudi glede na dejstvo, da je Jugoslavija in Slovenija med največjimi emigracijskimi rezervoarji v Evropi. Pravni predpisi morajo zato spraviti v normalne okvire tako izseljevanje kot tudi vračanje (trajno ali začasno). Sem sodi ureditev in posodabljanje deviznih predpisov, carin, vlaganja prihrankov in kapitala, ponovnega zaposlovanja in vživ-ljanja, šolstva itd. Tu je potrebna tudi določena pobuda SR Slovenije v jugoslovanski zvezi.
— Bančni sistem že nudi našim rojakom v tujini vrsto oblik varčevanja v domovini, to pa je tudi skoraj vse. Možnosti za poslovno vlaganje prihrankov, ki je v svetu visoko razvito, pri nas sploh še niso proučene, zaradi česar ostaja večji del prihrankov naših ljudi v tujini.
*
— Neinformiranost in pomanjkanje zaščite v položaju in de-lovno-pravnih zadevah imajo svoj vzrok v neurejenih postopkih in šibki zunanji službi državnega sekretariata za zunanje zadeve. Naši ljudje so zato prikrajšani za marsikatero pravico predvsem materialne narave.
— Carinski sistem je še vedno izredno tog in žal ne spodbuja naših ljudi, ki so začano na delu v tujini, k skorajšnji vrnitvi.
To stran ste napisati sami! — To stran ste napisali sami!
Mamica pripoveduje
Ko je bila moja mamica še deklica, je divjala vojna. Mamica je velikokrat prenašala pošto in pomagala ranjenim partizanom. Ko so leta 1943 Nemci napadli Novo mesto, je bila mamica s partizani na Trski gori. Tudi tja so prišli Nemci in pobili mnogo partizanov. Mamica je ponoči našla ranjenega borca, ki je bil prav tako mlad kakor ona. Videla je, da zelo krvavi. Ker mu ni mogla nič pomagati, ga je samo pobožala po glavi in ga prijela za roko. Mamica pravi, da je ranjeni partizan zašepetal: „Hvala ti, mama, da si prišla! Ostani pri meni “
Potem je fant mimo umrl Mamica pa je Šla naprej. Čez dve leti je dočakala svobodo in se vrnila na svoj dom
JANA STARIČ, članica dopisnega krožka šole v Sevnici
Med vojno je bilo hudo
Sovražnik je zasedel vso našo domovino. Ljudje, ki so želeli svobodo, so odŠU v partizane. Tudi moj stari oče je bil med njimi, stara mama pa je pekla kruh za borce. Največ ga je spekla za borce v bolnišnici Voluška gora. Sovražnik je za to izvedel in nameraval požgati domačijo. Prav tisti dan pa je umrla mamina stara mama in je takrat, ko so prišli Nemci, ležala na mrtvaškem odru. Ker je bilo med njimi še nekaj dobrih ljudi, so zaradi mrliča hišo pustili in odšli
MATEJA BLAZNIK, 2. a razred - dopisniški krožek Sevnica
Še enkrat: podpolkovnik Stane (in tudi nekateri drugi) iščejo svojo pravico
Na članek Lojzeta Jakopiča, objavljen v „Dnevniku“ od 6. aprila letos pod gornjim naslovom, skuša odgovoriti predsednik občinske skupščine Ribnica v „Dolenjskem listu“ z dne 13. maja letos. O problemih nacionalizacije prostorov je bilo napisano že zelo veliko — o mojem so se polnile cele časopisne strani —, vendar velikemu delu javnosti kljub temu jedro problema ni znano. Zato smatram, da imam ustavno zajamčeno svobodo misli, mnenja in stališče, ki je v zadevi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958 in njegovih določil naslednje:
Beseda ni meso postala
Da smo o povojnih letih kmetijstvo zanemarjan in mu jemali tudi delovno silo, je bilo že velikokrat napisano. Ko smo spoznali, da beži mladina v mesta in tujino, so o tem razpravljali komunisti na zvezni, republiški in občinski ravni. Sprejeli so koristne sklepe, vendar je žal ostalo le pri besedah. Sklenili so, naj bi kmete razbremenili pri davkih, naj bi jim olajšali nakup primerne mehanizacije in kmetije preusmerili v pridelovanje najbolj donosnih kultur. Od vsega tega je le malo uresničenega.
Nekatere vzorne kmetije, ki jim je pomagala družba s posojili, so le izjeme, deset in deset-tisoči pa gospodarijo in životarijo po starem. Manjši kmetje si z lastnim denarjem ne morejo kupiti strojev, ker ni delovne sile, brez strojev ni mogoče delati.
Najslabši je položaj na hribovskih kmetijah, kjer pridelajo komaj za skromno prehrano. Edino preusmeritev bi rešila te predele počasnega hiranja in preprečila beg mladine v tujino, saj je pridelovanje žit v teh predelih nerentabilno, ker pridelajo kmetje komaj do 10 centov na hektar.
Le redki kmetje so si že nakupili traktorje, s katerimi pomagajo tudi sosedom. Prizadeti pa so zaradi velikih stroškov za registracijo, ki je enaka kakor za avtomobile, čeprav traktorje uporabljajo le za delo na kme-' tiji.
i Mislim, da bi morali, če ho-! čemo, da bo mladina z veseljem ostala doma na kmetijah in da bodo kmetje napredovali, s prigovarjanjem in dokazovanjem hribovske kmetije preusmeriti na pridelovanje donosnih kultur, predvsem na rejo živine.
Kmetijski kombinati, ki naj bi s skupnim denarjem kupili
»To imam za zahvalo!«
. Ne bi se oglasila, če me ne bi ljudje k temu pripravili Pravijo mi: »»Tako ste bili zavedni, pa ni bil mož toliko vreden, da bi mu dali venec pa grob in spregovorili v slovo. To imaš za zahvalo.*1 Res me je hudo zabolelo. Ni mi za čast, mislim pa, da ob vsem, kar smo dali in žrtvovali, res ni opravičila za občino in Zvezo borcev.
Moj mož Jože Božič z Griča 6 pri Trebnjem je takoj ob razpadu stare Jugoslavije začel zbirati orožje, s partizani pa je začel sodelovati med prvimi na našem koncu. Hčerka je °ila 1944 zverinsko mučena in ubita, trye sinovi so šli mladoletni v partizane. Dva sta se vrnila kot invalida, tretji pa je za posledicami yojne že umrl.
Tudi po vojni smo bili delavni v vseh organizacijah, mož je bil več let ^di predsednik zadruge. Sploh so našo hišo vsi poznali, dokler smo bili pri močeh za delo. Ko je mož Pred kratkim umrl, ni bilo nikogar zraven. Pokopali smo ga, kot da nikdar ni družbi nič dal. Prava sramota!
ANA BOZlČ, Grič 6 pri Trebnjem
stroje in jih potem skupno uporabljali. Takšnim skupinam (recimo jim male zadruge) naj pri nakupu pomagajo zadruge tudi s posojili.
Stroški za registracijo traktorjev naj bodo kar najmanjši.
Uvoz kmetijske mehanizacije, ki so jo kupili naši zdomci z denarjem, zasluženim v tujini, naj bo oproščen carine.
JOŽE ŠKETA, Podbočje
Kot pri vseh zakonih je zakonodajalec imel tudi s sprejetjem citiranega zakona resen namen urediti ne-katere probleme najemnih zgradb — predvsem v večjih mestih -, ki niso prišle v družbeno last že pri prejšnjih nacionalizacijah in zaplembah. Šlo pa je pri tem pretežno za majhne prostore, kateri so - vsaj v Črnomlju - služili istemu namenu, kot služijo danes, vendar s to razliko, da so bili bolje vzdrževani in kot taki tudi niso služili bivšim lastnikom za pridobivanje neupravičene rente.
Omenjeni zakon v enem od svojih členov jasno določa, da se brezpogojno nacionalizirajo vsi poslovni prostori, večji od 70 kvadratnih metrov, manjši od 70 kvadratnih metrov pa LAHKO še naprej ostanejo v zasebni lasti. Ocena o tem pa je bila prepuščena posameznim občinskim komisijam za nacionalizacijo.
Če bi zakonodajalec imel ob priliki sprejemai\ja tega zakona pred očmi naknadne posledice tega zakonitega določila, da LAHKO manjši prostori ostanejo v zasebni lasti, bi to določilo bilo vsekakor precizneje formulirano in sprejeto.
Na podlagi takega določila je vsaka občina pričela krojiti - pred ustavo sicer neizpodbitno enako-
Spominu prof. Rakuše
Nekdanji učenci prof. Rakuše ustanovili »Sklad prof. Rudolfa Rakuše«. Qb obletnici smrti od* kritje spominske plošče v Ormožu
Prof. Rudolf Rakuša (rojen 22. marca 1893 v Ormožu, umrl 25. maja 1970 v Ljubljani) je bil znanstvenik, izreden pedagog in metodo-log na področju stenografije, strojepisja in esperanta. Že od leta 1935 je bil član mednarodne akademije esperanta — Akademia de Esperanto. Je utemeljitelj reformirane slovenske stenografije, ki jo od leta 1946 obvezno poučujejo v vseh slovenskih strokovnih šolah in tečajih ekonom sko-komercialne in administrativne smeri, hkrati pa je tudi soustvarjalec enotne stenografije za hrvatsko-srbsko jezikovno področje. Bil je izreden strokovni publicist in prevajalec v esperanto. S prevodom Cankarjevega „Hlapca Jerneja in njegove pravice41 in Župančičevega „Cicibana44 v esperanto je kulturni sloves malega slovenskega naroda ponesel v širni svet.
Že ob smrti prof. Rakuše so njegovi nekdanji učenci, maturanti trgovske akademije v Mariboru iz leta 1939 sklenili ustanoviti „Sklad prof. Rudolfa Rakuše44 z namenom: poskrbeti za spominska obeležja temu velikemu Slovencu in Jugoslovanu, kasneje pa iz sredstev sklada nagrajevati najboljše stenografe, strojepisce in esperantiste iz vse Jugoslavije. Ob obletnici rojstva, 22. marca letos, so ustanovitelji sprejeli ustanovno listino „Sklada prof. Rudolfa Rakuše44. Ustanoviteljem so se kmalu pridružili kot člani sklada: razna društva stenografov, strojepiscev in drugih administrativnih kadrov iz vse Jugoslavije, Esperant-sko društvo Maribor in Zveza esperantistov Slovenije, Savez stenografa, stenodaktilografa i drugih administrativnih kadrova Jugoslavije s sedežem v Beogradu; skupščini občin Ormož in Maribor ter skupine občanov (nekateri letniki maturantov trgovske akademije oz. srednje ekonomske šole v Mariboru) in drugi
Pozdrav iz Šentruperta
Uredništvu
Dolenjskega lista!
Z našega izleta, ki ste nam ga omogočili z nagrado, vas nelepše pozdravljamo!
Novinarski krožek iz Šentruperta
—	Hvala za lepo kartico z izleta na Vrhniko, kjer ste obiskali rojstno hišo Ivana Cankarja. Veseli nas, da ste nagrado, ki jo je dobil vaš krožek mladih novinarjev na šentruperški osnovni šoli od našega uredništva, tako koristno porabili. Pozdravljamo vas z najboljšimi željami za dober šolski uspeh in nadaljnje sodelovanje!
Uredništvo Usta
Za uresničevanje namena zbira sklad denarna sredstva v obliki dotacij in prispevkov posameznikov, delovnih skupnosti, družbenih organizacij (društev) in družbenopolitičnih skupnosti na žiro račun: SDK Maribor 518-679-21368.
Upravni odbor sklada bo v kratkem uresničil dvoje zamisli iz namena sklada: v Mariboru bodo po prof. Rakuši poimenovali eno novih mestnih ploščadi, v Ormožu pa bodo 29. maja — ob prvi obletnici smrti — odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši prof. Rakuše.
Stefan kuhar
pravnih državljanov - državljanovo pravico po svoje, pač po tem, na kakšni „liniji44 so bili člani nacionalizacijske komisije in drugi za nacionalizacijo odgovorni upravni in politični organi v posamezni občini na eni strani ter kakšen je bil bivši lastnik na drugi strani.
Tako je bila najbolj na „liniji44 komisija za nacionalizacijo v Črnomlju. Od skupaj 28 primerov je bilo potrebno po zakonu nacionalizirati samo 6 primerov, ker so prostori merili preko 70 kvadratnih metrov, ostalih 22 je bilo manjših od 70 kvadratnih metrov, najmanjši pa je meril le 19 kvadratnih metrov. Dvema bivšima lastnikoma (meni in še enemu) je nacionalizirala prostore, zgrajene na družbeno zahtevo z osebnim delom že v naši družbeni ureditvi po vojni, devetim vdovam, od tega štirim vojnim vdovam NOV, ter celo „45 kvadratnih metrov velik lokal 70 let staremu invalidu brez noge, s sinom v umobolnici, ki živi v največji revščini44, kot to dobesedno piše v gradivu upravnega organa občine (ki nasprotuje vsaki vrnitvi bivšim lastnikom), pripravljenem za eno od sej občinske skupščine. Nekaterim lastnikom je tudi v Črnomlju bilo prizaneseno, drugim pa so bili po meni in še marsikomu neznanih kriterijih prostori vrnjeni v ponovno last. Tako je bilo zakonito določilo proste presoje in družbene potrebe uporabljeno v Črnomlju.
V	sosednji Metliki so se v glavnem omejili le na nacionalizacijo prostorov, večjih od 70 kvadratnih metrov, katere je bilo, kot rečeno, potrebno nacionalizirati. Manjše prostore pa so pustili še naprej v zasebni lasti. Praksa je pokazala, da se s tem niso v ničemer družbeno pregrešili, ker so kljub temu svoje potrebe po poslovnih prostorih rešili zadovoljiveje kot v Črnomlju.
Svojevrstno obliko pri nacionalizaciji je ubrala občina v Novem mestu. Nacionalizirala je majhne prostore, istočasno pa kategorizirala lastnike poslovnih prostorov po njihovih družbenih položajih. Javni pravobranilec, kateri je na primer v mojem primeru zahteval poleg poslovnega prostora tudi nacionali-
zacijo mojega edinega dvosobnega stanovanja, je svoj lastni primer rešil s prodajo prostorov v nadstropju za približno 30 milijonov starih dinarjev, s čimer je dobil bogato plačano tudi nacionalizirano pritličje.
V	Šentjerneju pa niso bili nacionalizirani prostori, veliki okrog 200 kvadratnih metrov, čeprav bi po zakonu brezpogojno morali biti nacionalizirani. Te prostore je v lanskem letu lastnik prodal družbenemu podjetju za 60 milijonov starih dinarjev, do časa prodaje pa je v 12 letih od izida zakona o nacionalizaciji kasiral na najemninah - po sedanji vrednosti — približno 20 milijonov starih dinarjev, skupaj torej približno 80 milijonov starih dinarjev, kar daje spričo tega, da sem na primer jaz prejel odškodnino na nacionalizirane prostore v znesku 99.120 starih dinarjev, razmerje 1 : 800.
Občina v Trebnjem je z nacionalizacijo storjene napake in krivice v glavnem popravila z vrnitvijo prostorov v ponovno last bivšim lastnikom.
V	brežiški, krški, grosupeljski in kočevski občini nacionalizacija ni povzročila bistvenih problemov.
Poleg črnomaljske je torej na Dolenjskem nacionalizacijo dosledno izvajala v „imenu družbe in družbenega interesa44 edino občina v Ribnici in v istem imenu obe občini še danes čvrsto vztrajata na nadaljnjem obstoju nacionalizacije.
Iz vsebine odgovora predsednika ribniške skupščine ni težko razbrati, da je tudi v ribniški občini bila izvedena diferenciacija državljanov, vendar si pri tem on umiva roke s predlogom, „naj pristojni organi po službeni dolžnosti raziščejo primere in krivce kaznujejo44, ter z ugotovitvijo, da „sedanje predstavništvo občinske skupščine in starešine občinskih upravnih organov niso vodili postopka v zadevi Staneta Lovšina ...“ Z drugimi besedami hoče s •tem povedati, naj krivice popravijo tisti, ki so jih povzročili. Ker pa tistih ni več na položajih, je razumljivo, da te možnosti nimajo, zato jo bodo hočeš nočeš morali reševati tisti, ki so na odgovornih položajih sedaj. Pri tem pa naj se mirne duše otresejo predsodka, da bi bili s popravo očitno storjenih krivic manj na „liniji44, kakor pa so bili povzročitelji ob povzročitvi.
Vprašanje predsednika občinske skupščine Ribnica novinarju Jakopiču, če namerava sprožiti postopek za revizijo zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, je popolnoma odveč. Iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča Ju-
@ -v*-*?
goslavije Uis št. 1947 od 30. 10. 1970 je jasno in nedvoumno postavljeno „da v primeru, če površina spornih prostorov ni večja od 70 kvadratnih metrov, za denacionalizacijo prostorov ni nobene zakonske ovire44.
Iz tega pojasnila pristojnega mesta je torej jasno razvidno, da za popravo storjenih krivic ni potrebna nobena revizija ali sprememba obstoječega zakona, ampak je potreben le izostren posluh za red in pravičnost ter spoštovanje temeljnih ustavnih določil s strani pristojnih občinskih organov ne glede na to, ali so bili povzročitelji krivic oni sami ali pa njihovi predhodniki. Dolžni so upoštevati, da ni pravično
-	čisto brez družbene potrebe — vztrajati na povzročeni krivici pri tako majhnih in nepomembnih prostorih ob dejstvu, da ima danes zakonito možnost državljan - celo ob dvomljivem osebnem delu - graditi tudi desetkrat večje prostore, po-'sebno na področju gostinstva in obrti. Kako naj na primer prej omenjeni invalid in tudi nekaterimi, z nacionalizacijo prizadeti ostali, gledamo na novogradnje zasebnih hotelov na primer na Braču, ob Zbiljskem jezeru, ob jadranski obali in tako naprej? Tem lastnikom mi, z nacionalizacijo prizadeti, v gmotnem pogledu ne sežemo niti do kolen!
Kako naj ta dejstva spravimo v sklad z dosedanjimi ustavnimi določili o enakih pravicah in dolžnostih vseh državljanov in ustavno garancijo, da delovni človek oživa sadove svojega osebnega dela po načelu „Vsakemu po njegovem delu - vsakemu po njegovih sposobnostih44?
V	še večji meri pa bo vrednotila osebno delo in ga postavila na svoje pravo mesto nova, dopolnjena ustava. Upravičeno smem tudi upati, da njena določila ne bodo samo papirnata, ampak da bodo enakost državljanov v pravicah in dolžnostih morali spoštovati tudi občinski organi, vkljub povečanim pristojnostim, ki jim bodo v samoupravnem smislu po novi ustavi šle.
JANKO VRANESIČ, Črnomelj, (Kolodvorska c. 49)
Čudna simbolika
Prejšnji teden me je po več ovinkih in večdnevnem tavanju, ker je bil naslov pomanjkljiv, našla dopisnica, s katero so me sošolke in mojega letnika babi-ške šole povabile na srečanje 32 let po naši diplomi. 1939 smo diplomirale na babiški šoli v Ljubljani, šolo pa je takrat vodil sedaj pokojni partizanski zdravnik, primarij dr. Pavel Luna-ček-Igor. Nemalo me je presenetilo, da so sošolke priredile srečanje na Brezjah, ki nimajo ne z našo šolo ne z našo dejavnostjo prav nobene zveze.
Kot nekdanja partizanska babica sem se ob tem spomnila pokojnega primarija dr. Pavla Lunačka-Igorja, ki nas je na šoli v Ljubljani pred dobrimi 30 leti poučeval o babištvu in nam pomagal k našemu lepemu poklicu. Spomnila sem se tudi njegovega partizanstva in njegovega zavzetega dela za partizansko zdravstvo, kateremu se je posvečal kot partizanski zdravnik na Rogu od 1942 do osvoboditve 1945. Ob tem sem začutila, da napovedano srečanje njegovih nekdanjih gojenk na Brezjah nima prave simbolike in se ga zato nisem udeležila. Bivšim sošolkam, ki so se tokrat morda le srečale na Brezjah, pa predlagam, da se prihodnjič zberemo na partizanskem Rogu, kjer bi lahko preživele prijetno srečanje po več kot 30 letih. Prepričana sem, da bi se spominu pokojnega dr. Lunačka, ki nas je uvedel v babištvo, najbolj dostojno oddolžile prav v okolju, v katerem je preživel svoja najlepša, pa tudi najtežja leta kot partizanski zdravnik.
PEPCA ŽUNIČ partizanska babica
NOVO MESTO Nad mlini 20
kultura
in
izobra-
ževanje
PLOŠČA KATJI RUPENI
V soboto, 22. maja, je bila v Mali vasi pri Ormožu odkrita spominska plošča Zori Rupeni-Katji, katere izredno junaštvo med NOB je znano po vsej Sloveniji. Doma iz Mirne peči, je bila že leta 1941 članica rajonskega 'komiteja KPS, od ustanovitve članice okrožnega odbora AFŽ Novo mesto, nazadnje pa je padla kot sekretarka oblastnega komiteja SKOJ za Štajersko. Na pragu svobode, 25. februarja 1945, je padla nedaleč od kraja, kjer je pred vojno službovala kot učiteljica. Odkritja spominske plošče so se poleg številnih delegacij udeležili tudi novomeški pionirji, katerih šola nosi ime po Kalji RupenL
IZMIŠLJOTINA
K predsedniku občinske konference SZDL Tonetu Žibertu je te dni prišla delegacija vaščanov iz Sel-Šumberka in zahtevala pojasnilo, koliko je resnice, da nameravajo prodati stavbo osnovne šole v tem kraju. Izkazalo se je, da je ta vest, ki je vznemirila ljudi, izmišljena. Šola se ne prodaja tako kot gospodarsko poslopje ali hiša, pri njej odloča širši družbeni interes.
Zgodovinarji!
Zgodovinaije .s končano filozofsko fakulteto ali pedagoško akademijo opozaijamo na razpis delovnega mesta kustusa oddelka NOB v Dolenjskem muzeju.
Razpis je objavljen v „Delu“. Zasedba mesta takoj ali po dogovoru. Družinsko stanovanje je ^agotovljeno.
Srečanje s slikarko Alenko Gerlovič
Podobe Jadranskega morja v Lamutovem likovnem salonu ob Krki — S skoraj romantično čustvenostjo, vendar z dozorelo likovno govorico in umetniškim poustvarjanjem predstavlja slikarka svoj priljubljeni trdi svet puščavskega Krasa in neizčrpno zakladnico morja
Spored XVI. dolenjskega kulturnega festivala nas je v soboto zvečer v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici seznanil z ustvarjalnim delom akademske slikarke Alenke Gerlovič iz Ljubljane, katere del otroštva je tesno povezan z „dolenjskimi Benetkami4. Slikarka nam je predstavila 26 del, ki vsa govore o dalmatinskem Krasu: o Komatih, o opuščenih vinogradih in oljčnih nasadih, o belih in sončnih otokih vzdolž srednje jadranske obale. S svojevrstno tehniko (polivinil acetat) na platnu nam je pričarala morje in trdo življenje ob njem in prinesla v mehki svet dolenjskih zasanjanih gričev nekaj novega, trdega in moškega, a slikarsko odkritosrčnega.
Umetnico je pozdravil Ladko Smrekar, med gosti pa so bili tudi
dr. Jože Brilej, podpredsednik skupščine SRS, pesnica Ruža Lucija-Petelinova iz Zagreba, Joža Radej, predsednik krške ObS in drugi iz Brežic, Krškega, Novega mesta ter Ljubljane. Dvorana je bila tudi tokrat nabito polna. Dragocen je bil nastop Vande Gerlovič, prvakinje ljubljanske Opere, ki je ob spremljavi Zdenke Lukčeve pela solo speve Kozine, Lipovška, Šivica in Lajovca; za izredno težak spored je požela prisrčne aplavze.
V neposreden stik z obiskovalci je stopila slikarka Alenka Gerlovič z neobičajno, a sila koristno potezo: predvajala je barvne diapozitive motivov, katerih večino je predstavila tudi na slikah. Ob tem je s poljudno, vsakomur razumljivo govorico predstavila umetniško ustvaijanje, odnos človeka do narave in vzroke, čemu so slike take in drugačne. Reči mo-
Četrtič: Župančičeve nagrade
Pod pokroviteljstvom tovarne BELT-COSMOS se je odvijala letošnja belokranjska kulturna revija, ki so jo 21. maja zaključili v Črnomlju
V letošnjem Župančičevem natečaju, s katerim že četrtič v Beli krajini financirajo Kultumo-prosvetno dejavnost podeželja, je sodelovalo 10 skupin, od tega samo ena iz metliške občine. Tekmovale so 4 glasbene skupine, 2 pihalni godbi ter 4 igralske družine. Letos je bila udeležba veliko skromnejša kot prvo in drugo leto natečaja.
Pravilnik so letos toliko spremenili, da je dobila 1.000 din nagrade vsaka skupina, uvrščena na zaključno revijo, medtem ko so po 500 din prejeli ansambli in igralske ekipa za dvakraten nastop na domačem-odru in enkratno gostovanje.
Zaključno revijo, ki je trajala v Črnomlju od 18. do 21. maja, so otvorili Semičani s komedijo Rade
IIP	IH
IO m (iSpl lili I nliM IM I	l
JUBILEJNI KONCERT - Ob 25-letnici brežiške glasbene šole je bU 20. maja zvečer jubilejni koncert, na katerem so nastopili solisti in orkestri, ki jih sestavljajo učenci. Na celovečernem sporedu v brežiškem prosvetnem domu so se občinstvu predstavili učenci iz vseh razredov glasbene šole.
PREDAVANJE PRELOŽENO -Novomeška podružnica Slavističnega društva je za minuli petek zvečer napovedala predavanje dr. Franceta Bernika, tajnika Slovenske matice. V Študijski knjižnici Mirana Jarca naj bi govoril o sodobni avantgardni slovenski poeziji. Zadnji hip pa so predavanje odpovedali, ker so ugotovili, da minuli petek ne bi bilo dovolj poslušalcev. Po vsej veijet-nosti bo dr. Bernik v Novem mestu predaval prihodnji teden.
VENDARLE DOLENJSKO POLETJE - 3. junija ob 20. uri bo v novomeškem Domu kulture nastopil Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta
Radovana Gobca. S tem Koncertom se bo začelo Dolenjsko poletje 71, ki mu bomo letos sledili pod mikavnim naslovom „V Trdinovi deželici pod Gorjanci". Tako je zdaj znano, da se bo tradicionalna kulturna manifestacija po enoletni prekinitvi letos le nadaljevala. Prireditve bQdo v Novem mestu in središčih v dolini Krke.
GIMNAZIJSKA KULTURA V ZKPO - Vodstvo brežiške gimnazije je pred kratkim odločilo, da se vključijo v Zvezo kulturno-prosvet-nih organizacij vse kulturne skupine, ki delujejo na gimnaziji. Gimnazijsko prosvetno društvo se bo poslej. imenovalo po akademskem slikarju Franju Stiplovšku, nekdanjem pro-fesoiju na brežiški gimnaziji. Občinski svet ZKPO je obljubil gimnazijskemu društvo z vsemi sekcijami in pevskim zborom, dramsko skupino ter recitacijskim krožkom vso pomoč. Prav tako bodo lahko mladi enakopravno tekmovali za nagrade in priznanja, ki jih podeljujejo v tej občini.
Murnika: „Matajev Matija“. Foto kino klub Iris je naslednji dan priredil recital s slikovno in glasbeno ajremljavo, sledil pa je glasbeni večer. Na zaključnem revijskem večeru so Črnomaljci uprizorili Ratajeva „Dan oddiha
Občinstvo je dokaj napolnilo dvorano prosvetnega doma samo ob otvoritvenem in zadnjem večeru revije, medtem ko vmesne dni vstopnice niso šle dobro v promet. Svečan zaključek revije je bil v petek, 21. maja. Po predstavi se je Mirko Čadonič, predsednik Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij, zahvalil nastopajočim in občinstvu, hkrati pa razdelil nagrade in priznanja. V dramatiki so prvo mesto zasedli Črnomaljci, v resni glasbi metliška godba na pihala, zelo pa je uspel tudi nastop kluba Iris, čeprav je svoj recital priredil izven konkurence.
TRI ULICE DO ŠOLE
24 strani branja in prekoristnih naukov za mlade bralce: na njih bodo spoznali cestišče, pločnik, križišče, prehod za pešce, prometnega miličnika, semafor in prometne znake. Kaj je lepšega in privlačnejšega od takele drobne, okusno in pestro ilustrirane knjige za naše malčke, ko že tistile dveletni palčki v spremstvu mamic, babic in tet čebljajo vzdolž cest: „Lej, avto ... fico ... kombi... tovolnjak ..in drugače! Zanimivo „slikanico o prometu" je napisal Velimir Dorofejev, ilustriral in opremil Rudolf Borošak, prevedel Cvetko Zagorski, založila pa Mladinska knjiga.
To je že tretji natis dela, ki je prvikrat izšlo pri založbi „Školska knjiga“ v Zagrebu 1967. Otroku bomo z njim olajšali vstop v življenje; seznanila ga bo s cesto in prometom, tem vedno mogočnejšim spremljevalcem vsega, kar nas obdaja.
ramo, da takega večera v Kostanjevici doslej še ni bilo: s pretanjenim pedagoškim posluhom - dolga leta je umetnica delala kot likovna pedagoginja v Ljubljani — in odličnim prijemom, ki se je v hipu priljubil mladim in starejšim gledalcem v dvorani, nas je seznanila s svojim umetniškim, življenjem. Da smo ji bili za to odkritost iz srca hvaležni, bi bilo odveč poudaijati.
Njena razstava bo odprta od konca letošnjega junija. Kdor hoče uživati v sodobni umetnini in sredi dolenjske krajine podoživeti čare morja in Krasa, mu obiska ne bo žal.
TONE GOŠNIK
PETER JOVANOVIČ V GALERIJI PREŠERNOVE HIŠE
Nadarjenega kipaija samouka Petra Jovanoviča izpod Blegoša poznamo s srečanja na Formi vivi 1968 in s tabora slovenskih naivnih slikarjev ter kiparjev v Trebnjem 1969. Njegov Ribničan Urban stoji mogočen kot skala pred lepo novo osnovno šolo v Šentvidu pri Stični, mnogi pa so veseli, da imajo doma njegove plastike, polne iskrenega, izvirnega življenja. Do 1. junija ima Jovanovič novo, samostojno razstavo v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju. Njegove najnovejše plastike in reliefi ponovno kažejo izredno plodovitost, pa tudi poseganje za novimi motivi, med katerimi bi lahko govorili tudi o naslanjanju na slike Antona Repnika in Jožeta Tisnikarja.
S prikupnim nastopom, ki je bil podoben že kar mali, a dragoceni
šolski urici, je slikarka Alenka Gerlovič v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici med drugim razložila hvaležnim obiskovalcem njene razstave, kaj je zlati rez. (Foto: Tone Gošnik)
Monografija o življenju in borbi Milana Majcna in Jančija Mevžlja
Odbor za postavitev spomenika Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju oz. njegova propagandna komisija, ki jo vodi Mara Rupena, pripravlja knjigo o življenju in borbi ten dveh dolenjskih junakov, padlih v herojski borbi prvo leto nase NOB.
Knjigo bo izdala založba „Borec“ v Ljubljani, poleg izbranih fotografij in faksimilov pa bo vsebovala dva, med sabo sicer povezana dela: v prvem bo prikazano predvojno napredno kmečko mladinsko gibanje in politični razvoj Milana Majcna v njem, v drugem delu pa borbena lika, borba in herojska smrt Milana Majcna in Jančya Mevžlja na Mur-nicah pri Šentjanžu.
Obiščite razstavi!
„Novo mesto in Dolenjska v letu 1941“ in „Risbe iz narodnoosvobodilnega boja“, kiJiosta v veliki in mah dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprti ves maj! Obisk priporočamo zlasti mladini iz sol, delovnim kolektivom in vsem, ki žele spoznati dragocene dokumente revolucionarne preteklosti in občutja ljudi v temnih obdobjih na Dolenjskem. Za skupine so prireditelji oskrbeli strokovno ^vodstvo po obeh razstavah. ^
Milan Majcen se je že zgodaj začel udejstvovati v društvih kmetskih fantov in deklet in bil eden najbolj vnetih pobudnikov za njihovo ustanovitev po dolenjskih vaseh. Njegova ohranjena pisma o tem segajo v jesen 1937. Isto leto - 17. oktobra - pa je na XIII. rednem občnem zboru Zveze kmetskih fantov in deklet bil izvoljen v glavni odbor zveze. Politično se je Milan Majcen, kakor tudi drugi številni revolucionarji, razvijal in oblikoval v kmečkem mladinskem gibanju, ki je imelo svojo organizacijsko obliko v društvih in Zvezi kmetskih fantov in deklet, katerih člani so kasneje (med NOB) v celoti bili sprejeti v SKOJ.
Kakor sta dejavnost in pomen društev kmetskih fantov in deklet dokaj dobro znana, je pa doslej zelo malo zbranih podatkov o delu Milana Majcna v društvih kmetskih fantov in deklet na Dolenjskem. Zelo malo je o tem fotografij z raznih prireditev dolenjskih društev kmetskih fantov in deklet (in teh ni bilo malo), na katerih je bil tudi Milan Majcen, čeprav je nemalokrat nastopal tudi kot govornik na teh prireditvah.
Da bi ob izidu knjige ovekovečili tudi te fotografije, prosi avtor tega dela knjige vse, ki takšne fotografije imajo, da mu jih pošljejo na naslov: Štefan Kuhar, novinar, K Babnika 2, 61210 Ljubljana-Šentvid. Avtor
obljublja, da jim bo fotografije po uporabi vrnil, zato naj navedejo točni naslov. Če kdo od Dolenjcev ve
Eovedati kaj bistvenega o delovanju [ilana Majcna v DKFID, naj to prav tako sporoči avtorju, da ga bo ob priliki obiskal.
šk
KAKŠNO JE OBVEŠČANJE?
Komisija za informiranje pri občinskem sindikalnem svetu je pred nedavnim razposlala 24 delovnim organizacijam v občini anketo s 36 vprašanji o načinu obveščanja članov kolektiva. Ko bo gradivo zbrano, bo o njem razpravljal plenum. Upajo, da bodo delovne organizacije (čeprav to žal ni v navadi) v roku odgovorile na vprašanje v anketi.
ANTON PLEMELJ V ŠOŠTANJU
21. maja zvečer so v Napotnikovi galeriji v Šoštanju odprli samostojno razstavo slik Antona Plemlja, upok. majorja JLA iz Ljubljane, enega izmed ustanoviteljev trebanjskega Tabora slovenskih likovnih samorastnikov. Pokrovitelj zanimive razstave je tokrat DPD Svoboda Šoštanj. - Razstava Plemljevih del bo odprta do 15. junija.
F.S. Finžgar
STRIGI
Z glasnimi in prešernimi koraki je šel pod okni in potrkal na vežne duri: enkrat, dvakrat. Nato je počakal. V hiši seje zasvetila luč. Gašper sije mel roke, ne od mraza, od veselja. Po poti si je pripravil besedo, kako jo pove Božnaijevim, in posebej še za Lucijo eno. Kje so bile sedaj besede, ko mu je
Bralcem »Stricev«!
Pretekh četrtek nam jo je tiskarski škrat grdo zagodel pri objavi 3. nadaljevanja podlistka ŠTRICI. Namesto pravilnega besedila je preskočil dolgo vrsto strani in vzel nadaljevanje tam, kjer se to ne bi smelo zgoditi. Zato vas prosimo:
Če izrezujete Finžgaijevo povesi, zavrzite 3. nadaljevanje, ki smo ga tiskah prejšnji četrtek! Današnje 3. nadaljevanje je pravo in se zgodba nadaljuje tako, kot se mora. - Opravičujemo se vsem bralcem za neljubo zamenjavo besedila.
UREDNIŠTVO
srce tako razsajalo, da bi ga lahko slišala Lucija v kamro.
„Kdo je? “ se je oglasilo od znotraj.
„Dober prijatelj.“
Mati v hiši ga je spoznala po glasu.
„Jezus, Gašper! Prav gotovo sta se sprla z očetom."
Božnar, naglušen, ga ni spoznal.
Lucija pa je v kamri zaihtela: „Zakaj ste mu povedali? “ Vsa se je tresla in vendar bila vesela. Božnar je šel v vežo, prijel za zapali in še enkrat vprašal:
-	»Kaj je? “
„Nič hudega! Vse prav pa dobro!
Zapah je zdrsnil v zid, Božnar je svetil z dvignjeno lučjo Gašpeiju v lice in ga prepoznal. Ves je bil zameten.
„Ti moj Bog, v takem vremenu hodiš!"
„Kaj vreme! So druge reči, oče.“
Tedaj je bila v vež že mati, ki je hitro segla po metlici in mu stepala sneg s pleč in škornjev.
„Ali sta se z očetom? “ je pošepe-tala mimogrede Gašpeiju. „Ne povej vsega, lepo te prosim.“
„Vse, mati, nocoj pa vse!“ je rogovilil Gašper in ji ušel v hišo. Oči so mu iskale Lucije. Ona pa je vrata v kamro priprla.
„Da te je v takem prineslo? “ je ponovil Božnar in obešal svetilko na kaveljček pod stropom.
„Saj me je res tako neslo, da sem kar prifrčal,“ se je smejal Gašper.
Mati ga je ogledovala od peči, ka-
mor je sedla. Ni ga razumela, toda strah ji je vendarle kopnel.
„Kako sta opravila z očetom? “ je ponovila glasneje, daje slišal tudi Božnar.
Gašper je hodil gor in dol, pomolčal, da je dražil mater, in seveda mislil na Lucijo, ki je skrita za vrati pritiskala roko na kljuvajoče srce.
„Kako sva opravila? “ Še dvakrat je premeril sobo. Nato se je ustavil in govoril bolj v kamma vrata kot očetu in materi: „Tako sva se domenila, da bo še ta predpust Lucija pri nas.“
Božnar je poslušal z odprtimi usti, materi je od nejevere, kakor je dobro slišala, uteklo vprašanje: „Kaj praviš? “
Gašper pa ni ponavljal in ni mogel več strpeti. Vdrl je v kamro.
„Kar mojškro k hiši! Lucija, v nedeljo pridem z možmi — in . .
Gašper je obstal med podboji. Na postelji je sedela Lucija. Luč, ki je šinila skozi odprtino, je osvetila solze, ki so se ji pri tej priči usule.
„Lej jo no,“ je skušal biti Gašper nežen, „nikar no! Pa saj so od veselja, jeli? “
Prestopil je prag, jo prijel za roke in jo vedel v hišo.
„Takale res ne grem,“ se mu je trgala iz rok, smuknila nazaj v kamro in se še dooblekla.
„Tako je, Božnar; ga ni moža kot naš oče!“
Stari je zmajeval z glavo. „Bosa bo ta; vinski se mi zdiš, Gašper.“
„Za norca nas ima Podlogar, nas kajžaije. In tebe povrhu,“ je poprijela še mati.
„V nedeljo vam pokažem norce, ko pridemo. Le glejte, da bo cvrtja do stropa.“
„In na Podlog z našo? Tako ne misliš! “
, ,Pa prav tako.“
Lucija je prišla iz kamre. Gašper je stopil tik k njej. Bila je zardela kot otrok, ki se prebudi iz sna. Na dolgih vejicah ji je visela vlaga solz. Težki kiti sta ji tekli na pol razpleteni po plečih. Gašper ni več skrival. S trdo, delovno roko jo je objel krog pasu in jo pritisnil k sebi.
„Kako si mrzel,“ se mu je odmikala vpričo staršev Lucija, ki je začutila skozi rokavce hlad snega z Gašperjevega suknjiča.
„Mrzel je sneg, jaz pa kot žerjavica! “
„Pustimo norčije in se pogovorimo, kot gre,“ jih je ves zresnobljen vabil Božnar za mizo.
Sedli so in Gašper je pripovedoval... Vsem je šlo na jok, samo Gašperju ne. Dolga je bila izpoved, da je minila polnoč, preden so si vse povedali in se razšli. Lucija je stopila z Gašperjem čez vežni prag.
.^a ti zapahni!44 je mati naročala Luciji in se umaknila iz veže.
Zunaj je še venomer snežilo. Gašper je z razpetim suknjičem branil Lucijo, ki seje nagnila na njegove prsi.
„Ne* veš, kako me skrbi itivna Pod-
log! Jaz, kajžarka, na tako zemljo! In še zaradi tvojih bratov. O Gašper, razprla sem vas.“
„Še si bomo dobri, nič se ne boj.“
Lucija je drgetala, piš ji je zaganjal snežinke v lice.
