go SD d a r rtnišk m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. januarja 1864 Obrtnijjske stvari in za namestnika njih : Gospoda Jožefa Kordiii-a, trgovca v Ljubljani Gospodom trgovcem obrtnikom in fnžinarjem na Kranjskom. Dragi rojaki! Treba bode voliti za kupčijsko zbornico. Ni zdaj , ki ga zbornice daj ej o obrtni j-řreden kakor stroški, ki jim jih ?? J. G. W i n k 1 e r - a ? ? ?? 77 Vi obrtniki in rokodelci pa volite za obrtnijski oddelek: Gospoda J. N. Il o rak-a, rokovičarja v Ljubljani, preiskovat i je prid 77 77 Andrej a Malič-a, posestnika v Ljubljani Antona Samasa, zvonarja v Ljubljani, ? stvu in trgovstvu, vec in za namestnika njih : vz.rokuj^jv. /^uiu nv^v/ cu j m tu ou ii\j UIUIV/ j^i vue* rediti. Resnično pa je , da imaj o zbornice veliko moc Zbornice so daj in to se ne more prena Gospođa Matevža Schreinerja, pasarja v Ljubljani. Za fuz in ski oddelek pa nasvetujemo : da nam lahko v vseh trgovskih in obrtnijskih zadevah veliko koristijo ali pa škodujejo, da mora tedaj nam ki jo z doneski ohranujemo , zeló mar biti Kropi 7 da SVOJO Gospoda Jan. L. Potočnika, fužinarja v za namestnika: Gospoda Friderika Langer-a, fužinskega vodja v volitveno pravico rabimo, in da se nam teda] volitve popolnoma na korist izidejo. Kupčijska zbornica mora po vseh potih delati v pravice. Ona mora po Zagorji. Odbor z geslom „■naprej duhu předka, omik m vsi moči skrbeti, da bi se obrtnijska in trgovska de lavnost ne preobloževala z davki, da bi se đoraac; Auer Pa vi, olar. Belina Ferdinand, rokovičar. Bernard Jožef, steklar. Domenig in Kadivnik, trgovca. Drašler Franc, čevljar. Fabijan Janez, brtnija povzdigovala, da bi se trgovec. Fine Matevž, mestni zdravnik. Fischer za poti narodnimi P blagá dpirale nove Flo rij an, gostivničar. FreibergerJuri, ? in da bi se z rokodelskimi Gerber Mat i ja, bukvo vez. Gnezda Anton klepar. > m tedaj premožnost pospeševal poduk, omika in Kupčijska zbornica ima važne pravice tuje vodjem v bankni podd ijske odnije; ona ima pravico ? da vse ? obrtnijskih zadevah, naznanja vladi, ktera jo tudi ka- varnar. Haufen Jožef, trgovec. Heidrich Anton, trgovec. Hohn Edvard, bukvo vez. Jam šek Janez, trgovec. Klemenz Ignaz, bukvovez. Krisper Anton, trgovec. - — kar zapazi o Franc, lončar. Majer J. K., trgovec. Mali Franc, Ona sve- in prisednikom kup Lavrin Franc, gostivničar. Legat vprasa usnjar. Marinsek J. N., trgovec. Ničman Henrik, za njeno mnenje. Ona voli tudi dva zagovornika za bukvovez. Novak Henrik, gostivničar. Nu sak Jož. trgovski in obrtnijski stan v kranjski deželni zbor. 9 Gotovo važna je tedaj kupčijska zbornica trgovec. Petera Jož., krajač. Da ta zbornica more spešno delati treba da se izvolij pa krznar. Pakič Miha Petričič in Pirker, trgovca. Potočnik Tomaž pek. Rost Vil elm, sodar. Rudholzer Vilelm, urar. y mozje tega, tudi 5 brez ? ki poznajo in ljubijo domovino, ki zraven Schober Jakop, trgovec. Spoljarič Jakop da natanko ve 7 klju- d vse cesar nam m trail ? da to 7 kar treba vico in napredek in boj ečnost zapazij ? de laj na znani) o, za resnico in so ki cavnicar. Schwentner Jožef, čevljar. Schwings- ? pra hakl Jožef, bakrar. Straksman Herman, zlatar. Tambornino Karol, zlatar. Tavčar Jan., trgovec. Tertnik Franc, gostivničar. Tome Janez, mesar. AAiijapicuuix. JL^itiiixv xian^j ^vou viiivau x w xu v m a u v ^ ^ mvoai « Menimo, da take može priporočujemo v naslednjem Travn Avgust, trgovec. Trevn in Zajic? trgovca. zápisku, ki smo ga nacrtali ťu 8m u kar moč z ozirom na vse okoliščine po skrbnem posvetovanj Trinker Albert trgovec. IJllmann Emanuel Dragi volite brez ojaki Vdeležujte se vsi pri tej volitvi in trgovec. steklar. Verhovec Blaž, zlatar. Zottmann Fr. y y možé vsega osebnega menjenja enogl te-le ki vam jih živo priporočujemo. Volite v duhu napredka, prostosti in omike, v duhu enakopravnosti in samostojnosti ' ^^^m Hda volite Nasvetujemo Vam tedaj trgovcem (kupcem) za trgovski oddelek: f»o$podar$ke stvari. umetne rihje reje na |H|H|[ Dr. Ahaciču mlajšemu gré čast, da je v kranjski deželi prvo stopnjo storil v umetni reji ribji (kiinstliche Gospoda Aleksandra Dreo-ta 77 77 ?? Petra Las n ika 7 trgovca v Ljubljani Fischzucht) ker JL. J IJU IVU1 JG i\l íiUWl J H/VUV ^UIV vv tudi pridno napredoval sebi na prid — pa tudi družim naši ljubi Avstrii, ktera v tacih novinah krepko začel bode gotovo 7 trgovca v Ljubljani Jožefa PI eiwei sa V. C. S up an a, trgovca v Ljubljani 7 trgovca v Ljubljani y izgled. prerada polževo pot hodi, imamo še malo vodá (rek, bajarjev in jezer), da bi v njih kaj vec bilo rib, kakor jih sam Bog vstvari. Godi se nam kakor tištim kmetom, ki pusté travo rasti kakor sama raste, ne, da bi gnojili senožet ali da bi vode na-nje napeljevali. Poslednji čas je c. k. ministerstvo kupčijstva se ozrlo na umetno ribarstvo, in podoba je, da zopet ča kamo le na to, da nam vlada ukaže, kaj naj storimo. Žalostno je, da se ljudjé ne primejo že sami tega, kar jim gotov dobiček kaže, in da jih povsod še le vlada mora priganjati. Ako se ozremo v'druge države, na Francozko , Belgijo, Nem-čijo itd. žarfrldimo, kako napreduje umetna ribja reja, ki v to ali uno vodo pripravno ribjo zalego deva, da se pomnožé ribe v nji in se s prodajanjem odprè nova vejica kupčijstva. Da pridemo zdaj na našega dr. Ahačiča nazaj, po-vemo dalje, da po nasvetu predsednika kranjske kme-tijske družbe g. Fid. Terpinca se je dr. Ahačič obrnil do Rud. Hessel-av Offenburgu na Badenskem, ki je eden najvećih kupčev z ribjo zalego in pijavkami. On je popoinoma skušen v ribji reji in treba mu je le popisati kraj in vodo, pa že vé, ktere ribe so taki vodi najbolj pripravne, pa jih potem pošlje s potrebnim pod-ukom vred po neprevisoki ceni. Za jezerce, ki ga ima mladi dr. Ahačič na Jezeru, četrt ure od Podpeča, mu je nasvetoval in poslal dozdaj 150 jegulj (Aal). Stroški so bili, le 22 gold. Tako je začetek storjen. Bog daj srečo in obilo posnemo tega izgleda pri nas in po vsem Slovenskem! Od več strani se že več let sliŠijo pritožbe, da Graška asekuracija, ktera je prav za prav pogorelska bratovščina za Stajarsko, Kranjsko in KoroŠko, ne za-dostuje potřebám sedanjega časa in da je treba, da se prestvari. Te pritožbe niso bile bob v steno, ampak vodstvo jih je slišalo in sklicalo odbor zvedenih mož iz Stajarskega, Kranjskega in Koroškega, da naj pre-vdarijo, kako bi se predelale stare postave tega društva. Ta odbor je dovršil svojo nalogo in nasvetoval, naj se prenaredi sledeče: Namesti dosedanjih 6 razredov ali klasov, po kterih so se poslopja dražje ali cenejše zavarovale, je odbor nasvetoval, naj se poslopja po svoji manji ali veći nevař nosti ognja v 10 razredov razdelé ; tedaj bode za 10 vrst različno placilo ; tako na priliko , ce se bo od kakega poslopja 1. razreda na leto od 100 gold, po 8 kr. odrajtovalo, se bo od poslopja v 2. razredu pla-čevalo 16 kr., in tako naprej do 10. razreda, v kterem so najnevarniše poslopja po 80 kr. od 100 gold. Iz te prenaredbe postav se tedaj vidi, da se bo