„Pojdi!“ jo je spustil Gašper, ko se je hipoma domislil, kako je z njo. „Da se ne prehladiš.44
Zavil je krog vogla, zavriskal na vso lašč, Lucija pa je tiho zaihtela.
III
Po tej noči se na Podlogu ni na videz prav nič izpremenilo. Pela je žaga, pela sekira; vsak dan je poskakovala živina, ki so jo gonili na korito, zajemali so iz ene sklede, molče kot sicer.
Toda večer je doslej tako edino družino razpostavil na tri tabore. Mihor in Boltežar sta uhajala nenavadno zgodaj na izbo, oče in Gašper sta nenavadno dolgo sedela v hiši. Maruša pa je brundala pred pečjo, ropotala z burklami, nosila strašno šobo, ker. je vse slutila in ničesar vedela.
Mihor in Boltežar sta ležala oblečena na posteljah. Na mizici jima je brlela luč.
, Jutri pojde snubit. Može je dobil,44 j je začel Mihor in predejal nogo čez nogo, se uprl s prsti v končnico, daje zaškripala.
„Kako veš? 44
„Zaplaznik mi je povedal. Njega je naprosil.44
Stran uredil: IVAN ZORAN
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo
Ime in priimek Ulica.............
/adi
tn J r
(/
Od resolucij do dejanj!
g Mladini ne manjka revolucionarnosti in za-J gretosti za delo — Pripravljeni so žrtvovati J marsikaj, da bi se stanje zboljšalo # -
*
Stane Zupančič, 25-letni r'-	4	strojni tehnik iz Novolesa v Strahi	ži pri Novem mestu, je dolenjski
£ delegat na programskih konfe-5 rencah Zveze mladine Jugosla-4 vije. Pred dnevi se je udeležil za-4	sedanja prve konference v Beo-
£	gradu, ki je izvolila tudi novo
J	vodstvo, ZMJ. Stane je tudi pred-
£	sednik mladinskega aktiva v to-
4	vami, ki zlasti v zadnjem času
+	zelo uspešno dela.
^	— Kdaj in kje ste začeli delati
5	v mladinski organizaciji?
4 „Na srednji tehnični šoli v 4 Krškem nismo kaj prida delali, z £	delom sem začel v tovarni IMV.
J	Posebno pa sem se vključil v de-
£ javnost mladine v naši tovarni, ki 5 je zadnje čase postala zelo aktiv-4 na.“
— Kakšen vtis ste dobili na J prvem zasedanju v Beogradu?
£ „Občutek imam, da je mla-4 dinski vrh bolj odmaknjen od 4 perečih vprašanj, ki tarejo mla-£ dino na terenu in v delovnih or-£ ganizacijah. Mnenja sem, da je
republiško vodstvo mladine ^ dosti bližje svojim članom kot 4 tisto v federaciji."	^
- Ali imate občutek, da lah- J ko koristno delate v vodstvu £ mladine?	4
„Če ne bi dobil potrebnega ^ znanja na mladinskih seminarjih g v Bohinju, bi imel kar slab obču- 4 tek. Tako pa sem vsaj nekoliko £ usposobljen za delo v mladinski g organizaciji.44	4
- Kaj pa v organih samo-upravljanja?	£
„Šola mi dejansko ni dala ni- £ česar! Največ sem se usposobil v £ mladinski organizaciji, čeprav ta 4 ne poudarja največ vprašanj iz £ našega samoupravnega sistema." 2
- Ali se vam zdi to prav?	^
„Menim, da je mladinska or- 4
ganizacija poklicana mlade vzga- t jati v samoupravnem duhu. Tudi K v naši tovarni smo dah glavni £ poudarek ravno samoupravnim 4 odnosom. Zabava, šport in osta- 4 lo je drugotnega pomena."	J
- Kaj si torej mladi želite? £
„Želimo, da bi se bolj udej- 4
stvovali v delavskem samouprav- 4 ljanju. Mislim, da današnjim mla- £ dim ljudem ne manjka revolucio- £ narnosti in zagretosti, ki bi jo s 4 pridom lahko uporabili v orga- # nih delavskega samoupravlja- £ nja.“	5
- Kaj najbolj zagovarjate? 4
„Mladi želimo, da bi se življe- 4
nje spremenilo v smislu vseh zad- £ njih ukrepov, ki narekujejo, da, £ se pri nas začne delati drugače. 4 Tisti, ki želijo narediti red, imajo 4 vso podporo pri mladih. Hoče- £ mo več konkretnega dela, dovolj 2 je resolucij."	4
- Kako gledate na nadaljnji f razvoj?	£
- Prepričan sem, da se mora J spremeniti na boljše. Mladi smo 4 pripravljeni marsikaj žrtvovati." 4
SLAVKO DOKL J
Mladina za padle borce
SENOVO - Na Senovem je bilo v nedeljo veliko mladinsko praznovanje v počastitev dneva mladosti, ki sta ga organizirala občinska konferenca ZMS Krško in občinski odbor jugoslovanskih iger „Tisoč radosti" iz Krškega. Popoldne se je skozi Senovo vila parada mladosti, nato je bil sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, podelitev prehodnega pokala najboljšemu mladinskemu aktivu v letošnjem letu za športno dejavnost ter izročitev najvišjega zveznega priznanja za pionirske odrede „Kipec kurirja Joviče". Nato je bil še nastop pionirjev in mladincev z osnovne šole Senovo.
NOVO MESTO - V ponedeljek zjutraj je šolski center za kovinarsko stroko v Novem mestu pripravil proslavo v <:ast 30. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov pod pokroviteljstvom delovnega kolektiva IMV iz Novega mesta. „Dan šole", kakor so imenovali to srečanje učencev poklicnih kovinarskih in avtomehaničnih šol iz Kranja, Škofje Loke, Štor, Črnomlja in Novega mesta, je minil v prijetnem vzdušju. Mladi kovinarji so se srečah v športnih panogah, gledah so tehnično vajo pripadnikov JLA, popoldne pa so imeli še izlet na Bazo 20 ter tekmovanje v znanju. Prireditev sodi v sklop praznovanja dneva mladosti, ki so ga novomeški kovinarji in vodstvo šolskega centra lepo proslavili.
LJUBLJANA - Od 10. do 12. junija bo v Ljubljani 10. jubilejni mednarodni festival „Slovenska popevka 71". Pri organizaciji prireditve sodeluje tudi novomeška tekstilna tovarna Novoteks. Na prireditvi bodo nastopih naslednji ansambli in pevci: The Marmalade, The Treme-loes, Don Fardon, Family Dog, Anna Identici, Gianni Nazzaro, Jaime Morey, Samantha Jones, Catherine Leforestier, Sandie Jones, Lily Castel, Marika Lichter, Peter Mate, Eric, Peter Sedlak, Gabi Novak, Pro arte, Arsen Dedič, Jean-Pierre Ska, Miriam del Mare.
VINICA - V organizaciji Glasbene mladine Bele krajine in Zavoda za kultumo-prosvetno dejavnost Črnomelj je bila v nedeljo, 23. maja, na Vinici revija pevskih zborov. Prireditev je bila dopoldne v kampu, udeležilo pa se je je 9 skupin mlajših in starejših pevcev iz obeh belokranjskih občin.
Nastopila sta dva otroška zbora iz Methke in Črnomlja, trije mladinski zbori iz Vinice, Črnomlja in Methke; dekliški kvintet gimnazije, dekliški zbor pokhcne šole BETI ter mešani pevski zbor iz Dragatuša in ženski zbor iz Črnomlja.
Pokrovitelj prireditve je bila občinska konferenca Zveze mladine iz Črnomlja.
urednikov
kotiček
Ob dnevu mladosti bo na Dolenjskem več lepih prireditev mladih. Ob takih priložnostih ne pozabite vzeti s seboj fotoaparatov. Izkoristite pravi trenutek, naredite kakšno lepo sliko in nam jo pošljite. Če bo ustrezala vsem pogojem, jo bomo radi objavili. Prednost bodo imele tiste, ki bodo razgibane in ki bodo pokazale pravo vzdušje mladih ob dnevu mladosti. Jeseni bomo za mlade fotoamaterje pripravili še posebno novost. Zaenkrat vam ne bi radi še ničesar izdali, potrudili pa se bomo, da boste presenečeni
-----------------------
Priznanja ob dnevu mladosti
21. maja je na manjši slovesnosti v klubu poslancev v Ljubljani predsednik ZMS Živko Pregl podelil 20 priznanj mentorjem, ki se ukvarjajo z mladino, in 30 priznanj mladim družbenim delavcem, s katerimi jih je odlikovala republiška konferenca ZMS za njihovo plodno in uspešno delo. Med nagrajenci je precej družbenih delavcev iz Dolenjske, ki jim ob tej priložnosti izrekamo tudi naše iskrene čestitke. Nagrajena sta bila naslednja mentorja: Danilo Kovačič iz Novega mesta in Franc Režun iz Trebnjega. Med mladimi druž-beno-političnimi delavci pa so nagrade prejeli: Franc Bastardi iz Krmelja, Bariča Videčnik z Mirne, Marija Konda in Rajna Ilijev iz Novega mesta in Viktor Musar iz Cerkelj ob Krki.
v_______________________  S
Ta teden se je-končno uresničila želja vseh tistih, ki so že precej časa tiščah pesti za pevca Boba Stefanoviča in za njegovo „Obriši suze, draga". Moralo je miniti nekaj tednov, da je s prvega mesta odšla Slakova „Visoko nad oblaki", ki je dosegla svojevrsten rekord. Nismo povsem prepričani, da bodo privrženci narodnih viž skušali ponovno
Pobudo za njeno ustanovitev so dali nagrajeni planinci, člani nekdanjega PD Ribnica
Sekcijo Planinskega društva Kočevje bodo ustanovili v ribniški občini. Sedež bo imela v Ribnici. Ustanovili jo bodo maja, ko bodo končane priprave.
Tako so sklenili nekateri Ribni-čanje, ko so jim kočevski planinci podelili priznanja. Dobili so jih zaslužni člani nekdanjega Planinskega društva v Ribnici, ki je delalo od 1935 do 1941.
Za ustanovitev sekcije je bilo več razlogov. Glavni pa je bil, da je v Ribnici veliko ljudi, ki si želijo organiziranega planinarjenja, vendar je
za ustanovitev samostojnega društva potrebno najmanj 50 članov. Ker teh trenutao še ni, so se odločili, da bodo ustanovili sekcijo pri kočevskem društvu, ki obstaja že 20 let in ima bogate izkušnje.
Temeljna naloga planinskih društev v naših krajih je, da organizirajo izlete v svoji okolici in drugam, urejajo markacije in obeležujejo izletniška pota. Ko bodo v Ribnici ti pogoji ustvarjeni, bodo ustanovili oziroma razširili sekcijo v samostojno društvo.
-ko
Naše pohištvo: dnevne sobe, spalnice in jedilnice lahko kupite tudi na posojilo preko trgovskega podjetja DolenjKa. Informacije dobite ori Dolenjki in Novolesu. Naslov: NOVOLE1S, Novo mesto — Straža, telefon: (068) 84-530
/ \
Kovačeva kobila je bosa
Popularna zagrebška pevka zabavne glasbe Elvira Voća se je zadnjič potožila, da je na festivalu „Zagreb 71" skoraj ostala brez svoje pesmi Kajti vsi mislijo, da njen mož Stjepan Miha-
Elvira Voća
ljinac komponira samo zanjo. Vendar je omenila, da nima zanjo toliko časa, da jo pelje na čevapčiče, kaj še, da bi ji napisal kakšno skladbo. Pesem, ki jo je pela na festivalu „Zagreb 71", pa je mož potegnil iz nekega stranskega predala. Pa naj kdo reče, da ni res, da je kovačeva kobila največkrat bosa!
Kmalu planinska sekcija
Iz vseh strani
Ta teden je zmagala »Obriši suze, draga«, popevka Bobe Stefanoviča, na drugem mestu je L. Slak z »Visoko nad oblaki«, tretja je »Lola« Pro
arte
Boba je zamenjal L. Slaka
priboriti prvo mesto Lojzetu Slaku in njegovim skladbam.
Morda pa je imel le prav tisti naš bralec, ki je napisal, da prav rad posluša Slaka in njegov ansambel, vendar ko je dobil ploščo, ki si jo je najbolj želel, mu je bila tudi kakšna druga viža všeč. Darja Nikohč se je zavzela za Kiča Slabinca; ne more razumeti zakaj je Kičo dobil v Novem mestu jajce. Njena predvidevanja, ki jih je v pismu napisala, prav gotovo ne držijo. Poznamo pevce, ki so vse mogočih narodnosti, pa uživajo vehk sloves.
Večina naših bralcev nam v pismih piše, da si žeh plošče za nagrado, ki so najbolj popularne. Žal moramo ponovno napisati,-da takih plošč nimamo pri roki in smo odvisni od dobre volje prodajalcev gramofonskih plošč. Ce bomo vzpostavili stike s kakšno hišo, ki proizvaja gramofonske plošče, potem se bodo vaše želje lahko večkrat uresničile.
Ta teden smo izžrebali: Jožico Gliha, Šentjurje 2, Velika Loka, Anico Križ, Kočevska Reka 1, in Zdenko Janežič, Hra-stulje 26, Škocjan. Prejeli bodo plošče novomeške poslovalnice Mladinske knjige.
Kot v drugih številnih krajih Dolenjske so tudi mladi slovenski kovinarji, ki so se zbrali v Novem mestu, 24. maja z raznimi športnimi in drugimi prireditvami proslavili rojstni dan maršala Tita. Na sliki: vajenci šolskih centrov za kovinarstvo pred začetkom tekmovanja. (Foto: S. Dokl)
18 mladincev kočevskega podjetja ITAS je pred kratkim uredilo partizansko grobišče pri Bazi 20 v Kočevskem Rogu.
Mladinci so kupili tudi ves potrebni material (pesek, opeko), dva venca, sveče in plačali
prevoz, kar jih je veljalo blizu 800 din. V tem znesku ni vračunana vrednost njihovega prostovoljnega dela.
Za to delo je občinski sindikalni svet Kočevje prispeval 200 din, medtem ko so občinski organizaciji ZZB Novo mesto in Kočevje ter republiški odbor ZZB Ljubljana odklonili denarno pomoč, za katero jih je po telefonu zaprosil predsednik aktiva ZMS v ITAS Ivan Žerjav.
Po opravljenem delu jim je upravnik kočevskega muzeja Peter. Šobar govoril o NOB in pomenu Baze 0. Nato so se odpeljali še na izlet v Dolenjske Toplice.
J. P.
iiilll - «1 BF* tIIII
POSEBNA PRILOŽNOST!
POTA m STitf
Dežurni poročajo
NEMIREN NA DIRKI - 23. maja je med dirko na Goijancih razgrajal Martin Dolinar iz Novega mesta, zato so ga novomeški miličniki pridržali do iztreznitve.
MOPED DOBIL NAZAJ - 23. maja je Anton Klevičar s Partizanske ceste v Novem mestu ugotovil, da mu je neznanec z dvorišča Elektro na Ljubljanski cesti ukradel rdeč moped, vreden 1500 din. Tatvino je prijavil miličnikom, že naslednji dan pa so moped našli na Prisojni poti
V	GOZDU JE GORELO - 16. maja je gorelo v mešanem gozdu nad Dolnjo Prekopo pri Kostanjevici Vzrok še ni znan. Škodo cenijo na 6600 din.
MED BEGOM ODVRGLA DENARNICO — 23. maja je neka Ciganka vzela Vidi Kukman v Bršlinu med prosjačenjem denarnico z 220 din. Lastnica jo je zasačila, tatica pa je plen odvrgla med begom za hišo.
POVABLJEN NA IZTREZNI-TEV - Miličniki iz Dolenjskih Toplic so pred kratkim pridržali do iztreznitve Janeza Breceljnika iz Preserij, ker se je na javnem kraju nedostojno vedel.
ODŠEL BREZ PLENA - V noči na 22. maj je bilo vlomljeno v hladilnico mestne mesarije v Kan-diji. Vlomilca so prepodili, ugotovili pa so, da sije za plen pripravil 50 kg mesa. Za dejanje so osumili Marjana Brajdiča iz Srebrnič.
VLOM NA LETALIŠČU - V noči na 21. maj je neznani zlikovec vlomil v bife prečenskega letališča. Vodji bifeja Slavku Malnarju je iz nezaklenjenega predala odnesel 1000 din, 1000 mark, vozniško dovoljenje in osebno izkaznico.
KDO JE POSKUSIL? - Novomeški miličniki poizvedujejo za neznanim storilcem, ki je 20. maja poskusil na Tolstem vrhu vlomiti v hram Ivana Erjavca z Rateža.
SODI SO IZGINILI - Franc Šmajdek z Otočca je sporočil miličnikom, da so mu neznanci v minulem tednu iz vinograda pri Starem gradu ukradli dva večja pločevinasta soda.
ŠIPE SO RAZBILI - Neznani zlikovci so se v noči na 17. maj grdo znesli nad hišo Antona Kordiša v Gotni vasi: razbili so šipe in naredili s tem za 450 din škode.
VLOMILEC V „DOLENJKI14 -
V	noči na 17. maj je tat vlomil v Dolenjkino trgovino na Cesti herojev v Novem mestu. V trgovino je zlezel skozi luknjo, ki jo je naredil pod strešnim napuščem. Iz dveh registrskih blagajn je ukradel 520 din. Za dejanje so osumili mladoletnega L. S.
SVETLO RJAV PONY UKRADEN - Verona Golob iz Trdinove ulice v Novem mestu je 17. maja nakupovala v blagovnici na Glavnem trgu, pony-expres pa je prislonila zunaj. Ko se je vrnila, svetlo ijavega vozila ni bilo več.
Dve smrti
19. maja popoldne je v olimpijskem bazenu v Čateških Toplicah utonil 18-letni Drago Povh iz Klenika pri Postojni, dijak tretjega letnika veterinarske šole v Ljubljani. Kopal se je s sošolci.
18.	maja ob 11. uri se je pri betoniranju svinjakov smrtno ponesrečil Stanko Gajski z Jesenic na Dolenjskem. Ubila ga jc elektrika, ker je prišlo med uporabo vrtalnega stroja do kratkega stika.
Ubijalec labodov bo moral v zapor
Anton Cesar iz Prečne, delavec v novomeškem No-voteksu, je sicer pred kratkim na novomeškem občinskem sodišču iskreno obžaloval, da je 19. marca letos proti večeru z malokalibrsko pištolo ustrelil dva mlada otoška laboda, ki sta plavala po Krki, vendar je sodišče to upoštevalo samo kot olajševalno okolnost pri odmeri kazni. Cesar, ki bi kot član lovske družine moral vedeti, da je streljanje labodov ne le kaznivo, ampak tudi zločin nad naravo, je bil obsojen na mesec dni zapora. Kazen ni pogojna!
EPILOG CESTNE TRAGEIDIJE V TRNJU
Za nesrečo je kriv voznik
Zagrebški voznik Željko Kukec je lanskega julija vinjen vozil škodo od Dobove proti Brežicam — Na ovinku v Trnju so se prevrnili, sopotnica je čez 14 dni umrla — Okrožno sodišče zasedalo v Brežicah
Na deset mesecev zapora je bil 18. maja obsojen Željko Kukec iz Zagreba. Senat novomeškega okrožnega sodišča, ki je tokrat zasedal v Brežicah, je vzel Kukcu tudi vozniško dovoljenje za leto dni.
Kukec je prišel pred sodnike zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila lani 5. julija. Tedaj ie malo pred polnočjo vozil „škodo4 s tremi sopotniki po drugorazredni cesti od Dobove proti Brežicam. Za krmilom je sedel vinjen, saj je imel v krvi kar promilo alkohola. V Trnju je prehitro in nepazljivo zapeljal v levi ovinek. Vozilo je zategadelj zanesjo na desno s ceste in se je začelo na travnati bankini prevračati. Po 51 m zanašanja in prevračanja je obstalo prevrnjeno na travniku. Sopotnica Milka Tomaševič je štirinajst dni po nesreči v bolnišnici podlegla poškodbam.
Okrožno sodišče je naredilo nov
ogled z rekonstrukcijo kritične vožnje. Ogledu in rekonstrukciji je prisostvoval tudi izvedenec prometne stroke inž. Vlado Jezovšek. Zdaj je dokončno postalo jasno, da je smrt sopotnice res posledica nepravilne Kukčeve vožnje. Čeprav je v tistem ovinku možno voziti le 40 do 50 km na uro, je Kukec to hitrost prekoračil. Sodišče je ugotovilo, da tehnična izvedba cestišča nikakor ni mogla prispevati k nesreči, saj je zlasti nagib v dokaj ostrem ovinku pravilno izpeljan.
Sodniki kajpak niso verjeli zagovoru, v katerem je Kukec trdil, da ga je s ceste zaneslo zato, ker ga je zaslepilo vozilo, ki je z dolgimi lučmi
in po sredini ceste vozilo naproti. Če bi bilo to res, so menili, bi bila obtoženčeva naloga vozilo ustavljati ali ga povsem ustaviti.
Ni dokazov
V	letošnji zadnji januarski številki smo v kroniki Dežurni poročajo med drugim zapisali, da so novomeški miličniki 22. januarja zvečer pridržali Ludvika Murglja iz Velike Bučne vasi, češ da je opit doma razgrajal in motil sosede. Nedavno je zadevo obravnaval sodnik za prekrške v Novem mestu in ugotovil, da ni dokazov za to, da bi bil Murgelj tistega večera motil okolico. Tako so potrdile tudi priče, ki jih je sodnik zaslišal
GABER: TRČILA KADETT IN TAUNUS - Med srečanjem v Gabru sta se 23. maja zaletela Ljubljančan Slavko Nakrst z opel kadettom in Ljudevit Krizmanič z Reke s taunu-som nemške registracije. Škodo so ocenili na 4000 din.
GOTNA VAS: S VOLKSWAG-NOM V DREVO - Peter Iskra iz Gotne vasi se je 23. maja peljal s volkswagnom domov. Pri IMV je zapeljal s ceste in zadel revo. Ima poškodbe na glavi. Gmotno škodo so ocenili na 2000 din.
CEROVEC: AVTO V DREVO, VOZNIK V BOLNIŠNICI - Jože Finžgar iz Maribora je vozil 22. maja osebni avtomobil z Gorjancev proti Novemu mestu. Pri Cerovcu gaje na ovinku zaneslo, zadel je drevo in zapeljal na travnik. Pri nesreči se je huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din.
MIRNA PEČ: PO TRČENJU ŠE
V	DREVO — 21. maja zvečer sta se v Mirni peči zaletela z osebnima avtomobiloma Martin Potočar iz Mirne peči in Martin Kavšček z Ma-
»RIBNIŠKI FANTJE SO TAKI:
Tolčejo po mizi in zahtevajo pijačo«
Tako jih je ocenila Stanka Mihelič, ko se je zagovarjala pred kočevskim sodiščem, da je točila pijačo mladoletnikom — Zagovarjali sta se še Milena Zalar, natakarica v ribniški gostilni »Ulčar«, in Marija Matkovič, natakarska vajenka v ribniški »Restavraciji«
18. maja so bile pred občinskim sodiščem v Kočevju kar tri obravnave, na katerih so se zagovarjale ribniške natakarice, ker so točile močno alkoholno pijačo mladim fantom, ki še niso dopolnili 16 let.
Stanka Mihelič iz ,,Miheličeve“ gostilne je bila obsojena na 4 mesece zapora, pogojno za dve leti; Milena Zalar iz gostilne „Ulčar“ na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let; Marija Malkovič, vajenka v ribniški „Restavraciji44, pa je dobila sodni opomin. Sodbe še niso pravnomočne.
Stanka Mihelič, ki je obiskovala tri leta gostinsko šolo, je vedela, da ne sme točiti alkoholnih pijač mladoletnikom in pijanim ljudem. Kljub temu je 16. januaija letos postregla § pelinkovcem in vinjakom trem mladoletnikom. V svoj zagovor je navedla med drugim tudi, „da so ribniški fantje taki, da kar tolčejo po mizi, in zahtevajo pijačo“. Fantje, ki so dobili pijačo, pa so zanikali, da bi se takrat grdo obnašali.
Pil in »šprical« šolo
Milena Zalar je 31. decembra postregla s pijačo trem fantom, ki še niso dopolnili 16 let. Eden izmed njih je povedal: ,,Vsi trije smo bUi enako pijani. Stregla nam je natakarica Milena. Zadnjič sem bil pijan, če se ne motim, pri „Miheliču". Visok sem 166 cm, tehtam 54 kg in se še ne brijem.“
Drugi je dejal, da tehta 42 ali 43 kg, visok je nekaj čez 160 cm in se ne brije. Hodi v 4. raz-
Za vsako ceno
Bila je trda noč in tako gosta megla, da bi jo lahko z nožem rezal in v kosih po-kladal ob cesto. Skoraj ga ni bilo junaka, ki bi se upal z avtomobilom na vožnjo. Kazalo je, da se bodo ceste to noč dodobra odpočile. Pa vendarle ni bilo tako.
Po ozki in vijugasti cesti je s prižganimi lučmi tipal osebni avtomobil. Nekam negotovo je jadral sem in tja. Kdo ve, ali zaradi megle in teme ali česa drugega? Motor je tulil kot prašič, kateremu mesar spušča dušo. Oglašala se je sirena in skoraj bi bilo videti in slišati kot divja jaga, ki jo divji lovec podi čez Gorjance.
V	avtomobilu je sedela vesela druščina. Peli so in vriskali in dišalo je kot v starem sodu. Obrazi potnikov so bili zaripli, voznikov še bolj.
,,Le poženi, Mihol! Ne boj se. Ne bodi reva.. . “
In Mihol je pognal. Motor je zatulil še silneje in stara Bezgajbarica, ki se je zaradi hrupa za hip prebudila, se je v strahu pokrižala.
,,Daj, Mihol, daj Šlo je vedno hitreje, temi in megli navzlic. Nenadoma pa je pred Miholom zrasla bela stena. Kot velik val se je dvignila pred njegovimi očmi in trda obstala. Ograja. .. Treščilo je, kot bi se gora podirala. Nato je rožljalo, kot bi hudiče spustil iz pekla. Končno pa je bilo vse tiho.
„Ste celi, fantje? “ se je čez čas oglasil Mihol in tipal okrog sebe.
,,Smo, smo, “ so drug za drugim odgovarjali sopotniku
„Kaj pa zdaj? “ so se spraševali in ugibali „Če pridejo miličniki in vidijo, kakšni smo, potem adijo tvoje vozniško dovoljenje. “
„Pa tudi z zavarovanjem ne bo nič," je pripomnil drugi
Končno je Miholu šinilo v glavo:
„K Francetu pojdimo! Zbudimo ga in povejmo, kako in kaj. Potlej pa naj gre on, ki je trezen, na postajo in pove, da je on vozil. “
Rečeno - storjeno. Res so zbudili Franceta in ta je res stopil na postajo milice in priznal, da se je zaletel z avtomobilom.
„Megla je bila, pa malo prehitro sem peljal," je dejal in vnovič priznal svojo krivdo.
Ker je bil videti povsem spočit in trezen, nihče ni pomislil, da je vozil nekdo od tistih, ki so zdelani stali zraven. Tako je bil France kaznovan in kazen je takoj plačal.
To je le ena od zgodb, v kateri nekdo po vsej sili poskuša dokazati svojo nedolžnost. Morda je resnična, morda tudi ne. Na žalost pa je v življenju mnogo podobnih, če že ne enakih. ..
JAKA PRAVIČNIK
red osnovne šole. Na dan pokadi okoli 10 cigaret. Denar mu daje sestra ali si ga prisluži pri balinanju ...
Vajenka Marija Malkovič se je zagovarjala, ker je postregla fantu, ki še ni dopolnil 16 let, z močno alkoholno pijačo.
V	zagovoru je povedala, da je dejanje zagrešila iz nevednosti in da bo zapustila natakarsko službo, ker „ne bo zaradi tega hodila po sodišču“.
Vendar je vsak poklic odgovoren in zahteva dolžnosti, ki jih mora delavec izpolnjevati.
Eden izmed fantov, ki so dobili pijačo in pili^je povedal tudi to:
„Bil sem pijan v gostilni v Dolenjih Lazih, kjer sem postavljal keglje. Ni res, da sem ta dan bruhal, ampak sem bruhal samo za Novo leto, in sicer v stranišču...
... Dušan je takrat izpulil obcestni kol in ga vrgel v dolino ...
... Pil sem še pri „Ulčarju“ v Ribnici...
... Pustoval sem v TVD „Partizan“ v Ribnici, vendar sem šel že ob 9. uri domov, ker so bili tam miličniki. Ta dan nisem pil...
... Oče mi je umrl. Mati je delavka brez kvalifikacije. Doma so še štirje otroci, vsi starejši, kot sem jaz ...
... V prvem polletju nisem bil ocenjen, ker sem „šprical“. Šel sem v gozd. Tam nisem nič delal. Le iz STOPA in drugih časopisov sem prepisoval pesmi.
Razprave proti trem ribniškim natakaricam so pokazale,
da niso samo one krivke, da dobe mladoletniki pijačo. Pogosto dajejo mladim alkohol sorodniki, znanci in drugi odrasli ljudje. Prepiti z alkoholom, se nekateri odrasli premalo zavedajo, da z alkoholom mladini uničujejo zdravje, jo odtegujejo od učenja in ji preprečujejo, da bi prišla do primernega in dobrega poklica. Na kratko povedano, je dajanje alkoholnih pijač mladoletnikom ZLOČIN NAD MLADIM ČLOVEKOM.
J. PRIMC
Umeten smrad
Sevniška postaja milice je imela prejšnji teden opraviti s posebnim primerom prestopništva. Alojz Knez z Ledine pri Sevnici, ki je na delu v Zahodni Nemčiji, je prinesel iz tujine posebne bombice, ki oddajajo hud smrad. Skupaj s še nekaterimi tovariši je šel v hotel na Lisci in nastavil te bombice, ki so povzročile, da so gostje zaradi smradu zapustili lokal. Kaj vse si izmisli tuja industrija in domača objestnost, za katero se je treba zagovarjati pred oblastmi!
I
lega vrha. Po trčenju je Kavščkovo vozilo zaneslo s ceste, da je treščilo še v drevo. Škodo so ocenili na 4500 din.
VINICA: Z AVTOMOBILOM V STOPNICE - Mihajlo Vučkovič iz Dolnjih Vučkovcev pri Srbskih Mo-ravicah je 21. maja na Vinici s Tičkom pri hiši št. 11, kjer je ovinek, zapeljal naravnost v stopnice in ograjo. Skupno gmotno škodo so ocenili na 9000 din. Sopotnik Ilija Mamula je bil laže ranjen.
PONIKVE: TOVORNJAK V DOSTAVNI AVTO - Med srečanjem na Ponikvah je Alojz Zajc iz Potoka pri Veliki Loki zadel s tovornjakom dostavni avtomobil, ki ga je vozil Franc Smrke z Grma. Škodo so ocenili na 6000 din.
KARTELJEVO: CISTERNA NA NJIVI, VOZNIK LAŽE RANJEN -Zvonko Vučanjk iz Malega Obraža je vozil 20. maja po avtomobilski cesti cisterno. Na karteljevskem klancu se je na vozilu pretrgala kardanska gred, cisterna pa se je skotalila na njivo. Voznik je bil laže ranjen. Gmotna škoda je precejšnja, ocenili so jo na 20.000 din.
MIRNA: S FIČKOM SE JE PREVRNIL - Janez Blažič iz Žabje vasi je 18. maja s fičkom na Mirni zapeljal s ceste na travnik in se večkrat prevrnil. Odpeljali so ga v bolnišnico. Škodo so ocenili na 15.000 din.
VRANOVIČI: S KOLESOM V AVTO — Alojz Gašperšič z Rožič vrha se je 17. maja peljal s kolesom po stranski poti proti Vranovičem. Na prednostno cesto je zapeljal, ne da bi se prepričal, če je prosta, zato je zadel osebni avto, ki se je z njim pripeljal Jože Junter iz Semiča. Kolesar je padel in obležal z zlomljeno ključnico.
SEVNICA:	Z	MOPEDOM V
AVTO - Na Kvedrovi cesti v Sevnici sta se 18. maja zaletela mopedist Karel Gnidica iz Lončarjevega dola in avtomobilist Jože Trbovc iz j Sevnice. Gnidica in sopotnica Dragica Kranjc iz Zabukovja sta padla in se potolkla, j>rvo pomoč pa so jima dali v sevniskem zdravstvenem domu.
BIZELJSKO: PREVEČ SE JE OGNIL — 18. maja se je s ceste Bi-zeljsko-Brežice prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Mato Zdelar iz Dvorišča. Tovornjak se je med srečanjem z nekim vozilom preveč ognil na desno. Škodo so ocenili na 4500 din.
STARA VAS: Z AVTOM V KLET - Ivan Lipej iz Nove vasi se je 16. maja peljal z osebnim avtomobilom od Brežic proti Bizeljskemu. Na ovinku v Stari vasi je zapeljal na bankino in se zaletel v Zajčevo klet. Zaradi hujših poškodb so ga poslali v brežiško bolnišnico. Škodo so ocenili na 13.000 din.
KRŠKO: AVTOMOBILIST ZADEL TOVORNJAK - Ivan Božič iz Črešnice je 16. maja vozil osebni avtomobil po Cesti krških žrtev proti Drnovemu. Pri hiši št. 68 je zapeljal na pločnik in trčil v tovornjak Cestnega podjetja. Škodo so ocenili a 1000 din.
Razbil za 2000 din
23. maja okoli ene ure zjutraj sta se sprla v motelu ,Jasnica“ pri Kočevju Milan Gornik iz Livolda in Anton Poje iz Šalke vasi. Skupaj sta najprej polomila stol, nato pa je Milan Gornik sam razbil še več šip, mlinček za kavo in nekatere druge stvari. Oba sta bila vinjena. Gornik je povzročil v motelu za preko 2.000 din škode".
r
Kljukasti križ
Iz Krmelja so minuli teden javili upravi javne varnosti v Celje, da je neznanec narisal kljukaste križe na javnem mestu v tem kraju. Upajmo, da je bila to le nepremišljena mladostna objestnost, ki ne pozna, koliko križev in gorja je človeštvu prinesel prav ta križ. Žalostno bi bilo, če bi resen človek pozival k ideologiji, kije hotela zasužniti ljudi in katere zunanji znak je bil osovraženi kljukasti križ.
RAZPRAVA ZOPER OBTOŽENCE IZ IMV JE KONČANA
Trem strogi zapor, štirim zapor
»Skladišče IMV je bilo kot samopostrežnica brez blagajne,« je opisal razmere v tem tovarniškem prostoru Alojz Antončič, skladiščnik
20. maja se je na novomeškem okrožnem sodišču nadaljevala in končala razprava zoper Bogomira Radija in soobtožence, ki so se zagovarjali zaradi kraje v novomeški Industriji motornih vozil. Razprava je bila prekimena v januarju, sodišče pa je tedaj naložilo, naj opravijo novo cenitev ukradenih predmetov iz skladišča IMV.
naj opravijo
Od sodišča določena cenilca sta nalogo opravila in novo ocenitev predložila sodišču, ki jo je z manjšimi popravki tudi sprejelo v razsodbi. Po tej cenitvi je vrednost ukradenega materiala, ki so ga vzeli obtoženci, manjša. Na podlagi tegav je sodišče sklenilo, da je glavni obtoženec Bogomir Radi storil grabež, saj vrednost predmetov, ki jih je vzel, presega 34.000 din. Alojzu Antončiču so naprtili veliko tatvino (v vrednosti 27.000 din), prav tako Alojzu Globevniku (13.000 din) in takrat mladoletnemu Slavku Pajiču (22.000 din). Drugi obtoženci so odgovarjali za tatvino:	Franc
Tramte in Branko Vovko (3.500 din) in Jože Cimermančič (520 din).
Bogomir Radi je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora,
Alojz Antončič na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Alojz Globevnik pa na 1 leto in 10 mesecev strogega zapora. Slavku Pajiču je sodišče izreklo 1 leto in pol mladoletniškega zapora. Drugi so dobili naslednje zaporne kazni: Branko Vovko 7 mesecev zapora, Franc Tramte 8 mesecev zapora in Jože Cimermančič 2 meseca zapora. Vovku in Tramtetu je sodišče pogojno odložilo prestajanje kazni za štiri leta, Cimermančiču pa za dve leti.
Sodniki so šteli obtožencem za obremenilno zlasti dejstvo, da so delovali dalj časa, zatem, da' so odnesli velike količine materiala; ob tem so jim zamerili, da jih h kraji ni prisililo pomanjkanje. Za hudo so nadalje šteli, da so obtoženci z
načinom delovanja pokazaU brezobziren odnos do družbenega premoženja, pri Antončiču, Tramtetu in Vovku pa tudi dejstvo, da jih niso izučile prejšnje kaznu
Med olajševalnimi okolnostmi velja omeniti zlasti to, da so obtoženci dejanje priznali in ukradeni material zvečine že vrnili. Sodišče je posebej štelo za olajševalno okolnost, da so obtoženci tako dolgo delovali zlasti, ker jim je to dovoljevala „organizirana neurejenost" nadzorstva v skladišču, kot je poudaril eden od zagovornikov.
Nqjprepričljiveje je razmere v skladiščni službi IMV leta 1968 popisal obtoženi Alojz Antončič. Ko ga je predsednik senata peterice Janez Pirnat vprašal, kako je kot delavec v skladišču mogel dovoliti odnašanje materiala, je odvrnil, da je bilo v skladišču tako kot v samopostrežnici brez blagajne.
Razprava zoper obtožence iz IMV je bila v zadnjem času ena najdaljših na novomeškem okrožnem sodišču.
Doljakov mini je rezal ovinke kot na paradi. (Foto: B. Pilih)
Doljak — najhitrejši
(Nadaljevanje s 1. strani)
roke. Presenečenje je pripravil gledalcem v nacionalnem razredu Karel Ferlež, ki je bil po času takoj za Holjevcem. Na pritožbo Novomeščana Pavliča je žirija diskvalificirala Holjevca, ker je vozil z menjalnikom in diferencialom, ki ne ustrezata zahtevam tega razreda. Rojtinič je odstopil že po treningu.
V	višjih razredih ni bilo večjih presenečenj, gledalci pa so lahko videli dobre voznike v dobrih avtomobilih.
Posebno pozornost zasluži uspeh Novomeščana Janeza Doljaka z mini cooprom S. Ne samo daje lepo vozil in postal najhitrejši Dolenjec, tudi njegova uvrstitev v razredu, kjer sta bila boljša samo izkušena dirkača Paliković in Wiesner, ter uvrstitev med 10 najboljših v državi zaslužita vse priznanje.
Dopoldan je trening zmotila močna ploha, popoldne pa sta organizatorjem naredila sive lase še dva nepredvidena dogodka: najprej gledalci v Koroški vasi in pri Bado-vincu, ki niso upoštevali navodil rediteljev, pozneje pa hud srčni bolnik med gledalci, ki ga je bilo treba z vrha proge takoj odpeljati v novomeško bolnišnico. Vse skupaj je prirediteljem vzelo toliko dragocenega časa, da se je dirka končala skoraj v mraku.
Zlasti za gledalce velja zapisati, da bi morali razumeti, da dirka ne more steči, če stoje na mestih, ki niso vama. Dovolj velika sramota zanje, da so morali pomagati celo miličniki in nekaj neposlušnežev odpeljati v zapor. Dragocene minute pa so tekle ...
Dirka je potekala brez nesreč, se pravi brez telesnih poškodb; da je bilo razbitih nekaj avtomobilov, pa za tako prireditev seveda ni nič novega.
Strokovega rekorda proge iz lanskega leta ni mogel posekati niti sam Strok. Tako sta nagrada 3.000 din
Izjave z Gorjancev:
GORAN STROK: „Ce bi bila cesta prevlečena z boljšo asfaltno prevleko, bi zanesljivo porušil rekord gorjanske proge. V prvi vožnji sem precej tvegal, vendar kljub temu ni šlo. V drugi vožnji sem precej časa mislil, da bo rekord padel, vendar mi je šlo slabo, zlasti ko sem prišel v gozdni del proge; tam se je že mračilo."