za popoinoma varne poslopja na leto prav malo plačevalo. Dozdaj je bilo treba, da je pogorelec mogel pogo-relo poslopje zopet napraviti, sicer ni prejel odškodo-vanja celega. To vprihodnje ne bo več; odškodovanje se ne bo, kakor do zdaj , v dveli obrokih ali brištih, plačevalo, ampak prec in na enkrat vse, najpozneje v 14 dneh po pregledu in prerajtbi škode. Kar oskrbovanje omenjene asekuracije zadeva, se bo namesti poprejšnjega izrednega odbora tako imenovan društven odbor ustanovil, v ^kterem bo sedelo 24 društvenih udov, namrec 12 iz Stajarskega, 6 iz Koroškega in 6 iz Kranjskega. Najmanj enkrat vsako leto se bo ta odbor v Gradcu snidel. Temu odboru se bodo pregledi oskrbništva, važniši asekuracijo zadeva-joči sklepi in prigodbe, predlogi zastran prenaredbe asekuriranih postav, z eno besedo , vse važniše vpra-šanja, ki asekuracijo zadevajo in ki se iz postav na-tanko razločiti ne dajo, v potrjenje in sklep predlagali. Seje društvenega odbora so očitne in vsakemu odprte. Omenjena asekuracija bo pa za deželo svojo do-brotno in koristno moč še le takrat dobila, kadar bo fosestnik tudi svoje pohišno orodje, kmet pa za-ogo živinske krme pri asekuracii zavaroval; zato je izredni odbor tudi to stvar prevdaril in izrekel, da se kaj tacega mora vpeljati. Kako pa naj se to naredi, bo vodstvo svoje misli v prihodnjem občnem zboru razodelo. < : , : Nove postave se bodo brž ko brž vladi v potrjenje predložile. Brž, ko nove postave potrjenje od vlade zadobé, pa vodstvu ne bo še mogoce, hipoma novo osnovanih postav v djanje spraviti. Popřed bo moglo vodstvo skrbeti, da asekuracija po brznem plačevanji v zadrego ne pride; dalje potřebuje prenaredba vpisov v 6 do 10 razredov obilo obilo delà, ktero utegne celo leto trpeti. To je treba, da vedó prijatli naše asekuracije. Da se pa vendar že zdaj gospodarjem, ki so v to pogorelsko bratovščino vpisani, pokaže resna volja prenaredbe naših pravil (postav), je omenjeni odbor nasvetoval, naj se tištim, ki v Gradcu, Ce love u in Ljubljani prebivajo, zavoljo dobrih gasilnih naprav in zoper ogenj posebno varnih poslopij začasno do vpe-ljave novih asekuracijnih postav cenejša tarifa odmeri. Toda ta predlog ni bil potr] en zato, ker se je reklo, da bi bilo tako ravnanje krivica drugim posestnikom, ki imajo tudi ognja varne poslopja in z dobrim gasil-nim orodjem previđene. Se marsikaj druzega se bo prenaredilo, pa menda je že to zadosti, da naši gospodarji vidijo , da graška družba hoče večletno staro kopito zapustiti in se pre-stvariti, kakor terjajo sedanji Časi in oziri na druge asekuracije. Po „Graz. Zeit." Za hišne potrebe kaj. * Mazilo za peči. Kdor želi, da se mu peČ ne kadi, naj jo zamaže tako-le : Yzemi kakih 4 do 8 loto v (po velikosti peči) dobre ilovee in ravno toliko opéke (ceglja) v prah stolčene, in pa železnih opilkov ali stoi-čene škaje (okujine), ki jo pri vsakem kovaču dobiš. Zamesi vse z vodo, da bode kakor testo za kruh, pa zamaži peč. Naj je pec železná ali lončarska, vse eno ; ne bo se ti več kadila. Obzor. * Kokoši čez zimo zdrave o hraniti. 