KAREL FERLEŽ: „Zelo rad prihajam na Gorjance. Tekmujem že tretjič in sem se vedno zadovoljen vračal domov. Za moje občutke je proga izredna, moj citroen pa je navajen neko* liko slabših cest, kar pa drugim, razumljivo, nagaja. Vesel sem tudi prvega mesta, ki je velik uspeh v moji tekmovalni ka-rieri.“
MLADEN GLUHAK:	„Na
Gorjancih me vedno spremlja smola, tokrat sem celo razbil avtomobil. Za silo sem ga popravil in se pognal v lov za Regvar-tom. V drugi vožnji sem ga prehitel in sem kljub vsemu zelo zadovoljen. Na Gorjancih je tekmovanje privlačno, saj je vzdušje ^izredno.1	j
za novi rekord in pokal zmagovalca, ki ju je namenila najboljšemu Industrija motornih vozil iz Novega mesta, ostala za prihodnje leto. Prav tako bo moral počakati pokal vice-šampiona, ki ga je pripravila Dolenjska turistična zveza.
Rezultati:
Nacionalni razred: 1. Karel Ferlež (AMD Šaleška dolina — citroen 2 CV 6) - 10:10,02; 2. Miro Postonj-ski (AMD Zagreb) - 10:14,45; 3. Vojislav Poljanić (AMD Zagreb) — 10:19,39; 4. Ivo Berič (AMD Za-
Gasilci na gorjanski dirki niso imeli pravega dela, za vsak primer pa so bili oboroženi do zob. Po končani tekmi so morah pogasiti ognje, ki so jih pustili nekateri neodgovorni gledalci. _
Regvart, znani in hrabri odsluženi speedway vozač, je pokazal tudi precej drzno vožnjo s svojo alfo 2000 GT Am. Po prvi vožnji je lahko računal, da bo celo ugnal dobrega Gluhaka, vendar ko je Mladen zvedel, da je Drago boljši, je izjavil, da bo v drugi vožnji zanesljivo boljši. Napoved se je uresničila!
Jurij Levičnik, predsednik organizacijskega komiteja, je bil v svojem nagovoru zelo kratek, zato pa je bila dirka toliko daljša.
greb) - 10:20,03; 5. Miodrag Živa-nović (AMK Beograd) - 10:25,58;
13.	Lojze Pavlič (Novo mesto) -10:51,15; 15. Bogdan Murn (AMD Novo mesto) - 10:55,57; 18. Tone Kump (AMD Novo mesto) — 11:03,30, 19. Rudi Cesar (AMD Črnomelj) - 11:16,69; 21. Tone Novak (AMD Novo mesto) -11:28,34; 22. Jože Smodej (AMD Novo mesto) - 11:32,63 - vsi zastava 750.
Razred do 850 ccm: 1. Damir Stimac (AMD INA Zagreb) — abarth 850 TC - 8:36,51; 2. Vili Savec (AMD SOLT) - zastava 750 -9:25,81; 3. Nikica Marišič (AMD INA Zagreb) - fiat 850 - 9:26,73.
Razred do 1000 ccm: 1. Djani Sverko (AMD Beograd) — abarth 1000 - 8:12,29; 2. Anton Vitmajer (AMD sveučilište) - NSU TTS -8:41,54, 3. Zdenko Pilih (AMD Solt) - mini cooper 1000 — 8:45,37; 6. Drago Badovinac (AMD Novo mesto) - fiat 850 SC — 8:51,65; 7. Janez Milavec (AMD Novo mesto) — mini cooper 1000 — 8:52,14.
Razred do 1300 ccm: 1. Joviča Paliković (AMD Dinamo — gordini)
— 7:46,32; 2. Damir Wiesner (AMD sveučilište — gordini) - 8:04,64; 3. Janez Dojjak (AMD Novo mesto — mini cooper) - 8:29,56.
Razred do 1600 ccm: 1. Robert Lang (AMD Dinamo - BMW 1600 alpina) - 7:54,55; 2. Djordje Novakovič (AMD Zagreb -BMW 1600) — 8:27,91; 3. Franjo Biruš (AMD Rade Končar — ford cortina Albert)
- 8:51,93; 4. Florjan Satošek (AMD Črnomelj - BMW 1600) -9:10,30.
Razred nad 1600 ccm: 1. Goran Strok (AMD Dinamo - BMW 2002 alpina) - 7:25,00; 2. Drago Regvart (AMD Remetinac — alfa romeo 2000 GTAm) - 8:14,69; 3. Mladen Gluhak (AMD Dinamo - BMW 2002 - 8:18,48.
MARJAN MOSKON
mi
DVE VELIKI ATLETSKI PRIREDITVI V NOVEM MESTU
Revija ljubiteljev »kraljice športa«
Učenci osnovnih šol in srednješolci so na področnem atletskem prvenstvu v Novem mestu pokazali viden napredek — Nekateri posamezniki se bodo prav gotovo potegovali za naj višja mesta v republiki
Sredi prejšnjega tedna sta bili v Novem mestu dve dobro obiskani in kvalitetni atletski prireditvi, na katerih so se srečali najboljši učenci in srednješolci Dolenjske. Na stadionu v Novem mestu se je zbralo blizu 300 atletov; prišli so vsi tisti, ki so zmagah na občinskih prvenstvih. Tekmovanje je pokazalo, da dobrih atletov nimajo samo v Novem mestu, ampak tudi v Šentjerneju in v Brežicah. Od rezultatov je vredno omeniti dosežek Novinca Lužarja, ki je pretekel 1000 m v izrednem času 2:43,8; Simuniča, ki je skočil 6,58 m daleč, Puškove, kije preskočila višino 1,50 m; od mlajših pa zaslužijo pohvalo Kušan iz Črnomlja, Novomeščana Bajer in Keržan, Zupančič iz Stične ter Povha iz Trebnjega.
Rezultati - učenci: 60 m: 1. Bajer (Nm) 7,6, 2. Vrščaj (Cr) 7,7 3. Končan (Met) 7,8; 400 m: 1. Kušan 58,8, 2. Stepič (oba Cr) 59,8, 3. Pekez (Nm) 61,2; višina: 1. Framin (Br) 1,55, 3. Bajer (Nm) 1,55, 3. Marolt (Tr) 1,50; daljina: 1. Keržan (Nm) 5,14, 2. Orlič (Met) 5,02, 3. Pavlin (Nm) 4,98; krogla: 1. Povh (Tr) 11,79, 2. Župančič 11,40, 3. Pručar 11,36 (oba Stična); 4x60 m: 1. Novo mesto 30,6; 2. Metlika 31,2, 3. Brežice 31,3; ekipno: 1. Novo mesto 626, 2. Brežice
504, 3. Senovo 482,5, 4. Stična 427, 5. Trebnje 403, 6. Črnomelj 397.
Učenke: 60 m: 1. Kalčič 8,1, 2. Radešček (obe Nm) 8,2, 3. Bučar (St) 8,6; 300 m: 1. Golobič (Cr) 46,4, 2. Sever (Nm) 47,4, 3. Blažič (Dobova) 47,6; višina: 1. Satošek (Cr) 1,30, 2. Lipar (Sent) 1,30, 3. Blažič (Nm) 1,30, 4. Trenz (Sent) 1,30; daljina: 1. Kralj (Cr) 4,47, 2. Premru (Sent) 4,44, 3. Kastelic (Nm) 4,28; krogla: 1. Jaklič (V. Dolina) 9,52, 2. Ručigaj (Sent), 3. Kohek (Stična) 9,15; 4x60 m: 1. Novo mesto 32,8, 2. Črnomelj 33,6,
3.	Šentjernej 34,0. Ekipno: 1. Šentjernej 751, 2. Črnomelj 645, 3. Brežice 576, 4. Trebnje 513, 5. Stična 486, 6. Krško 424. Izven konkurence je Novo mesto zbralo 829,5 točke.
Srednješolci: 100 m: 1. in 2. Mi-kulič, Likar (oba gimn. Brežice) 12,0, 3. Žibert (gimn. Nm) in Gelb (gimn. Brežice) 12,2: 300 m - 1. Baumgartner (PKŠ Črn) 40,0, 2. Malevič (PKŠ Nm) 40,6, 3. Mirtič (SKS) 40,6; 1000 m - 1. Lužar (PKS Nm) 2:43,8, 2. Bartolj (ESS) 2:48,2, 3. Planinc (PKS Crn) 2:49,0; 4 x 100 m: 1. gimnazija Brežice 47,1, 2. PKŠ N. mesto 47,8, 3. PKŠ Črnomelj 50,3; daljina - 1. Šimunič (PKS Nm) 6,58, 2. Solak (gimn. Nm) 6,35, 3. Zorič (gimn.
DOLENJSKO PRVENSTVO LETALSKIH MODELARJEV
Papirnati ptiči nad Prečno
Lepa in dobro obiskana letalska prireditev v Prečni, ki pa je žal ostala brez gledalcev — Najboljši so Brežičani in Novomeščani
Br) 5,97; višina — 1. Ferlež (gimn. Crn) 1,65, 2. Kovačič (gimn. Nm) 1,60, 3. Milek (PKŠ Nm) 1,60; krogla - 1. Zupančič (PKŠ Nm) 13,09, 2. Možina (SKŠ) 12,30, 3. Komelj (gimn. Nm) 12,08; troboj - 1. Kovačevič (gimn. Nm) 1425 točk, 2. Gelb (gimn. Br) 1352, 3. Lovše (ESŠ) 1270; ekipno: 1. gimnazija Novo mesto 7658,5, 2. gimnazija Brežice 7446, 3. PKŠ Novo mesto 7191, 4. ESŠ Novo mesto 5623 itd.
Srednješolke: 100 m: 1. Jakše (ESŠ Nm) 13,5, 2. Zajelšnik (gimn. Brežice) 13,6, 3. Kalinovič (gimn. Nm) 14,1; 600 m: 1. Kragelj 1:50,0,
2.	Erbežnik (obe ESS) 1:52,2, 3. Svetič (gimn. Br) 1:56,8;
4	x 100 m: 1. gimnazija Novo mesto 54,7, 2. gimnazija Brežice 57,2, 3. ŠZD Novo mesto 58,8; daljina - 1. Saje (gimn. Nm) 4,54, 2. 'Deržič (gimn. Brežice) 4,27, 3. Skube (BETI) 4,23; višina:	1.	Pučko
(gimn. Nm) 1,50, 2. Lindič (ŠZD) 1,30, 3. Horvat (gimn. Br) 1,30; krogla: 1. Katem (ŠZD) 9,02, 2. Krajšek (ESS) 8,98, 3. Žalec (gimn. Br) 8,40; troboj: 1. Lužar (ESŠ) 1112, 2. Rostohar (ESŠ) 998, 3. Logar (gimn. Nm) 903; ekipno: 1. gimnazija Noyo mesto 6451,5, 2. gimnazija Brežice 4948, 3. ESŠ 4833, 4. BETI 4420, 5. ŠZD
4116,5.	Sd
V	nedeljo 23. maja dopoldne, je novomeški Aeroklub priredil v Prečni tekmovanje modelarjev Dolenjske, na katerem je sodelovalo 10 tekmovalcev iz Brežic in Novega mesta. V primernih pogojih za tekmovanje so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Razveseljivo je, da so se starejšim izkušenim modelarjem pridružili tudi nekateri mladinci in pionirji, ki so se resno lotili modelarstva. Tekmovanje se je odvijalo v treh kategorijah. Dve prvi mesti so osvojili Novomeščani, eno pa Brežičani.
Rezultati: jadralni modeli -Al:
1.	Rožman (Brežice) 463, 2. T. Zupanc (N. m.) 269, 3. Bizjak (Br.) 225. 4. Cefarin 211, 5. Šetina (oba N. m.) 145 točk; jadralni modeli -A 2: 1. Šuštar (N. m.) 513, 2. Bizjak 391, 3. Gundelj 276, 4. Sotler 244,
5.	Marinček (vsi Br.) 242 točk; gumenjaki: 1. D. Zupanc 933, 2. Šuštar 700, 3. Penca 619, 4. Brudar (vsi N. m.) 573 točk.
V	nedeljo bodo najboljši dolenjski modelarji nastopili na prireditvi v okviru Zlete bratstva in enotnosti v Sisku.
mmi*
Sevničani samo še en korak!
Ta teden so največji uspeh dosegli Sevničani v Križah, kjer so premagali domačine s 15:12 ter se tako povzpeli navrh ljubljanske conske rokometne lige. Sevničanom do končnega uspeha, to je do uvrstitve v republiško rokometno ligo, manjka samo še 5 točk. Rokometaši Ribnice so na tujem zanesljivo zmagali v srečanju s Šoštanjem ter se trenutno nahajajo na šestem mestu prvenstvene lestvice. Lep uspeh so dosegli tudi Leskovčani, saj so v tekmi za drugo mesto porazili Usnjarja iz Šmartna.
ŠOŠTANJ : RIBNICA
27:29
Čeprav so domačini v prvem polčasu vodili z golom razlike, so Ribničani izenačili in srečanje z dvema goloma razlike odločili v svojo korist Najboljši je bil pri Ribničanih napadalec France Ponikvar, ki je sam dosegel 11 zadetkov.
Ribnica: Kersnič I, Tomšič 2, Kersnič II 3, Mikulin 5, Andolšek 2, Ponikvar 11 in Radič 6.
KRIŽE : SEVNICA 12:15
Sučeva četa je klub slabemu vremenu v Križah izbojevala pomembno zmago nad ekipo, ki zna presenetiti Ce bo v nedeljo zaigrala ekipa Sevnice tako, kot zna, z nevarnim nasprotnikom Zagorjem, bo prihodnje leto sodelovala v republiški ligi.
Sevnica:	Avsenak,	Valant 2,
Simončič, Perc 1, Lovrek, Svažič 1, Koprivnik, Šilc 6 in Trbovc 5.
J. BLAS
LESKOVEC : USNJAR 16:15
V	derbiju zasavske rokometne lige med Partizanom iz Leskovca in Usnjarjem iz Šmartnega so bili uspešnejši domačini, ki so kljub vodstvu gostov po odmoru nadoknadili izgubljeno in zasluženo zmagali Leskovec: Plut, Hruševar, N. Mlakar 5, Kovačič 1, Žnideršič, Vakselj. M. Mlakar 3, L. Šribar, Svetec, E. Šribar, R. Šribar 3 in Arh 4.
J. ŠRIBAR
LABOD : PARTIZAN (KRŠKO) 24:18
Prvi nastop plavalcev
Na otvoritveni plavalni prireditvi v Krškem je v nedeljo nastopilo skoraj 170 tekmovalcev iz vseh večjih jugoslovanskih plavalnih klubov. Od domačinov je največ dosegel Čargo, ki je zmagal na 200,m kravl.
TRIJE ASI — Štrok, Lang in Paliković, člani zagrebškega AMD Dinamo, ki so (razumljivo!) osvojili tudi ekipno zmago. (Foto: S. Dokl)
Najboljši rezultati krrških predstavnikov: pionirji - 100 m prsno: 10. Šunta, 11. Troha, 12. Barbič; 100 m hrbtno - 4. Škafar, 8. Z. Nikolič, 12. D. Nikolič; 50 m delfin
-	10. do 11. Škafar, 17. Šunta, 20. Barbič; 100 m kravl: 12. Frece, 14. Žibert, 15. Žefran; štafeta 4 x 50 m: 5. Celuložar I, 6. Celulo-zar II.
Pionirke: 100 m prsno: 3. Pre-skar, 10. Babič, 11. do 12. Škafar; 100 m hrbtno: 3. Novak; 50 m delfin: 5. Novak, 16. Škafar; štafeta ♦ x 50 m mešano: 3. Celuložar.
Člani - 200 m kravl: 1. Čargo, 9. »kafar; 100 m delfin: 8. Turk;
00	m kravl: 8. Turk, 14. Barbič, .7. Grajžl; članice - 100 m prsno:
4.	Novak; 100 m delfin: 2. Jenkole;
4	x 100 m mešano: 2. Celuložar.
Med uradnim programom so nastopili še pionirji Celulozarja v disci-
plini 50 m kravl, razvrstili pa so se takole: 1. D. Nikolič, 2. Žefran, 3. Jakhel, 4. Štih, 5. Čargo, 6. Strojan-šek, 7. Picelj itd.
L. HARTMAN
BREŽICE : RUDAR (TRBOVUE) 21:19
V prijateljski rokometni tekmi je ekipa Brežic doma premagala trboveljskega Rudarja z 21:19. Najboljša strelca v domači ekipi sta bila Rovan in Jurišič, ki sta dosegla 7 oziroma 5 zadetkov.
V. PODGORŠEK
SlMUNIČ DVAKRATNI REPUBLIŠKI PRVAK
V Kranju in v Novi Gorici je bilo v soboto republiško finalno tekmovanje v atletiki za starejše mladince in mladinke. Med drugimi so nastopili tudi atleti Novega mesta in Kočevja. Dolenjski predstavniki so se dobro odrezali. Najuspešnejša sta bila Milan Simunič m Tatjana Gazvoda, ici sta osvojila zlate kolajne. Tudi ostali atleti so se kar dobro odrezali.
Moški: daljina - 1. Šimunič (N. m.) 6,56; troskok - 1. Simunič (N. m.) 13.42; kopje - 2. Dragaš (N. m.) 50,91.
Ženske: 100 m - 1. Gazvoda (N. m.) 13,3; 100 m ovire - 4. Lužar (N. m.) 19,2; damina - 4. Saje (N. m.) 4,88; krogla - 3. Poje (Kočevje) 10,70; kop^e - 4. Saje (N. m.)
31,15,5.	Lužar (N. m.) 29,35.
BRESTANIČANKE ŠESTE DO DVANAJSTE
Preteklo soboto je bilo v Žirel košarkarsko republiško polfinalne tekmovanje osnovnih šol. V kvalifikacijski tekmi so pionirke iz Brestanice premagale ekipo Šempetra pri Novi Gorici s 30:26, potem pa v borbi za prvo mesto izgubile z domačinkami.	L.	HARTMAN
Novomeščanke so navdušile
Odbojkarska sezona je zaživela. Dolenjske ekipe nastopajo s spremenljivo srečo. Moška ekipa Novega mesta je gostovala v Kanalu in doživela pravo katastrofo. Dekleta Brestanice so srečanje s Sežano dobile brez borbe s 3:0. Novomeščanke, ki v ligi nastopajo še izven konkurence, pa so na Ravnah prizadejale domačinkam precej truda, preden so jih spravile na kolena. Novomeščanke so pokazale izredno lepo igro, ki še veliko obeta.
KANAL:NOVO MESTO 3:0
Novomeščani so samo v prvem setu bili enakovredni domačLiom, nato pa so povsem popustih. Za konec so še tretji set izgubili na nič, kar je prava sramota.
BRESTANICA : SEŽANA 3:0 b.b.
FUŽINAR (RAVNE) : NOVO MESTO 3:2
p puli
NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Brežice : Krško 493:527, Iskra : Vseh devet 422:415, Krka : Rudar 448:423 in Celuložar : Stari devet 490:471. Po osmem kolu vodita Celuložar in Iskra z 12 točkami, sledi Krško, ki ima 10 točk. (J. M.)
KOČEVJE — V prijateljski odbojkarski tekmi so gimnazijke s 3:0 premagale nekdanje dijakinje kočevske gimnazije (zdaj študentke). (A. A)
PARIZ - Na evropskem prvenstvu v karateju je nastopala tudi reprezentanca Jugoslavije. Tega srečanja se je udeležil tudi znani športni delavec Stane Iskra iz Krškega. Po končanem prvenstu se je reprezentanca Jugoslavije, v kateri sta nastopila tudi Celjan Jakhel in Krčan Stane Iskra, pomerila z reprezentanco Normandije in jo porazila s 4:2. Iskra je srečanje izgubil, Jakhel pa dobil (M. H.)
NOVO MESTO - Prvenstvo kegljaških dvojic sta osvojila par Mrzlak-Jarc, člana Novega mesta. Končni vrstni red: 1. Mrzlak-Jarc (Novo mesto) 3300 kegljev, 2. Badovinac-Bradač (Iskra) 3296, 3. Turk-Rožič (N. m.) 3289, 4. Bra-tož-Rodič (Železničar) 3181, 5. Tuma-Markelj (Krško) 3176 itd (J. M.)
KOČEV JE - V prvenstveni nogometni tekmi sta se srečah enajsterici Kočevja in Ribnice. V poprečni in neborbeni igri so bili domačini boljši in so zmagali s 4:1. (A. A.)
NOVO MESTO - Študenti, člani Kluba posavskih študentov, so se na tradicionalnem tekmovanju srečah z delavci iz tovarne zdravil „Krka“. Lani so tekmovali samo moški, letos pa so nastopile tudi ženske. Študenti so bili uspešnejši in so zmagah s 4:3. Rezultati: moški: Krka : KPŠ 8:9; mali nogomet: Krka :KPŠ 1:0; šah: Krka - KPŠ 10:6; namizni tenis: Krka : KPŠ 4:1; ženske: rokomet:	Krka :	KPŠ 3:7 in
odbojka: Krka : KPŠ 1:3. (M. F.)
RIBNICA — Pred kratkim je bil v Ribnici 65. redni letni občni zbor telesnovzgojnega društva Partizan Ribnica. Na njem so predvsem napravili obračun o svojem delu v pretekli mandatni dobi, kritično so ocenili dejavnost in poiskali vzroke, da Partizan ni dosegel še večjih uspehov. Na občnem zboru so imenovah tudi 4 nove častne člane društva; člani so postali: Andrej Arko iz Kočevja ter Milo Juvane, Jože Drčar in Milo Pakiž iz Ribnice. Več bomo o občnem zboru pisah v naslednjih številkah. (F. L.)
NOVO MESTO - V nedeljo, 30. maja, bo ob 10. uri na Stadionu bratstva in enotnosti telovadni nastop v počastitev 30. obletnice vstaje. Na prireditvi bodo nastopile novomeške in nekatere zunanje šole. Poleg nastopa mladink, ki bodo pokazale vaje za zletni nastop v Sisku, bodo najmlajši prikazali osnove šolske telesne vzgoje, obenem pa bo potekal tudi atletski program. S to prireditvijo namerava novomeška mladina počastiti praznik mladosti (J. S.)
KOČEVJE — Kočevski košarkarji so imeli več srečanj. Pionirji so premagali vrstnike ljubljanske Olimpije s 43:36; najuspešnejša sta bila Smola in Vizjak, ki sta dosegla 30 košev. Mladinke Partizana so srečanje s KK Moste dobile z 20:0, ker gostje niso prispele na tekmo. Dobro so se odrezali tudi mladinci ki so premagali Vrhniko s 73:60. Posebno sta se odlikovala Štem-berger in Papež. (A. A.)
NOVO MESTO - Znani so finalisti letošnjega nogometnega turnirja za sindikalno občinsko prvenstvo. Za prvih šest mest se bodo potegovale naslednje ekipe: Iskra (Žbk.), Pionir, IMV, Iskra (Šent.), Kremen in Krka. Težko je predvideti zmagovalca, vendar imajo največ možnosti za osvojitev prvega mesta nogometaši Pionirja, Krke, IMV in Kremena. (S. D.)
wmm
Brestaniške odbojkarice, ki že več let uspešno igrajo v republiški ženski ligi, so bile pred letošnjim spomladanskim prvenstvom na tem, da se razidejo. Težave so nastale zaradi pomanjkanja denarja. Kot že večkrat so tudi tokrat pomagala podjetja iz Brestanice. Dekleta so dobila novo opremo, žoge in več volje do igranja. Ker so v glavnem vse športne organizacije v denarnih škripcih, je takšna poteza, kot so jo naredili v Brestanici edina možnost, da se reši razpada mlad in mnogo obetajoč športni kolektiv. Prepričani smo, da bo brestaniškemu primeru sledil še ^kateri!
— Francelj, zadnji čas je, da bo mestna uprava dala odstraniti ta neumni vodnjak z vodometom!
* — Mamicaaaa! Stric zobozdravnik sploh ni nič vrtal!
- Trikrat po dva deri belega, prosim!
••••••••••••••••••••ft
Takojšnja kritika
Ko so pretekli teden na dolgi konferenci Zveze komunistov v Črnomlju v prvem delu na široko razpravljali zlasti o šibki disciplini in je nato sekretar komiteja določil 15-minutni odmor, je bilo po preteku časa v dvorani natanko 6 ljudi „Vrha“ ni bilo pravočasno. Čeprav so zamudili le nekaj minut, so bili zamudniki deležni takojšnje kritike. „Če smo se zmenili za točnost, doslednost in sprotno razčiščevanje napak,“ je dejal eden navzočih,“ pa začnimo, čeprav pri malenkostih/“
Tri želje
Tistega dne je bil bog nekoliko boljše volje kot sicer in je vprašal Novomeščana, Kočevarja in Ribničana, kaj si želijo.
- Moj sosed ima hišo, pa bi jo rad še jaz, je povedal svojo željo Novomeščan.
Kočevar je bil skromnejši:
- Sosed ima avto, pa bi ga rad tudi jaz.
Ribničanova želja pa je bila:
- Jaz sem si nogo zlomil, bog daj, da bi si sosed obe!
Prešeren in avtostop
Med fantom dolgih las in lastnikom avta je potekal takle razgovor:
Fant:
- Me peljete v Ljubljano?
- Te, če si ostrižeš lase.
- Saj je Prešeren tudi imel dolge lase.
- le, že. In tudi peš je hodil, pa hodi peš še ti!
Kaj so pred 80 leti pisak Dolenjske Novice.
Stavke na Dunaju
(Na Dunaju) so črkostavci ustavili delo — zahtevajo skrajšanje dela in zvišanje plače. Iz tujega dobivajo podporo. V jednem tednu seje razdelilo med nje 40.000 gld.
(češka razstava) se je odprla v Pragi v spomin 100-letnice, odkar je ravno Praga napravila prvo razstavo v Evropi. Je pa ta razstava res velikanska. Nekaj o tem govorimo v današnjem dopisu iz Prage.
(Z Dvora) 28. maja. - Spolnilo se je, kar smo zadnjič pričakovali s strahom: Knez Auersperg rekel je, da nima dovolj premoženja za vedno zalaganje tukajšnje tovarne in velel, da železna tovarna prejenja dne 1. oktobra 1.1. delati! Veščaki, ki jih je knez pripeljal saboj, izrekli so se neki, da so vse tovarniške naprave zastarele, da vožnja do železnice preveč draži izdelke in jih bo dražila tudi, ko bi bilo voziti samo do Straže pri Novem Mestu in da ima domača ruda premalo odstotkov železa. Ti zve-denci govorili so pač po svojoj vesti ali mi, ki smo videli tudi druge železne tovarne, mislimo, da naša ni zadnja, kar se tiče strojev ali mašin. Se-le pred dvanajstimi leti, ko je pogorel jeden del tovarne, kupilo se je več priprav, med katerimi je veljal stroj 18 tisoč gld. Dobre te stroje dobili bodo zdaj tovarnarji v Ljubljani in drugod pod nič! Da je naše delo kaj veljalo, kaže tudi, da so bile naročbe večjidel od starih podjetnikov in od države same. Naša dolenjska ruda ni tako slaba, ali slabo je bilo, da se je nekoliko
4 , jjftg I
il
Franči&a in Ana Žagar kažeta, kako hudo je zaradi drsenja tal počil njihov skedenj. V njem so imeli kravo, a sojo preselili, da se ne bi dcedenj zrušil nanjo (slika levo). Občinski možje in Podplaninci gledajo, kje je v prepad odneslo del vozne poti. (Foto: Jože Primc).
Podplanina — vas, ki drsi v dolino
Polzeča zemlja krade pota in gospodarska poslopja — Pokajo tudi že hiše »V dvajsetih letih je šlo že pet poti v dolino,« je povedal Jože Eržen — Tudi če Janez Žagar odstopi zemljo, bo nova pot zgra-
jena šele takrat, ko bo zanjo zagotovljen denar
Podplanina je vas na skrajnem zahodu kočevske občine in tik nad Čabrom, središčem sosednje hrvatske občine. Čabar je — kot že ime pove — na dnu „čebra“, se pravi doline, ki je obdana z zelo strmimi planinami.
Po mestu Čabni, ki je bogu in vsem republiškim središčem za hrbtom, se včasih sprehajajo celo - medvedje. Skozi mestece teče reka Čabranka in prav proti njej počasi, a vztrajno drsi slovenska vas Podplanina.
Vas Podplanina šteje le 11 hiš, ki pa so razpostavljene na treh, med seboj občutno oddaljenih mestih. Vendar ima vsa vas razen skupnega imena še to skupno značilnost, da pobočje, na katerem stoji, polagoma m vztrajno drsi v dolino proti Ca-branki.
Frančiška in Ana Žagar iz spodnjega konca vasi, kjer so hiše številka 9, 10 in 11, sta mi potarnali:
- Skedenj je zaradi drsenja tal razpokal. Kravo smo morah preseliti, da se ne bi podrl nanjo ali pa se skupaj z njo skotalil proti Ca-branki. Skedenj potrebujemo. Prestaviti ga bomo morah više. Pri hiši nas je sedem ...
Ko so Podplaninci kazah občinski komisiji, kje jim je odneslo v dolino
del poti, je neki domačin dejal:
- Tukaj spodaj, kjer je danes prepad, je stala še pred 20? 30 leti ovčja štalica (ovčji hlev) in sušilnica za sadje. Potem je odnašalo zemljo, pa štalico in sušilnico, zdaj nam pa odnaša že vozno pot, ki je naša edina zveza z ostalo vasjo.
Nekoliko boljše je v srednjem delu vasi (hišne številke 3 do 8). Vendar tudi tu zemlja počasi drsi, odnaša pota, na tej in oni zgradbi pa se pojavljajo razpoke. Slabše pa je v zgornjem delu (hiši številka 1 in 2), ki tudi stoji na drseči zemlji in kjer se na stavbah pojavljajo vedno bolj grozeče razpoke.
Planina oziroma gora nad vasjo Podplanina se razmeroma hitro kruši. Odkrušeni deli gore, ki so sestavljeni iz mešanice zemlje in bolj
„Gospodična Marjanca, čeprav me tale hip morda res ne marate, nič zato - saj lahko počakam ...“
'V
premalo izbiralo, kaka ruda se kupuje, če morda ni več ilovice, kakor rude. Sploh pa so nekaj sedajne nekaj prejšnje napake umorile to tovarno, ki je doživela skoro 100 let.
(Srbi) so iztirali kraljico Natalijo, mater mladega kralja Aleksandra, iz Belega Grada, češ zato, ker se je vtikala v politiko. Bog daj vendar mir v nam sosednej slovanskej deželi!
(Bolgari) so letos 11. (po naše 23.) maja jako slovesno obhajali praznik sv. Cirila in Metoda.
(Nemčija) je napravila nekov zakon v varstvo delavcev, ki pa delavcem ni posebno po volji. Pravijo, daje naš avstrijski boljši.
(Med Angleži in Portugalci) je bil boj ob reki Pugve v Afriki. Portugalcev je 7 mrtvih, 20 pa ranjenih. Ne kaže toraj, da bi se te dve državi tako hitro sprijaznile, kakor se je pisalo.
(Z Dolenjskega) - (Iz kmečkega stanu). Stiske čez kmečko ljudstvo naraščajo vedno večje in večje, tako da ta ubogi trpin bi moral skoro iz kože zlezti. — Zares da vsa revščina gre na kmeta. Zdaj pa še neko kazen zib ljejo, da bi moral kmet kmalu še od hroščev davek plačevati. Ali hroščev ne moremo vseh poloviti, ker po visocih drevesih in po zraku letajo. Pa kmetič zaradi tega ni lenuh, kmet v sedanjih časih je bolj sužnu kot lenuhu po-
doben’	(Iz	Dolenjskih Novic
1. junija 1891)
f*>\ .
Hf
ah manj preperelega kamenja, drse v dolino. Na strmi gori se pojavljajo nekakšni svetli , jeziki”. Zgornji del zemlje in kamenja je namreč zdrsel v dohno in zdaj se na gori svetlika kamenit jezik. Sonce, veter, dež spreminjajo kamenje v plodno zemljo, hkrati pa krušijo strmine in ustvarjajo večje ah manjše plodne ravnine. V Podplanini torej lahko šolarji vidijo, kako iz kamenja nastaja plodna zemlja, o čemer se uče tudi v šoli, vendar si tega čuda narave ne znajo razložiti, saj ga v svoji bližini ne morejo videti.
Inž. Vlago Haler od Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava je na naše vprašanje, zakaj drsi vsa Podplanina v dohno, pojasnil s preprostimi besedami tako:
- Pod zgornjo površino zemlje je neprepustna zemlja ah kamenje. Voda ne more hitro pronicati, zato moči zemljo in razkraja kamenje. Ker se vse to dogaja na strmem pobočju, drsi vas postopoma v dohno.
BREZ SLOGE TUDI POTI NE BO
Kmetje vse nadloge, pa tudi to, naravno, nekako prenašajo. Vendar so Podplaninci končno zaradi vozne poti, ki jim jo je narava „ukradla41, le posredovali pri občinski skupščini v Kočevju. To je bil semenj, ko je občinska komisija pred kratkim pri^ šla v vas!
- Bo pot?
- Ce ne bo, nas preselite na cesto!
- Po vrtu pota ravnat, je sramota od boga in l’di!
- Sem za prvo „viranto“ (varianto, inačico)!
- Zahtevam 4 m široko kamionsko cesto.
§§>
- Ti si neumna!
- Danes je nova doba, boljše življenje, in če ti nisi za široko cesto, ti bom eno tako okoli ušes pripeljala!
- V vsej kočevski občini ni slabše poti!
Take in še drugačne besede so padale v „repu“, la se je vlekel za občinsko Komisijo. Najhujše so bile seveda ženske.
Vse te „hude“ besede so padale le zato, ker si vaščani žele tako cesto, ki bo vsakemu in vsem najbolj v ko-vendar pa bi za novo cesto vsak najraje žrtvoval čim manj ah po možnosti nič svoje zemlje. Tudi to je razumljivo, saj ima vsak dober kmet rad zemljo, posebno pa jo imajo radi Podplaninci, ki je imajo malo in jo morajo zato še skrbneje varovati in obdelovati.
Kljub vsemu pa bodo nekateri le morah popustiti, ker sicer ne bodo imeli poti. Občinska komisija je ugotovila, da bi bilo možno popraviti sedanjo pot - tako bi rešili dostop do hiš številka 9, 10 in 11 - ali zgraditi novo pot, ki bi hkrati omogočila boljši dostop na njive še šestim kmetom.
Neenotnosti med Podplaninci so lahko veseh le tisti, ki naj bi prispevali denar za urejanje poti ah ceste v Podplanini. Dokler ne bodo vsi prizadeti Podplaninci kot en mož de-. jah, da so za eno izmed rešitev in da so za ureditev poti pripravljeni tudi sami prispevati, do takrat jim prav gotovo nihče ne bo ponujal pomoči. Vendar so Podplaninci pametni, dobri in resnicoljubni ljudje, zato bodo slej kot prej ugotovili, da jih tepe že dovolj narava, ki jim krade zemljo in ruši zgradbe, ter da se zato z neslogo ne bodo tepli še sami.
J. PRIMC
... Tajnik novomeške občinske skupščine Dušan Zupanc, sicer tudi modelar, je padel v Temenico, ko je v Prečni snemal svoje letalo z vrbe. Ljubitelj kopanja - ali neposlušen model...
. .. Organizatorji dirke Gorjanci 71 so preskušali potrpežljivost gledalcev z dolgotrajno prireditvijo. Prihodnje leto bodo pripravili dirko, ki bo trajala 24 ur!
Pred Zvezo komunistov, ki se mora reorganizirati, so odgovorne naloge. Novomeški sekretar Boris Gabrič je zato kupil maxija...
.. . Cene na trgu vedno znova dokazujejo, da zamrznitve ni. Kupci, ki po teh cenah kupujejo, pa spet in spet potrjujejo - da tudi standard ni slab...
... Čateške Toplice so vzeli v zakup Zagrebčani, Šmarješke Ljubljančani - Novomeščanom pa je ostalo na voljo vzorno neurejeno kopališče na Loki!
... Ko so novomeški odbojkarji izgubili na zimskem turnirju en set, ne da bi osvojili točko, so se dobro pripravili za spomladansko tekmovanje: v nedeljo so tak uspeh v Kanalu ponovili...
.. /Zadnje čase je o uresničevanju brionskih sklepov in kongresnih predlogov toliko sestankov, da se je prav zares bati, da ni nikogar več, ki bo vse to - uresničil!
Krpanov kotiček
Mali kvartopirci
Ni še dolgo tega, ko sem' se odpravil po kupčiji in spotoma zasuknil v Metnaj. Pozdravil sem prijatelja, potlej se pa spustil po poti in na ravnem srečal šolarje. Še pogledali me niso, nikar šele pozdravili. „I, kaj pa delate? “ jih vprašam.
„Mi čakamo, le-oni pa igrajo,“ mi odvrne najbližji Malo se sklonim naprej in pogledam v gomilo, saj mi ni bilo težko, ker sem velikan Kaj vidim? Štirje paglavci so sedeli v risu in metali kvarte, a vsak je imel pred sabo kup novcev.
Presneto daleč ste prišli m krivi poti,“ jim pravim.
„Kaj te briga!? “ mi zabrusijo, da se mi je vele malo zdelo, pa sem pograbil novce in kvarte, ki so bile na kupu, in dejal: „Nikar ne mislite, da šale uganjam. A ko vas nihče ne ukroti, Krpan vas bo. V šolo nesem vse tole, da bodo učitelji videli, kakšni ste. “
„Po očeta grem,“ mi grozi najbolj srboriti
„Kar precej ponj pošlji. Rad bi videl, kakšnega očeta imaš, “ ga dražim.
Mož srednjih let, menda je bil res oče, je priletel iz krčme, kot bi gorelo za njim: „Krpan, vari se! Raje te ubijem, kakor da se dotakneš mojega otroka. “
„Saj mu nisem nič žalega storil. Zgolj novce in kvarte sem o tel, da mu preprečim nepravdansko početje. Ako se tako zavzemate zanj, me s pridom teši “
VI___________________________________
„Z mojimi novci lahko delam kar hoče, saj so moji, “ še pribije.
Menda me je uročil ali kaj. Odkrevsal sem dalje po poti, ne da bi črhnil besedo. Mislim si: lej ga, lej, menda je že pozabil, da sem nekdaj s kijem mahal in da je mesarica žvižgala nad Brdavsovo glavo? Še proti Velikemu Čmelu nisem pogledal, ker so se mi enkrat prej zamerili Kmalu sem bil na Krki V krčmi sem se podprl in po o kljukah zasuknil proti domu.
A danes?. Ravno polnoč je odbilo, ko sem stopil v krčmo ,Pri Štefanu “. BUo je kaj usmiljenja vredno gledati. Sredi resnih obrazov mož je bil za mizo bosopet paglavec, ki je kvartal. Drugih to ni motilo, zakaj navadili so se menda njegovi druščini in igri s kvartarni pozno v noč. Sam ne vem, ali bi stal sredi izbe in se prav milo zjokal zavoljo tega ali pa bi stopil k malemu ih mu primazal dve gorki za uho, da bi mu tri sonca svetila po poti, koder bi moral že pred mrakom iti proti domu. Pa zakričim: „Dobro me poslušajte, kajti skozi moja usta govori pametna beseda. Krčma in kvarte so še starim ljudem škodljive. Zato pravim: fant, pojdi domu. Tu nimaš kaj iskati/“
Zraven njega vstane mož, se stori pred mano srčnega, pa veli: „Pepček, sedi! Oče sem ti in drugi ti nimajo kaj ukazovati “
VODORAVNO: 1. grad na Krki, 7. tesno prilegajoča se pletenina, 12. kubanski predsednik, 13. oborožen človek, soldat, 14. stoletje, 15. srbsko moško ime, 17. Nataša Urbančič, 18. kazalni zaimek, 19. vrsta sablje, 20. začimba, 21. mesto v Anghji ob obah La Mancha, 22. plašna gozdna žival, 23. skupina
ljudi, usposobljenih za neko delo, 24. izdelek iz celuloze, 25. tretji mesec, 26. davčna taksa, 27. nasa tovarna alkoholnih pijač, 28. idol, 29. lokal v Ljubljani, 30. moško ime, 31. kilometer, 33. Krapina, 34. železov kršeč, 35. kraj pri Ajdovščini, 36. televizijski zaslon, 38. kraj na Primorskem, 40. skrivnost, 41. moško ime.
NAVPIČNO: 1. kis, 2. teža embalaže, 3. nedležna žuželka, 4. Čufar Tone, 5. naš pisatelj (Fran), 6. naziv angleškega avtomobila (Austin mini...), 7. materija, tvarina, 8. avstralski tekač Clark, 9. sosednji črki, 10. višji duhovnik, 11. optična leča, obrnjena proti očesu, 16. izvir, 19. tekmovanje kavbojev na divjih konjih, 20. majhen srp, 21. moško ime, 22. skladatelj Risto, 23. naslov znane ruske pesmi, 24. dvorjan, volilni grof, 25. samopostrežna trgovina, 26. francoska pevka popevk, 28. čas brez vojne, 30. italijanska pevka popevk, 31. lesene hiše, 32. lunina mena, 34. bog gozdov, 35. ruski vladar, 37. 18. in 11. črka, 39. vršilec dolžnosti.
(Sest. B. Andoljšek)
REŠITEV KRIŽANKE OD 20. MAJA
REŠITEV: vodoravno: 1. oktant, 7. zrklo, 12. dreser, 13. veper, 14. sen, 15. SA, 16. ep, 17. Sl, 18. Edi, 19. tvor, 21. Ane, 22. Kosovel, 24. mlin, 25. bon, 26. trakt, 27. prior, 30. ara, 31. lava, 32. priklet, 36. aga, 37. tona, 38. Ami, 39. hi, 40. Ir, 41. in, 42. ton, 43. tango, 45. koleno, 47. anion, 48. ananas.
lia črnem kontinentu
Beli kameniti jeziki na gori povedo, kje se je nedavno odkrušila zemlja in kamenje. Veter, sonce in dež delajo iz skal zemljo, krušijo goro in skozi milijone in milijarde let ustvarjajo plodno zemljo in ravnine. (Foto: Jože Primc)
30. Kako naglo mine noč, ~ je v slavju zbrana prijetna družbca! Prišlo je jut*0 ^ prišel je čas odhoda. Približal pa seje tudi koitfcnaše pripovedi!
Poglavar je namreč po poslovnem govoru izročil našima junakoma lično darilce ^ kva! Da, prav tistega z jase! Paradižnikova sta torej ^^j imela to, kar sta iskala: kožo za svojo dnevno sob0*
Dvignili so domačini streho avtomobila, da nanjo naložijo trofejo.
- Ne! se je uprla Klara njihovi nameri. - Ta reč sodi v kabino na polico pred zadnje okno.
Stlačili so torej zamorci zverino na poličko in na ves zadnji sedež. Malce sp se čudili ob tem, toda vedeli so: treba je spoštovati narodne običaje belcev iz
daljnje Košate lipe!
Avto z levjim okrasom je zarezgetal, zaprašilo seje po vasi in Paradižnikova sta izginila izpred oči gostoljubnih domačinov. V pristanišču ju je že čakala bela ladja, da ju odpelje s črnega kontinenta!
KONEC
i RUFUSKING
4
TRKANJE
- Ne vedo, da vrata niso zaklenjena, in to je res smešno - je pomislil Warburton in se pomikal nazaj proti odprtemu oknu. Obraz je imel moker od potu. Bil je mlad.
Vedel je, da bodo oni mislili, da morajo vlomiti vrata. Ce pa bodo kljub vsemu imeli toliko zdrave pameti, da bodo le poskusili, ali je moč odpreti vrata, bodo seveda to štorih zelo oprezno, kajti mislili bodo, da se je s hrbtom naslonil nanje - kar je prav tako smešno, kajti on bo tedaj že naslonjen s hrbtom na odprto okno. Imel bo dovolj časa reči „vstopite", nato pa jih bo pustil, da vdrejo v prazno sobo. Lep padec bo to iz šestnajstega nadstropja, nič ga ne bo oviralo, naravnost dol na betonski pločnik ulice.
Oni bodo spet trkali Bil je prepričan. Sedaj gotovo stoje tam v hodniku in se dogovarjajo, kaj naj store. Sveža sapa je sušila pot na njegovem tilniku in koža se mu je malce naježila. Vprašal se je, zakaj mu pred očmi ni zaplesala cela panorama njegovega življenja - kot je to na primer pri utopljencih: z neizmerljivo, vse požirajočo hitrostjo, s katero se vrste slike v sanjah. Njegove roke so za hrbtom otipale polico okna, spodaj pa je vsakodnevni vrvež ulice postal bolj razločen. Škoda bo, če bo zadel kakega pešca, ker pa je študiral statistiko, je vedel, da se to verjetno ne bo zgodilo. Vedno je kdo pravočasno opazil telo v zraku in zavpil v opozorilo.
Tisoč dolarjev na eno nadstropje. Da, tudi to je bilo smešno! - to sovpadanje z obroki odplačevanja njegovega dolga. Vprašal se je, ah bo kak novinar dovolj bister, da bo to dojel Gotovo bo. Vendar pa je misel, da jim ta podrobnost lahko uide, zelo skrbela Warburtona. Šestnajst tisoč dolarjev, šestnajst nadstropij, in pri bogu, šestnajsti dan v mesecu! Oh, to bo gotovo kdo opazil
Minila je sekunda od trkanja pri vratih.
Policija je delala najbolj čudne stvari z mrtvimi telesi Vzemimo na primer Harryja: po tisti eksploziji na jahti so njegovo raztrgano telo slikah iz vseh mogočih zornih kotov. Tudi njega bodo tako slikah, ko bo ležal spodaj na asfaltu.
Malce je popustil pritisk prstov na kovinski polici okna, pred njegovimi očmi pa se je zableščala serija fotografskih bliskov, ki so osvetljevali njegovo telo. Najprej spodaj na ulici pozneje pa v prosekturi Njegova družina bo videla nekaj teh slik v časnikih. V večen spomin. Le zakaj jih še ni? Precej oklevajo tisti tam na hodniku.
Od trkanja sta minili dve sekundi
Hotel je zavpiti: „Vstopite!44 pa se je tisti hip premislil To je bila lepa predstava, zakaj bi hitel? Ocena časa, ocena pravega trenutka -to je vse v življenju. Ne samo v življenju, tudi v smrti se je zadovoljno dopolnil: hitrost nepremične mase, težke osemdeset kilogramov, ki pada z višine skoraj sto metrov... ej, vse to se bo zgodilo precej hitro, tako rekoč naenkrat, vendar v pravem trenutku. Verjetno bo takoj izgubil zavest, čeprav sta o tem bili dve teoriji. Seveda bo zabavno na licu mesta izvedeti katera je prava. Ko bi le lahko na neki način pustil sporočilo o tem. Recimo, ko bi lahko napisal na kosu papirja: „Sedaj!44 - in tako zabeležil tisti hip, ko bo čutil da mu čutila med padanjem odpovedujejo. Toda to je nemogoče. Na žalost. Ni se zavedal da so njegovi prsti krčevito stisnili okensko polico, videl pa je, kako se je kljuka na vratih počasi premaknila.
Bil je to samo poskus, skoraj bi lahko rekel sramežljiv poskus, kajti k\juka se je spet vrnila na svoje mesto in vrata so ostala zaprta. Nasmehnil se je in pomislil da oni gotovo mislijo, daje obupan, in so zato tako pozorni do njega. Oni bi bili tisti, ki bi se smejali, če bi lahko videli, da drhti ves oblit z znojem, namesto da bi sedel denimo, za masivno mizo z revolverjem v roki.
Vrata pa so se le malce odprla, ko so pritisnili na kljuko. Tako so ugotovili da niso zaklenjena. Seveda jih je to zmedlo in so se vprašujoče spogledali ker niso bili niti malo razpoloženi, da bi se izpostavili nepotrebnemu tveganju. Warburton se je škodoželjno nasmehnil ko je pomislil na izbuljene oči svoje babice, ko je zvedela, kako je z zadevo; morda ji je od strahu zašklepetala tudi zobna proteza. Nato se je spet zbral: lahko si privošči malo šale, to je v redu, ne sme pa se obnašati kot norec.
Od trkanja so minile tri sekunde.
Da, od nekdaj se je čudil, da so takšne stvari brali otrokom. Anny, njegova prva guvernanta, koščena Irka, mu je prizadejala prvi tovrstni šok, ko mu je pripovedovala o majhnem otroku, ki je padel iz tretjega nadstropja hkrati z zibelko. Pri tem mu je opisovala vse podrobnosti te grozovite nesreče, še posebej pa, kako se je zibka razbila na drobne koščke. Sveta nebesa, kaj si ne znajo izmisliti kaj bolj primernega, ko dajejo otroke spat? Z vidika Freudove teorije pa bi bila to sila pomembna stvar, če bi kak bister reporter, otrok, ki pada iz tretjega nadstropja, moški ki pada iz šestnajstega nadstropja ah kdo drug -res lahko opisah ta zadnji trenutek zavesti... trenutek dokončne izgube zavesti... Potem ne bi več prihajalo do raznih teorij o tem vprašanju in vse bi bilo jasno kot beli dan.
Kljuka se je spet premaknila. Tako malo ljudi je, ki so ga razumeli... atletska tekmovanja, ko je bil v gimnaziji, kemija je bila težka na univerzi, ker je ni mogel obvladati, preprosto zato, ker je bila tako dolgočasna, in smučanje na Lake Placide po tistem strmem pobočju... da, da, vrata so se sedaj odpirala... vroč punč v Waldorfu v Bertinem apartmaju za šestnajst tisoč letno, koliko je vedel za višino njene najemnine, in dodaj k temu še drugih šestnajst... sedaj je jasno slišal škripanje tečajev in videl, kako se vrata vedno bolj odpirajo ... Berta bi se kljub temu poročila z njim, če bi pristal, kar je najbolj smešna stvar na svetu ... Važno je, da si moški Plačala bi tudi vsoto, ki jo je poneveril z eno potezo peresa v svoji čekovni knjižici... vedno bolj in vedno hitreje, še malo, pa bo... in oči gospoda Harrisona so bile trde kot kamen, ko ga je poklical v pisarno predsednika družbe in mu dal rok do včeraj in vsi ti včeraj so mu samo lajšah pot v smrt. Gori, dogori, kratka sveča, življenje je samo bežna senca (kako, hudiča, gre naprej? ), kot kak ubog igralec, ki se zvira na deskah (naj se ta prekleta vrata že enkrat odpro!) ... VSTOPITE! ... nato pa ne vidiš nič več.
Minile so štiri sekunde od trkanja.
Zenska se je obrnila in z vedrim nasmehom rekla družinskemu odvetniku:
— Bala sem se, da jih je zaklenil in kadar razmišlja, včasih noče odpreti, sedaj pa je vse v redu! Winterbottom, pravkar sem ga slišala, da je rekel naj vstopimo.
4 4 4 4
* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4	.
*\	Hvala za vašo kri[
™	ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Slavka Grobeljšek, Jožefa Kovačič, Ana Kralj, Marija Zoran, Jožefa Turk, Jožica Luzar, Jože Jerman, Joža Draginc, Vinko Opalk,'Ivan Kocjančič, Marija Resnik, Cvetka Kirn, Jožefa Pate, Majda Kastelic in Jože Novak, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Malnar, Jože Strnad, Stane Cimprič, Franc Kukman, Anton Škofljanc, Franc Kuzma, Milan Jamnikar, Ivan Jaklič, Franc Cečelič, Ivan Zidarič, Franc Somrak, Mcdžit Huskič, Stjepan Spudič, Jože Košljar, Branko Petrovič, Alojz Luzar, Franc Juntcz, Marjan Venta, Ivan Gorjanc, Janez Kovačič, Franc Hančič, Alojz Progar, Franc Šlejkovec, Jože Kraševec, Franc Povše, Zvonko Škvorc, Bela Jud in Roman Pirnar, člani Pionirja, Novo mesto; Aldo Šinkovec, delavec iz Regerče vasi; Jože Pakar, Marinka Šmalc, Jože Lokovšek in Franc Seničar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ivanka Petan, Ivan Petan in Ivan Šimenc, člani Novolesa, Straža; Olga Vidrih, članica Laboda, Novo mesto; Ljubo Rabič, član invalidskega zavoda „Rog“, Novo mesto; Franc Cečelič, Zvone Kokalj, Rajko Rukše, Olga Jakelj, Tončka Pavlič, Drago Bučar, Janez Vidmar, Jože Gorišek, Milan Drašler in Martin Nose, člani Iskre, Novo mesto; Martin Rukše, upokojenec iz Brusnic: Majda Krajc, Fani Zupančič, Ljudmila Udovč, Vida Lindič, Vladka Bcvec, Martina Novak, Dragica Lupščina, Magda Zekelj in Marjana Terce, dijakinje šole za zdravstvene delavce Novo mesto; Jože Smerke, Martin Bartolj in Janez Jurgalič, člani IMV Novo mesto; Angela Ivančič, dijakinja šole za zdravstvene delavce Novo mesto; Gril, delavec iz Regerče vasi; Dušan Šimec, član Elektra, Novo mesto; Jože Ajdič, član KZ Krka, Novo mesto.
Novomeška industrija je imela do začetka maja 8.887 delavcev: zaposlenih je kar 16 odstotkov več kot v enakem mesecu lanskega leta in za 12 odstotkov več v primerjavi z lanskim poprečnim številom zaposlenih. Če preskočimo na proizvodni načrt: ali bo tej armadi industrijskih delavcev uspelo letos narediti za 1,33 milijarde novih dinarjev izdelkov? Odgovor je delen: v štirih mesecih so naredili za dobrih 28 odstotkov plana.
Sicer pa je Industrija motornih vozil po številu zaposlenih krepko na prvem mestu, saj v tej tovarni dela - upoštevana je le novomeška občina! — 2.399 ljudi. Krka šteje 1.490 delavcev, Novoles 1.462 in Novoteks 1.173. Šentjernejska Iskra, ki sledi tej četverici, ima 737 delavcev. Kremen, Iskra Žužemberk in novomeška pekarna ljubljanskega Žita so tri podjetja, ki imajo manj zaposlenih kot lani.
Aprilska proizvodnja je bila vredna 83,7 milijona dinarjev v lanskem letu, letos pa se je dvignila za 43 odstotkov — na skoraj 120 milijonov. Industrija motornih vozil je naredila za 47 milijonov dinarjev izdelkov, Krka za 34 milijonov, Novoteks za 13 in Novoles za 10 milijonov. Mesečni proizvodnji 10 milijonov dinarjev se približuje tudi Labod, ki je aprila naredil skoraj za 9 milijonov dinarjev izdelkov. Razveseljivo je, da so podjetja z največjo proizvodnjo
tudi najbolj izdatno presegla lansko proizvodnjo.
Štirimesečna skupna proizvodnja je vredna blizu 379 milijonov dinarjev, za 23 odstotkov več kot lani v enakem razdobju. Slab start je torej popravljen, le proizvodni načrti so uresničeni z 28,4 odstotka — treba bo torej delati še več.
IMV je naredila v štirih mesecih za 130 milijonov dinarjev, Krka za 117, Novoteks za blizu 50, Novoles za 37 in Labod za 24 milijonov dinarjev izdelkov. Lanske številke skoraj povsod presegajo.
Naslov pa ostaja z vprašanjem: čeprav je znano, da nekatera podjetja največ naredijo prav v mesecih, ki prihajajo, bo borba za izpolnitev proizvodnih načrtov še trda.
NOVO MESTO - 24. maja so v Šmihelu odprli nove prostore Šolskega centra za kovinarstvo iz Novega mesta; namenjeni so za pouk učencev avtomehanične ^stroke.	v
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
VABI
MLADINCE
da se prijavijo za sprejem na delo v
SPLOŠNO MILICO PROMETNO MILICO in MEJNO MILICO
Prijavijo se lahko mladinci, ki
— so odslužili vojaški rok,
— niso starejši od 25 let,
— so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko,
— niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah,
— so telesno in duševno zdravi in
— obvladajo slovenski jezik.
Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika.
Izbrani kandidati bodo pričeli z delom kot pripravniki za miličnika. Pripravniška doba se zaključi z uspešno dokončano strokovno šolo za notranie zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole, varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. Za delo v organih za notranje zadeve se znanje, pridobljeno v dvoletni strokovni šoli, šteje za srednjo strokovno izobrazbo.
Republiški sekretariat za notranje zadeve razpolaga s samskimi stanovanji, ki so brezplačna.
Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Kidričeva št.' 2
telefon 28-801, poštni predal št. 640, 642
# Perutninsko meso in kokošja jajca prodajamo odslej tudi na tržnici.
Cenjeni potrošniki, obiščite nas!
KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto
SGP »PIONIR« NOVO MESTO
RAZGLASA prosta delovna mesta
STROJEPISK
za delo na direkciji podjetja
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja Je določeno poskusno delo.
Vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37 — kadrovska služb«.
LOVCI, RIBIČI IN ŠPORTNIKI
#	obiščite trgovino LOVEC \ Novem mrsiu. Cesta herojev 8. Na zalogi imamo lovski pribor, Klinaste golobe, uvožen ribiški pribor, poceni daljnoglede, mizice in stole za izlete, plinske kuhalnike in kvalitetne otroške kotalke.
»DOLENJKA«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
NEKVALIFICIRANE DELAVKE
v prodajalni v Mirni peči
Pogoji: končana osnovna šola. Za delovno mesto je določeno poskusno delo. Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
Spominu najstarejše Gotnovaščanke
V	sredo, 19. maja popoldne, so na ljubljanskih Zalah položili k zadnjemu počitku Nežo Penca, najstarejšo vaščanko Gotne vasi. Doma je bila iz Majšlerjeve družine v vasi
NAGRAJENCI SO MED NAMI:
Znanost — kar na podstrešju
Novomeški gimnazijec — maturant Dušan Jenko med sedmimi nagrajenci natečaja tovarne zdravil Krka — Edini srednješolec
Videž-Laporje na Štajerskem, kjer je v Slovenski Bistrici leta 1900 podala roko v zakon Francu Penci is. dolenjskega Podgorja, ki je tam služil pri dragonarjih. Nekaj let sta zakonca živela v Mariboru, od 1^06 do 1915 pa v Novem mestu, kjer je mož Franc imel gostilno v nekdanji Globevnikovi hiši blizu Krajčeve tiskarne. Ko se jc mož leta 1918 vrnil iz Rusije, sta začela delati na mali kmetiji v Gotni vasi, nekaj dohodka pa jima je dajala tudi domača usnjarska obrt.
Zadnjih 12 let je Neža Penca preživela pri sinu Josipu v Ljubljani, pri katerem je predzadnji ponedeljek tudi mirno zaspala v 93. letu življenja. Za 12 let je preživela moža in za 11 let sina Franca, upok. knjigovodjo v Novem mestu. Vse do zadnjega je rada in veliko brala, za vse se je zanimala, največje veselje pa so ji bili vnučki in pravnučki. Bila je načitana in napredna žena; na znani kurirski stezi skozi Gotno vas so njen dom poznali mnogi borci, katerim je rada postregla s hrano in z denarjem.
Naj počiva mimo v svobodni slovenski zemlji!
OD BESED K DEJANJEM
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Novo mesto je na seji prejšnjo sredo ocenilo razmere v našem gospodarstvu in naloge, ki so pred njim v zvezi s stabilizacijo. Dogovorili so se, da bo sindikat v novomeški občini v okviru svojega akcijskega programa za stabilizacijo, ki naj ga uresničujejo vse sindikalne organizacije, uresničeval predvsem to: sindikalne organizacije morajo z vodstvi delovnih organizacij posredovati kolektivom stvarno oceno stanja, sindikat se bo v zvezi s samoupravnimi sporazumi zavzemal za povečanje osebnih dohodkov nižjim kategorijam, pri uresničevanju teh nalog pa bo skrbel za varnost tistih članov, ki se bodo zanje zavzemali.
DANES: ODBORNIKI!
Danes dopoldne s# bodo na ob-.činski seji zbrali odborniki novomeške občinske skupščine. Glavna točka dnevnega reda: ukrepi, ki so potrebni po brionski seji in po kongresu samoupravljavcev. O političnih in ekonomskih razmerah so te dni govorili tudi v partijski in sindikalni organizaciji novomeške občine.
Proizvodni načrt je v štirih mesecih izpolnjen z 28,4 odstotka — Proizvodnja dokaj večja od lanske — Bo načrt lahko izpolnjen?
NCVC MEŠKA INDUSTRIJA
Letos milijarda in tristo ?
Na dan letalstva, 21. maja, so letalci iz Cerkelj položili na grobove letalcev po vsej Dolenjski vence in se tako oddolžili spominu svojih tovarišev. Na sliki: major letalstva Ciril Rupreht se je s tovarišema spomnil umrlega letalca Franca Pečariča v Prečni pri Novem mestu. (Foto: S. Dokl)
„Tako!“ se je zasmejala na hladnih stopnicah stare novomeške gimnazije prof. Eva Simič, „naše najboljše je treba povzdigniti/4 Besede so bile namenjene dijaku Dušanu Jenku, letos maturantu, ki je za svojo nalogo „Izolacija aktivnih spojin iz hrastovega lišaja“ dobil eno izmed sedmih nagrad iz letošnjega nagradnega sklada tovarne zdravil Krka in bil v tej sedmerici edini srednješolec.
„V Krki sem bil na počitniški praksi, delal sem v laboratoriju. Tam sem veliko videl, dosti sem se naučil, in ko so razpisali natečaj, sem izbral to nalogo. Tovarna mi je veliko pomagala, saj mi je dala na razpolago vso gradivo in tudi vse potrebne posode, epruvete in drugo.“
— Kje pa si delal?
..Delal sem doma, na podstrešju. Tam imava z bratom precej primitiven laboratorij."
- Kaj tudi brata zanimajo te stvari?
—	Ko si izvedel za nagrado? „.. . sem bil zelo presenečen.
V	časovni stiski sem bil in mislim, da bi moral narediti boljšo nalogo. Če bom imel čas, bom v natečaju sodeloval tudi prihodnje leto, to lahko rečem.“
—	Pa po maturi?
„Težko se je odločiti. Niham med tremi možnostmi: kemija, arhitektura, aranžerstvo. Odločitev je težka, časa za premislek vse manj — veseli pa me vse troje. Zares še ne vem, kam v jeseni.“
prej sem mu pomagal in potem sem še sam začel...“
- Študent je na ljubljanski univerzi, vpisan je na kemiji. On me je tudi navdušil, da sem začel zahajati na podstrešje. Naj-
Zakaj ni nič vprašal, kako bo na maturi, poreče kdo. Naj odgovorim z besedami prof. Simičeve. Ko je Dušan dejal, naj bi mu namesto pohval dali maturo, je smeje odvrnila: „Takim, ki jo bodo naredili brez težav? Beži no ...“
J. SPLICHAL
NOVOMEŠKA TRIBUNA
EETRTK0V INTERVJU
\ »Denarja je premalo«\
£ Direktor Dolenjske banke in hranilnice Ivo Novšak: 4 £ »Štiri leta bomo dajali kmetom-kooperantom po 1,4 4 milijona dinarjev posojil«
Prejšnji teden je Tita Doberška zanimalo, kakšne so možnosti, da bi kmetijstvo, ki je vsa leta po osvoboditvi dajalo industriji, dobilo nazaj vsaj del vloženega. Kakšne so možnosti, da bi razvoju kmetijstva pomagala domača banka, je povedal direktor Dolenjske banke in hranilnice Ivo Novšak:
„Po dogovoru banke s kmetijskimi organizacijami
-	sprejeli smo tudi ustrezne pravilnike - bomo iz bančnega denarja kreditirali zasebno kmetijstvo. Mimo drugih, običajnih pogojev mo-
rajo biti kmetje kooperanti zadrug. “
-	V kakšne namene pa dajete posojila?
,JNamenili smo jih za nakup plemenske živine, za graditev, preureditev in opremo gospodarskih poslopij, za razširitev in modernizacijo zemljišč, za osnovanje dolgoletnih nasadov in za nakup strojev in naprav. Kredit ne more biti večji od
30.000	dinarjev, kmet mora
imeti vsaj toliko, kot znaša 30 odstotkov investicijske vrednosti. “
- In koliko bančnega denarja gre v te namene?
„Izvršni odbor banke je že lani odobril 1,4 milijona dinarjev, letos pa bomo dali prav toliko. Enak znesek nameravamo dajati štiri leta, potem pa naj bi se višina posojil obnavljala z vračili anuitet. To je kajpak šele začetek in zavedamo se, da je znesek premajhen, *da bi lahko vsem ustregli V osnutku novega zakona o bankah in kreditnih poslih lahko zasledimo, da bo zbor banke imel možnost, da bo namenil več denarja kmetom - kooperantom. Kmetijska organizacija zdaj pomaga kmetu pripraviti program, ki ga potrdi zadružni organ; šele potem banka izplača posojilo preko kmetijske organizacije. Delovne organizacije v kmetijstvu imajo zato kreditne odbore, ki jih imenujejo zadružni sveti. Ti odločajo o kreditnih zahtevah kooperantov. “
- Se torej obetajo kreditiranju lepši časi?
„Mislim, da bo več možnosti, čeprav je denarja na vseh področjih premalo. Čeprav 1,4 milijona dinarjev za novomeško, krško, trebanjsko, metliško in črnomaljsko občino gotovo ni dovolj denarja, je začetek uspešen in smo torej lahko optimisti..
- Pa vaše vprašanje?
„Ali bi lahko direktor
šolskega centra za gostinstvo Marko Ivanetič povedal, kakšne novosti lahko v prihodnjih petih letih pričakujemo v našem turizmu -da ne bodo devize bežale mimo nas? “
J. SPLICHAL
Hiiam
Na novomeškem potniškem mostu je bila pretekli četrtek in petek velika prometna stiska zaradi velike zevajoče luknje na mostu, ki je zahtevala zoženje cestišča. Najhujše je bilo v petek med 14. in 15. uro, ko so v največji prometni konici popravljali most. Ni nam razumljivo, kako to, da se napaka ni dala odstraniti ponoči, ko je manj prometa. Na sliki: prometni vrvež, ki ga je spremljalo hupanje avtomobilskih siren, je bil največji po končanem delu ob 14. uri. (Foto: S. Dokl)
OBČINA V IZVOZU: MORDA DA, MORDA NE
Sedmerica pa šteje devize
V štirih mesecih je industrijski izvoz občine 9,593.817 dolarjev
Če ne štejemo dveh Isker (šentjemejske in žužemberške), ki jih v statističnih poročilih novomeške občine ne obravnavajo, ker ne poslujeta samostojno, je aprila izvažalo 7 novomeških podjetij industrijske stroke. Po vsem, kar je bilo mogoče slišati od Mitje Ribičiča in drugih predstavnikov vlade o izvozu, ki postaja bolj obetajoč, bi vseeno lahko pričakovali, da bo izvažalo več podjetij novomeške občine.
Vzroki za to, da ostaja sedem hrabrih, so večinoma znani: na domačem trgu je prodaja lažja in — kot vzrok prvega — na tujem je konkurenca huda, cene pa nižje.
Kljub temu je sedem industrijskih podjetij novomeške občine v aprilu izvozilo za skoraj 3,2 milijona dolarjev izdelkov ali za 28 odstotkov več kot lani aprila. Za 2,4 milijona dolaijev
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA •
Ugodna tla za dobro setev
Tudi občinska skupščina in občinski sindikalni svet bosta obravnavala politični in ekonomski položaj — Uresničevanje brionskih sklepov
Brionski plenum je tudi v novomeški občini naletel na veliko odobravanje vseh ljudi, ki so pripravljeni z dejanji podpreti nasvete maršala Tita in njegove misli o novih nalogah, ki so pred komunisti in sploh pred vsemi delovnimi ljudmi.
Že na medobčinskem svetu Zveze komunistov so predlagali, da je potrebno kar najhitreje
IZ NOVOMEŠKE«-. PORODNiSNiCE&il
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Erjavec s Potovrha - Zdenko, Amalija Ljubi iz Irče vasi — Lilijano, Silva Hren z Mirne — Marjeto, Jožefa Kure iz Gribelj - Vido, Jožefa Husič iz Gribelj - Antona, Jožica Dragan iz Smolenje vasi - dečka, Ana Kuzma iz Črnomlja - Tatjano, Anica Baša iz Žužemberka - Bernardo, Marija Avguštin iz Meniške vasi - Janeza, Marija Strojin iz Škrjanč - Romana, Ana Korelc iz Vavpče vasi - Jožeta, Anica Renko iz Kloštra — Mojco, Marija Starešinič iz Krasinca - Janeza, Majda Zamida z Uršnih sel -Renato, Marica Uršič iz Metlike -Ksenijo, Marija Vene iz Dol - Darinko, Marjeta Šribar iz Krškega -Primoža, Majda Žnidaršič iz Žabje vasi - Damjana, Viktorija Peričak iz Metlike — deklico, Katica Tomc iz Črnomlja - deklico, Olga Turk iz Dolenjskih Toplic — dečka in Martina Frančič iz Dolnje stare vasi -dečka. - Čestitamo!
pripraviti delovni program, sprejeti konkretne stabilizacijske programe in uresničevati tudi ustavne spremembe, da bodo naši samoupravni odnosi še boljši.
V	novomeški občini so se dogovorili, da bodo ukrepe, ki naj bi jih sprejeli, obravnavali na današnji občinski seji, ki bo hkrati tudi plenum občinskega sindikalnega sveta. Na tej seji bodo pregledali politično in ekonomsko situacijo v podjetjih.
Komunisti se bodo pomenili o svojih nalogah ter razpravljali o političnih in ekonomskih razmerah v podjetjih. Velja zapisati, da je zdaj ugoden čas za dobro setev in primeren trenutek za začetek akcije. Že na medobčinskem svetu Zveze komunistov so poudarili, da je vsako zavlačevanje lahko usodno.
Prav zdaj v partijskih organizacijah po novomeški občini razpravljajo o sklepih brionskega plenuma. Čeprav še ni končne ocene, je jasno eno: sklepom vsi pritrjujejo, pričakujemo lahko, da bodo tudi v praksi postali - dejanja.
Občinska konferenca Zveze komunistov oziroma njen komite sta pripravila za razpravo o zdajšnjih razmerah več poročil:
o	samoupravnih odnosih, ki so še premalo razviti, o stanju v gospodarstvu, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o tisku, o vzgoji in izobraževanju in o kadrovski politiki. Vse to naj bi dalo še trdnejšo podlago za konkretne razprave i uresničevanje zamisli na brionskem dogovoru komunistov.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev v Novem mestu bo v torek, 8. junija, pripravilo celodnevni avtobusni izlet v arboretum Volčji potok, na Veliko Planino, v Kamniško Bistmo, na Brnik in preko Kranja nazaj domov. Z avtobusne postaje je odhod ob 6. uri, povratek pa do 21. ure. Stroški prevoza 32 din, vlečnica in prehrana v ceni nista vračunani. Prijave sprejema pisarna DU Novo mesto ob uradnih dnevih od 8. do 11. ure. Razpis velja do zasedbe enega ali več avtobusov, vendar najkasneje do srede, 2. junija opoldne. Zunanje podružnice oskrbe prevoz do Novega mesta in nazaj same.
KRKANI ZA MOTORNE ČOLNE
Zadnje čase so vedno bolj pogosti primeri, da nekateri poskušajo na Krki svoje motorne čolne. Kot nam je znano, je uporaba motornih čolnov na Krki prepovedana! Če se bo takšna praksa nadaljevala, bo treba kršitelje kaznovati.
izdelkov so našli kupce na konvertibilnem trgu. IMV z 1,8 in Krka s skoraj milijonom dolarjev izvoza sta krepko pred drugimi.
V	štirih mesecih je sedem podjetij izvozilo za 9,593.817 dolaijev blaga ali za 53 odstotkov več kot lani. Izvoz torej za
Dražje obvezno
20. maja velja v Sloveniji dražje obvezno zavarovanje. Zavarovalnice, ki so se vseskozi pritoževale nad prepoceni obveznim zavarovanjem vozil, so torej prišle na svoj račun, saj se je zavarovanje pri osebnih avtomobilih povečalo za 160 odstotkov, pri tovornjakih skoraj za 400, pri avtobusih za 50, pri mopedih in motornih kolesih za 35 in pri prikolicah za blizu 200 odstotkov.
V	novomeški poslovni enoti ljubljanske zavarovalnice „Sava“ so povedali, da stane po novem obvezno zavarovanje za avtomobile do 700 ccm 502 dinarja, za fičke 570 dinarjev, za avtomobile z več kot 3000 ccm pa 1.259 dinarjev. Za dostavna vozila do pol tone bo potrebno plačati 630 dinarjev obveznega zavarovanja, za tovornjake z več kot 10 ton nosilnosti pa 4.208 dinarjev.
Bo z novimi, toliko višjimi cenami kriza v avtomobilskem obveznem zavarovanju rešena? Ali bodo čez nekaj mesecev zavarovalnice spet dvignile glas o prepoceni zavarovanju?
AKCIJA ZBIRANJA STARIH OBLAČIL
Organizacije Rdečega križa v občinskih središčih in večjih krajih Slovenije bodo v četrtek, 27. maja, organizirale znano vsakoletno akcijo zbiranja starih oblačil. V dejavnost se je vključil tudi novomeški odbor Rdečega križa, ki bo danes zbiral oblačila v Novem mestu in nekaterih drugih določenih krajih. Prizadevnim članom RK bodo letos pomagali tudi podmladkaiji Rdečega križa iz novomeške osnovne šole. Torej: danes od 17. do 19. ure vas bodo obiskali aktivisti. Rdečega križa. Pripravite stare stvari, ki jih več ne potrebujete! S prispevkom boste pomagali ljudem, ki še vedno živijo
v	slabih razmerah.
»Dolenjski list«i v vsako družino
nekatere zares postaja spodbuden, saj se je obseg krepko povečal. IMV je izvozila za 5,5 milijona dolaijev, Krka za 2,6, No-voles za blizu 900 tisoč dolarjev, Novoteks za 281.000, Labod za 165.000, Kremen za 12 tisoč in Iskra iz Novega mesta za 6 tisoč dolaijev. Ta podjetja so izvozila za okroglo 8 milijonov dolaijev na konvertibilni
trg.
IMV in Krka sta krepko pred drugimi: hkrati sta torej lahko zgled za tiste, ki se še obotavljajo. Razumljivo pa je, daje konkurenca na tujem trgu zares močna in lahko izvažajo le tisti, ki delajo dobro in sorazmerno poceni.
< >
MINI ANKETA:
Kino proti televiziji
Predstavniki kinematografov radi povedo, da se obisk pri njih zmanjšuje zaradi tega, ker televizija vrti čedalje več filmov. Nasprotniki pa trdijo, da obisk v lanu pada zato, ker je program slab in ker televizija vrti boljše filme. O tem je povedalo svoje mnenje tudi pet- novomeških občanov.
Bogdan Stanišič iz Elektra: „V kino hodim bolj malo, morda grem enkrat na mesec ali pa niti to ne. Najraje grem gledat vojne filme, posebno dober se mi je zdel „Najdaljši dan". Mislim pa, da vrtijo tudi veliko filmov brez vrednosti. O tem, ali bom šel v kino ali ne, odloča tudi program, saj navadno pogledam na panoje, kjer so reklame za film.“
/* Anica Polc, meteorološka si-noptična postaja: „Raje gledam televizijo kot filme v kinu. Delati začnem namreč že ob 3.15 zjutraj, zato grem v kino le tedaj, kadar igra kaj posebno dobrega ali pa takrat, ko vrtijo slovenske oziroma jugoslovanske filme. Dobra se mi je zdela „Bitka na Neretvi". Televizijske filme večkrat gledam, še posebej mi je všeč nadaljevanka ,Mestece Peyton“."
Jože Novak, „Dolenjka": „Najraje gledam zgodovinske filme; o programu ne bi sodil preveč strogo, saj se menjajo filmi različnih zvrsti in tako najde vsak tisto, kar rad gleda. Čeprav je bilo veliko kritik na račun „Rdečega klasja", sem si ta film z veseljem ogledal in mi je bil všeč. Bolj udobno je gledati televizijski film, saj niti ni treba čakati na vstopnice. Tako televizija kot kino pa imata svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti."
Justin Kranjčič iz Novoteksa: „V kino ne hodim, ker nimam časa. Prav gotovo pa ne zamudim nobene gledališke predstave, še zlasti ne Ljubljanskega gledališča. Kadar me vsebina ne pritegne dovolj, posebej ocenjujem igro igralcev. Na televiziji gledam občasno „Mestece Peyton“, včasih si ogledam tudi kak torkov ali petkov film."
Sonja Bezeg iz Gozdnega gospodarstva: „Raje gledam televizijske filme, v kino bolj poredko zaidem. Z veseljem si ogledam kriminalke, kavbojke in ljubezenske filme. Na televiziji tudi rada gledam nadaljevanke, ponedeljkove filme o varnostno-obveščevalni službi sem gledala z veseljem in so se mi zdeli dobri."
Novomeška kronika
HORTIKULTURNO DRUŠTVO bo prihodnjo soboto, 5. junija, priredilo izlet v neznano. Društvo vabi vse tiste, ki imajo radi lepo urejene vrtove in ki ljubijo naravo, da se tega zanimivega enodnevnega izleta z avtobusom udeležijo. Pot bo vodila po manj znanih predelih. Prijave zbirajo v cvetličarni na Glavnem trgu, kjer dajejo tudi podrobnejša pojasnila.
V	NEDELJO je bilo mesto kot izumrlo. Skoraj vse je zvabila radovednost na ovinke ceste čez Gorjance, kjer so najboljši jugoslovanski avtomobilisti nabirali točke v drugi dirki za državno prvenstvo.’ Najboljši Novomeščan je bil Janez Doljak.
KOMUNALNO PODJETJE Vodovod je položilo novo vodovodno cev od pošte do športnih igrišč na Loki. Iz cevi bo priteklo 12.000 litrov vode na uro - znatno več kot doslej. Upajmo, da bodo igrišča zaradi tega bolje vzdrževana kot doslej.
MLADI KOŠARKARJI, ki letos prvič nastopajo, so okusili tudi slast zmage. V prvenstveni tekmi so premagali na domačem igrišču Logatec 71:49. Najprej je sijalo sonce, potem se je ulil dež, tudi sodnikov ni bilo - a na koncu se je vse dobro izteklo.
POPOLDANSKI ODDIH preživlja vse več Novomeščanov izven Novega mesta. Toplo sonce jih zvabi na
V	NEDELJO: BALZERJEV POKAL
Tradicionalno ribiško tekmovanje za Balzeijev pokal bo v nedeljo, 30. maja na Krki pri vasi Stranje. To mednarodno ribiško tekmovanje, za katero je veliko zanimanje, vsako leto pritegne na Krko blizu 100 športnih ribičev. Med drugimi bo nastopila tudi znana ribiška ekipa iz Zahodne Nemčije, ki ima v svojih vrstah celo bivšega svetovnega prvaka. Lani so lepo pozlačeno trofejo osvojili novomeški ribiči.
Otočec, v Šmarješke ali Dolenjske Toplice. Neurejeno kopališče na Loki nikogar ne mika preveč, pa še Krka tu ni posebno topla.
NA TRŽNICI je bil v ponedeljek običajen vrvež. In cene? Čebula 2,5 din, nova čebula 4, česen 8, fižol 6 (obljubljajo tudi stročjega, a dopoldne ga v ponedeljek niso imeli), stročji grah 6, krompir 1,5, novi krompir 6, koleraba 7, korenje 8, kumare 6, peteršilj 8, paradižnik 12 do 15, paprika 20, solata 5, špinača 5, zelje 4, zelena 6, češnje 5 do 6, suhe fige 7, hruške 8, jabolka 6,60, jagode 15 do 20, limone 6, pomaranče 5,5, suhe slive 5, banane 6 in redkvice 7,5 din kilogram. Orehe so prodajali po 3 din, smetano pa po 16 liter, jajca so bila po 50 do 60 par, sirček pa po pol dinarja.
PREJŠNJI TEDEN sta v novo* meški porodnišnici rodili Jožica Majcen, Nad mlini 42 - Mojco in Davorka Bečirevič z Zagrebške 4 a - Vanjo.
UMRLI SO: Ivanka Mastnak, 85, iz Streliške ulice 2, Jožefa Lah, 77, z Mestnih njiv 2, Milan Žveglič, 33, iz Volčičeve ulice in Ana Srebrnjak z Ljubljanske 14.
- Ena gospa je rekla, daje nekdo za nedeljsko postrežbo na dirkah na Gorjancih kupil kar 400 kil mesa za čevapčiče, zdaj pa ne ve, ali je mislil dati v eno porcijo kar celo kilo ali je pričakoval, da bodo na dirke prišli vsi Dolenjci - brez izjeme...
Si
6. junija se bo začelo v Brežicah srečanje šol bratov Ribaijev. Učenci pridno urejajo okolje nove šole, da bo sprejem tudi zunaj čim lepši. Pričakujejo 225 učencev desetih šol; spremljalo jih bo okoli 60 učiteljev. 8. junija jih bodo odpeljali na izlet v Postojno, 9. junija pa jim bo v viteški dvorani brežiškega gradu zapel oktet „Gallus“.