4 pavce na debelo nastelji jim prapreta, pa vsaki teden ponovi to. Kokoši so zdrave, so rade na taki nastelji, po kteri brskajo, pa zdrave in trdne ostanejo. Gospodarska novica. * Kakošno škodo delà goveja kuga. Unidan je prof. dr. Roll, vodja živinozdravilske šole na Dunaji, družbi zdravnikov razglasil, da od leta .1849 je goveja kuga v našem cesarstvu pokončala 270.000 goved, ki so bile vredne 13'/o milijonov gold. — Kakošna zguba! Vremoiioslovje. Navadno se govori, da za vrQČim letom (poletjem) pride hladna (mrzla) zima; al to pravilo ne veljá; iz-računili so, da po 21 vročih letih je sledilo 7 mrzlih, 6 srednjih in 8 blagih zim. Zim je bilo 20 hladnih, a pred njimi 8 vročih let, 4 srednje in 8 hladnih in de-ževnih. Res je večkrat, da je velika nenavadna vročina vzrok veliki nenavadni zimi — al to ni vselej v sledečem letu in ne v istem kraji, ampak v različnih deželah. Tako piše tudi Humboldt (Kosmos I. str. 865) ter pravi: Po vseh izkušnjah je gotovo , da za oštro zimo pride šopamo leto, a blagi zimi sledi »hladno leto. Gosp. List. Slovstvene stvari. Jezikoslovne drobtiiiice. Trebuša. Tuhinj. Wildoii. V zadnjih „Novicah" minulega leta smo brali v razlaganji nekterih imen tudi to, da Tri buša je iz- peljano iz glagola trebiti, češ, kjer je bilo pred le-sovje in grmovje, potem pa potreblj eno. In ker smo brali predlanskim v „Učit. Tovaršu" enako izpeljavo za „Trebelno", naj povem, kaj mislim jaz o tej reci. Sila veliko je takih krajev , kjer je bila nekdaj hosta, sedaj pa so njive in vasi, in pri izpeljevanji imen ni gledati vselej na bližnje razmere. Nektere imena so starodavne in izpeljane po okoliščinah in iz besed, ki so nam sedaj neznane; ravno take imena utegnejo služiti zgodovini za spominike, kakor pravi Safarik : „Wo Erz und Sagen schweigen , da sprechen die Ei-gennamen noch immer vernehmlich, von denen die mei-sten Jahrhunderte auf dem Riicken tragen." (Abk. d. Slaven 180). Imena : Trebuša , Trebno (ali po domače : Trebje, Trbánci), Trebelno, Trebovlje bi jaz peljal nazaj v starodavne paganske čase in strinjal z besedo tréba (iptEa) zz d ari te v, sacrificium. Da je imela staroslověnská beseda trěba nekdaj tudi pri nas pomen „daritev", pričajo karantanski ali frižinski odlomki, kjer beremo II. 20: ,,eže trebo tvorim, bratra oklevetam =z ako darujemo, pa brata opravljamo." To besedo imamo še, toda v drugem pomenu, ki pa je iz-peljan iz unega prvega naravno , samo da je obrnjen ; božanstvo namreč zahteva daritev (trebo) in člověku je dolžnost, opravljati jo, to je, trebaje daritev opraviti; pred je šla beseda na božanstvo, sedaj v našem pomenu gré na člověka, in tako nam je ostala beseda ta kot adverb („treba mi je denarjev; ni ti treba ho-diti.") Toraj po moji misii vsi taki kraji, izpeljani iz tega debla, pomenijo kraj darovanja, „locus sacrificii." Ali pa ker utegne samostavnik trěba biti izpeljan iz glagola trěba— očistiti, expurgare , xadaQiÇsiv, kar je po-menil ta glagol v staroslovenščini, pomenijo take imena spet kraj „očiščevanja grehov", ne pa trebljenje hoste in grmovja. In od Trebna je historično in gotovo, daje bil ondi nekdaj „locus sacrificii", kajti našli so 5 oltarskih kamnov, ki so bili posvećeni Jupiterju in krajnému duhu, in ki izvirajo iz leta 224. po Krist. („Novice" 1859 stran 160). Da najdemo tù Jupiterja, temu se nam ni čuditi, Če pomislimo, da so takrat tu Rimljani vladali in da so po svoji navadi med narodne božanstva vtikali svoje rimske bogove. Za našo reč znamenito je to, da se slovensko ime vjerna s pomenom kraja ter potrjuje moj o misel, da segajo vse imena z deblom „treb" v starodavne slovenske čase. To pa je ravno živi dokaz, da so Slovenci pred tu stanovali, kakor pa besedujejo nemški zgodovinarji ; zakaj te imena so slovenske; Slovenci so daj ali krajem pomenljive imena in sicer z izrazi, ki so kaj bistvenega pomenili in ki so bili v navadi med ljudstvom ; toraj ker beseda „trěba" zz sacrificium veljá le za paganske Slovence, in ker je ta beseda sedaj zastaréla, gotovo je, da so take imena stare, rekel bi za nas predhistorične, vendar pa živi dokaz za to, da so v naših krajih bivali Slovenci že v starih časih. Krajine imena tega debla se nahajajo tudi po druzih slovanskih deželah in imajo ravno isti pomen, postavimo: Trebusnice (gora na y r j ^^ . . , Českem), Trenčin zz Trebišjn (Opferhugel) na Slo-vaškem. Pa imamo jih še bliže. V Tuhinu (Obertu-hein) je tikama za vasjo „Tuhinj" v znožji vélike planine mali holmec, ki mu pravimo „Zatrép", in kmet, ki ima hišo za holmcem, imenuje se „Zatrépnik". Nad tem holmcem v planini je cerkev sv. Vida. Ljudska pravlica pripoveduje , da je stala cerkev sv. Vida na „Zatrépu", pa angeljci so jo enkrat ponoći nesli — v planino. Tù je pac tako kakor z vsemi raitičnimi rečmi, ki se zmetavajo reci več stoletij na eno osebo ali na en kraj (primeri Homer, Daidalos). Prava bo menda ta-le: Pred v paganskih časih je bilo na Zatrépu trebališče ali žrtvenik , v poznejih časih zidali so cerkev na planini, in ker je stara pravlica še živela med ljudstvom in pozneje so že pozabili začetek cerkve, spletli so eno z drugim. Vendar pa sta pravlica in ime holmca važna, ker pričata stari pomen besede „treba" zz Opfer; kajti imé Zatřep*) pomeni nekaj svetega kakor cerkvica na planini, Če lih v razném zaumenu. — Tudi priimki izpeljani iz tega debla se nahajajo. V bližnji vasi v Golicah je hišno ime „T rab ušák" (sacrificulus) ; imen Trebar je mnogo po Slovenskem. Take imena kažejo v stare čase nazaj, kakor tudi „Valoh", ki je nare-jeno ali iz staroslov. nla^i* (vlah) r=r pastor , ali pa iz b^t&^t» (vlh) = magus ; Hacé (yà'Ço^cu - weichen) zz: begun, uskok. — Zámar, Bovéh zz Boúh (boúhova hiša) ; Us (usova hiša); S an ca (šanceva hiša). Od kod te imena? Ker smo že na Tuhinskem, naj omenim še reci, ki posrednje semkaj gré. — Interpretator slovenskih imen piše v „Učit. Tov." 1862 stran 188 tako-le: „Tuhin, pravši Tulhin od tul (Kocher) in hna (Falte), potem takém tul z gno vred, ali voglat tul, voglata dolina. Kakošna natankost lege s samim imenom odkazana ! O mojstri naših preddedov!" — So li Tuhinci kterikrat tule nosili, ne vem, drugač če so tule imenovali gnojne koše, ki jih še sedaj prenašajo po rebrih. In da bi bili Tuhinci tako učeno mislili, tudi dvomim, kajti ljudstvo ne abstrahira kaj rado, in ko bi imenovali voglato dolino Tulhin, morala bi biti Bistrica Tulhin vseh Tulhinov. **) Jaz bi to imé raje izpeljaval drugače. Kakor se namreč sploh godi, da kraju ali ljudém dajó imena drugi, in te imena sprejme sčasoma tudi dotično ljudstvo (na priliko: Kočevarjem so dali Slovenci ime, ker so po kočah prebivali), tako so Tuh in ce brž ko ne imenovali od začetka sosedje tako, in sčasoma se je přijelo ime tudi kraja. Beseda „ttihi nec" ima na blatenskem jezeru, v osrčji stare Panonije, pomen tujec (peregrinus), kakor priča evan-geli ondi natisnjeni (Kopitar Glag. Cloz. Evang. ad Balaton), kajti v evangelii na vélikonočni pondeljek je brati tako: „Ti sam si ttihinecz vii Jeriizalemi, i nesnash stera so se sgoudila vnymi veti đnevi zz Ti sam si tujec v Jeruzalemu, in ne veš, kaj se je te dni ondi zgodilo." Kaj je bolj priročno kot to, da vzamemo: Tuhinci so kardelo naselnikov, ki so prišli od tistih krajev ter se naselili tù, pa kot tujci imenovali so se Tuhince proti drugim sosedom, ali pa da je bila ta beseda v navadi še povsod, ter sosedje so jim rekli Thin