Priznanja OF v brežiški občini
Za tridesetletnico Osvobodilne fronte Slovenije je občinska konferenca SZDL v Brežicah podelila osem priznanj dolgoletnim družbe-no-političnim delavcem. Krajevne konference so poslale 15 predlogov. Komisija jih je izbrala osem in že s tem napravila izjemo, ker je v naslednjih letih predvidenih le po pet priznanj. Letos so jih prejeli: Franc Zevnik - kmet s Čateža, Ivan Cerjak — kmet iz Dečnih sel, Franc Verstovšek — kmet z Bojsnega, Feliks Dmikovič - kmet z Orešja na Bizeljskem, Lojze Žokalj — upokojenec z Obrežja pri Jesenicah, Miro Šemrov — šef krajevnega urada Bizeljsko, Anica Mihelin-Kežman, ravnateljica osnovne šole v Globokem, in Jožef Sumrak - upokojenec iz Pišec.
Nič zato, če kdo odstopi!
Delavcu vrniti, kar je naložil v podjetje — V obratih se poslej nadejajo večjih pravic
„Z odgovornostjo na plan!“ so zahtevali komunisti v brežiški občini, ko so premlevali predloge o ustavnih spremembah. Menili so, da moramo priti na dan z imeni že zdaj, ko ugotavljamo vzroke za neuresni-čenje in prepočasno reševanje stabilizacijskih ukrepov. Niti člani zvezne vlade niti odgovorni ljudje v občini naj ne ostanejo brezimni, pa naj kdo tudi odstopi, če m bil kos izpeljati sprejetega programa.
SOVAŠČANE SPODBUJA K HUMANIM DEJANJEM
Še nihče ga ni prekosil
Andrej Bukovinsky je sam pridobil 112 podpornih članov Rdečega križa na Veliki Dolini
Upokojenec Andrej Bukovinsky z Ribnice na Dolenjskem ves živi za organizacijo Rdečega križa. Njen predsednik za Veliko Dolino je in zaradi njegove prizadevnosti se je ta organizacija uvrstila med najboljše v občini.
Minuli teden je bila v Brežicah krvodajalska akcija. Andrej Buko-vinsky je šel od hiše do hiše in pridobival ljudi za krvodajalstvo. Velikokrat jih mora prepričevati in jim dokazovati plemeniti namen teh. akcij. Vsako leto zdrami koga na novo. Všeč mu je zamisel o srečanjih večkratnih krvodajalcev na izletih. Letos se bodo prvič odpravili na pot tisti, ki so se do sedaj največkrat odzvali in darovali kri. Obiskali bodo Primorsko ali Gorenjsko in se spoznali med seboj. Na izlet bodo šli 4. junija. Ljudje s podeželja se tega predvsem veselijo, saj imajo redkokdaj priložnost za take stvari, pa tudi denarja ni vedno pri hiši za izlete.
Andrej Bukovinsky zna pridobiti ljudi za humane namene. Lani je zbral v svojem okolišu sam 112 podpornih članov Rdečega križa. Doslej ga v občini še ni nihče prekosil. Tudi na revne in bolehne občane v domačem okolju v Dolini niso pozabili. Veliko pomaga v odboru taj-
nica Olga Strižičeva. Člani organizacije večkrat obiščejo pomoči potrebne ljudi in jih razveselijo s skromnimi darili. Obvezno se oglasijo pri njih tudi za vsako novo leto z dobrimi željami, z obleko, z živili in raznimi priboljški. Za darila revnim so uporabili tudi ves denar, ki so ga zbrali pri podpornih članih. Občinski odbor RK jim ga je prepustil, da bodo laže skrbeh za vse, ki so potrebni pomoči.
J. T.
Cene v Brežicah
Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene: čebula 3,20 (cena v din za kg); česen 8,00; fižol 4,50; 500 in 6,00; grah -stročji 3,00; krompir - novi 4,00; koleraba 5,00; korenje 6,00 in 9,00; kumare 8,00; por 3,00, peteršilj 8,00; paradižnik 11,20; paprika 24,00; špinača 4,00; zelje 6,00; zelje
-	kislo 3,50; zelena 5,00; češnje 6,00; hruške 10,00; jabolka 5,00; jagode 24,00; limone 6,40; orehi 6,00; orehi - jedrca 32,00; pomaranče 6,00; slive - suhe 5,00; banane 7,20; jajca 0,55
NOVO V BREŽICAH
ZA SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH pevskih zborov je predsedstvo občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij določilo 13. junij. Prireditev bo v Globokem. Ta kraj so izbrali zato, ker bo tudi ob slabem vremenu dovolj strehe za vse in bo nastop lahko potekal brez zastoja. Nedeljo zatem se bodo v Cerkljah verjetno zbrali odrasli pevski zbori.
SE NEKAJ TEDNOV in začelo se bo letovanje otrok v Savudriji. Letos računajo, da bo preživelo počitnice ob morju nekaj nad 200 otrok iz brežiške občine. Napovedanih je šest izmen. V vsaki bo po 34 šolarjev. Za deset dni počitnic bodo morali starši odšteti za enega otroka 280 din. Občinska zveza prijateljev mladine se je obrnila na delovne organizacije s prošnjo za prispevek. S tem denarjem bo pomagala tistim staršem, ki sami ne morejo plačati celotnega zneska, njihovi otroci pa so potrebni okrevanja ob morju.
NA SREČANJU GODB NA PIHALA ki bo prihodnji mesec v Metliki, bo brežiško občino po vsej verjetnosti zastopala godba na pihala iz Kapel. O tem se bo z godbeniki dogovoril občinski svet ZKPO. Letos bo še več skupnih prireditev, na katerih bodo sodelovale kulturne skupine dolenjskih in obkolpskih občin, med njimi bo nastop folklornih skupin v Novem mestu. Tedaj se lahko nadejamo, da se bodo predstavili Artičani.
V NEDELJO SO SE ZAČELE PRIREDITVE v počastitev dneva mladosti. Brežiška mladina se je odpravila na pohod h Kunejcvemu hramu v Gorjanah pri Podsredi, kjer je bila ujeta Brežiška četa. Do torka popoldne se je zvrstilo tudi več športnih srečanj.
V NEDELJO, 30. maja, bodo člani hortikulturnega društva obiskali arboretum v Volčjem potoku, 18.,
19.	in 20. junija pa priredi društvo izlet v Muenchen, kjer si bodo ogledali sloviti botanični vrt.
ireZiSke vesti
Precej predlogov članov ZK lahko strnemo v zahtevo po novi opredelitvi položaja obratov. To je stvar, ki jo občutijo zlasti v Posavju, kjer je razmeroma malo samostojnih podjetij oz. malo obratov z zadostnimi pravicami. Po teh predlogih naj tudi samoupravljalec v obratu razpolaga z delom svojega dohodka in dobi večje možnosti za vpliv na razvoj obrata oz. podjetja. Marsikje so ti delavci prikrajšani za stanovanja in druge ugodnosti, ki jih uživajo člani matičnega podjetja kot nekaj samo po sebi umevnega.
Skoraj povsod so se komunisti v razpravah ustavili ob minulem delu. MenUi so, da mora delavec biti deležen rezultatov dela v preteklosti že dosti prej, preden bo odšel v pokoj. O tem bi bilo treba razmisliti, nikakor pa ne bi kazalo tega denarja nakazovati v pokojninske sklade. Iz izkušenj v preteklosti ljudje vanje nimajo zaupanja in razen tega menijo, da bi bil drugačen način vračanja bolj pravičen.
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se poškodovali in so iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Žagman iz Lučelnice, katerega je nekdo zabodel z nožem; Drago Muža iz Bistrice ob Sotli ie padel in si poškodoval desni kolk; Martin Tomše iz Gornje Pirošice se je s sekiro usekal v desno roko; Franc Matjašič iz Brežine je padel z mopedom in si poškodoval desno nogo; Justina Potokar iz Račje vasi je padla v kuhinji in si zlomila levi kolk; Drago Čudič je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Jelo Delivuk iz Prisjeka je brcnil vol in ji poškodoval desno roko in desno nogo; Pavao Rupar je padel iz vlaka in si poškodoval glavo in ramo; Ivan Bosina iz Bojsnega si je pri padcu poškodoval desno nogo; Karel Gmajnič jc pri pretepu dobil poškodbe po glavi in desni roki; Anica Žarn jc padla pri igri in si poškodovala levo nogo.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Božena Skvarč iz Mihalovec deklico; Marija Divjak iz Čanj - Verico, Soka Bradač iz Podgorja - Darka; Vera Kršlin iz Grdanjccv - deklico; Draga Vitko iz Samobora - dečka; Marija Laharnar z Ledine — Mojco; Nevenka Zorko iz Marije Gorice — deklico; Katica Zorič iz Giznika - Gorana; Hilda Separovič iz Zasapa - deklico; Ana Glogovšek iz Cerkelj — Sandija; Antonija Dcnžič iz Gornjega Lenarta - Vesno; Dragica Gunčič iz Velikega Lipovca - Nenada; Anica Stefanovič iz Vrhovčaka - Verico; Pavica Kcresinan iz Otruševca - Vidic o; Slavica Soba-Zorčič - iz Ljubljane - Asjo. - Čestitamo!
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Jože Vodopivec iz Dolenje vasi, star 75 let; Ivan Lipej, mehanik iz Nove vasi, star 34 let; Draga Pavlič iz Kralievca na Sotli, stara 71 let; Marija Privcršek, kmetica iz Trnja, stara 76 let; Miio Rubi-nič, kmet iz Bukovja, star 69 let.
# VSAKO SOBOTO PLES!
Na terasi BLAGOVNICE NAMA v KOČEVJU igrajo »Roški fantje« vsako soboto od 18. do 23. ure.
DOBER
ZASLUŽEK
nudimo upokojencu z uglajenim nastopom za obisk zasebnih obrtnikov na območju Dolenjske. Ponudbe na naslov: Sklad obrtnikov, Vošnjakova 6, 61001 Ljubljana.
Industrija motornih vozil Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
OSKRBNIKA
v Počitniškem domu
na Gorjancih pri Miklavžu
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje za delo v gostinstvu.
Nastop dela takoj. Ponudbe sprejema kadrovska služba IMV.
AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI«, NOVO MESTO — STRAŽA
objavlja naslednji RAZPIS
ZA VPIS V TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C IN E KATEGORIJE
Šolski center za kovinarsko stroko v Novem mestu bo za potrebe podjetja »Gorjanci« — Novo mesto organiziral poseben tečaj za usposobitev v poklicu voznik motornih vozil C in E kategorije.
V	navedeni tečaj bo sprejetih 20 do 25 kandidatov pod pogoji:
1. da imajo dokončano osnovnošolsko izobrazbo ali poklicno (obrtno) šolo,
2. da niso starejši od 30 let,
3. da so odslužili kadrovski rok,
4. da niso v delovnem razmerju,
5. da so telesno in duševno zdravi za opravljanje poklica voznik motornih vozil in
6. da bodo s podjetjem sklenili ustrezno pogodbo. Izbiro kandidatov bo opravil Šolski center, organizator tečaja, s testno metodo.
Izbranim kandidatom bo podjetje nudilo:
— brezplačno stanovanje in hrano v času trajanja tečaja,
— mesečno nagrado 300 din in ustrezno zdravstveno zavarovanje,
— kritje stroškov strokovnega pouka s tem, da bo kandidat v enem letu povrnil le 40 % teh stroškov,
— po uspešno končanem tečaju takojšnjo zaposlitev na delovnem mestu voznika torornega avtomobila na špediciji.
Prednost imajo kandidati s področja Dolenjske. Tečaj bo trajal 3 do 4 mesece in bo'organiziran po internatskem sistemu.
Prijave za vpis v tečaj z dokazili o šolski izobrazbi je treba dostaviti najpozneje do 10. junija 1971 na naslov: Šolski center za kovinarsko stroko, Ul. talcev 3, 68000 Novo mesto.
Vse ostale informacije o tečaju pa interesenti lahko dobe pri omenjenem centru ali v upravi podjetja
»Gorjanci« v Vavti vasi.
VABOO
'C£ T\P
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE PETROL. LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA BREŽICE
sprejme
VEČ PRODAJALCEV za bencinske servise: Novo mesto, Otočec, Trebnje in Vavta vas Pogoji :
končana osemletka, odslužen vojaškiNrok. Prednost imajo trgovski delavci.
Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev. Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba vložiti v 10 dneh po dnevu objave tega razglasa pri navedeni poslovni enoti.
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta HLvJMovem mestu.
V	novi ekspozituri opravljamo naslednje bančne posle:
# ZBIRAMO HRANILNE VLOGE
# VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV
0 VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJAMO DEVIZNO-VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
# OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
NMOMESTO
OSNOVNA ŠOLA GRM Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta za:
— IIlSNIKA — KURJAČA
Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater ali električar
— 5 SNAŽILK
Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole
2 KUHARICI
Pogoj: 1 kvalificirana, 1 lahko polkvalificirana
— TAJNICO
Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri
— RAČUNOVODJO
1	Pogoj: nižja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in
5	let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
Rok prijave 15 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Grm — ObS Novo mesto, p. p. 109.
OSNOVNA ŠOLA BRŠLIN Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta za:
— HIŠNIKA — KURJAČA
Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater, električar
— 3 SNAŽILKE
Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole
— 2 KUHARICI
Pogoj: 1 kvalificirana kuharica, 1 lahko polkvalificirana
— TAJNICO
Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri
— RAČUNOVODJO
Pogoj: nižja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Rok prijave 15 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Bršlin — ObS Novo mesto, p. p. 109
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3, telefon 21-319
RAZPIS
za vpis v I. letnik Gradbene tehniške šole Ljubljana, dislocirani oddelek v Novem mestu
Absolvente osemletke vabimo, da se vpišejo v I. letnik Gradbene tehniške šole v Novem mestu.
Pogoji za vpis:
— dovršena osemletka,
— starost do 18 let.
Prijave sprejemamo do 25. junija 1971. Prijavi priložite spričevalo o dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško potrdilo, da ste sposobni za delo v gradbeni stroki.
Sprejeli bomo 30 učencev. Prednost pri sprejemu bodo imeli učenci z boljšim spričevalom osemletke.
Prijave sprejema tajništvo Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela. Novo mesto, Ulica talcev št. 3. vsak dan od 7 do 14 ure.
MONTAŽNO PODJETJE »INSTALACIJA« LJUBLJANA. KAMNIŠKA ULICA 48 a
objavlja
RAZPIS
za sprejem vajencev v prvi letnik za stroke:
— ODDELEK ZA CENTRALNO KURJAVO
20	vajencev
— ODDELEK ZA VODOVODNO INSTALACIJO 15 vajencev
— ODDELEK ZA KLIMATSKE NAPRAVE 10 vajencev
— ZA SKLADIŠČE (TRGOVSKE STROKE)
1	vajenec
— ODDELEK ZA IZOLACIJE
5	vajencev
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno dokončana osemletka,
2	starost do 16 let,
3.	kandidat mora biti telesno in duševno zdrav.
Prošnji za sprejem je treba priložiti:
a) originalno zadnje šolsko spričevalo,
b) izpisek iz rojstne matične knjige,
c) zdravniško spričevalo.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti bo podjetje sprejemalo do vključno 2?. junija 1971.
Podjetje ima na razpolago nekaj prostih mest v vajenskem domu v Ljubljani.
Na Senovem je preusmeijanje rudaijev že utečeno. Za polovico ljudi zagotavlja kruh obrat mariborske Metalne, za okoli 200 delavcev pa si obetajo zaposlitev v tovarni keramičnih ploščic, za katero iščejo soinvestitoije. Na sliki: direktor tovarne keramičnih ploščic v izgradnji inž. Edgar Peternel in vodja kovinarskih delavnic rudnika tov. Kolar. (Foto: J. Teppey)
PROMET Z ZEMLJIŠČI JE MOČNO PORASTEL
Zaostanki, ki jih bo težko dohiteti
Tudi zaradi neplačanih davkov se urejanje zemljiških zadev zavlačuje — Graditelji stanovanjskih hiš najbolj pritiskajo na rešitev
V zadnjih nekaj letih se je v zemljiški knjigi občinskega sodišča v Krškem močno povečal delovni obseg. Zaradi tega so se nakopičili tudi zaostanki, da jih ni mogoče odpraviti v kratkem času. Odborniki so te stvari že nekajkrat načeli v želji, da bi se reševanje tovrstnih zadev pospešilo.
biti vknjižbo hipoteke. Posojilo, ki so ga dobili<so želeli izkoristiti čimprej, da jih cene ne bi prehitele.
Nasploh je prodaja zemljišč lani močno porasla. Zabeležili so 1222 primerov nakupa oz. prodaje zemljišč. Ob koncu leta je ostalo v zemljiški knjigi nerešenih 513 zemljiškoknjižnih predlogov in 2598 naznanilnih
Od januaija dalje je ta služba okrepljena. Delajo štirje uslužbenci, vendar tudi ti zlepa ne bodo mogli sproti ustreči vsem željam strank. Obseg dela se je povečal tudi zaradi številnih predlogov za vknjižbo hipoteke. Občani se poslužujejo vseh mogočih poti, da bi imeli te stvari čimprej urejene. Nekateri iščejo vplivne znance, drugi vztrajno vrtijo telefon, tretji spet pritiskajo na kljuko urada z željo biti čimprej na vrsti. Zlasti povišanje cen gradbenemu materialu je vplivalo na to, da so ljudje za vsako ceno želeli do-
Vse bolj odvisni od drugih središč
V Posavju imajo 68 obratov, katerih matična podjetja imajo sedeže v drugih občinah. V teh delovnih enotah je zaposlenih 2.554 delavcev ali
22,9	odst. od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu tega območja.
V	minulem letu so delavci enot združenega dela ustvarili okoli 151,4 milijona din družbenega bru-toprodukta, to je 16,7 odst. vse ustvarjene vrednosti v pokrajini. Zaradi nedoslednega uresničevanja XV. ustavnega amandmaja in zakona o dohodku postaja regija vse bolj odvisna od središč, v katera se pretaka presežna vrednost iz številnih obratov. Na te stvari je na kongresu samoupravljavcev opozoril v svoji razpravi krški delegat Edo Komočar.
Praznik se bliža
Odbor za proslavo občinskega praznika v Krškem se je 21. maja sestal v brestaniškem gradu. Govorili so o poteku priprav na srečanje političnih zapornikov, internirancev in drugih izgnancev,, ki bo 4. julija v Brestanici. Na tej proslavi bodo izročili domovinsko listino slovenskemu bataljonu Krajiške brigade. Na proslavo bodo povabili predstavnike tistih občin, kamor so bili pregnani zavedni Slovenci s tega območja.
Odpraviti malodušje
V ponedeljek so se sestali člani komiteja občinske konference Zveze komunistov. Člani ZK so pripravljeni na nove naloge, ki sojih že nakazale ustavne spremembe in ki so jih zadnje dni slišali iz ust predsednika Tita ter drugih vodilnih delavcev. Komunisti poudarjajo osebno odgovornost in nove akcije naj bi to v kratkem potrdilo. Prav posebej sc bodo vključili v uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, v pripravljanje realnih programov nadaljnjega razvoja občine in celotnega Posavja.
KOMU DENAR IZ KMETIJSKEGA SKLADA
Sklad za pospeševanje kmetijstva razpolaga letos s 180 tisoč dinaiji. Za preživnine je upravni odbor letos namenil 45 tisoč din, za premije na mleko 12.000 din, za kmetijsko inšpekcijo 5000 din, za veterinarsko inšpekcijo 3000 din, za posojila pri nakupu kmetijskih strojev 45 tisoč din, za premije rejcem telic in plemenskih krav pa bodo razdelili 10 tisočakov. Najbopim pridelovalcem žitaric so namenili za 17 tisoč dinarjev nagrad.
listov, starih nekaj let. Te bodo morali reševati postopoma. Eno leto ne bo dovolj, ob sedanji zasedbi bodo potrebna dve, tri leta. Ker pa je v načrtu revizija nekaterih katastrskih občin, opozaija sodišče na to, da bo treba vzporedno zagotoviti denar za zemljiškoknjižno rešitev naznanilnih listov.
Marsikdaj pripomorejo k neskladnosti med podatki v zemljiški knjigi in stanjem v naravi neplačani davki, kajti za prenos lastninske pravice morajo biti davčne obveznosti poravnane.
CESTE NE PRIZANAŠAJO PRI HITRI VOŽNJI
Vroče kot na Divjem zahodu
Vinjenim voznikom so lani odvzeli 88 vozniških dovoljenj — Nočni razgrajači na »ranču«
Prometne nesreče so tudi v krški občini na dnevnem redu. Ceste so že desetletja enake, število motornih vozil pa seje ta čas močno povečalo. Vsaka večja hitrost se maščuje. Posledice hitre vožnje so telesne poškodbe, najpogosteje pa materialna škoda zaradi uničenih vozil.
Vozniki niso dovolj disciplinirani in še vedno vozijo vinjeni. Proti takim je sodnik za prekrške minulo leto zelo odločno nastopal in tudi hitro ukrepal. Tako je bilo lani v krški občini odvzetih zaradi vinjenosti kar 88 vozniških dovoljenj.
Na cestah so nevarni tudi naši zdomci. Ko prihajajo na dopust, povzročajo zaradi neprevidne in prehitre vožnje veliko prometnih nesreč in sodnik za prekrške bi moral tedaj sedeti noč in dan v pisarni, da bi sproti razsojal o prekrških.
Razveseljivo je, da je kršitev javnega reda in miru med občani zadnje čase manj. Celo Senovo se je umirilo. V prejšnjih letih so se ravno tam odigravali številni pretepi, zdaj pa kaže, da so si razgrajači izbrali drug kraj, gostišče „Luka“ na Gmajni ob avtomobilski cesti Ljubljana— Zagreb. Pretepi v tem gostišču so skoraj vsako noč na dnevnem redu. Gostišče je odprto neprekinjeno, in po polnoči, ko morajo vsi gostje zapustiti druge gostilne, se najbolj vroči od7 pravijo na Gmajno. Gostišče poznajo daleč naokoli po imenu „ranč“, ki se ga je prijelo zaradi številnih pretepov. Odvijajo se kakor na ,divjem za-hodu“ in zaradi tega so skupščini že predlagali, naj vendar
BESEDO KOOPERANTOM
Polovico kooperantov je s sprejetjem novega statuta Agrokombinata iz Krškega zastopanih v organih upravljanja te gospodarske organizacije. Sodelovanje daje kmetom možnost, da začnejo uvajati specializirano proizvodnjo, in boljše možnosti za strokovno pomoč, ki io bodo letos organizirali po panogah.
kaj ukrene, da bo konec nočnih pustolovščin in razbijanja, s katerim povzročijo gostje ogromno škodo.
J.T.
Del zaslužka za vožnjo in spanje
Tako se godi Kozja nki
Cvetka Zupanova s Kozjega je konfekcionarka v obratu „Lisce“ na Senovem. K podjetju je prišla 1966. leta. Najprej se je vozila v Sevnico, potem se je dve leti in pol izpopolnjevala v Nemčiji. Tudi zdaj se vozi na delo z avtobusom. Zveze ima slabe, čeravno ima do doma le 18 km. Kadar dela v popoldanski izmeni, mora prenočevati na Senovem. Trenutno ji to ni potrebno, ker ima majhnega otroka in zaenkrat še štiri-umo delo.
Na mesec zasluži poprečno 900 dinarjev. Od tega mora takoj odšteti 130 din za vožnjo na delo in domov. Za prenočevanje je na mesec plačevala po 80 din. Štirimesečnega sinka ima doma pri mami. Ko bo šla od doma še sestra, Cvetka ne ve, če bo lahko še hodila na delo. Mama ne bo kos otroku in vsemu drugemu delu. Pri hiši je tri hektare zemlje in tudi to je treba obdelati. V Kozjem pa niti za moške niti za ženske ni dela. Cvetkin mož se vozi v Celje, 36 km daleč. Za vožnjo mora plačevati po 220 din mesečno. Zasluži malo bolje kot Cvetka, toda še vseeno bi z eno plačo družina težko živela.
Cvetki gre delo dobro od rok. Pravi, da norme niso pretirane in da jih lahko dosega, nerodno je le to, ker se artikli menjavajo in komaj se enemu privadi, že ga zamenjajo z novim. Da niso preveč prikrajšane, dobijo delavke od januarja letos dalje za menjavo artiklov 10 odst. dodatka.
Zupanova ne sodeluje niti v delavskem svetu niti v sindikatu. Po delu vedno hiti na avtobus in ne utegne obiskovati sestankov. Pa tudi skrbi z domom ima čez glavo, odkar se je družina povečala.
J. TEPPEY RIBEZ ŠE PRIVLAČEN
Letos se v krški občini nadejajo dobrega ribezovega pridelka. Računajo na 90 tisoč kilogramov in celo več. Kmetje, ki so začeli saditi ribez, so zadovoljni, saj jim daje precej dohodka. Pridelek ribeza bo leta 1974 že presegel 150 tisoč kilogramov. BUi so tudi primeri, kjer so nasade skrčili zaradi neizkušenosti kooperantov in zanemarjanja navodil strokovne službe, vendar so to le majhne površine. Kmetijska organizacija priporoča občanom, naj še vlagajo v ribezove nasade, saj so investicije v primerjavi z dohodkom majhne in se hitro se oplemenitijo.
DELEGATI OBISKUJEJO DELOVNE KOLEKTIVE
V	krških delovnih organizacijah se močno zanimajo za stališča s kongresa samoupravljavcev v Sarajevu. Delegati obiskujejo svoje volivce in jim v pogovorih nizajo svoje vtise s kongresa. Odgovarjajo na številna vprašanja delavcev, ki jih zanima predvsem vsebina razprave Eda Komočarja in njen odmev med udeleženci srečanja samoupravljavcev Jugoslavije. Zadovoljni so, ker so nekatere stvari sprejete tudi v resolucijo.
KRŠKE NOVICE
KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE odnose pri komiteju občinske konference zveze komunistov je pred enim tednom razpravljala o nalogah, ki so jfli komunistom naložili sklepi brionske seje predsedstva Zveze Komunistov Jugoslavije. Komisija bo letošnje delo prilagodila tem pomembnim sklepom in hkrati spremljala njihovo izpolnjevanje.
TRGOVSKO PODJETJE „PRE-SKRBA“ ureja na desnem savskem bregu že drugo samopostrežno trgovino. V ta namen preurejajo dve trgovini, kjer so prej stregli na „kla-sičen“ način
Število podpornih Članov organizacije Rdečega križa je v krški občini zadovoljivo. Z dvanajstimi kolektivnimi in 349 posameznimi podpornimi člani je krška organizacija med najbolj množičnimi v Sloveniji. To je tudi eden izmed dokazov za prizadevno delo vodstva te človekoljubne organizacije.
OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV prijateljev mladine si že nekaj let prizadeva, da bi vsaj šolarjem iz socialno ogroženih dnižin priskrbela brezplačne šolske učne knjige. To zamisel bodo letos končno uresničili, ko bodo že na koncu iztekajočega se šolskega leta po šolah ustanavljali šolske knjižne sklade. Vanje bodo darovali učbenike tisti otroci, ki jih ne potrebujejo več. Da bi
akcija čim bolje uspela, jo bodo organizirali v obliki tekmovanja med pionirskimi odredi.
V	TOREK JE sekretar občinske konference SZDL, tovariš Peter Markovič, razdelil šestim učencem osemletk knjižne nagrade za spise, ki so jih posvetili 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in obletnici vstaje slovenskega naroda. V nagradnem tekmovanju je sodelovalo 16 učencev višjih razredov osemletk iz vse krške otoč inc
25-METRSKI BAZEN NA SENOVEM bodo menda odprli že ta teden. Kljub idealnim vremenskim razmeram so z otvoritvijo letošnje kopalne sezone odlašali, tako da so občani in zlasti šolarji že upravičeno negodovali. Posebno prizadeti so šolarji, ki bi radi še pred koncem šolskega leta organizirali v bazenu plavalno šolo.
TUDI LETOS SO PIONIRJE iz krške osemletke sprejeli v mladinsko organizacijo nadvse svečano. Sprejem je bil na „Bazi 20“ na Kočevskem Rogu, kamor so pionirji krenili v torek.
DANES POPOLDNE bodo mladi člani Rdečega križa v Krškem pobirali obutev in obleko, ki jo bodo kasneje prejeli tisti, ki so take pomoči potrebni. Organizacija Rdečega križa prosi vse meščane za razumevanje in podporo v tej človekoljubni akciji
PEEIasuB
TEŽA PREDSODKOV
Naša »Golgota«
Pred začetkofti akcije za prevzgojo Ciganov
Odveč so vsa vprašanja: odkod, zakaj, preprosta resnica je: so in živeti morajo. 132 ljudi ciganskega rodu je naštel popis prebivalstva na območju trebanjske občine. Ne preganjati, ne „cepiti“, ne strpati v rezervate, ničesar takega ne dovoljujejo naše postave, če bi, bi bile enake rasističnim zakonom, ki uzakonjajo neenakost ljudi.
Pot je ena sama, toda nadvse strma: Cigane naučiti delati privaditi na stalno bivališče, šolati njihove otroke. Ničkolikokrat je bila že povedana ta trditev, pa vendar je prevzgoja še čisto na začetku.
Protest delegacije z Račjega sela, kjer je utaborjenih večje število Ciganov, ali kot se v njihovem jeziku sami imenujejo -Romov, je spodbudil prizadevanja, da bi vendarle kaj naredili. Prejšnji teden so predstavniki občine imeli pri Velikem Gabru in Hudejah razgovore z njimi in prišli do nekaterih sklepov.
Najvažnejši je prav gotovo: občina bo v sodelovanju s podjetji poiskala zaposlitev za delo sposobnim nosilcem družin in jim pomagala do stalnega bivališča v bližini zaposlitve. Takih Ciganov, ki bi se zaposlili, je 25. Z zaposlitvijo in prostovoljno razselitvijo bi dosegli, da bi se Cigani lažje privajali spremembam in se počasi stapljali z okoljem ter sprejemali boljši način življenja. Na občini nameravajo doseči, da bi se ena socialna delavka pretežno ukvarjala s Cigani in sproti skušala razreševati vse nesporazume in težave, ki jih ne bo malo.
Velik delež v prizadevanjih za preobrazbo Ciganov pa čaka pravzaprav občane srune. Spomnimo se samo, kako so se občinski odborniki svoj čas postavili po robu predlogu, da bi v nekaterih naseljih zagotovili prostor za stalno naselitev Ciganov. Najbrž ni ničesar težjega, kot spremeniti nazore in predsodke, to spoznavamo na vsakem koraku. In vendar: začeti je treba prav tu, vse drugo je jalovo razpravljanje, ki ne rodi sadov. „Cigansko vprašanje44 že dolgo terja akcijo, ne besedičenja.
M. L.
Cepe v Trebnjem
Pretekli teden so veljale v Merca-toijevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene: čebula 3,10 (cena v din za kg); česen 8,00; fižol 8,40; krompir 0,75, korenje 10,00; kumare 12,10; por 3,40; peteršilj 6,00; paradižnik 15,00; solata — mehka 4,90; zelje 3,80; zebe, pak. z vinom — 1/2 kg 2,10; čearje 6,80; fige - suhe 7,40; jabolka 4,50; jagode 25,00; limone 6,00; orehi -jedrca 27,50; pomaranče 5,50; slive - suhe 4,60; banane 6,20; jajca 0,60; krompir - novi 4,50; sirček, pak. po 1/4 kg 2,35; smetana 3,70 (1/4 1);
CIGANI, KDAJ DRUGAČE? (Foto: M. Legan)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 20. MAJA
Trebelno v skladu z vrstnim redom
Občinska skupščina je sprejela sklep o investicijskem programu za grad-njo šole na Trebelnem in zavrnila zahtevo delegacije Vel. Gabra
Kaže, da prihaja v navado pošiljanje delegacij, ki protestirajo proti tej ali ono odličitvi. Krajevne organizacije Velikega Gabra so tako prejšnji teden v sredo poslale delegacijo k predsedniku občinske skupščine Cirilu Pevcu, kije zahtevala, daje še pred gradnjo šole na Trebelnem na vrsti najpre dograditev šole v Velikem Gabru, češ da je bil tak prednostni red določen takrat, ko so sprejemali krajevni samoprispevek za šolstvo.
Naslednji dan je v Trebnjem zasedala občinska skupščina, kjer je odbornik inž. Alojz Metelko obrazložil zahtevo Velikega Gabra, po kateri naj bi skupščina umaknila sklep o sprejetju investicijskega programa za gradnjo podružnične šole na Trebelnem ali vsaj trdno zagotovila, da bo takoj za Trebelnim na vrsti šola v Velikem Gabru, ki naj bi dobila tudi šolsko telovadnico.
Zahteva Velikega Gabra, da naj bi umaknili sklep o gradnji šole na Trebelnem, med odborniki ni dobila podpore. Le-ti so poudarjali, da se o
šolstvu na Trebelnem razpravlja že leta in leta in da so zadovoljni, daje prišel trenutek, ko bodo šolo na Trebelnem vendarle začeli graditi.
Odločitev občinske skupščine pa je najbolj utemeljil predsednik Ciril Pevec. Dejal je, da je bil ob sprejemanju krajevnega samoprispevka določen le okvirni program gradnje in popravil šole, prednostni red pa je bil določen v dveletnem programu, ki ga je lani sprejela občinska skupščina in ki ga zdaj uresničujejo. Dodal je tudi, da je bilo 1,32 milijona dinarjev posojila, ki ga je odobrila
S SEJE KONFERENCE ZK 24. MAJA
Nismo vsi enako krivi
Občinska konferenca ZK o položaju v občini in nasploh — Branko Sladič, novi član RK ZKS
Na ponedeljkovi seji občinske konference ZK v Trebnjem so v večurni razpravi ocenili, da trenutni politični položaj v trebanjski občini ni ravno slab, da so ljudje pripravljeni sodelovati v nalogah, ki izhajajo iz sklepov predsedstva ZKJ in CK ZKS, teijajo pa konkretne in učinkovite ukrepe, ki naj bi jih izvajali povsod dosledno in z veliko mero osebne odgovornosti. To teijajo zlasti od tistih, ki so največ pripomogli do sedanjih gospodarskih težav.
V razpravi, kije sledila uvodnim besedam Romana Ogrina in
TREBANJSKE IVERI
NAGRADA V PONIKVE. V nabito polni dvorani prosvetnega doma v Trebnjem je bila v soboto sklepna prireditev radijskega mladinskega tekmovanja „Spoznavajmo svet in domovino", v katerem je po več mesecih negotovosti zmagala ekipa mladinskega aktiva ,Jožko Prijatelj - Svobodan“ iz Ponikev pri Trebnjem. Zmagovalni aktiv je dobil 18.000 novih dinarjev nagrade, ki jo bodo verjetno uporabili za ureditev športnega igrišča. Na prireditvi sta nastopila tudi pevca Marjana Deržaj in Nino Robič.
Čestitat tovarišu titu. v
slovenski mladinski delegaciji, ki je v ponedeljek popoldne z letalom odletela v Beograd čestitat maršalu Titu za 79. rojstni dan, je bil tudi Lojze Ratajc, predsednik mladinske organizacije v trebanjski občini in Član predsedstva republiške konference ZMS.
LETOS ZEMLJIŠČE IN NACRTE. V letošnjem letu naj trebanjsko gasilsko društvo izkoristi 56.600 dinarjev za nakup zemljišča in plačilo načrtov za graditev novega gasilskega doma v Trebnjem, ki bo pomenil veliko pridobitev za vse gasilstvo v trebanjski občini. Tako je na četrtkovi seji sklenila občinska skupščina, koje obravnavala finančni načrt občinskega gasilskega dohodka, predvidene ima še druge izdatke za več gasilskih društev. Večino denarja za graditev gasilskega
doma v Trebnjem bo treba zbrati po drugih „-poteh44.
JAKIJEVA RAZSTAVA. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov bo priredil v juliju samostojno razstavo Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij, samorastnika v vsem pomenu te besede. Odprli jo bodo, kot je predvideno, v soboto, 3. julija. O dogodku bomo več poročali na kulturni strani.
KOŠARKARSKO IGRlSCE. Osnovna šola ima že zbranega nekaj denarja za ureditev košarkarskega igrišča na prostem. Ta šport je med mladino zelo priljubljen, razen tega pa je sestavni del pouka telesne vzgoje v šoli. Igrišče bo, če sc bo le posrečilo dobiti še kaj dcnaija, asfaltirano.
POROČENI IN NEPĆROCENI. V nedeljo trebanjski odbojkarji, ki nastopajo pod imenom KEMO-OPREMA (novo ime tovarne bo TRIMO — trebanjska industrija montažne opreme), ne bodo imeli
Ervenstvene tekme. Namesto tega odo priredili srečanje med poročenimi m neporočenimi igralci. Lanska tekma med mladimi in starimi je bila zanimiva bolj kot kako prvenstveno tekmovanje, pričakujemo lahko, da bo tako tudi letos.
IZLET V VOLČJI POTOK -Hortikulturno društvo Trebnje bo priredilo 6. junija izlet v Volčji potok. Prijave sprejema cvetličarna Agraria v Trebnjem do 1. junija.
TREBANJSKE NOVICE
republiška izobraževalna skupnost, dodeljeno namensko. Ob tej priložnosti je vnovič zagotovil, da bo zdaj na vrsti Veliki Gaber in da se bo na natečaju, ki ga bo republiška izobraževalna skupnost razpisala za leto 1972, občina potegovala za posojilo. Kako bo s telovadnico, pa je odvisno od denarnih možnosti.
Skupščina je zatem sprejela sklep o sprejetju investicijskega programa za šolo na Trebelnem ter sklep o najetju posojila. Solo bo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje v kratkem začelo graditi, veljala bo, po predračunu 2,03 milijona dinarjev, predvidoma pa bo dograjena še letos. Imela bo tri učilnice, ki bodo zadostovale za pouk 132 učencev, ki trenutno obiskujejo trebcljansko šolo.
Jožeta Godnjavca, je treba poudariti zlasti misel, da trebanjska občina ni dosti pripomogla do sedanjih gospodarskih težav. Nobeno podjetje nima izgube, v občini ni nepokritih investicij, delovne organizacije iz občine dolgujejo mnogo manj, kot dolgujejo druge njim. Menili so, da bi v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih morali narediti več tisti, ki so imele od inflacije in drugih škodljivih pojavov največ koristi.
Na zasedanju konference so opozorili še na položaj kmetijstva in razvoj zaostalih območij. Ugotovili so, da so doslej sklepi glede pomoči kmetijstvu in manj razvitim območjem ostali le na papirju, ker republiška skupščina ni zagotovila možnosti, da bi dobre sklepe ZKS tudi izvajali.
Na koncu je občinska konferenca sprejela svoj akcijski načrt za izpolnjevanje stališč predsedstva ZKJ in CK ZKS. V načrtu je po točkah navedeno, kaj je treba narediti in kako ravnati v prihodnje, da bodo odpravljene grajane pomanjkljivosti in napake. Udeleženci so obravnavali še nekatere organizacijske zadeve, za novega člana nestalnega dela republiške konference ZKS pa je občinska konferenca v ponedeljek izvolila Branka Sladiča, visoko kvalificiranega delavca iz Tovarne šivalnih strojev na Mirni.
Več o konferenci in nalogah članov ZK bomo še poročali.
M. L.
Rekordna krvodajalska akcija
Izreden uspeh je dosegla krvodajalska akcija v občini. Prijavilo se je 640, kri pa je darovalo 538 ljudi, kar je doslej rekordni odziv. V Trebnjem je dalo kri 233 občanov (prijavljenih 295), na Mimi 192 (217), v Mokronogu pa 113 (128). Če prištejemo še krvodajalsko akcijo v KPD Dob, ie bilo letos na območju občine že 736 darovalcev, to pa je že skoraj toliko, kot znaša letošnji plan, čeravno je predvidena še ena akcija. Med posameznimi kraji se je posebno odlikoval Dobrnič, od koder je prišlo nič manj kot 77 krvodajalcev. Pohvaliti pa je treba še druge vasi. Med podjetji so se posebno odlikovali , Dana44 z Mirne, „TŠS“ Mirna, ,plodna oblačila44 Trebnje in „Kemo-oprema“ Trebnje, ki je pripeljala delavce kar s svojim avtobusom. Tokrat je treba pohvaliti vse prizadevne aktiviste Rdečega križa, ki so opravili nadvse koristno delo, predvsem pa dr. Jožeta Možgana.
Iz Mokronoga
RAZDELJEN DOHODEK MAŠKARADE - Mokronoški larfarski klub je na svoji sklepni seji razdelil dohodek, ki ga je ustvaril z uspešno maškarado v februarju. Denarje razdelil takole: 2.000 novih din za iz-
Eolnitev zvočnih naprav, 5.000 din rajevni skupnosti Mokronog, 500 din gasilskemu društvu Mokronog, 200 din pa učencem 8. razreda osnovne šole za izlet. Denar, ki ie bil dodeljen krajevni skupnosti, bodo porabili za cesto od pokopališča do trga v Mokronogu. Svet krajevne skupnosti se klubu larfarjev iskreno zahvaljuje.
ZOBOZDRAVSTVENO PREDAVANJE IN OBDARITEV - Mokro-noška zobozdravnica dr. Jelena Pavi-čević je na nedavnem predavanju za učence osnovne šole razdelila približno sto garnitur za čiščenje zob. Denar zanje je na njeno pobudo prispeval občinski odbor Rdečega križa.
ZAHVALA DAROVALCEM -Krajevna organizacija Rdečega križa v Mokronogu se iskreno zahvaljuje, čeravno malo pozno, novinarki Rii Bačcrjcvi in zdravniku dr. Jožetu Možganu za podaritev denarnih nagrad, ki sta jih dobila na modni reviji v Mokronogu.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA STIPENDIJE IN POSOJILA V RIBNICI
razpisuje v šolskem letu 1971/72
več štipendij in posojil za študij na srednjih, višjih in visokih šolah,
ki izobražujejo pedagoški kader in kader za potrebe družbenih služb
Stipendije in posojila se dajejo kandidatom iz občine Ribnica.
Rok prijave na razpis je 15 dni po dnevu objave. — Informacije dobite v pisarni TIS Ribnica, Seškova 14, ob ponedeljkih in sredah od 13. do 15. ure.
DARILO NOVIM NAROČNIKOM DNEVNIKA
DELO
že izpolnjen stavni listek "KOLO SREČE” s katerim lahko osvojite bogate nagrade:
Delo — potovanje z letalom v Sapporo na Japonskem, Ljubljanska banka — 30 hranilnih knjižic z vlogo 1000 Ndin,
IM V — osebni avtomobil IM V 1300,
Krka — 150 bogatih kozmetičnih kolekcij,
Sommer Jugoteksti! — za 30.000 Ndin tapisoma in tapet, Meblo — za 30.000 Ndin stanovanjske opreme,
Slovin — vikend parcela z vinogradom na Dolenjskem, Cankarjeva založba — knjižni regal s knjigami,
100 knjižnih nagrad.
Salonit Anhovo — za 30.000 Ndin gradbenega materiala. Nama — pralni stroji, magnetofoni, kavni mlinčki, Iskra — televizijski sprejemniki, radioaparati, gramofoni, sesalniki, sokovniki, mikserji.
Ce je zadela Jožica. Nataša in Marija, zakaj ne bi tudi vi.'zadostuje le. da izpolnite spodnjo naročilnico, jo odpošljete na naš naslov in mi vam bomo poslali izpolnjen stavni listek. Na njem boste obkrožili kupon podjetja, katerega nagrado želite in ga poslali na naš naslov: Delo, 61000 Ljubljana. Tomšičeva 1.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam dnevnik Delo za najmanj 6 mesecev Pošljite mi tudi izpolnjen stavni listek -Kolo sreče- z vsemi kuponi' DELO, 61000 Ljubljana, Naročninski oddelek, Titova 57.
Ime in priimek Ulica_____________
hišna št.
številka pošte in kraj
Podpis
(pišite s tiskanimi črkami)
BREŽICE
Ste v zadregi za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
SLOVENIJA AVTO — SERVIS KRŠKO
SPREJME
takoj na delo za nedoločen čas samostojnega
KV AVTOLIČARJA
Ponudbe pošljite na servis Slovenija avto. Krško.
ZA BIRMO IN OBHAJILO
vam nudimo kvalitetne dekliške in fantovske obleke. Prav tako vam nudimo v naši prodajalni svilene, bombažne, diolen in trevira ženske obleke v modnem in klasičnem kroju vseh velikosti, kvalitetne moške letne obleke in hlače — tudi za močnejše postave — od priznanih tovarn MURA, RIO in VARTEKS.
Obiščite prodajalno KONFEKCIJA trgov-skega podjetja SEVNICA v Sevnici 1
OB ANALIZI O SKLEPNIH RAČUNIH ZA LANSKO LETTO
Zakasnjen gospodarski drobnogled
Rezultati so v glavnem ugodni, če izvzamemo donosnost, toda malo pozno je šele po petih mesecih razpravljati o lanskem gospodarjenju
Občinska skupščina Sevnica bo te dni obravnavala lansko gospo-daijenje na podlagi analize o sklepnih računih, ki jo je pripravila služba družbenega knjigovodstva.
proizvod povečal za 19 odst. Lani se je povečal delež družbe v ustvarjenem dohodku, kar je v nasprotju s političnim stališčem, naj bi se po-
tovariš
za vas!
Najprej nekaj osnovnih ugotovitev. Sevniško gospodarstvo je lani imelo nekaj čez 29 starih milijard celotnega dohodka, kar je 21 odstotkov več kot leto dni prej. Rast je ugodna, vendar je treba vedeti, da so se v istem času stroški poslovanja (porabljena sredstva) povečali za 24 odst., torej je bila donosnost poslovanja lani celo slabša kot leta 1969. Predvsem se je zelo podražil reprodukcijski material.
Dohodek podjetij se je lani povečal za 16 odst., za amortizacijo pa so, kar je pohvalno, namenili za 74 odst. več denarja kot leta 1969. To je pripomoglo, da se je družbeni
časi zmanjševal. Skupna vrednost iz-
f>lačanih osebnih dohodkov se je ani povečala za 18. odst., število zaposlenih pa za 5 odst.
Zelo pomembno je, da se je lani nekoliko zmanjšala vrednost ustvarjenih skladov, kar pomeni, da se je poslabšala lastna moč gospodarstva.
Teh nekaj številk v grobem prikazuje lansko poslovanje, ne pove pa seveda ničesar o gospodarjenju v posameznih podjetjih. Razlike so izredno velike, izgub sicer ni bilo, ven-
Američani ljubijo in sovražijo svoje velike družin
feljton KENNEDY3EUE
Nobelove nagrajenke Pearl Buck:
■KENNEDY3EVEI
povezanost # skrivnost moči Kennedyjevega klana
ali preganja Kennedyjeve _____________zla usoda?
Ethel je slutila, kaj se bo zgodilo
PREUSMERJANJE KMETU
Delajo železni hlapci
Stroji pomagajo Jermanovim iz Pijavic, da pospravljajo krmo takrat, ko je njen pravi čas
Kennedyjevi
se niso odrekli skupnemu smotru politični moči
Meteorologi napovedujejo dolgo, vroče poletje. 'Za dopustnike pomeni to obilo priložnosti, da v soncu izrabijo svoj dopustniški čas, za kmeta pa, med drugim, da v poletnem znoju spravi krmo za zimo, ne da bi mu jo namakal in uničeval dež.
Jože Jerman, 35-letni kmet iz Pijavic, ni med tistimi, ki bi čakal, kdaj pridejo pravi svetniki, ki po ljudskem izročilu budijo kosce, da gredo travico rezat, on je veliko krme pospravil že prejšnji teden, ko je naše kraje zajel nenavadno močan vročinski val. Vsak kmetijski strokovnjak bi mu pritrdil, da je naredil dobro delo, travnike je kosil še preden so se razcveteli, torej takrat, ko ima krma največjo vrednost.
Tega ne bi mogel narediti, če ne bi imel sodobnih pomočnikov; teh pa velika večina naših kmetov še nima, zato dela po starem. Že deveto leto kosi njegove travnike motorna kosilnica BCS, že tretje leto ima električnega pastirja, puhalnik, mešalec in konjske grablje, že tretje leto ima napravo za prevetrovanje sena, ki mu dovoljuje, da spravi tudi napol suho krmo, ne da bi jo bilo treba dva ali še več dni valjati na tleh. Letos je kupil še molzni stroj, tako da gospodinji ni treba navsezgodaj opraviti težkega, če ne najtežjega kmečkega dela - molže krav. Pomolsti 9 krav na roke nikakor ni šala.
Jože, ki je svojo kmetijo preusmeril v rejo krav in ki je doslej že
poltretji hektar njiv spremenil v pašnik oziroma travnik, ki ne zamudi kmetijskega predavanja v Sevnici in ki se zaveda, kaj prinaša novi čas, pravi: „Brez strojev en sam človek na tolikšni kmetiji ne pomeni nič, s stroji vse. Z ženo sama dela gotovo ne bi zmogla; pomislite: nakrmiti 16 glav živine, pospraviti krmo na roke, takrat ko grozi nevihta! S stroji narediva delo mnogo hitreje in laže. Želel bi samo, da se cene ne bi iz dneva v dan spreminjale, da bi lahko še bolj preusmeril svojo kmetijo v rejo molznic. Bojim se, da bo kaj narobe s ceno mleka, s katero sem
zdaj kar zadovoljen.
M. L.
+e»
OlP
&C*X
O*
1
*1 Pošljite kupon na vam naj bližnji naslov
Naš kombiniran stroj zgrabljalnik dobite zgrabljalnik sena ali kosilni zgrabljalnik.
Idealni stroj za popolnoma mehanizirano delo na strmini 9 Štirikratno uporaben: za košnjo, trošenje, obračanje
Tudi na strminah brez napora vodite vsa opravila voznikovega sedeža
Zanesljiv, z dvojnim učinkom ploščnih zavor in nizkim težiščem. Ni hrupen, mazanja ne potrebuje in je varčen.
Ti podatki povedo že precej, še več pa boste zvedeli iz naših prospektov, ki vam jih radi pošljemo.*J
Naš zgrabljalnik sena dobite pri Agrotehniki Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Poreč in KtK Kranj.
in grabljenje.
VOGEL &NOOT
agrarni program
• • • za boljšo žetev
dar pa nekatera podjetja težko shajajo in nimajo možnosti, da bi hitreje napredovala. Naloga občinske skupščine je, da prouči položaj in pomaga, kolikor je v njeni moči.
In na koncu še pripomba: nujno bi bilo, da bi bile analize o gospodarjenju prej pripravljene in da bi jih pristojni prej obravnavali. Po petih mesecih, odkar se je končalo lansko gospodarsko leto, obravnavati gospodarjenje je za naše razburljive čase lahko v marsičem že prepozno ali zgolj formalnost. M. LEGAN
POHITETI S SPORAZUMI
Občinski sindikalni svet je minule dni priredil dvoje posvetovanj, na katerih so se predstavniki gospodarstva in družbenih služb seznanili z vsebino predvidenih družbenih sporazumov glede osebnih dohodkov, ki naj bi nadomestili administrativno prepoved. Na posvetovanjih so ugotavljali, da je treba s sprejemanjem pohiteti, saj življenjski stroški naraščajo in v sporazumih predvidena določila ne bodo dolgo več povsem ustrezala.
IZ KRMELJA
BLOK ŽE GRADIJO - Prejšnji teden je gradbeno podjetje ,,Beton“ iz Zagorja začelo graditi stanovanjski blok, ki bo stal na prostoru med sedanjim^ dvema blokoma. Z zgraditvijo novega bloka bo delno omiljena sedanja stanovanjska stiska.
LEPŠE OKOLJE SPOMENIKA -Krmeljska krajevna skupnost je uredila okolje spomenikoma NOB, ki kaže zdaj prav lepo podobo. Zahvala velja tudi METALNI Krmelj za pomoč pri delu.
Se notranjost vinotoča
- Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica je delno obnovilo lokal brivca Zvoneta Majhna, urediti pa bi bilo treba še celotno stavbo. Preurediti bi veljalo tudi notranjost vinotoča Gostinskega podjetja Sevnica in postaviti nove klopi.
6 MESECEV PEVSKEGA ZBORA — Pevski zbor „Svobode" iz Krmelja je že večkrat javno nastopil na proslavah in na pogrebnih slovesnostih. V načrtu ima tudi obisk na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. Zbor, ki ga je obnovil pevovodja Ahačič, je v 6-mesečnem delovanju upravičil svoj obstoj, ima pa težave zaradi pomanjkanja denarja. Škoda bi bilo, da bi se razšel, zato upamo, da se to ne bo zgodilo.
GABRIJELE:	DELO ZAME-
NJALO PREREKANJE - Pridne roke že kopljejo jarke za napeljavo vodovoda v gabrijelskih hribih. Za vodo so se dolga leta prerekali, letos pa so enoglasno sklenili, da je treba preiti na dejanja. Večji del denarja so zbrali vaščani sami, pričakujejo pa tudi pomoč krajevne skupnosti Tržišče in občine.	B. D.
V RESEN PREMISLEK
Nepoboljšljivi
Kot obrabljena plošča te misli o pripravnikih, pa vendar brez uspeha
Da ne bo nesporazuma. Nepoboljšljivi“ ni ime kake nove detektivske serije, saj naša televizija vztrajno vrti , Nepremagljive ‘ ‘ Naš namen ni tako visoko leteč. Vzdevek „nepoboljšljivi" želimo dati nekaterim podjetjem v sevniški občini, ki nikakor nočejo razumeti, zakaj je bil sprejet zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov. Že odkar smo dobili ta zakon, ki ima dober namen za podjetje, zlasti pa za mlade ljudi. v šolah, ugotavljamo vedno isto: delovne organizacije ga nočejo spoštovati, vsaj nekatere ne.
Začnimo konkretno. Do predpisanega roka oziroma še mesec kasneje so v sevniški občini predložile svoj letni načrt o sprejemanju pripravnikov samo štiri delovne organizacije: Kovinsko podjetje Sevnica, konfekcija „Lisca", konfecija „Jutranjka“ in občinsko sodišče. Te štiri bodo letos zaposlile 10 pripravnikov, od tega le enega z visoko in enega z višjo izobrazbo. „Lepa" tolažba za tiste, ki sedijo v šolskih klopeh in ki se po končanem šolanju želijo zaposliti v domači občini!
Sevniška občina pa nima samo štirih delovnih organizacij. Mnogo daljši je zato spisek takih, ki načrtov niso predložile, in za katere se ne ve, kaj mislijo s pripravništvom (ob tem pa tarnajo, da v Sevnici ni mogoče dobiti strokovnjakov). Do roka niso načrtov predložile naslednje organizacije: Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica, kmetijski kombinat „Zasavje", ,,Stilles", trgovsko podjetje Sevnica, „Kopitarna", „Gramat", Dom v Loki in Dom počitka v ImpoljcL Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj tega niso naredili in zakaj tako mačehovsko gledajo na pripravništvo!
M. L.
SEVNIŠKI PABERKI
VZPON NA PECO - Planinsko društvo „Lisca“, skupina iz „Jutran-ke“, bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. maja, priredila izlet na Koroško z vzponom na goro Peco. Odhod bo ob 6. uri iz Sevnice, prvi dan bo ogled nekaterih krajev, planinci bodo zatem prenočili v planinskem domu pod Peco, naslednji dan pa se bodo povzpeli na vrh gore. Mladinci, člani delovnega kolektiva „Jutran-ke“, plačajo po 40,00 din, njihovi družinski člani pa po 60,00 din.
TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV - 16. maja je občinska gasilska zveza v sodelovanju z društvi priredila gasilsko tekmovanje za mlade gasilce, na katerem ie sodelovalo kar 80 ljudi. V A skupini so med S ekipami zmagali pionirji iz Krmelja, v B skupini pa pionirji s Pokleka, kar je za mlado gasilsko društvo v tem kraju velik uspeh. Tekmovali so v različnih gasilskih veščinah in znanju. Za nagrade so zmagovalci dobili športne rekvizite. Ob tej priložnosti še sporočamo, da bo tekmovanje za starejše člane v Krmelju 6. junija, v Sevnici pa za območje Sevnice 13. in 20. junija.
SE ZA STAREJŠE — Ob koncu tedna so lahko tudi starejši Sevni-čani prišli na svoj račun. Lepak je vabil, da bo na plesu v dvorani gasilskega doma v Sevnici ansambel „Echo" igral stare melodije, ob katerih so se v mlajših letih vrteli zdaj že starejši ljudje.
SE ENA PLANINSKA SEKCIJA. Prejšnjo nedetio se je na Kumu sestal mladinski aktiv sevniškega trgovskega podjelja na redni letni konferenci Mladinci so sklenili, da bodo tudi oni ustanovili planinsko skupino, katere naloga bo: gojiti planinstvo med mladimi vrstniki.
Sekcija, ki šteje že 20 mladincev, je sprejela delovni načrt.
ZAGOTOVO KOMERCIALNA ŠOLA - V septembru bo v Sevnici začel delovati oddelek višje komercialne šole iz Maribora. Občinski sindikalni svet, ki šolanje organizira, ima že kakih 40 prijav.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ - Kdor še ne ve: občinski sindikalni svet je zagotovil redno pravno pomoč svojemu članstvu. Diplomiran pravnik Andrej Martinc daje vsak prvi četrtek v mesecu pravne nasvete v prostorih občinskega sindikalnega sveta od 16. do 18. ure.
ASFALT V NASELJU HEROJA MAROKA. Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica prosi za posojilo, s pomočjo katerega bi asfaltirali cesto in Naselje heroja Maroka, ki je, kot smo že večkrat pisali, zelo neurejeno. Svet za gospodarstvo in finance se je prejšnji teden že strinjal s tem, da podjetje v ta namen dobi 60.000 dinarjev posojila.
VODOVOD V LONČARJEVEM DELU. Te dni bodo v tej vasi začeli graditi vodovod, ki bo napajal še 10 gospodinjstev. Iz vodovoda namreč že dobiva vodo 9 hiš, vendar je napeljava taka, da vode poleti večkrat zmanjka.
USTANOVNA SKUPŠČINA. Prrejšnji teden je bila formalno dokončno ustanovljena obrtna nabav-no-prodajna zadruga, ki vzdržuje večje število obrtnikov iz sevniške in krške občine. O njenem pomenu smo obširneje že poročali, dodamo lahko še, da zadruga prosi zdaj še za 80.000 din posojila, da bo lahko začela poslovati. Pričakovati je, da bo občinska skupščina, ki se bo v kratkem sestala, pomagala zadrugi, kolikor bo v njeni moči.
sevniSki vestnik
Mesto ali ciganska vas?
Psi delajo škodo po vrtovih in parkih
Kočevje postaja mesto psov oziroma že prava ciganska vas. Po območju Trate se pode tropi psov, ki po vrtovih uničujejo vse, kar komaj zraste iz zemlje. Nad temi potepuškimi psi se najbolj jeze lastniki psov, ki za svoje štirinožne prijatelje bolj skrbijo in jih spuščajo na prostost le pod nadzorstvom. Zavedajo se namreč, da pes ne ve, kaj je prav . in kaj ne, in da bi spuščen brez nadzorstva gotovo delal škodo na domačem, sosedovem in še kakšnem drugem vrtu.
Seveda pa brez nadzora spuščeni psi lahko ugriznejo kakšnega otroka in lažje prenašajo razne bolezni. Prebivalci Trate, ki imajo tudi sami pse, pravijo, da bi se potepuških psov lahko znebili tako, da bi jim nastavili zastrupljeno hrano. Vendar tega ne store, ker se zavedajo, da živali za škodo, ki jo napravijo, niso krive.
Zato prebivalci Trate zahtevajo, naj lastnici psov bolje skrbe, da njihovi štirinožni prijatelji ne bodo delali škode, sicer jih bodo prijavili občinskim inšpekcijskim organom ali pa miličnikom.	p.c
Na nedavnem javnem nastopu ob 10-letnici glasbene šole Kočevje sta nastopila tudi dva zbora harmonikarjev, več gojencev šole pa je pokazalo, kako obvladajo posamezne skladbe in inštrumente. (Foto: Primc)
Velik pomen majhne šole
Največji pomen glasbene vzgoje ni v tem, da odkriva velike talente, ampak da navaja učence in ostale ljudi na lepo glasbo in na vse, kar je lepo in dobro — Kdor ima rad glasbo, ne more biti slab
Maja 1961 je bila ustanovljena v Kočevju nižja glasbena šola. Septembra se je vpisalo vanjo 111 učencev, kar je za Kočevje zelo veliko.
Že naslednjo spomlad so začeli najbolj marljivi učenci nastopati na
raznih prireditvah in proslavah, junija pa je bil prvi javni nastop učen-
DROBNE IZ KOČEVJA
VRTCA LETOS NE BO -Dograjen bo šele prihodnje leto. Izdelava načrtov se je zakasnila za mesec in pol. Zato novi vrtec gotovo ne bo odprt za letošnji občinski praznik, kot je bilo prvotno predvideno. Letos bo vrtec le pod streho. Odbor za njegovo gradnjo že išče najugodnejšega izvajalca deL
MODERNO MATEMATIKO*4 bodo začeli s prihodnjim šolskim letom poučevati v vseh prvih razredih. Učitelji obiskujejo zato poseben tečaj.
PREDAVANJA ZA STARŠE je organizirala osnovna šola Kočevje. Andrej Smole z Zavoda za zaposlovanje je imel več psiholoških predavanj, prof. Milan Adamič z Zavoda za šolstvo SRS pa je predaval o vzgojnih sredstvih v družini.
ZAKLJUČEK POUKA MALE ŠOLE bo danes, 27. maja. Nanj so vabljeni tudi starši Kasneje bo še testiranje vseh novincev, ki bodo šli jeseni prvič v šolo. Otroke bodo ocenili, če so sposobni za redno ali posebno šolo ali pa morajo za vstop v šolo počakati še leto dnu
MIRKO SKOF, učenec 6. c razreda kočevske šole, je na področnem tekmovanju „Vesele šole“ zasedel v svoji skupini 2. mesto. Prvo mesto je izgubil šele po „podaljšku14 oziroma po dodatnih vprašanjih.
IZREDEN USPEH SAHISTOV -Starejši pioniiji osnovne šole Kočevje so osvojili na letošnjem republiškem prvenstvu prvo mesto in se uvrstili na državno prvenstvo. Vendar pa nekateri sodijo, da je še
več vredno drugo mesio Kočevskih mlajših pionirjev na tem prvenstvu. Ekipa mlajših pionirjev je nastopila namreč močno oslabljena. Zanjo ni nastopal letošnji republiški prvak Malnar, ki je ležal v bolnišnici. Pol prvenstva pa so igrali tudi brez Mirka Škofa, ki je skoraj enako močan kot Malnar in je tistega dne nastopil še v tekmovanju „Vesele šole44.
ZA IZLET V TRST, ki bo 6. junija, zbira prijave Turistično društvo Kočevje (na avtobusni postaji). Vožnja velja 50 din. S tem izletom bo Kočevje vrnilo obisk tržaškim Slovencem.
PLES JE SPET vsako sčboto od 20. do 23. ure na terasi NAME.
PRVI KAČJI PIK - 19. maja so pripeljali v kočevsko ambulanto prvega nesrečnika, ki ga je letos pičila kača.
- Zakaj prebivalci Kočevja niso obiskovali razstave kiča v' Ljubljani?
- Jim ni treba, ker im^o tako razstavo vsako leto skozi vse poletje v spodnjih prostorih tržnice.
KOČEVSKE NOVICE
cev te šole. Od takrat naprej je bilo v mestu in delovnih organizacijah le malo svečanosti in proslav, na katerih niso sodelovali učenci glasbene šole.
Šola je imela povprečno 90 učencev na leto. Po letu 1966 število narašča in morajo zaradi pomanjkanja učnih moči učence za nekatere inštrumente celo odklanjati. Z letošnjimi učenci vred pa je v desetih letih dokončalo glasbeno šolo le 6 učencev, od teh eden iz dveh instrumentov. Skozi šolo pa je šlo v desetih letih 237 učencev.
Šola v prvih letih obstoja ni imela denarnih skrbi. Dobila je celo dovolj denarja za nakup potrebnih inštrumentov, ki jih je nato za majhno odškodnino posojala učencem. Položaj pa se je iz leta v leto slabšal. Vendar kaže temeljna kulturna skupnost izredno razumevanje za to šolo in skuša vsako leto zagotoviti dovolj denarja za njeno nemoteno delo. Razumevanje za glasbeno šolo so pokazala tudi nekatera podjetja. Tako je kemična tovarna pred dvema letoma poklonila šoli klavir.
Seveda dela glasbene šole ne smemo ocenjevati le po nastopih na pro-,slavah in drugih prireditvah. S svojim delom je učence usposobila za ■ solidne glasbene amaterje in tudi nadaljnji študij na srednji in kasneje na visoki glasbeni šoli Njena posebna vrednost je v tem, da vzgaja svoje učence (pa tudi njihove starše, njihovo sorodstvo in ostale občane, ki prihajajo na javne in druge nastope glasbene šole) tako, da znajo ceniti lepo glasbo in hkrati vse, kar je lepo in dobro. Prav ta pomen glasbe oziroma glasbene vzgoje je še vedno vse preveč zapostavljen v naši socialistični skupnosti
Pehanje za denarjem, čim višjim standardom je res spodbudno za napredek skupnosti, vendar pa brez vzporedne primerne kulturne vzgoje ljudi — sem sodi tudi glasbena — nedvomno vodi le v zavist, neusmiljeno tekmovanje, razčlovečenje ter celo kriminal.
Prav zaradi tega za glasbeno šolo niti ni najbolj pomembno, če bo odkrila ali vzgojila tega ali onega velikega glasbenika, ampak predvsem, da plemeniti ljudi, jih navaja na lepo, na človeško, na ljubezen med
vsemi ljudmi.
J. P.
Lov, gobe in letine
Kaj je uplenil grof Turjaški blagega spomina?
Na strani 39. Valvasorjevega berila je ta zanimiv odlomek: „Kočevsko okrog Kočevja je cela grofija. Obljudena je s tako imenovanimi Kočevci... Tu so mnoge visoke gore in velike z gozdom porasle pustinje, vendar pa tudi nekatere prekrasno cvetoče in bogato blagoslovljene rodovitne doline. Vsako leto pridelajo silno veliko prosa, ovsa in dokaj dobre turščice. Ima eno letino. Ajda tu ne uspeva. To pomanjkanje pa nebo obilno nadomešča ne le z rastočo, ampak
tudi s perutninsko hrano. V teh krajih se kopičijo prepelice v tako številnih jatah, da jih je knez Tuijaški blagega spomina dobil v treh tednih na lovu s sokoli nad tri tisoč. Leta 1666 je nekdo marljivo zapisoval in poslal na cesarski dvor popis, kaj je grof Wolf Engelbreht Turjaški blagega spomina, deželni glavar na Kranj acem, v treh tednih nalovil, namreč: prepelic 2259, leščark 120 in jerebic 26.
Seveda so tod še druge ptice, razna divjačina, pa tudi ribe in
raki. Prav tako raste neveijetno mnogo gob, ki jim pravijo mavrahi. Skratka, karkoli si morejo usta zaželeti in zahtevati od rastoče narave, vse je položila v ta tla kakor v zakladnico in vse daje z darežljivo roko
Na strani 80 beremo:
„Je pa na Kranjskem čudna živalca, ki je ne vidiš zlepa po drugih evropskih deželah, a je je tu prav veliko: po kranjsko jim pravijo polh. Polh je nekoliko večji od podgane, ki ji po sivi barvi tudi sicer ni nepodoben. Je razne sadje kakor veverice, ki jim je enak po velikosti. Zadovoljen je tudi z bukovim žirom. Te živalce prebivajo vso zimo pod zemljo, v poletnem času pa pridejo na dan, v velikih bukovih gozdovih samo iz ene luknje po več tisoč.44
# VSAKO SOBOTO PLES!
Na terasi BLAGOVNICE NAMA v KOČEVJU igrajo »Roški fantje« vsako soboto od 18. do 23. ure.
DOBER
ZASLUŽEK
nudimo upokojencu z uglajenim nastopom za obisk zasebnih obrtnikov na območju Dolenjske. Ponudbe na naslov: Sklad obrtnikov, Vošnjakova 6, 61001 Ljubljana.
Industrija motornih vozil Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
OSKRBNIKA
v Počitniškem domu
na Gorjancih pri Miklavžu
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje za delo v gostinstvu.
Nastop dela takoj. Ponudbe sprejema kadrovska služba IMV.
AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI«, NOVO MESTO — STRAŽA
objavlja naslednji RAZPIS
ZA VPIS V TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C IN E KATEGORIJE
Šolski center za kovinarsko stroko v Novem mestu bo za potrebe podjetja »Gorjanci« — Novo mesto organiziral poseben tečaj za usposobitev v poklicu voznik motornih vozil C in E kategorije.
V navedeni tečaj bo sprejetih 20 do 25 kandidatov pod pogoji:
1. da imajo dokončano osnovnošolsko izobrazbo ali poklicno (obrtno) šolo,
2. da niso starejši od 30 let,
3. da so odslužili kadrovski rok,
4. da niso v delovnem razmerju,
5. da so telesno in duševno zdravi za opravljanje poklica voznik motornih vozil in
6. da bodo s podjetjem sklenili ustrezno pogodbo. Izbiro kandidatov bo opravil Šolski center, organizator tečaja, s testno metodo.
Izbranim kandidatom bo podjetje nudilo:
— brezplačno stanovanje in hrano v času trajanja tečaja,
— mesečno nagrado 300 din in ustrezno zdravstveno zavarovanje,
— kritje stroškov strokovnega pouka s tem, da bo kandidat v enem letu povrnil le 40 % tefr stroškov,
— po uspešno končanem tečaju takojšnjo zaposlitev na delovnem mestu voznika torornega avtomobila ria špediciji.
Prednost imajo kandidati s področja Dolenjske. Tečaj bo trajal 3 do 4 mesece in bo organiziran po internatskem sistemu.
Prijave za vpis v tečaj z dokazili o šolski izobrazbi je treba dostaviti najpozneje do 10. junija 1971 na naslov: Šolski center za kovinarsko stroko, Ul. talcev 3, 68000 Novo mesto.
Vse ostale informacije o tečaju pa interesenti lahko dobe pri omenjenem centru ali v upravi podjetja
»Gorjanci« v Vavti vasi.
\.AB00
rC£ T\t>
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE PETROL, LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA BREZICE
sprejme
VEČ PRODAJALCEV
za bencinske servise: Novo mesto, Otočec, Trebnje in Vavta vas
Pogoji:
končana osemletka, odslužen vojaški rok. Prednost imajo trgovski delavci.
Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev. Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba vložiti v 10 dneh po dnevu objave tega razglasa pri navedeni poslovni enoti.
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu.
V novi ekspozituri opravljamo naslednjo bančno posle:
• ZBIRAMO HRANILNE VLOGE
• VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV
• VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
• OPRAVLJAMO DEVIZNO-VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
• OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
.
OSNOVNA ŠOLA GRM Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta za:
— HIŠNIKA — KURJAČA
Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater ali električar
— 5 SNAŽILK
Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole
— 2 KUHARICI
Pogoj: 1 kvalificirana, 1 lahko polkvalificirana
— TAJNICO
Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri
— RAČUNOVODJO
’ Pogoj: nižja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
Rok prijave 15 dni po objavi na naslov: Osnovna šoLa Grm — ObS Novo mesto, p. p. 109.
OSNOVNA ŠOLA BRŠLIN Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta za:
— HIŠNIKA — KURJAČA
Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater, električar
— 3 SNAŽILKE
Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole
— 2 KUHARICI
Pogoj: 1 kvalificirana kuharica, 1 lahko polkvalificirana
— TAJNICO
Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri
— RAČUNOVODJO
Pogoj: nižja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Rok prijave 15 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Bršlin — ObS Novo mesto, p. p. 109.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3, telefon 21-319
RAZPIS
za vpis v I. letnik Gradbene tehniške šole Ljubljana, dislocirani oddelek v Novem mestu
Absolvente osemletke vabimo, da se vpišejo v I. letnik Gradbene tehniške šole v Novem mestu.
Pogoji za vpis:
— dovršena osemletka,
— starost do 18 let.	*
Prijave sprejemamo do 25. junija 1971. Prijavi priložite spričevalo o dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško potrdilo, da ste sposobni za delo v gradbeni stroki.
Sprejeli bomo 30 učencev. Prednost pri sprejemu bodo imeli učenci z boljšim spričevalom osemletke.
Prijave sprejema tajništvo Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Novo mesto, Ulica talcev št. 3, vsak dan od 7. do 14. ure.
MONTAŽNO PODJETJE »INSTALACIJA« LJUBLJANA, KAMNIŠKA ULICA 48 a
objavlja
RAZPIS
za sprejem vajencev v prvi letnik za stroke:
— ODDELEK ZA CENTRALNO KURJAVO
20 vajencev
— ODDELEK ZA VODOVODNO INSTALACIJO 15 vajencev
— ODDELEK ZA KLIMATSKE NAPRAVE 10 vajencev
— ZA SKLADIŠČE (TRGOVSKE STROKE)
1 vajenec
— ODDELEK ZA IZOLACIJE 5 vajencev
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno dokončana osemletka,
2. starost do 16 let,
3. kandidat mora biti telesno in duševno zdrav.
Prošnji za sprejem je treba priložiti:
a) originalno zadnje šolsko spričevalo,
b) izpisek iz rojstne matične knjige,
c) zdravniško spričevalo.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti bo podjetje sprejemalo do vključno 2J5. junija 1971.
Podjetje ima na razpolago nekaj prostih mest v vajenskem domu v Ljubljani.
s
• .... ‘
Tele mševine so ostale v Ribnici še iz droge svetovne vojne. Čas bi bil, da bi jih odstranili, saj so prav
ob glavni cesti in so tako pred očmi vsakomur, ki se pelje skozi Ribnico. (Foto: J. Primc)
O DELU SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Od besed prehajajo k dejanjem
Letos naj bi imel ribniški sklad za pospeševanje kmetijstva 5-krat več izdatkov kot lani, ko je bil ustanovljen — Največ bodo dali za plemenice, ki jih bodo sprejeli v rodovnik v Loškem potoku
Lani so v ribniški občini ustanovili sklad za pospeševanje kmetijstva, ki je imel 60.000 din dohodkov in 27.624,90 din izdatkov. Razliko 32.375,10 din so prenesli v letošnje dohodke tega sklada.
polovice stroškov za uslužbenca, ki
Iz tega sklada so lani plačali za organizacijo živinorejske razstave v Sodražici 10.000 din, za razliko v ceni bikovega semana 7872 din, za stroške zbora kmetijskih proizvajalcev 600 din, za kilometrino Veterinarski postaji 6000 din, delni prispevek za poginulega plemenskega bika na Slemenih 969 din, za strokovna predavanja 2000 din, preostalih 183,90 din pa so znašali bančni stroški.
Letos bo imel sklad precej več dohodkov. Občina bo prispevala spet 60.000 din, 40.000 din bodo znašali predvidoma prispevki gospodarskih organizacij in tako se bo skupaj z lanskim presežkom zbralo v skladu kar 132.375,10 din.
Ves ta denar bodo letos predvidoma porabili tako: analiza zemlje 4700 din, razlika za plačilo semena kmetijskemu zavodu 8000 din, načrti za gradnjo hlevov za 4 vzorčne kmetije 6000 din, izobraževanje kmetov 6500 din, poučni izlet 3000 din, regresiranje obresti od najetij posojil 8000 din, dotacija Veterinarski postaji 20.000 din, plačilo
vodi pospeševalno službo, 22.660 din, premije za 85 plemenic ob sprejemu v rodovnik 42.500 din, regres za mleko Ljubljanskim mlekarnam 3000 din, plačilo prostorov za predavanja 1000 din, administrativni
Premije izplačujejo
Kmetijska zadruga Ribnica je začela v sodelovanju s stabilizacijskim skladom pri Gospodarski zbornici Slovenije izplačevati premije za klavno in plemensko živino. Za mlado pitano živino (bebe bif) znaša letos premija po 350 din za vsakega bika in po 300 din za telico, za plemenske telice pa po 400 din od glave. Za lani odkupljeno klavno živino je znašala premija 120 din za glavo.
Zadruga izplačuje zdaj premijo za živino, ki je bila odkupljena januarja in februarja letos. Zaostanek izplačil je torej kar precejšen. Upajo pa, da bodo prišli kmalu na tekoče in da bo potem kmet dobil izplačano premijo le dober mesec dni kasneje, ko bo živino prodal.
stroški za poslovanje sklada (2 odstotka od vseh dohodkov sklada) 2,647,50 din, plačilo razlike v ceni bika 900 din in rezerva za nepredvidene izdatke, za morebitni presežek premiranja plemenic za sprejem v rodovnik v Loškem potoku 4.467,60 din.
Pri izdatkih za načrte za gradnjo štirih vzorčnih hlevov je predvideno, da bodo načrti za en hlev veljali 2000 din. Od tega bo 1500 din za načrte plačal sklad za pospeševanje kmetijstva, preostalih 500 din pa kmet, ki bo uporabil ta načrt.
Pri izdatku za regresiranje obresti od najetih posojil je predvideno, da bo kmet plačal 3-odstotne obresti, preostalih 5 odstotkov pa bo plačal sklad.
Veterinarska postaja bo dobila predvideni znesek le pod pogojem,
da bo vestno opravila vse obveznosti, ki jih ima, se pravi: osemenjevanje, zdravstveno službo, bese-žiranje živine, cepljenje psov.
Kmetijska zadruga Ribnica bo v sodelovanju s Kmetijskim zavodom iz Ljubljane pregledala tudi vse lak-tacijske zaključke krav v Loškem potoku, nato pa bo sprejemala šele v rodovnik plemenice s tega območja.
J. P.
Odprli bodo nov gasilski dom
4. julija bo v Vinicah—Za potoku veliko slavje—Prihodnje leto 100 let gasilskega društva v Dolenji vasi — Bodo tudi Ribničani zbrali dovolj za nov dom? — Misel na gasilski muzej je še vedno živa
V domu na Travni gori je bil 15. maja razširjeni plenum ribniške občinske gasilske zveze, ki so mu prisostvovali tudi gostje iz Kočevja in Grosupljega. Razpravljali so o raznih gasilskih vprašanjih.
Gasilci radi delajo. Uspehi, ki so bili doseženi v zadnjih letih, so zadovoljivi.. Med gasilskimi društvi velja še posebej pohvaliti gasilce iz Vinic-Zapotoka, kjer so zgradili nov gasilski dom. 4. julija bo njegova svečana otvoritev. Tega dne bo v Za-potoku osrednja gasilska proslava v ribniški občini, združena s 30-let-nico ustanovitve OF.
Prihodnje leto bo gasilsko društvo v Dolenji vasi slavilo 100-letnico ustanovitve. Ta veliki dogodek bodo proslavili čimbolj slovesno.
Dolgoletna želja gasilcev v ribniški občini je, da bi dobili prostore za gasilski muzej. Vendar je le malo
upanja, da bi imeli muzej že prihodnje leto.
Sedanji gasilski dom v Ribnici je dotrajal. Kakor pri vsaki novi gradnji je tudi pri tej osrednje vprašanje denar. Če bodo Ribničani pripravljeni prispevati za gradnjo novega gasilskega doma, bo lahko v kratkem dograjen, kot je bil v Zapotoku-Vi-nicah.
Gasilci posvečajo veliko skrb strokovnemu izobraževanju. To sodi v sklop prizadevanj v pripravah na vseljudski odpor, kjer je določena gasilcem pomembna vloga. Več pa bi morali narediti pri vključevanju mladine in žena v gasilske vrste.
Na račun republiške gasilske zveze je bila izrečena kritika predvsem zaradi togega stališča do delitve gasilskih odlikovanj in do gasilskega sklada, ker so prizadeta gasilska dru-
štva v manj razvitih občinah. Pogovorili so se tudi o drugih nalogah občinske gasilske zveze in gasilskih društev.
-r
0RTNEŠKI
POROČEVALEC
NA NOVO ZIMO MISLIJO že skoraj pri vsaki hiši. Treba bo kurjave. Drva so sedaj, ko vse cene rastejo, pri nas še najcenejša. In nam, ki živimo v gozdovih, tudi najlažje dosegljiva. Saj pravijo, da nam drva na glavo visijo. Premog naš, kočevski, ima še ta mesec regres in vsi hitimo, da te priložnosti, ki je morda zadnja, ne zamudimo. Vozniki s kočevskim premogom so neprestano na naših cestah.
MEDVEDI SE ŽENIJO - Lovci jih že opažajo v gozdovih, ko snubijo medvedke. Topla pomlad je ogrela tudi medvedja srca, in čeprav nekoliko zgodaj, že snujejo nove družinice. Pa tudi druga divjad najbrž ne zaostaja. Narava terja vse ob svojem času. Medvedke bodo kmalu nevarne!
VIKENDI NAD POLJANAMI -Trem že povsem gotovim počitniškim hišicam, ki jim sedaj urejujejo le še okolico, so se pridružile še tri nove. Kot biser poljanskih košenic pa odseva počitniška hišica na Žu-kovem, ki je dosedaj naša najvišja vikend hišica. Prostora je še veliko, lokacije so lepe. Vabimo še nove počitničarje, saj je nad Poljanami lepo poleti in pozimi.