ci, to je, tujci, in sčasoma se je zval kraj naselnikov tujih Tu hi nj. V tej misli, da so Thinci naseljenci in da imajo sorodne brate po Stajarskem in bližnjem Ogerskem, poterjuje me to, da se nahaja naš zvuk tudi v ondotnih krajih. Leta 1861 sem bil v *) Nobeden se ne bo spodtikal nad tem, da je p v Zatřep in b v treba, kdor vé7 da ustniki b, p, V, í, se nadomestujejo. Pis. **) Ko bi bili Němci to vedeli, naredili bi bili „Tollkiihn" na- mesti T n h e i n. Pis. Maria Trost" pri Gradcu na dan mal. Smarna (8. sept.) sram kadar se spomnijo v se zdaj jih jezi takratna suž- kamor takrat prihajajo Slovenci iz doljnega Stajarja in nost vselej, srd in maščevavnost obletuje, kakor pred-iz Ogerskega Slovenci na božjo^pot. Sprosil sem si pri dede leta 1703, takrat, ko so tako hudo mašcevali se nad Turki in poturčenci. Ali kaj?! Vendar je Crna gora okusila sad svoje škofu za isti čas „jurisdiction." Čudil sem se, kako lahko drugačen in nektere be- sem ljudi umel; accent imajo sede, obrazi so taki, ďa sem misíil, da sem domá, le obleka jih loči od nas; opravljeni so kakor naši beli Krajnci. zvuk (pronuntiatio) je prav tak kot pri nas; nesloge. Crnogorci so le skrivaj škripali z zobmí. Morali so divjo jezo tajiti vselej , kadar je bisurman po- Dohajali so v procesijah ; dež je grozno lil j pa ni bilo ene marele, ženske so bile zavité v celi v bele biral harač; kaj neki bi bilo pomagalo, ako bi bili klju-bovali, ker jso Turki obé trdnjavi imeli v oblasti, iz nju pa jih Crnogorci ne bi bili izpodili. ker so skadarski vezirji, potomci odpadnika Staniše, tako stano- procesu rijuhe. Nemci so se posmehovali „die Bindischen !" Ce z osem dni pridem v Nazaret, kjer so obhajali dve- vitno podpirali jih, vzlasti pa, ker med Crnogorci ne-stoletnico. Čudno! zopet dobim ljudi iz spod Celja z sloga, zvito podžigana, ni hotla ugasniti, tako, da se je odpadstvo od pravoslavne vere Jlan za dnevom moč samo accent je bil štajarski. Tišti široki ravno istem zvukom; govorili so čisto kot mi Thinci, ou, ua in pa nekaj v grlu cesar izraziti ne morem, kaže, nejše V • *1 sirilo 7 da da ga ni bilo na Crnogorskem moža ki Zdi sega se mi naša rodovina po Stajarskem na Ogersko. kakor premog; žila gré pod zemljo, in sèm ter tjè se bi bil narod budil od mrtvih. Kdor je hotel kakor prost junak živeti, ta je moral ali na nedostopne gore, ali pokaže na vrli. Toraj menim 7 da se ne motim pa v lesove 7 ker samo med tacim skaiovjem 7 ze bode 7 v lesovih je bilo zavetje še varno. Kakor Srbska, Bosna iUU^ JL U U 1 U I JU J-/1101U v/u uaoviuiau v « DRJ SI in. V81 drugi deli srbskega carstva, tako je morala tudi da so jim ga dali sosedje ali da so se sami Crna gora zdihovati v turški sužnosti : pokoriti se za trdim, da ime Tuhin j je prišlo od naselnikov ce si tako imenovali. H koncu še to : Ako hočeš slediti slovenskemu grehe svojih preddedov. v • i • življu j ajo 7 glej na zvuk, ali kako ljudje besede Ljudje na priliko okoli Gradca so Nemci Na vhodu je skalnati Oštrog, na jugu pa Sutorman i z go var- ugajal crnogorskim junakom, da so se zbirali v njunih da 7 SO če pa paziš na njih izreke, vidil boš kmali, narejeni Nemci; besede so nemške, izgovarjajo pa po jamah. Mrzelo se jim je živeti v turški sužnosti raji so prosto živeli v svoji domovini, pa po gorah in v * x, j v, *** , --- ~------1UbU,HlJWJV lesovih, ter borili se s prokletim vragom, ki je hotel slovenski. Večkrat sem raislil: kaj pomeni ime Wil- zatreti narod, zatreti Kristusovo vero; raji so živeli ,Wild Au" menda vendar ne, ker je tako lep po tacih krajih, kakor pa Turku pokorni bili, ter v don kraj ? 7 Slučajno prašam kmetiško deklino 7 ki mi }Q v njegovi sužnosti zdihovali. Na skali, pod ktero reka vlaku sedela vštric: kako neki se pravi unemu-le kraju? Crnojević beži iz cetinjske doline; na skali, zvrh ktere ,ou du as is ja Wldóun" je rekla. No "»«y«-. ----J .--- ~ --~-----J —------ , ^^ ~ » * . mislim si, se vidi trdnjava Obod, tam na tej skali ravno ta zdaj pa vem, kaj pomeni Wild on, kajti deklica je boré nekteri prosti junaki. Vsi so junaški, vsi orjaški ravno tako izrekla, kakor naši Posavci izrekajo IIdóu 1 (Lustthal). In res, kraj je prav tak; ob kraji lepe pla- vetra in solnca obžgani 7 doba t kako ročni so v boji. pa v • 1 • Clll f 7 prav ziva po- Malo prostora imajo med njave, širokega, rodovitnega polja stoji vas (ali trg) in smrekami, ki rastó ob skalnati gori, rastó med skalov-to imenujejo Slovenci Dol, Nemci so naredili iz Vi, jem tudi da kakor zid kviško strié tako da divja Dolu n Wildon; nas poliglasnik vb so spremenili v koza ali pa Crnogorec more skozi na vrh, na kterem je wi 1 d. Ali niso to sledi slovenskega življa? P. Ladislav. na straži mlad junak , zahaljen v struko junak ki junak, Slovansko slovstvo. * Profesor českega^ jezika na vseučilišču dunajském, g. Al. Voj te h Sembera, je mapo zemlje Moravske s sosedno Sležko, Česko, Avstrijansko in nič ne mara za hudi veter prosinca meseca , ki meni nič tebi nič očí opira proti jugu: tjé, kjer pod Obodom Crnojevic svoje valove valí v skadarsko jezero. nevoljni so; Doli pod strmo skalo pa so junaci; toda kaj bi ne bili? Jezi jih pohajkovanje. „No, pred sivim junakom Ogersko ravnokar na svetio dal. Krasno delo na listih, na kterih se nahaja nad 10.500 imen, kaže tudi meje jezika, ki se govori tu in tam. Dobiva se ta zemljovid pri izdatelju samemu, ali celó ali v posamnih kakor da ne ti Bogdan?" — oglasil se je mládenec, ki je dozdaj nestrpljivo prehajal z města na mesto, pa obstál 7 ki Je ležal na zemlji z glavo na listih. Naročnina ne malanega lista je 1 gold. 50 kr. skalo naslonjeno, zahaljen pa v struko. „Ali bodem še dolgo tako pohaj ko val; dolgo še roke držal za pašom, bilo pod milim Bogom nič opravka ? u 7 po pošti 1 gold. 60 kr., celega zemljovida pošti gold. 7 gold. 20 kr. Zemljovid z malanimi mejami de- gold. izdéhati. Sivi junak pa je 77 želnimi in jezikovimi 6 gold. 80 kr., po pošti 7} kdo očí vprl Kaj jaz vem to?" pa 7 V ce ne u va-nj ; začelo se mu je odgovoril je kratko, zavrnil ga je mládenec; kdo drug bi vedil to, če kratkočasno berilo. Harač. „kdaj solnce zopet zasije , ne ti, ker si tako znan z vladiko ?" *) Pa Bogdan ni nič odgovoril. Vzdignil je glavo, za-žvižgal in zaklical navzgor: ★ Zgodovinsko - romanticen obraz. V Ceski spisal Prokop Chocholousek. Poslovenil PodgoriČan 77 77 Sokol Mandušic!" . .H°J! ječi junak. f« oglasil se je doli s skale na straži sto- 77 Ali ne vidiš še nikoga? « vprašal ga je Bogdan zopet Žalostěn je spomin na Crno goro — res žalostěn zdihovala pod turskim Snežne oblake nad Ostrogom, vodne megle nad na tišti čas ko Je Crna gora jarmom, ječala zaradi lastnih vladarjev, zaradi njihove „^llC-CiLL^ Vk/AdCWt/ liCIVI. VOUJ. , »UUUU ÍXÍ^LKy uau. skadarskim jezerom, nad Obodom pa sokola, ki kroži v zraku, druzega pa nič ne vidim" — odgovoril je junak iznevere liiau» \jlkj j ko so junaski, oi^ui vmuguiui bisurmanom, pa harač plačevali v Stambul. srčm Crnogorci uklanjali se s skale doli. Tega casa se Crnogorci ne spominjajo radi; še dandanes jih je ne?