RADIJSKE ODDAJE NA OBROKE - 16. maja smo bili deležni radijskih oddaj na obroke: nobene oddaje nismo slišali v celoti. Vsakih 10 do 15 minut je bila oddaja prekinjena in tišina je trajala tudi po 10 minut. Naježili smo se prav pošteno. Tudi menjanje razpisanega in najavljenega razporeda nam dela hudo kri, saj nikoli ne veš, kaj prav za prav bo, posebno ob sobotah zvečer.
CENE V KOČEVJU DM RIBNICI
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica (cena v din za kg) cvetača	-	4,20
čebula	2,80	2,80
česen	8,20	8,60
fižol	7,80	7,60
grah - stročji	7,80	8,20
krompir	1,15	1,30
krompir - novi 7,05	4,80
koleraba	2,00	1,95
korenje	9,60	11,20
kumare	13,00	10,45
ohrovt	4,10	—
pesa	2,95	2,75
por	3,90	4,20
peteršilj	8,10	7,10
paradižnik	15,50	16,20
repa - kisla	2,70	2,60
solata - mehka 4,20	3,80
špinača	5,00	5,15
zelje	5,00	4,7C
zelje - kislo	3,40	3,60
zelena	3,90	-
češnje	5,50	6,80
jabolka	4,90	4,50
jagode	25,00	27,10
limone	6,20	6,45
orehi—jedrca 27,00	30,00
pomaranče	4,80	6,05
in	5,60
slive - suhe	4,85	5,40
jajca	0,65	0,65
CENE RASTEJO
Cene gradbenemu materialu in storitvam rastejo iz leta v leto, hkrati pa tudi cena stanovanjskim zgradbam. Tudi v Ribnici se je cena kvadratnemu metru stanovanjske površine primemo dvignila. Tako velja kvadratni meter stanovanjske površine v novem stolpiču v Ribnici 2.650 do 2.700 dinarjev.
'■*
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Komaj zgrajeno, že propada
Tuje podjetje so iz Sodražice nagnali, domače pa ni opravičilo občinskega zaupanja
Osnovna šola Sodražica še vedno nima uporabnega dovoljenja za sanitarni prizidek, ki je bil dozidan k šoli pred tremi leti. Prizidek je že kmalu potem, ko ga je ribniško Stanovanjsko podjetje dokončalo, začel propadati. Vanj zamaka, zidovi se pogrezajo, stene pokajo, stopnišče se kruši, teraco tlak poka, fasada se kruši, streha prizidka pa za te kraje sploh ni primerna.
Zaradi prizidka, ki je za steno hodnika šole, je začelo zamakati tudi to steno. Prav na njej pa je bila stalna razstava „Sodražica med voj-no“. Zaradi vlage so nekatere slike te razstave popolnoma ali deloma uničene.
Omenili smo že, da je prizidek
dozidalo Stanovanjsko podjetje oziroma STANGRAD Ribnica. Režijski odbor za dograditev osnovne šole Sodražica je zahteval, naj dogradi prizidek in uredi fasado šole Gradbeno podjetje Grosuplje. Vendar se občinska skupščina s tem ni strinjala. Kar dvakrat so glasovali, naj ta dela opravi Stanovanjsko podjetje. Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je okoli šole takrat že postavilo odre, jih je moralo podreti in prepustiti delo Ribničanom.
Sodra Žani zdaj opozarjajo, da so pred tremi leti upravičeno zahtevali, naj grade Grosupeljčani, žal pa jih nobeden ni poslušal. Kdo bo zdaj trpel stroške zavožene gradnje?
P-c
PARKE UNIČUJEJO - Okoli šole v Sodražici je urejen lep park. Vendar so „neznani storilci*4 izruvali vrtnice. Ob sobotah in nedeljah je park običajno še poteptan in nasmeten. Pravijo, da to dela mladina, ki je že toliko stara, da ji ni treba več v šolo. Ce je to res, ni v čast ne posameznemu mladincu ne mladinski organizaciji.
OMEJITI HITROST - Prebivalci Nemške vasi zahtevajo, naj bi hitrost vožnje skozi njihovo vas omejili na 40 km na uro, ker se je prav v tej vasi zgodilo že več hudih prometnih nesreč. Zahteva je umestna, ker je cesta skozi vas nepregledna, na najbolj nepreglednem mestu pa je še avtobusna postaja. Znak bo pametne voznike opozarjal na nevarnost, neprevidni divjaki, ki se jim mudi v smrt, pa ga seveda ne bodo upoštevali.
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE bo predvidoma konec meseca. Na njej bodo razpravljali o gospodarstvu lani in v prvih treh mesecih letos, o delu medobčinskih inšpekcijskih služb, o finančnih načrtih skladov, odločali pa bodo tudi o nadaljnjem obstoju šole v Velikih Poljanah.
ZA MOST V LIPOVŠČICI pri Novi Štifti so načrti gotovi, zakoli:
430.000 din. Občina se zdaj* dogovarja z banko za posojilo. Ce bo šlo po načrtih, bo most julija gotov.
VRSTA PARTIJSKIH ORGANOV in organizacij razpravlja o stabilizacijskih ukrepih v delovnih organizacijah in občini, o najnižjih osebnih dohodkih, o sprejemanju v ZK in o vsem ostalem, kar menijo, da je v zvezi s sklepi brionske seje.
SREČANJE MLADIH PEVCEV kočevske in ribniške občine bo 30. maja v Ribnici. Prav tako srečanje je bilo lani v Kočevju.
občan
vprašuje
medved odgovarja
- Ko hodim ob lepem vremenu po pisarnah, so vse prazne, razen zadružne.
- Ko pa hodim jaz po naši naravi, dobim tu vse, razen kmetijcev!
REŠETO
■\
Za denar je vsak občutljiv
Če vprašaš preprostega delavca, kaj mu v današnji družbi ni všeč, ne bo slepomišil in levo-rečil, ampak dejal: Za približno enako delo naj bo enako plačilo. Za denar smo vsi občutljivi, lato težko gledamo, ko nagrajujemo tudi nedelavnost. Razen tega dohodek na plačilni Esti marši-komu ni edini vir zaslužka. Morali bi napraviti red tudi pri izplačilu dnevnic in kilometrin. Razlike med posameznimi podjetji so velike. Mar se avtomobil uslužbenca malega podjetja pri vožnji čez Gorjance manj obrabi kot avto, zaposlenega pri močni firmi?
Podobno je z regresi za dopuste. Ponekod niso dobili niti dinarja, ponekod le simbolične prispevke, da ravno ne bi mogli očitati nerazumevanja za rekreacijo; ponekod pa so dobivali mastne denarje, celo več, kot bi skromen človek lahko v 14 dneh porabil na morju.
Najmanj všeč pa so ljudem majhni osebni dohodki v neka-tenh kolektivih, kjer zaposleni prav tako delajo 8 ur kot v pod-jeliih, kjer dobijo prvega ramo trikrat več v kuverti. !n če upoštevamo še mnenje preprostih gospodinj, da bi se morah upreti draginji in zviševanju cen, bi hitro v takih izjavah naili zvezo s sklepi brionske seje in nepravilnostmi, na katere je v zadnjih govorih opozarjal tovariš Tita
Marsikaj, kar danes odkrivamo kot nov problem, so ljudje že dalj časa postrani gledali in ogovarjali, toda nihče jih ni resr no jemal. Zdaj, ko piha ostrejši veter, bo mogoče marsikatero krivico spraviti s sveta, če bomo znali priložnost izkoristiti. Pozorni pa bi morah biti do ljudi, ki na sestankih samozavestno izjavljajo: „Nepravilnosti so, toda kje smo mi, mali, proti onim, velikim!“ Temu se pravi izpeljevati na drugo sled, začeti pa je treba tudi pn drobnih spodrsljajih.
RIA BAĆER
v________________________    /
Cene v Metliki in Črnomlju
V	trgovini ,»Mercator** v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so veljale pretekli teden naslednje maloprodajne cene:
Metlika Črnomelj (cena v din za kg) cvetača	5,60	-
čebula	3,25	3,10
česen	8,50	-
fižol	5,50
grah - stročji	12,00	-
krompir	1,00	1,40
korenje	4,20	11,00
por	3,20	3,30
peteršilj	-	6,00
paradižnik	15,00	-
solata-mehka 5,40	5,00
špinača	5,10	-
zelje	-	3,70
češnje	7,50	7,00
limone	-	6,10
Somaranče	-	5,50
anane	-	4,95
TEČAJ V SEMIČU
Avto-moto društvo je organiziralo v Semiču tečaj za voznike motornih vozil, ki ga obiskuje 56 kandidatov, od tega 15 žensk. Medtem ko imajo v domačem kraju teoretični pouk in tečaj prve pomoči, morajo praktične vožnje opravljati v Črnomlju. Računajo, da bodo najbojjši tečajniki že avgusta sposobni opravljati izpit.
šiliiiil
mm
t:
A**?*
_ J * ^	^	** '
? \dd6ac*fr>'- m	L	J_.	&........... ..
Malo besed, pa več dejanj je geslo kolektiva semiške Iskre. Niso veliko govorili, pač pa začeli zidati počitniški dom in rekreacijsko središče v Primostku ob Kolpi. V nekaj dneh je bila stavba pod streho, kopališče pa bo odprto v juniju. (Foto: R. Bačer)
KAM TO PELJE?
Podatki, ki so jih v Beli krajini zbrali o izseljevanju, so zaskrbljujoči. Medtem ko je pokrajina leta 1937 štela 27.000 prebivalcev, jih ima ob nedavnem popisu komaj
24.000.	V tem času se je za stalno Izselilo 3500 ljudi. Poprečje izseljevanja znaša v črnomaljski občini 18, v metliški je odšel vsak 23. prebivalec, z viniškega konca pa je v tujini 2e vsak 8. občan, občan, razen tega Ima vsak četrti otrok starše v tujini.
ZA DAN BORCA - LEPŠE
Krajevna organizacija Zveze borcev na Vinici j‘e naročila lepo ograjo okoli spomenika padlih sredi naselja. Ograja bo iz železne konstrukcije, veljala bo okrog 4.000 din, izdelal pa jo bo vešč mojster iz Karlovca. Viniški borci bi radi ograjo in okolico spomenika uredili do 4. julija.	F.	P.
Šiba naj pade po vseh enako!
Komunisti zahtevajo le eno: AKCIJO! »Pred domačim pragom počistiti prah! Kjer so več krivi, naj poberejo smeti!«
Take zavzetosti, kot so jo pokazali komunisti črnomaljske občine na konferenci 21. maja, ni bilo že več let. V šest ur trajajoči razpravi so bili zelo kritični do svojih slabosti, pa še bolj tudi do odgovornih, ki so pripomogli do resnosti sedanjega gospodarskega in političnega trenutka. Kot predstavnik CK ZKS se je konference udeležil inž. Rado Dvoršak.
Cigani nočejo biti Romi!
Javna tribuna z lokevskimi Cigani je dala obljubo: otroke v šolo, odrasle zaposliti in živeti po-steno — Zvonku Hudorovcu se je zgodila velika krivica samo zaradi priimka
Javna tribuna, ki so se je udeležili vsaj po en predstavnik vsake lokevske družine Ciganov, predstavniki krajevne skupnosti, višja medicinska sestra, ravnatelj osemletke in predstavnica socialne službe pri občinski skupščini Črnomelj, je dala že na pogled videti, da so se povabljeni na razgovor čutili počaščene. Umiti, lepo oblečeni in počesani so prišli Cigani na sestanek v občinsko dvorano.
nice vstaje, ki bo v bližini ciganskega naselja. Razkrili sta se dve plati težav: po eni strani večinoma zaposlenim, še dokaj urejenim lokevskim Ciganom delajo sramoto in kvarijo ugled posamezni pripadniki rodu, ki žive še po starem. Zaradi tega imajo tudi pošteni med njimi velike težave. To se je izkazalo v primeru Slavka Hudorovca, ki je z odličnim uspehom končal osemletko, naredil še izpit z$ kvalificiranega šofeija, a ga niso hoteli sprejeti v službo samo zato, ker se piše Hudorovac.
Opažajo tudi, da so lokevske družine dovzetne za nasvete,
Obravnavali so socialnozdrav-stvene težave, šolanje o]trok, težave pri zaposlovanju in ureditev naselja pred proslavo 30-let-
Tokrat ni bilo treba spodbujati k razpravi, kajti člani so se oglašali kar naprej. Ob pretresanju gospodarskega položaja občine in ugotovitvi, da v domači občini ni nepokritih investicij ne podjetij z izgubo, ne zadolženosti, so glasovah ob vprašanju:	ah dobesedno upoštevati
smernice ZKJ in se odreči komaj sestavljenemu in dobro utemeljenemu razvojnemu načrtu ah vztrajati na uresničitvi zastavljenih programov. Odločili so se za drugo možnost, kajti v njej ne vidijo nasprotovanja smernicam, temveč podporo napredku, ki je v zaostalih občinah toliko bolj potreben.
Krepke in pogumne izjave so padale o čezmernem izseljevanju v tujino, ki v Beli krajini povzroča vedno več težav, o disciplini in odgovornosti v gospodarstvu na vseh ravneh, pa o nedelavnosti večine komunistov, za katero do zdaj ni bilo kazni. Da je res tako, samo nekaj izjav:
... Če ne bo takojšnje akcije, bom izstopil iz oiganizacije. Poštah smo nemočni, neučinkoviti, kar moramo spremeniti.
... Šovinizma pri nas ni! Ker živimo prav na meji s sosednjo republiko, bi morah zanj vedeti, toda preprosto ljudstvo nasprotovanj ne pozna. Politiki, ki so ga skuhah, naj ga razčistijo!
.. . Komunistom manjka revolucionarnosti. Lik komunista je zbledel. Za vse, kar zdaj goltamo, je najmanj kriv delovni človek.
Konferenca je sprejela akcijski program, ki vsebuje konkretne naloge, katerih uresničitev je vezana na roke. Prav tako so jasno določili, kdo je dolžan kaj narediti. Sklenili so, da bodo nepravilnosti doma dosledno razčistili, enako pa zahtevajo tudi od komunistov v republiških in zveznih organih.
Kot je bilo videti, so sklepi brionske seje in govori tovariša Tita sprožili pravcat plaz delovnega poleta. Med 24 razpravljavci pa ni niti eden podvomil, da sedanjih nevšečnosti ne bi bilo mogoče premagati.
medtem ko jih marsikdaj od koristnih stvari odvrnejo sorodniki iz novomeškega konca. Tako pod takimi vplivi opuščajo obvezno cepljenje otrok, pa tudi k pouku jih ne pošiljajo redno.
Sestanek je brez dvoma uspel. Cigani so obljubili, da bodo upoštevali napotke zdravstvene in socialne službe ter šole, zato pa so dobili zagotovilo, da jim bodo pomagali pri iskanju zaposlitve in pri šolanju otrok. Cigani so na tem sestanku kazali užaljenost, ker so jih ponekod začeli nazivati „Romi", in pravijo, da so se tudi v popisu prebivalstva dali zapisati med Slovence.
Kar zadeva ureditev naselja do proslave 22. julija, je bilo prav tako doseženo lepo soglasje. Cigani so obljubili naselje počistiti in tudi v osebni higieni otrok ter 'žena narediti čistko.
ČRNOMALJSKI DROBIR Skrb za človeka v dejanjih
DAVČNA UPRAVA je že odmerila letošnji prispevek občanov iz skupnega dohodka. Dobili so 135
?rijav, od tega je bil davek odmerjen 0 občanom. Lani je bilo več prijav in več odmer.
AMD ČRNOMELJ ima honorarnega delavca, ki bo trikrat na teden uradoval v pisarni. Sprejemal bo prijave za tečaje, denar za članarino in dajal vsakovrstna pojasnila. V torek in četrtek bo pisarna odprta od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 10. ure dopoldne.
V	PROSTORIH OSNOVNE SOLE v Zupančičevi ulico so imeli nekajdnevno razstavo likovnih izdelkov in izdelkov tehničnega pouka učencev. Do nedelje, ko je bila razstava odprta, jo je obiskalo precej ljudi, predvsem staršev otrok.
LJUBLJANSKO LUTKOVNO GLEDALIŠČE je imelo prejšnji teden več predstav v črnomaljski občini. V Črnomlju so zaigrah dvakrat
v prosvetnem domu za šolarje in ostalo otročad, v Dragatušu, na Vinici in v Semiču pa' so imeli po eno predstavo.
NA OBMOČJU KRAJEVNEGA URADA Črnomelj je bilo ob popisu prebivalstva 1408 naseljenih hiš z 2171 gospodinjstvi. Število prebivalstva je znašalo 7534, od tega 3.715 moških in 3.819 žensk. Med občani je kar 1.753 kmečkih vzdrževancev in preužitkarjev.
ZA DELAVCE PREMALO STANOVANJ - Pomanjkanje stanovanj je čutiti pri vseh delovnih organizacijah v Črnomlju, najbolj pa to občutijo zaposleni v obratih s sedeži zunaj občine. Primer: 300 delavcev nekdanje ZORE, zdaj obrata IMV, ima samo 5 družbenih stanovanj (še ta izpred združitve), 170 delavcev v obratu BETI pa ima 7 družbenih stanovanj. Izjema je BELT, kjer je stanovanjska izgradnja po združitvi s podjetjem Cosmos celo napredovala.
Sindikat v črnomaljskem Beltu ima za širše družbene potrebe še več razumevanja, odkar je podr jetje pridruženo ljubljanskemu Cosmosu
Mimo tega, da letovanje zaposlenih že nekaj let poteka po organiziranem sistemu v Selcah pri Crikvenici, so letos povečali tudi znesek za regres. Od lanskih 15 din za dan dopusta na člana kolektiva so prišli na 20 din. Delavec prejme denar hkrati z odločbo o dopustu.
Letos so poleg tega vpeljali zanimivo novost: ustanovili so posmrt-ninski sklad, v katerega vsak prispeva 2 din na mesec. Ce član kolektiva umre, dobijo ožu svojci 5000 dinarjev za prve stroške. Ce smrt ne bo preveč kosila med člani kolektiva, Ki je v poprečju mlad, bodo iz po-smrtninskega sklada dajali še pomoč za otroka umrlega.
Sindikat vzdržuje tudi rokometni klub, ki tekmuje v prvi zasavski ligi, dvakrat imajo na teden na razpolago kegljišče, imajo sekcijo za namizni tenis in v svojih vrstah najboljše šahiste v Črnomlju. Preko sindikata gre iz podjetja tudi veliko denarja v druge namene. Tako so pred kratkim podprli nakup nove motorke za DragatuC lani so za črnomaljsko gasilsko društvo kupili nov kombi, ob nedavni kulturni reviji pa je tudi sindikat pokupil 50 vstopnic po 15
din Razne prošnje za take ali drugačne finančne podpore prihajajo na Belt ob blizu in daleč, celo iz Črne gore, a doslej nikomur niso odrekli, če je le bil namen dober.
Beltov sindikat pa je znan tudi po svojih socialnih akcijah. Za člana kolektiva iz okolice Adlešič, ki je doživel družinsko tragedijo in gradi hišo, so zbrali 3000 din, pomagali so mu zakoličiti novo stavbo, prav tako pa mu bodo pomagali pri gradnji s prostovoljnim delom. Podobno ukrepajo tudi v primerih socialne ogroženosti, četudi ne gre za člana domače delovne skupnosti.
Se to si velja zapomniti, daje Belt eno redkih podjetij, ki vsako leto 4. julija borcem - članom kolektiva priredi sprejem, vsako leto za 29. november najboljše delavce nagradi s knjižnimi darili, za novo leto pa vedno vabyo upokojence v svojo sredo.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA STIPENDIJE IN POSOJILA V RIBNICI
razpisuje v šolskem letu 1971/72
več štipendij in posojil za študij na srednjih, višjih in visokih šolah,
ki izobražujejo pedagoški kader in kader za potrebe družbenih služb
Stipendije in posojila se dajejo kandidatom iz občine Ribnica.
Rok prijave na razpis je 15 dni po dnevu objave. — Informacije dobite v pisarni TIS Ribnica, Šeškova 14, ob ponedeljkih in sredah od 13. do 15. ure.
DARILO NOVIM NAROČNIKOM DNEVNIKA
DELO
že izpolnjen stavni listek **fCOJLO SREČE" s katerim lahko osvojite bogate nagrade:
Delo — potovanje z letalom v Sapporo na Japonskem, Ljubljanska banka — 30 hranilnih knjižic z vlogo 1000 Ndin,
IMV — osebni avtomobil IMV 1300,
Krka — 150 bogatih kozmetičnih kolekcij,
Sommer JugotekstiS—za 30.000 Ndin tapisoma in tapet, Meblo — za 30.000 Ndin stanovanjske opreme,
Slovin — vikend parcela z vinogradom na Dolenjskem, Cankarjeva založba — knjižni regal s knjigami,
100 knjižnih nagrad,
Salonit Anhovo — za 30.000 Ndin gradbenega materiala. Nama — pralni stroji, magnetofoni, kavni mlinčki, Iskra — televizijski sprejemniki, radioaparati, gramofoni, sesalniki, sokovniki, mikserji.
Če je zadela Jožica, Nataša in Marija, zakaj ne bi tudi vi. zadostuje le, da izpolnite spodnjo naročilnico, jo odpošljete na naš naslov in mi vam bomo poslali izpolnjen stavni listek. Na njem boste obkrožili kupon podjetja, katerega nagrado želite in ga poslali na naš naslov: Delo, 61000 Ljubljana. Tomšičeva 1. "
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam dnevnik Delo za najmanj 6 mesecev Pošljite mi tudi izpolnjen stavni listek »Kolo sreče« z vsemi kuponi! DELO, 61000 Ljubljana, Naročninski oddelek, Titova 57.
Ime in priimek Ulica______________
hišna št.
Številka pošte in kraj
Podpis,
(pišite s tiskanimi črkami)
(Al)
'--9 'BREŽICE
Ste v zadregi za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
SLOVENIJA AVTO - SERVIS KRŠKO
SPREJME
takoj na delo za nedoločen čas samostojnega
KV AVTOLIČARJA
Ponudbe pošljite na servis Slovenija avto, Krfko.
ZA BIRMO IN OBHAJILO
vam nudimo kvalitetne dekliške in fantovske obleke. Prav tako vam nudimo v naši prodajalni svilene, bombažne, diolen in trevira ženske obleke v modnem in klasičnem kroju vseh velikosti, kvalitetne moške letne obleke in hlače — tudi za močnejše postave — od priznanih tovarn MURA, RIO in VARTEKS.
Obiščite prodajalno KONFEKCIJA trgovskega podjetja SEVNICA v Sevnici!
to "
za vas!
Američani ljubijo in sovražijo svoje velike družin
feljton KENNEDY9EUE
Nobelove nagrajenke Pearl Buck:
■KENNEDY3EUEI
povezanost # skrivnost moči Kennedyjevega klana
ali preganja Kennedyjeve  zla usoda?
Ethel je slutila, kaj se bo zgodilo
Kennedyjevi se niso odrekli skupnemu
smotru politični moči
*1 Pošljite kupon na vam naj-bližnji naslov.
Nas kombiniran stroj zgrabljalnik dobite kot zgrabljalnik sena ali kosilni zgrabljalnik.
Idealni stroj za popolnoma mehanizirano delo na strmini:
0 Štirikratno uporaben: za košnjo, trošenje, obračanje in grabljenje.
0 Tudi na strminah brez napora vodite vsa opravila z voznikovega sedeža.
# Zanesljiv, z dvojnim učinkom ploščnih zavor in nizkim težiščem.
0 Ni hrupen, mazanja ne potrebuje in je varčen.
Ti podatki povedo že precej, še več pa boste zvedeli iz naših prospektov, ki vam jih radi pošljemo.*J
Naš zgrabljalnik sena dobite pri Agrotehniki Ljubljana, Celje,
Maribor, Murska Sobota, Poreč in KŽK Kranj.
VOGEL&NOOT i liji
agrarni program	j	|!|| • • • za boljšo žetev L A***
SPREHOD PO METLIKI
PRATIKARSKl LEDENI MOŽJE z mokro Zofko so letos pošteno zatajili Sonce je grelo prav poletno vroče in razpokana zemlja je zaman klicala po dežju. Tudi naslednji teden je bil sončen in vroč. Zato pa je na Kolpi kopalna sezona že v razmahu. Voda je že prejšnji teden dosegla 20 stopinj, zadnje dni pa se je še bolj razgrela, da je kopanje v njej prav prijetno.
UPRAVNI ODBOR GASILSKEGA DRUŠTVA v Metliki je podelil svojemu predsedniku Janku Bračiki ob njegovi 60-letnici diplomo za desetletja trajajoče vestno in uspešno delo pri tej človekoljubni organizaciji.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE je v sredo, 19. maja, gostovalo v domu Partizana z lutkovno igro H. Januszevvske „Tigrček Peter“. Kvalitetno izvedena igra je vzbudila veliko navdušenja pri mladih gledalcih.
ZANIMANJE ZA ŽUPANČIČEV NAGRADNI NATEČAJ je bilo
letos v metliški občini zares majhno, saj se je zanj prijavila edinole metliška pihalna godba. Ta je v četrtek, 20. maja, tudi nastopila na zaključni belokranjski kulturni reviji in pod vodstvom kapelnika Ivana Jerine dosegla prav lep uspeh.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PREVOZ KMEČKE BALE in Turistično društvo prosita meščane, da ob jutrišnji turistični prireditvi urede okolico svojih hiš, okrasijo okna in razobesijo zastave. Naj mesto v svečanem razpoloženju pričaka mlade pare ter tisoče domačih in tujih gostov!
V METLIŠKEM KINU bodo ta teden od petka do nedelje (od 28. do 30. maja) predvajali slovenski barvni film Vojka Duletiča po znani Cankaijevi povesti „Na klancu“ s Štefko Drolčevo v glavni vlogi. Doslej je ta film vsepovsod doživel nadpoprečen obisk in požel splošno priznanje. Zato nanj opozarjamo Metličane in šolska vodstva v domači občini.
r >
Ernest Bezenšek — petdesetletnik
V soboto, 15. maja, je v Metliki praznoval svoj petdeseti rojstni dan veterinar Ernest Bezenšek.
Jubilant je maturiral v Celju, takojšnji visokošolski študij pa mu je preprečila vojna in se je šele po osvoboditvi vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je leta 1951 diplomiral. Po kratkem službovanju v Idriji je že decembra 1952 prišel v Metliko ter tu opravljal vse veterinarske posle do letošnjega leta, ko je postal veterinarski inšpektor za občini Metlika in Črnomelj.
Težko je bilo delo veterinarja v slabih povojnih razmerah, saj je takrat moral peš, s kolesom ali z vozom premagovati po slabih cestah dokaj velike razdalje. Čeprav je bila njegovo delovno področje domača občina, so ga dan za dnem klicali tudi v sosednjo Hrvatsko: v Žumberak, Vivodino, Ribnik in še dalj. Vedno pripravljen, da pomaga s svojim znanjem, ni nikdar nikomur odrekel pomoči, pa naj je bil kraj še tako odročen, vreme in ura še tako neugodna. Poleg tega, da je opravljal vse veterinarske posle v občini, pa je bilo na ramenih tov. Bezenška tudi vse zdravljenje, cepljenje, preventivna in inšpekcijska služba. Uspešno je na tem področju organiziral tudi umetno osemenjevanje in tako izboljšal kakovost plemenske živine.
Spričo tega dela je tov. Bezenšku preostajalo le malo časa, da bi se lahko intenzivneje uveljavil :ie v družbenem življenju. Vendar je rad pomagal in delal, kjer je le utegnil, tako kot predsednik metliškega turističnega društva, predsednik filatelističnega društva in drugod.
Priljubljenemu veterinarskemu inšpektorju naše najboljše želje!
\ *
Martin Štefanič, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki: »Že ukrepamo po smernicah brionskega zasedanja«
Prvič so se sejmarji zbrali na novem sejmišču ob Sušici 17. maja, koje sonce izredno pripekalo. Morda so prav zaradi tega godrnjali, češ da ni nobene sence. Sejmišče je bilo čisto zasedeno. (Foto: R. Bačer)
»Tokrat bomo šli do konca!«
Kot je povedal Martin Štefanič, so metliški komunisti kakor tudi drugi delovni ljudje z navdušenjem sprejeli družbena dogajanja v zadnjem času. Že Titov govor v Labinu je ustvaril ugodno politično ozračje, sklepi zasedanja predsedstva CK ZKJ na Brionih pa so to še utrdili.
— Ste že začeli delati v smislu ukrepov brionske seje ali šele pripravljate načrte za akcijo?
„Začeli smo takoj, pripravljamo pa tudi načrte za širšo akcijo vseh komunistov. Najprej sta se skupno sestala politična aktiva metliške in črnomaljske občine, kjer smo te stvari dodobra pretresli. Sledil je sestanek domačega političnega aktiva, kjer pa je bilo delo že bolj konkretno.“
— Katere stvari ste doslej konkretno načeli?
„Ugotovili bomo stanje samoupravljanja v delovnih organizacijah, še posebej natančno v obratih s sedeži zunaj
občine. Občinski sindikalni svet je dolžan do 19. maja zbrati potrebne podatke: pregledati statute in ugotoviti, kakšne pravice imajo delovne enote, kakšne organe upravljanja, kako delijo dohodek, ali odločajo samo o osebnem dohodku ali tudi o investicijah itd. Taka analiza bo osnova za nadaljnjo širšo akcijo, v kateri bomo kaj hitro sedanje pomanjkljivosti odpravili.
Druga večja stvar, ki smo se je že lotili, je analiza ekonomskega stanja v občini. Prav tako do 19. maja je dobilo predsedstvo občinske skupščine rok za tovrstno analizo. Sklicati bodo morali direktoije, računovodje in predsednike delavskih svetov in začeti takoj z izdelavo stabilizacijskih načrtov.
Ko bosta obe analizi gotovi, bo občinski komite to stvar politično ocenil in predlagal nadaljnjo akcijo.“
- Menite, da je na metliškem območju kaj večjih primerov družbenih deformacij, ali že vnaprej trdite, da jih ni?
„Težjih primerov kršenja samoupravnih pravic ni. Napake, ki so in že zdaj vemo zanje, bomo odpravili. Po mojem moramo biti budni zlasti proti nepokritim investicijam.“	R.	BAČER
Proračun: ena sama žalost
Metliška občina je v Sloveniji med zadnjimi, ki še ni sprejela letošnjega proračuna — Osnutek je končno znan in marsikdo bo razočaran
Stara praksa je, da je težko uskladiti dohodke in izdatke metliškega proračuna, toda letos je stiska še veliko večja kot lani, ko so mislili, da huje že ne more biti. V tem je tudi vzrok, da je osnutek šele zdaj narejen in da bodo proračun v Metliki sprejemali šele konec meseca".
Medtem ko so 'lani razpolagali s 4,016.330 dinaiji, znaša letošnji predlog 4,703.560 din. Ob tem, ko ugotavljamo, da gre v letu 1971 le za precej večji znesek, je treba reči, da so tudi obveznosti veliko večje. Primer: za šolstvo je šlo lani iz proračuna 969.000 din, letos morajo v ta namen odmeriti 1,410.068 dinarjev.
Znano je, da je socialna problematika v metliški občini zelo pereča. Vedno več je na podeželju ostarelih in osamljenih ljudi, ki bi bili potrebni druž-ben£ pomoči, toda socialni podpiranci prejemajo bolj miloščino kot kaj drugega. Letos bo socialna služba dobila 25.000 din več, povečanje pa bo šlo
zlasti za podražitve pri oskrbah v domovih medtem ko bistvenih sprememb v višini socialnih podpor ne bo. Kljub temu da po odstotku proračunskih sredstev za potrebe socialne službe metliška občina v Sloveniji prednjači, je po višini socialnih podpor gotovo na zadnjem mestu.
Nove in precej visoke so obveznosti do sklada kmečkega zavarovanja, proračun pa bo moral tudi sofinancirati obnovo katastra. Anuitete od posojil bodo letos še v večji meri prenesli na sklad negospodarskih investicij, razen tega pa bo krajevnim skupnostim spet omogočil delo cestni sklad. Iz proračuna je tudi v celoti črtana postavka investicije.
Le na ta način, da so sredstva namenskih skladov predvideli za krpanje rednih proračunskih potreb, bo možno vsaj večjemu delu uporabnikov proračuna zagotoviti skromna sredstva. Vsekakor ta poteza ni niti najmanj hvale vredna in pomeni le izhod v hudi sili.
metliški tednik
Št. 21 (1104) ★★ — 27. maja 1971
Stran uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
17
ENSK6
Petek, 28. maja — Avguštin Sobota, 29. maja - Majda Nedelja, 30. maja — Ivana Ponedeljek, 31. maja — Angela Torek, 1. junija — Radovan Sreda, 2. junija - Evgenij Četrtek, 3. junija - Milojka
BREŽICE: 28. in 29. 5. ameriški barvni film „Dober večer, gospa Kembel“. 30. in 31. 5. francoski barvni film „Sirena Mississipija“.
ČRNOMELJ: Od 28. do 30. 5. italijansko-ameriški barvni film „Bilo je nekoč na Divjem zahodu4*,
1.	6. ameriški barvni film „Uboj v bazenu44.
KOSTANJEVICA: 29. 5. ameriški barvni film „Planet opic44. 30. 5. italijanski barvni film „Požar Rima44.
KRŠKO: 29. in 30. 5. italijanski
SLUŽBO DOBI
GOSTIŠČE na Gorenjskem zaposli takoj kvalificirano ali polkvalifici-rano kuharico in natakarico. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Naslov dobite v oglasnem oddelku (1100/71).
IŠČEMO pošteno kmečko dekle za gostilno, lahko je začetnica. Ponudbe na naslov: Jožefa Lužar, Nova vas pri Rakeku.
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Plača' po dogovoru. Cimerman, Ljubljana, - Polje, cesta 38/11.
GRAND HOTEL „UNION44 v Ljubljani sprejme takoj 5 pomivalk za restavracijsko kuhinjo. - Hrana in stanovanje v hiši. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe možen takoj. Ponudbe naslovite na Direkcijo Grand hotela „Union44, Ljubljana.
SPREJMEM kvalificiranega sliko-pleskarja ali delavca za priučitev in vajenca. Oskrba v hiši. Alojz Jaklič, Bičkova 2, Kranj.
MIZARJA in vajenca za stavbna dela sprejmem. Soba zagotovljena. Mizarstvo Stražišar, Matena
T
31/a, Ig pri Ljubljani.
GOSPODINJSKO POMOČNICO nujno potrebujem, tudi za čuva-i\je otrok. Pogoji zelo dobri. Dr. Ema Mušič, Trzin, Jemčeva 47, Mengeš.
IŠČEM VAJENCE za splošno ključavničarsko obrt. Vsa oskrba preskrbljena. Ponudbe pošljite čim-prej. Ivan Tori, 86320 Mokronog. Telefon 83-187.
IŠČEM DEKLE lahko je tudi začetnica, ki ima veselje do gostilne. Nastop dela takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28, Ljubljana.
PEKOVSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj pekarna Jože Pegam, Cerklje ob Krki 21. Ostalo po dogovoru.
IŠČEM ZENSKO za pomoč. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Draga Košir, Novo mesto, Partizanska 4.
BRJVSKO-FRIZERSKO pomočnico, pridno, sprejme takoj frizerski salon Lavrinšek, Krško.
SLUŽBO DOBI
V	ŠTANCANJE sprejmem najrazličnejša dela. 15-tonska štanca. Možna je tudi nadaljnja obdelava. Šifra: „Solidna izdelava44.
STANOVANJA
IŠČEM opremljeno sobo v centru Novega mesta ali bližnji okolici Naslov v upravi lista (1126/71).
3-ČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali okolici Ponudbe pod „1. avgust44.
ŠTIRJE SAMSKI MOŠKI iščejo večjo sobo v Novem mestu za sedem mesecev. Naslov v upravi lista (1095/71).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 750, prevoženih
11.000	km, letnik 1970 — karam-boliran. Naslov v upravi lista (1122/71).
PRODAM TRAKTOR Pas(]uali
21	KM z dvobrazdnim plugom. Medvešček, Zameško 20, Šentjernej.
ŠKODO 1000 MB, dobro ohra-njeno, poceni prodam. Kristanova 26/13, Novo mesto.
barvni film ,»Z druge strani zakona44:
2.	in 3. 6. francoski barvni film „Benjamin44.
METLIKA: Od 28. do 30. 5. slovenski barvni film „Na klancu44. Od 28. do 30. 5. ameriški barvni film „Šerif iz Dodge Cityja“.
MOKRONOG: 29. in 30. 5. ameriški barvni film „Povest o Jerrvju Jamesu44.
MIRNA: 29. in 30. 5. ameriški barvni „Slavni revolveraš44.
NOVO MESTO: Od 28. do 30. 5. ' ameriško-italijanski barvni film „Živela Amerika44. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 25. 5. do 1. 6. ameriški barvni film „Pancho Vila jezdi44.
RIBNICA: Od 29. do 30. 5. špan-sko-italijanski barvni film .Obračun na Indijskem oceanu44.
SEVNICA: 29. in 30. 5. ameriški film ,Bandoljer<^*.
SODRAŽICA: 29. in 30. 5. francoski film „Človek iz Hongkonga44.
ŠENTJERNEJ: 29. in 30. 5. „Ognjena karavana44.
TREBNJE: 29. in 30. 5. ameriški barvni kavbojski film „Macenovo zlato44.
OQ
PRODAM FIAT 750. Oglasite se v trgovini Dolenjka - špecerija, Glavni trg 21.
PRODAM osebni avto škoda 100 MB, prevoženih 43.000 km. Naslov v upravi Usta (1085/71).
PRODAM AVTO Škodo 100 MB, letnik 1967. Cejan, Zagrebška 6, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM malo rabljen štedilnik „Sloboda44 na elektriko in plin in bombo za plin. Cesar, Bršlin 60, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo kosilnico „Mertel44 za Ferguson 35. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM 18 mesecev starega junca. Zagrad pri Otočcu 3.
PRODAM vprežno kosilnoco „Fahr44 z žetveno napravo, dobro ohranjeno. Alojz Barbo, Mah Kal
7,	Mirna peč.
PRODAM kosilnico BCS. Ogled v nedeljo. Anton Pavlin, DoL Stara vas, Škocjan.
PRODAM motorno žago (cirkular) v dobrem stanju ali zamenjam za fiat 750, od letnika 1967. Božidar Čemas, Cesta heroja Starihe
14,	68340 Črnomelj.
MIZARSKO STISKALNICO (vso kovinsko) in tračni brusilni stroj poceni prodam. Hrovat, Litijska 163, Ljubljana.
UGODNO PRODAM rabljeno spalnico z vzmetnicami. Šmajdek, Novo mesto, Valantičevo 7.
PRODAM po zelo ugodni ceni dobro ohranjeno kosilnico BCS -127. Ogled možen vsak dan. Ciril Tratar, Trščina pri Tržišču.
PRODAM vprežni obračalnik in vprežne grablje. Pavle Žefran, Gotna vas 23, Novo mesto.
PRODAM karabinirke „Bavc44, dobro ohranjene. Žabkar, Kržišče 10, Raka.
PRODAM košnjo, mrvo po ugodni ceni. Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto.
PRODAM vprežni obračalnik. Jože Ribič, Ornuška vas, Mokronog.
ZELO UGODNO prodam vzidljiv desni štedilnik. Poizve se na upra-
vi	podjetja Kremen, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo motorno kosilnico BCS Diesel. Anton Žura, Mačkovec 5, Otočec ob Krki.
VZMETNICE (federmodroce) dobro ohranjene poceni prodam. Zagrebška 14, pritličje, Novo mesto.
PRODAM vprežno kosilnico z žetveno napravo v dobrem stanju in vinograd (25 arov) v Šentjurski gori pri Mirni peči. Dostop možen z avtom. Ogled vsako nedeljo. Alojz Murgelj, Jablan 30, Mirna peč.
PRODAM enofazni hidrofor v dobrem staniu. Karel Strajnar, Dol. Stara vas, Šentjernej.
POSEST
DAM V NAJEM prazno stanovanjsko hišo s 30 ari zemlje na Pluski pri Trebnjem. Hiša je v dobrem stanju in blizu avto ceste ter železniške postaje. Interesenti naj se zglasijo na Pluski 10.
PRODAM nedokončan vikend in lepo urejen vinograd v okolici Krškega. Prodam tudi gradbene parcele v bližini Leskovca. Ponudbe pošljite na naslov: Anica Stoviček, Roštoharjeva 15, Krško.
PRODAM HIŠO z nekaj zemlje na Senovem. Marija Deržič, Bukošek
5,	Brežice.
PRODAM HIŠO V Semiču. Vseljiva takoj. Naslov v upravi lista (1112/71).
UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo z manjšim vrtom v bližini Krškega. Vseljiva takoj. Naslov v upravi Usta (1110/71).
PRODAM enonadstropno hišo z garažo v Kočevju, vseljivo v letu 1972. Pismene ponudbe na: Štefanija Kraševec, Kočevje, Trg Svobode št. 27.
PRODAM HIŠO v Šentlenartu pri Brežicah. Takoj vseljivo, podkleteno, primemo tudi za delavnico, in z velikim vrtom. Informacije dobite pri Antonu Kocjanu, Šent-lenart 67 pri Brežicah.
PRODAM VINOGRAD (13 arov), sadni vrt (11 arov) in zidanico. Naslov v upravi Usta (1083/71).
RAZNO
SLOVENEC, 26/178, ki živi v Nemčiji, želi spoznati mirno in pošteno Slovenko do 25 let. Naslov v upravi Usta (1103/71).
ZGODOVINARJI! Zgodovinarje z visoko aU višjo izobrazbo (filozofska fakulteta aU pedagoška akademija) opozarjamo na razpis delovnega mesta kustosa oddelka NOB v Dolenjskem muzeju. Razpis je objavljen v „Delu44. Zasedba mesta takoj aU po dogovoru. Družinsko stanovanje je zagotovljeno.
IŠČEM inštruktorja za matematiko (dvakrat tedensko) za srednjo strokovno šolo. Naslov v upravi lista (1074/71).
POZOR! Sprejmem na deželo starejšo osebo na dosmrtno oskrbo. Interesenti morajo imeti vsaj tri milijone starih dinarjev gotovine. Sem v zdravem sončnem kraju in boš enakovreden član družine. Cenjene ponudbe pod šifro: „Nov član - lepo ravnanje44.
ŽELIM SI POZNANSTVA s poštenim kmečkim dekletom od 25 do 30 let, srednje postave. Prosim za fotografijo, pozneje poroka. Pišite na naslov: Janez Korošec,
. Tanderra D. 22 Hostel WhyaUa, South AustraUa.
POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupiU za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlataru v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Lepo pozdravljamo vse slovenske rojake v domovini iz okolice Novega mesta in Sevnice. Franc Avsec, doma z Dolža, Ivan Kos, doma iz Črmošnjic, Milan Mešiček z Blance, Marjan Mohar iz Loškega potoka.
MarcheUo Lumpert pozdravlja vse svoje prijatelje na Dolenjskem in v Mirnopeški dolini.
\
Martin Škof, Dragomlja vas 7, Suhor, preklicujem besede, ki sem jih izrekel na občnem zboru na Suhorju dne 21. 2. 1971.
Alojz Turk iz Grčaric št. 39, Dolenja vas, obveščam vse, ki so kakorkoli posojali denar moji ženi Mihaeli da v bodoče nisem plačnik dolgov, ki jih bo napravila moja žena.
iffOEVESTILA I
Vsi slovenski pelinkovci so pravi.
-	Pred višjim gospodarskim sodiščem v Ljubljani je bila skoraj dve leti in pol zanimiva pravda. - Podjetja Fructal, Alko, Petovia in Tališ so vložUa tožbo zaradi nelojalne konkurence zoper podjetje DANA z Mirne v njenih reklamah za pelinkovec „Kralj Samo44. Dana je na prvi stopnji pravdo izgubila ter se pritožila na vrhovno gospodarsko sodišče v Beogradu, kije zadevo vrnilo v ponovno obravnavo višjemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani. Postopek
Eravde bi zahteval tudi ugotavljanje oličine tujona v pelinkovcu in bi bil dolgotrajen ter drag; verjetnosti da bi bUa pravda v krajšem času zaključena, ni bUo. Zato so stranke sklenile poravnavo pod posebnimi pogoji, katerih bistvo je v tem, da DANA vnaprej ne bo več razglašala v reklamah pelinkovca „Kralj Samo44 kot pijačo s posebnimi kvalitetami nasproti ostalim pelinkovcem. Podjetja Fructal, Alko, Petovia in Tališ pa odstopajo od nadaljnjega sodnega postopka. Stranke so se tudi sporazumele, da sodnega ne bodo uporabljale v re-
amne namene.
V	VALILNICI na Senovem lahko dobite vsako sredo enodnevne piščance po znižani ceni 2 din; bele težke, rjave in črne. Priporoča se Mijo GunjUac, Senovo 72.
NOVO! Praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi: Ščetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
HITRO OČISTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto: od 6. do 18. ure.
sramim
Ob nenadni tragični izgubi našega dobrega moža in dragega očeta
ALBINA KOTARJA
elektromonterja iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih urah stali ob strani, vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremUi na zadnji poti. Posebna zahvala za iskrene besede članu sindikalnega odbora podružnice Elektro Ljubljana, poslovna enota Novo mesto, tov. Francu Jeraju in vodji poslovne enote Elektro Metlika tov. Pavlu Starcu, ki nam je bil ves čas v vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se metliški mestni godbi za žalostinke in gospodu župniku za zadnje spremstvo. Prisrčna hvala zlasti kolektivu tovarne Beti za sočustvovanje in gmotno pomoč.
Žalujoči žena Anica, sin Albin, hčerki Marija in Anica z možem Silvom in drugo sorodstvo
Ob smrti moje stare mame
MARIJE VLAŠIČ
iz Dolenjcev pri Adlešičih v Beli krajini
se zahvaljujem vsem vaščanom za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so spremUi mojo staro mamo do njenega zadnjega doma. Prav tako se zahvaljujem gospodu župniku za obred in govor ob grobu.
Stara mama, naj ti bo rahla peščena zemlja, kjer si se rodila in tudi umrla!
Žalujoči: vnuk Rudi iz Škofje Loke
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA GOVEDNIKA
iz Gor. Lokvice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so • pokojnika spremili na zadnji poti in mu darovali vence. Posebna zahvala kolektivu Ljubljanske banke - podružnica Črnomelj, kolektivu Novo-teksa iz Metlike in gospodu župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: Žena Marija, hčerka Micka ter Martina, Stanka in Anica z družinami
Ob bridki izgubi mojega moža, našega očeta in starega očeta
FRANCA BRULCA
iz Lu terskega sela
se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne IMV, gospodu župniku, sosedom in prijateljem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. '
-Žalujoči:	žena Marija; sinovi
Franc, Rudi in Pavel, hčerke Ančka, Cvetka, Majda in Ivanka z družinami
Ob prezgodnji izgubi naše ljube hčerkice
ZDENKE SUBAN
iz Boštanja
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim, ki so jo v tolikšnem števUu spremUi na zadnji poti. Vsem še enkrat prav lepa hvala
Žalujoča: mamica in očka
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je za vedno nehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, deda in pradeda
MATIJA IVŠIČA
kmeta iz Črneče vasi
Pokopali smo ga v krogu sorodnikov in prijateljev dne 17. maja na pokopaUšču v Kostanjevici.
Žalujoči: žena Marija, sinova in hčere z družinami in drugo sorodstvo
Črneča vas, Pristava, Velika Ko-strevnica, Kranj, Ljubljana, Senj, 16. maja 1971
Zahvaljujem se pošteni najditeljici tovarišici Marjeti Kavšek iz Novega mesta. Cesta herojev 14, za vrnjeno denarnico, ki sem jo pozabila v telefonski govorilnici. P. N. Ljubljana.
Dara Krstič, najboljša jugoslovanska padalka in peto uvrščena na svetovnem padalskem prvenstvu leta 1970, članica novomeškega Aerokluba, že več dni s svojimi lepimi skoki navdušuje obiskovalce letališča v Prečni. V ponedeljek, 24. maja, je skočila tudi na zletni stadion v Novem mestu, kjer je mladim kovinaijem športnikom prinesla pismo, ki so ga prebrali in za rojstni dan poslali maršalu Titu. Na sliki: Dara po uspelem pristanku (Foto: S. Dokl)
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 27. MAJA: 16.00 do
16.10	- Napoved programa in poro-čUa. 16.10 do 17.00 - NAJPOP-LOT - Aktualnost tedna - Nove plošče RTB - Iz naše glasbene šole
— Obvestila in reklame. 17.00 do
18.00 Glasbena oddaja: IzbraU ste sami.
SOBOTA, 29. MAJA: 16.00 do
16.30 - Pol ure za pop glasbo.
16.30 do 16.40 - Sobotno kramljanje. 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestU in reklam.
17.00 do 17.20 — Igra vam godba na pihala iz Kapel. 17.20 do 17.30
— Za naše najmlajše. 17.30 do 18.00
— Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 30. MAJA: 10.30 -
Domače zanimivosti - Pred srečanjem šol bratov Ribarjev - Za naše kmetovalce: inž. Darko Jelčič -Gospodami nakup in uporaba strojev v kmetijstvu — Minute z ansamblom Jožeta Kelbla - Na rob pripomb javne razprave o ustavnih spremembah v brežiški občini — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 do 14.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
Ob nenadni, britki izgubi naše drage, nepozabne
ROZIKE RIBIČ
s Senovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljaU na zadnji poti, ji podariti vence in cvetje, z nami sočustvovati, nam izrazili sožalje ati kakorkoU pomagaU. Predvsem iskrena hvala učiteljskemu kolektivu in učencem osnovne šole Senovo za
{lomoč in organizacijo pogreba, skrena hvala godbi, pevcem, govornikom za poslovUne besede, častitemu gospodu župniku za Časten pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči Ribičevi: oče Rudolf, mama Ana, brat Jože in drugo sorodstvo
TOREK, 1. JUNIJA: 16.00 do
16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Lojzeta Slaka.
16.15 do 17.30 - PoročUa - Jugo-ton vam predstavlja — Svetujemo vam — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.30 do 18.00 Pesmi jugoslovanskih narodov.
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 30. MAJA - 10.30 -Občinske novice in lokalna poročUa
- Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Po domače - Pogo-vaijaU smo se z vaščani z Loke -Temeljna kulturna skupnost Sevnica je pričela z delom (pogovarjaU smo se s predsednikom te institucije -Koren Toni) - Top-pops 12 - Javna razprava o ustavnih amandmajih
- Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 3. JUNIJA - 16.00 Reklame in oglasi - ZgodUo se je v preteklosti - NAJPOPLOT — Iz diskoteke naših poslušalcev — Delavec in paragrafi - Nekaj minut z vedrimi zvoki revijskih orkestrov -Kotiček za lovce - Oddaja za naj-maljše - Zaključek oddaje.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
JOŽETA HROVATA
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, darovali cvetje in počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo dr. Zoriču za požrtvovalnost pri lajšanju njegovega trpljenja, zdravnikom in ostalemu osebju bolnice pa za izreden trud, da bi mu podaljšali življenje. Iskrena hvala garniziji JLA in rezervnim oficirjem za izkazano poslednjo čast, pevcem, godbenikom, govornikom, političnim in družbenim organizacijam, Ribiški družini, podjetju Pionir in MPP ter vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih dneh njegovega življenja. Najlepša hvala vsem sosedom in posameznikom za pomoč in izkazano sočutje. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala Novo mesto, 14. maja 1971
Žalujoča žena Pavla, hči Metka, sin Janez in drugo sorodstvo
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 28. MAJA: 8.10 Operna matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za . naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Janez Saksida: Kakšne količine oljnic bi lahko letos odkupile slovenske oljarne. 12.40 Z ansamblom Mihe Dovžana. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak". 17.20 Od ,,Mandoline“ do ,,Mini-maxija“. 18.15 Iz solistične glasbe Josefa Suka. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 Zbori radijskih postaj - Poje Komorni zbor RTV Ljubljana. 20.30 „Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA 29. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milan Rovan: Škode v kmetijstvu lani. 12.40 Poje sopranistka Ksenija Vidali. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.10 Gremo v kino. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik. 20.00 Zabavna radijska igra - Charles N. Gattey - Z. Bramley-Moore: „Križarjenje po Atlantiku41. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 30. MAJA: 6.00 do
8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 10.05 Še pomnite, tovariši... Jaka Avšič: Iz spojninov na 1941. leto. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli 14.30 Humoreska tega tedna - S. Lenz: Zajtrk. 15.05 Iz opernega sveta. 15.30 Radijska igra - Felicien Marceau: „V čast si štejem.“ 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer“. 22.20 Plesna glasba.
PONEDELJEK, , 31. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jelka Hočevar: Krompirjeva plesen in njeno zatiranje. 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak“. 16.40 Iz opernega sveta. 18.15 Signali -propagandna oddaja. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Ri-‘ chard Wagner: 1. dejanje romantične opere „Lohengrin“. 22.15 za ljubitelje jazza.
TOREK, 1. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v juniju. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Moj svet je glasba. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 ,,Vrtiljak“. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč,-otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta. 20.00 Glasbeni intermezzo. 20.10 Radijska igra — Dylan Thomas: ,,Pod mlečnim gozdom". 22.15 Anton Bruckner v komorni glasbi.
SREDA, 2. JUNIJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Nenavadni pogovori.
10.15	Pri vas doma. 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Korošec: Zagotovimo še
več semena detelj in trav. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušici čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.' 16.00 „Vrtiljak". 17.25 Od „Mandoline" do ,,Mini-maxija“.
18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otrocH 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 3. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Nežka Snoj: Furunkuloza pri ribah. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.45 „Mehurčki". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - K. Galczynski: Zelena gos. 21.40 Glasbeni nokturno.
22.15 Iz opusov Malipiera in Bus-sonija
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 30. MAJA
8.45 Po domače v Dolskem (Zg)
- 9.10 Kmetijska oddaja (Lj) -
9.55	Mozaik (Lj) — 10.00 Festival JRT - prenos z Bleda (JRT) (Lj) —
12.45 Otroška matineja (Lj) - ... Mestece Peyton - serijski film (Lj)
- ... TV kažipot (Lj) - Športno popoldne - 18.05 Tajnica Andyja Hardyja - ameriški film (Lj) -
19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Marodič: Posebni odred — oddaja Mali oglasi (JRT) (Lj) - 21.25
-	21.40 Poročila
Videofon (Z§ (Lj) - 21.55 i
Jportni pregled (JRT)
PONEDELJEK, 31. MAJA
8.30	Bled - festival JRT (Lj) -
14.45 TV v šoli (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.35 Tigrček Peter - 2. del (JRT) (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Ljudje v soseski (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 IV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
-	20.35 Ustavna razprava (Lj) -20.50 H. James: Pesnikova pisma -drama TV Beograd (Lj) - 21.50 Večer z Ivanom Mohoričem (Lj) -
22.30	Poročila (Lj)
G
S8
83
KS
bonboni
ib © KS
VISOKI#-!
v o d i j o
KS
S3
S3
83
S
KS
KS
KS
G
S
KS
G
KS
S
S
KS
gs
KS
s
KS
KS
v kvaliteti
in
nagrajujejo
Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje.
Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C in sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v
; DOLENJSKEM LISTU
besedo VISOKI C ter vse skupaj posije v propagandno službo Žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk.
nagrada-visoki c
Kombinat
Žitu.
Ljubljana, šmartinska 154 <nagrada — Visoki C)
m
TOREK, 1. JUNIJA
8.30	Bled 71 - feljtoni in izobraževalne oddaje (do 12.40) (Lj) —
14.45	TV v šoli (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 E. Peroci: Nina in Ivo - 4. oddaja (Lj) -
18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Slovenski top-pops
-	Skozi 25 let, 5. oddaja (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Oceanografija (Lj) — 19.30 Starši in otrok (Lj) - 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Ozri se v gnevu -angleški film (Lj) - ... I. Petrič: Intarzije za pihalni trio in ansambel (Lj) - . .. Poročila (Lj)
SREDA, 2. JUNIJA
8.30	Bled 71 - feljtoni in izobraževalne oddaje (do 13.20) (Lj) -
14.45 TV v šoli (Zg) - 16.10 Kolesarska dirka (do 16.50) (Bgd) -
17.00	Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 17.20) (Bgd) -
17.45 Pika Nogavička — švedski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30	Glasbena oddaja (Sa) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naš ekran (Lj)
—	19.30 London: Nogometni finale za pokal prvakov - Ajax : Panathi-naikos - prenos v barvah — EVR (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Udo 70 - barvna zabavno glasbena oddaja (Lj) - 22.45 Poročila
ČETRTEK, 3. JUNIJA
8.30	Bled 71 - glasbene oddaje in revike (do 13.30) (Lj) - 14.45 TV v šoli (Zg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.30) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan: Ljutomer - I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Poljudno znanstveni film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) -19.20 Vse vživljenje v letu dni - serijska oddaja (Bgd) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) — 21.25 L. Pirandello: Moj svet (Lj) - . .. 400 let slovenske glasbe: Pavel Šivic (Lj) - ... Poročila (Lj)
PETEK, 4. JUNIJA
8.30	Bled 71 - Revijske in serijske oddaje (do 13.15) (Lj) -
14.45	TV v šoli (Zg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.30 Vija-vaja-ringaraja: Pavel Golia - II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbena oddaja (Zg) - 18.45 Variete (Zg) - 19.00 Mestece Peyton
-	serijski film (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 (Lj) - 20.35 Naj živi Henrik IV., naj živi ljubezen - francoski film (Lj) - 22.20 Glasba iz studia B - zabavno glasbena oddaja (Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
SOBOTA, 5. JUNIJA
8.30	Bled 71 - TV drame (do 13.15) (Lj) - 15.00 Giro D‘Italia -prenos (JRT) EVR - (Lj) - 16.00 Atletika za Hanžekovičev memorial
- prenos (Zg) - 17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Rim: Košarka Evropa : Italia - prenos EVR - (Zg) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) -
19.00	Plus pet - mladinski quiz (Sa) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Kmečka ohcet (Lj) -
21.25	Rezervirano za smeh (Lj) -
21.55	Maščevalci - serijski film (Lj)
- 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj)
NAČRTOVANJE LJUBLJANSKE BANKE OB ODPIRANJU JUGOSLOVANSKEGA TRGA
Kako obračamo svoj denar
Razveseljiva novost in dragocena pridobitev za soodločanje varčevalcev: sveti varčevalcev pri Ljubljanski banki — Nad 700.000 posameznikov sodeluje z LB z raznimi oblikami varčevanja in sodelovanja — Delo banke, ki jo je čutiti
v Jugoslaviji in Evropi
Maribor, Nova Gorica, Zagreb, tri nova središča, v katerih je LJUBLJANSKA BANKA odprla svoje poslovalnice. Bitola, Kranj, Metlika, nova mesta v seznamu te denarne ustanove, ki bodo bržčas že letos dopolnila poslovno omrežje ene najmočnejših jugoslovanskih bank — LJUBLJANSKE BANKE.
Pred nami je dolg seznam poslovnih enot z oznako Ljubljanska banka, vsekakor legitimacija poslovnosti, ki ima svoj začetek tistega srečno izbranega dne, ko se je pripojila Splošna gospodarska banka Slovenije tedanji Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Takrat so bili ustvarjeni temelji za nadaljnji razvoj denarne ustanove, obenem pa je ta ustanova dobila neizbrisen pečat slovenske bančne organizacije, ki pa se v svoji poslovni ekspanziji ni zadrževala znotraj republiških meja, pač pa pogumno oblikuje svoj položaj v širšem jugoslovanskem prostoru, predstavništvi v Frankfurtu in Muenchnu pa ji zagotavljata pomembno navzočnost v evropskem denarništvu.
Danes ni republike, v kateri Ljubljanska banka ne bi imela svoje poslovne enote. Mesta Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb pomenijo spodbuden pričetek odpiranja jugoslovanskega trga, ki naj bi omogočil svobodno prelivanje sredstev, kapitala, ki zna utrditi vpliv strokovnjakov, zaposlenih v denarnem zavodu, na obračanje denarja, na investicijsko politiko, na nadaljnji družbenogospodarski razvoj celotne Jugoslavije.
Po besedah Nika Kavčiča, generalnega direktorja Ljubljanske banke, je ta banka po svoji moči danes med prvimi v državi in visoko na lestvici tovrstnih ustanov na svetu. Lanska bilančna vsota je 2,230 milijard starih din, pri čemer znašajo kratkoročne naložbe 883 milijard starih din, investicijske 1075, naložbe v stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo 246 milijard, zbrane hranilne vloge 230 milijard starih din ...
V	naši republiki dosega slovenski potencial vseh bank (Kranj, Novo mesto, Ptuj, Maribor, Koper) blizu 3000 milijard S-din, kar s prejšnjo ponazoritvijo potenciala Ljubljanske banke dovolj nazorno predstavlja moč te denarne ustanove. S pooblastilom za mednarodno sodelovanje, ki ga ima v Sloveniji edinole Ljubljanska banka, pa predstavlja med 19 bankami s takšnim pooblastilom v Jugoslaviji Ljubljanska banka daleč najsodobnejšega finančnika: vse jugoslovanske banke se lahko zadolže za eno milijardo dolarjev, Ljubljanska banka se lahko zadolži za 166 milijonov dolarjev, Jugobanka za 138, Beograjska banka za 111, Poljo banka za 80 milijonov dolarjev. To dovolj nazorno dokazuje pomembnost Ljubljanske banke v jugoslovanskih, in ne zgolj slovenskih denarnih poslih.
DANES: LAŽE ZASLUŽITI
KOT PAMETNO PORABITI!
Ob vseh teh milijardnih številkah — zavoljo nazornosti smo se izrazili v starih dinarjih - pa je Ljubljanska banka vendarle denarni zavod, ki drami zanimanje predvsem med ljudmi, med občani, ki seveda ne razpolagajo z milijonskimi in milijardnimi vsotami, so pa vendarle zainteresirani, da nekdo obrača njihov dohodek, da nekdo skrbi za — v mnogih primerih - težko prisluženi denar. Danes že velja resnica, da je pogostokrat laže zaslužiti denar, kot pa ga umno in smotrno porabiti. Za vsako banko so nedvomno eksistenčnega pomena komitenti, delovne organizacije, ki vročajo sredstva in vseskozi sodelujejo z bančno organizacijo in imajo v sistemu samoupravljanja svojo besedo in moč odločanja, kadar gre za porabo, za kreditiranje, za obračanje bančnega denarja.1 Za sleherno banko pa so nadvse pomembni vsakdanji potrošniki, varčevalci, manj znatni, a zavoljo tega nič manj pomembni komitenti posamezniki. Hranilne vloge občanov že danes dosegajo pri banki visoko številko. Ta številka pravzaprav raste iz leta v leto, še zlasti po uvedbi raznih oblik namenskega varčevanja. Kljub vsemu pa sedanja višina hranilnih vlog še zmerom ne ustreza gibanju denarja v naši republiki. Zanimivo je namreč, da kroži v Sloveniji ali pa tiči v neznanih predalih nekaj deset milijard starih dinarjev denarja občanov, ki so bile ustvarjene, zaslužene, dobljene, niso pa še prišle v slovenski tržni prostor, niti niso našle svojega mesta v denarnem zavodu.
Z mislijo na te „izgubljene" milijarde in s poudarkom na občanu, varčevalcu, na izključno njegovih koristih začenja Ljubljanska banka dokaj novo vsebino obnašanja v našem denarništvu.
ZA KOGA VARČUJEMO?
Integracijska gibanja, ki smo jim priča zadnja leta, niso prazna dejanja. Z združevanjem gospodarstva v večje, močnejše in perspektivnejše delovne organizacije prihajamo do novih, vsekakor zajetnejših virov za nadaljnja investicijska vlaganja, za nadaljnje posodabljanje industrijske proizvodnje. Integracijska gibanja pa ne zadevajo zgolj dinamike razvoja v neposredni proizvodnji, ampak so narekovala tudi.bančnim službam, ali konkretno LJUBUANSKI BANKI iz-
redno vitalnost v procesih združevanja, v oblikovanju zajetnejšega bančnega potenciala. Tu je namreč ključ do bolj smotrnega obračanja denarja, do resnično gospodarskih naložb, do združevanja denarja v prid hitrejšega gospodarskega razvoja posameznih območij, občin in republik.
Razčiščena pojmovanja poslovnosti v sedanjem času — spomnimo se, da so bile svoj čas banke manj samostojni denarni zavodi, ki so poslovali natanko po nareku višje organiziranih denarnih zavodov — omogočajo Ljubljanski banki, da še razširja omrežje svojih poslovnih enot. Značilno za slo, ki vodi banko v njeni ekspanziji, je primer poslovne enote Ljubljanske banke v Mariboru, ki je nastala ob impozantni številki 67 tisoč zaposlenih v mariborskem industrijskem bazenu — neposredno v gospodarstvu jih je le nekaj tisoč manj! Od tod čisti račun Ljubljanske banke, da ima v Mariboru naloženih kakšnih 20 milijard starih dinarjev, od katerih polovico v kratkoročne in polovico v investicijske naložbe, da ne govorimo o namenskih sredstvih za razvoj energetike. Po besedah generalnega direktorja Ljubljanske banke Nika Kavčiča je del naložb pokrit s sredstvi, ki jih je banka že lahko zbrala na tem območju in so ob koncu lanskega leta presegla 12,8 milijarde starih dinarjev, kar pomeni, da Ljubljanska banka preliva danes v Mariboru nad sedem milijard starih dinarjev. Pri tem je še zlasti pomembno, da so gospodarske organizacije iz Maribora in njegove neposredne bližine opravile v minulem letu za blizu 8 milijard starih dinarjev deviznega plačilnega prometa ravno prek LJUBLJANSKE BANKE.
POMEMBNA STROKOVNA NAVZOČNOST BANKE
Tako premišljeno osvajanje gospodarskega prostora z razumnim združevanjem denarnih zmogljivosti pomeni vsekakor dragocen ključ za realizacijo naložb, ki jih banka lahko omogoči svojim komitentom, pa tudi zainteresiranim delovnim organizacijam, za katere ni nujno, da so njeni komitenti. Za denarni zavod je namreč pomembno, da širi krog svojih komitentov ter je potemtakem zainteresiran, da posluje tudi z nekomitenti v upravičenem pričakovanju, da jih bo ravno s takšno poslovno politiko nekoč pridobil, da bo z njimi nekoč še povečal število stalnih strank.
Pri naložbah ima banka odgovorno nalogo. Še zlasti zdaj, ko stabiliziramo gospodarstvo in učvršćujemo našo denarno valuto, je strokovna navzočnost banke nadvse pomembna, saj od banke družbena skupnost pričakuje popolno razsodnost in treznost, kadar soodloča pri odmeri investicij, kadar se z lastnim denarjem v obliki krediotv zavzema za razširjeno reprodukcijo v določeni delovni organizaciji. Izvršilni odbor banke, ki ga sestavljajo predstavniki delovnih in družbeno-političnih organizacij, je seveda soodgovoren in navadno izvršilni odbor posredno odloča o naložbah, o novih investir cijah.
Investicije v gospodarstvo in odnos banke do delovnih organizacij je seveda eno poglavje v poslovnosti banke, drugo poglavje pa je odnos banke do posameznikov — okoli
700.000	jih varčuje ali kakorkoli sodeluje z banko! — ter do njihovih potreb. Ravno širok krog varčevalcev je narekoval LJUBLJANSKI BANKI zavzetost za svojevrstno obliko soodločanja posameznikov pri utrjevanju najustreznejše bančne politike. Posamezniki dandanes v organizaciji banke varčujejo za marsikaj: za stanovanje, za dopust, za starost, varčujejo v raznih oblikah vročanja sredstev in raznih možnostih udeležbe pri kreditih, pa je zato prav, da imajo še pravico spremljati poslovnost, svetovati in celo odločati o pomembnejših premikih v odnosu banke do posameznika.
LJUBLJANSKA BANKA je že organizirala „svet varčevalcev44, ki mu prepušča določene odločitve v korist posameznih varčevalcev in seveda v prid nadaljnje poslovnosti banke.
Srečujemo se, pozdravljamo, mimogrede spregovorimo nekaj priložnostnih besed, in že gremo dalje, ujeti vsak v svoje vsakdanje skrbi. Zelo poredko pa se v po-govru spomnimo tistih vojnih časov, ki so netili revolucionarni polet in uporniška dejanja.
Z Brežičanko Roziko Bohinčevo sva tokrat dlje pokramljali. Spodbudo za obisk mi je dalo republiško priznanje Osvobodilne fronte, ki ga je prejela za 30-let-nico OF. Spomin je nagrajenki poromal v mladost, na službeno mesto osnovne šole v Globokem, kjer jo je kot mlado učiteljico doletela vojna vihra.
Kmalu po okupatorjevem prihodu je Rozika navezala stike s skojevcem Marjanom Tomincem iz Globokega in tedaj se je odločila za upor. Ko je prihajala domov v Brežice (oče je bil ravnatelj osnovne šole v . Brežicah, mati učiteljica), so bili njeni prijatelji bratje Cerjaki, Milavci in Kerini ter še nekaj drugih mladih ljudi enakih
ali v začetku septembra, ko je tovarišica Rozika organizirala prvi sestanek OF na Tominčevem domu. Tam je spoznala Rudija Janhubo, ki se je zadrževal pri Tomincu kot ilegalec. Tako se je z zavednimi mladinci vključila v osvobodilno gibanje. Okupatorjevo ravnanje s Slovenci je še podžigalo uporniške načrte.
Bohinčeve so Nemci izselili v Šlezijo. Rozika, je od tam pobegnila nazaj v Slovenijo, spremljala pa jo je gestapovska tiralica. Morala se je skrivati. Največ se je zadrževala na Štajerskem, nekaj časa v Zagrebu, 5. maja 1943 pa je odšla v Belo krajino in Se vključila v delo Osvobodilne fronte. Konec septembra 1944 je prišla na okrožje na Pohorju in tam delovala kot aktivistka.
Po osvoboditvi se je z vso prizadevnostjo vključila v družbeno-politično delo. Imela je dolgo vrsto raznih funkcij. Najprej je bila članica okrožnega komiteja v Mariboru, pozneje je šla v partijsko šolo v Beograd, nakar je delala v Ljubljani na centralnem komiteju Z K in 1952 končno prišla v Brežice.
Bila je do upokojitve pred nekaj leti ravnateljica osnovne šole. Ves čas je sodelovala v SZDL in drugih organizacijah, najbolj pa jo je priklenilo delo pri tabornikih, kjer je še vedno aktivna.
, flajraje delam ■z mladino,11 je pripovedovala,,,razen tega taborniki niso zaspana organizacija. Besedam vedno sledijo dejanja, družita pa nas iskrenost in prisrčnost. Priznanje OF mi veliko pomeni; počutim se počaščeno v zavesti, da tudi današnja družba ceni moje delo. Nisem pričakovala ne priznanja in ne čestitk, spoznala pa sem, da so mnogi ljudje ponosni, ker sem med dolikovanci zastopala BrežiceJOŽICA TEPPEY
misli. Bilo je konec avgusta
Gorjanci 71 -10 najbolje plasiranih
1. GORAN ŠTROK (AMD Dinamo - BMW 2002 alpina)
- 7:25,00; 2. JOVIČA PALIKOVIĆ (AMD Dinamo - gor-dini) - 7:46,32; 3. ROBERT LANG (AMD Dinamo - BMW 1600 alpina) - 7:54,55; 4. DAMIR WIESNER (AMD sveučilište - gordini) - 8:04,64; 5. D J ANI ŠVERKO (AMD Beograd - abarth 1000) - 8:12,29; 6. DRAGO REGVART (AMD Remetinac — alfa romeo 2000 GT Am) — 8:14,69; 7. MLADEN GLUHAK (AMD Dinamo - BMW 2002 GT Am)
- 8:18,48; 8. DRAGO HORVAT (AMD Kamnik - BMW
2002 TI) - 8:25,16; 9. DJORDJE NOVAKOVIČ (AMD
Zagreb - BMW 1600) - 8:27,91; 10. JANEZ DOLJAK
(AMD Novo mesto — mini cooper S) - 8:29,56.
(Več o dirki na 9. strani)
Ohcet po belokranjsko so do zdaj prikazali samo Semičani (na fotografiji), v petek, 28. maja popoldne, pa bo Metlika gostitelj mednarodne poročne prireditve. Na njej bodo pokazali stare poročne običaje naših prednikov, začenši s prevozom nevestine bale, spravljene v starinski skrinji, do pogajanj pred ženinovim domom. (Foto: R. Bačer)
POSLEDNJI HRIBOVEC IZNAD ROŽNEGA DOiLA OROPAN
Rokovnjaški napad na samotarja
23. maja je neznan napadalec z nožem izsilil od ganca 10.000 din — Roparju so že
71-letnega Janeza Der-na sledi
Ob uri, ko je množica radovednežev in ljubiteljev avtomobilskega športa v nedeljo, 23. maja, na goijanskih pobočjih nestrpno pričakovala začetek avtomobilske dirke za „Nagrado Gorjancev 71“, je več uro hoda stran, na Hribu, zapuščenem zaselku nad Rožnim dolom, postaven moški srednjih let potrkal na vrata edine še na-
seljene hiše.
Janez Derganc, 71-letni gospodar, je na postelji priprtih vek pravkar razmišljal, kako bi si na starost olajšal življenje. Drvaijenje v roških gozdovih mu je izpilo moči; posestvece, na katerem je ostal sam, je sklenil zapustiti in se odseliti bliže k ljudem. Odkar so drugi Hribovci izpraznili svoje domove, je imel do prvega soseda dobre pol ure hoda. Tako daleč pa v času, ko trka na vrata visoka starost, ni dobro biti od ljudi. Kaj pa če se ga poloti bolezen, kdo mu bo pomagal?
Trkanje je moža spravilo pokonci. Šel je k vratom, da bi videl, kdo je. Na vratih je stal moški srednjih let, precej mlajši od njega, predvsem pa močnejšega života. „Vode bi rad,“ je poprosil.
„Ne bi raje vina, imam ga,“ je ponudil Derganc.
„Raje bi vode,“ je vztrajal neznanec.
Derganc ga je ubogal. Šla sta na dvorišče, ko se je žejni napil, pa spet v hišo.
Nenadoma je neznanec potegnil dolg nož in obrnil konico proti Dergancu: „Vole si prodal, zdaj pa daj denar! ‘^Mož, ki kaj takega v vsem svojem življenju še ni videl, je osupnil. Potem se je le zbral in se začel braniti. Otepal se je, kolikor se je mogel, vendar je bil tujec močnejši. Vrgel ga je na posteljo in mu nastavil nož na prsi: „Daj denar, ali pa te zakoljem!44
Derganc je sprevidel, da z napadalcem ni šale, zato je obljubil, da mu denar izroči. Z nožem v roki ga je tujec peljal v klet. Mož mu je dal 10.000 din.
„Če boš komu kaj pisnil, te bom našel, posledice pa pripiši sebi!44 je zagrozil ropar in izginil.
Derganc je bil pri zdravniku, ko so ga obiskali preiskovalni organi. Vse jim je povedal, tudi o tem, da je hotel kupiti opu-
V Svinjskem dolu je bilo pozimi kmetijsko predavanje. Prvič v zgodovini vasi. Dogodek bodo, ni dvoma, pomnili rodovi. Svinjskodol-ci in Svinjskodolke bodo poslej govorili: „To je bilo tisto zimo, ko je prišel oni tovariš in nam govoril o napredku kmetijstva ...“
In vredno se bo spominjati! Kako lepo je govoril, obilo pametnih misli je nasul zvedavim vaščanom, ki so, sluteč velike čase, radostni prikimavali in po poti domov v mislih sklenili, da bodo stopili iz teme neznanja, brž ko bo mogoče.
Zimo je pregnala pomlad in spet so Svinjskodolci in Svinjskodolke zapregli vo-liče, orali zemljo, kopali in sejali kot nekoč. Delo je bilo naporno, toda grelo jih je upanje, ko so se spominjali zimskega večera in tovariša, ki je čisto vse vedel.
Niti pojma pa niso imeli, kaj je šele drugim pomenilo predavanje v Svinjskem dolu!
Začelo se je na letni konferenci SZDL: „V Svinjskem dolu smo priredili kmetijsko predavanje. Obisk je bil dober. Ljudje razumejo, koliko je vredna izobrazba, ki jo kmet še posebno potrebuje.4
ga je predložil skupščini. Podobno tudi sklad za osemenjevanje, saj so na predavanju v Svinjskem dolu govorili tudi koristnosti „umetnih bikov44.
V	obrazložitvi svojega dela je Delavska univerza
V	poročilu sveta krajevne skupnosti je bilo zapisano: „Med drugim smo organizirali kmetijsko predavanje v Svinjskem dolu. Svet krajevne skupnosti se zaveda, da njegov delokrog niso samo vaške poti, marveč ima širše naloge.44
Kmetijski referent je takole pokladal račune: „Pomagal sem organizirati predavanje v Svinjskem dolu.44
Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva je imel predavanje v Svinjskem dolu v letnem poročilu, ki
imela zapisano črno na belem: „Priredili smo zelo koristno predavanje v Svinjskem dolu; ker je kmetijstvo važen del gospodarstva, bomo s to dejavnostjo še nadaljevali.44 Na skupščini temeljne izobraževalne skupnosti so poročali: „Zavedamo se, da se učno-vzgojni proces nadaljuje še po šoli. Znanje že po desetih letih ali še prej zastari, zato skrbimo tudi za izobraževanje odraslih. Prispevali smo denar za predavanje v Svinjskem dolu .. “
In tako naprej in tako naprej. O Svinjskem dolu so govorili predstavniki centra za izobraževanje v kmetijstvu, kmetijske zadruge, kmetijskega zavoda, poslovnega združenja za napredek mlekarstva, o predavanju v Svinjskem dolu je „tekla beseda44 na seji partijskega vodstva, primer so navedli v „materialih44 o uresničevanju akcijskega programa za razvoj kmetijstva, Svinjski dol je postal pojem in zgled, kako je treba pomagati kmetu, da bo hitreje koračil v nove družbene odnose.
V	Svinjskem dolu se je medtem bližalo poletje. Ljudje so se, kot že vsa leta doslej, potili na poljih in upali, da jim bo zemlja jeseni poplačala trud, kar je storila vsa dobra leta nazaj. Tovariša iz mesta so se spominjali, da je res lepo govoril ...
P. S. Vsaka podobnost z razmerami v dolenjskih občinah je zgolj naključna.
M. L.
ščeno šolo v Rožnem dolu, in da je mislil, kako lepo in mimo življenje bi imel tudi v domu počitka. Pa zdaj?
Dva dni po grdem napadu so nas na novomeški UJV obvestili, da so ropaiju za petami.
I. ZORAN
Teritorialci streljali
22. maja je imela vaje v streljanju ena izmed kočevskih teritorialnih enot, v nedeljo, 23. maja, pa ena izmed ribniških. Cilj vaje je bil, da si pripadniki teritorialnih enot utrdiio znanje o raznem orožju.
Žena obsojena, mož še na begu
Od ciganskega zakonskega para Staneta in Martine Brajdič je na begu le še mož. Osmi dan po objavi tiralice v našem tedniku so varnostni organi begunca zasačili pri Karlovcu. Lov pa se je le delno posrečil, ker seje Stane izmuznil.
Še isti dan, se pravi 21. maja, so Martino prepeljali v novomeške preiskovalne zapore. 24. maja pa je že stala pred sodniki občinskega sodišča in odgovarjala za šestero tatvin. Na tej razpravi, sklicani tako rekoč na vrat na nos, je sodišče Martini dokazalo pet tatvin, ene pa jo je oprostilo. Obsojena je bila na dve leti zapora.
Mož Stane, ki je še na begu, ima na vesti tudi nekaj kaznivih dejanj; oba z ženo sta kradla v okolici Žužemberka.
Poroka evropskega slovesa
2e celih 14 dni je vsa Metlika pokonci v pričakovanju velike mednarodne turistične prireditve - kmečke ohceti, ki bo v petek, 28. maja, ob 16. uri v Metliki. Blizu tisoč Belokranjcev v narodnih nošah bo spremljalo ceremonijo s prevozom nevestine bale od Ganglove hiše skozi mesto. Sterilni gostje in domačini si bodo nato lahko od blizu ogledali ženine in neveste, ko se bodo zabavali na Veselici. Poročni pari pridejo v Metliko že ob 13.30, po uradnem sprejemu pred stavbo občinske skupščine bodo v hotelu še obedovali, preden se začne težko pričakovani spektakel.______________^
To nedeljo na Bizeljskem
V	zadnji številki lista smo pomotoma zapisali napačen datum o referendumu na Bizeljskem. Bralcem se opravičujemo in jih opozarjamo, daje kmetijska zadruga Bizeljsko razpisala referendum za nedeljo, 30.
maia'	UREDNIŠTVO
]®B®®®®®®@ odprtoTnedello:
MARKET na Kristanovi cesti MARKET na cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu
]®®®®®0®®B
M
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI:	občinske konference
SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Gošnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Žlvič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali C ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že. vštet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1„ srednji in zadnji strani lista : 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vclla do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RAČUN orl podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — N/V SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravtee« v Ljubljani.
Priznanje, ki ga prežarja upor