< „No, Vuk Martinović, zdaj menda si sliš > ali í obrnil se je Bogdan hladan k mladenču 7 *) Glavnica, davek od glave. „sveti vladika še ni na poti, ne bodi tako nepotrpež- ljiv vendar!" konci, z nogo vdaril ob tla, potegnil se za brke, iskreče Vuk je pobesil glavo. Hm, Bog vé, če se vrne kdaj več ali ne?" vx±lil ] Y & 7 .. xv^ctj v v, v, «11 uv-1 — 8pregovoril je drug; kajti glasni razgovor je bil vse přivábil okoli Bogdana. gledal okoli, kakor bi bil gledal, nad kom bi se masce val zaradi tacega zaničevanja, ki se je zgodilo bilo Crni gori. Ali ne to samo, junaci!" — nadaljeval je stari yy yy Bog vé res u yy kajti Turku ne smé verjeti člověk." zganil je ta z ramami vojnik. Tudi vero nam bi rad zatrl bisurman. Ali ne vidite, kako se nam posmehujejo, kako nas zaniču- yy Res, res!" potrdili so vsi okoli kdor ver- yy Zakaj roke naš vladika ?" očital. jejo vselej, kadar častimo Boga po verskem zakonu, po navadi naših očetov? Ali ne vidite, koliko je že potur-čenih Crnogorcev? Pred leti, pred nedavnim še so bili se je pa dal verolomnim bisurmanom v pa naše prave vere, še slavni junaci. Kaj pa naše de- jame Turku, ta s sitom zajema vodo." vprašal je Vuk, kakor da bi bil kleta? Te, te! Ali yy j Vuk } lila tvojo mlado glavo da bi vendar Bog in sveti Ivan razsvit- ljudi vec 9 ne vidite, da ne marajo me za naše Ali ne vidite, kako jih zapeljujejo a djal ie Bogdan vprašal je, oštro pogledal Vuka Martinovica y psi?" tako yy sprevidil, da sveti vladika ni drugače mogel za slavo Kristusovi veri. Pa zakaj me pa tako neverno gledate? zato da da je Vuk kar pobesil V f OC1. V trst Hoj! f« vskriknil je Bogdan yy î kakor veter vleče, taka ženska je krhka Ali ne verjamete niti svetemu očetu, niti meni? mislite y ravno z da daj Kaj Je zabi brata, pozabi očeta, matere, vsega, no Za malo lišpa pa po- bil on kar tako zapustil svoje otroke, pa govoril: ali pa menda ni res tako?" ) kaj bi vec 7 ko je vse pripravljeno že? Ali morebiti celó mislite, da bi bil lahko odrekel ubozim bratom v Zenti, ter ne blagoslovil jim cerkve?" dekleta ,.Kje bodemo jemali pa junake , vojake, ako bodo naših junakov? zmirom tako sramovale se Nel tega mi ne mislimo" Bogdan Radonic, ali pojde to V se vsi in branili se. mahali so z rokami vprašal je sivi Crnogorec. dolgo tako naprej ?" „Ako Bog dá, ne: t« . odgovoril je Bogdan jezen V Dosti si je izgovoril ta pasji, odpadniški, ta izda- „Ne pojde, pa tudi ne bode smelo" — zatrdil je še javski pès, ta oderuh: skadarski paša; dosti mu je mo- enkrat. rala dati uboga raja v Zenti, da je smela potlej cerkev „Ce sezidati si, pa še ni bilo zadosti mu. Morali so pla- ne vemo okoli kaj 7 to mora biti!" — oglasili so se vsi ? yy mi nimamo deklet, nimamo sester ne za Turka, Čati tudi, da je sveti vladika smel v Zento. Ali bi bil ne za poturčenca. — A1 kaj? Kadar ne bode več doma mogel tedaj reči Jaz 77 77 Tega res ni mogel. ne grem Prav << imaš yy pas sv. oče vrne kako bode." to je pa vendar hudo, ker ne vemo, ali se bode!" za naše junake zadosti deklet, pojdemo pa v turške trdili so vsi. konake po-nje, po bisurmanske dekleta, ki jih rodé naše , pa Mislim da ne" — vihal si je Vuk brke, natezal rodne sestre. — Dobro! Turk naše, mi pa turške ali ne 7 tjè je šel, za nazaj pa ne vemo, 77 Ali slišiš , Lazo Juraškovic !" obrnil se je 7) 7> Res je taka potrdilo jih je nekoliko nevolj Bogdan k starcu, in jezno ogledal se po junacih, ki so bili okoli. nilo Petrov Prav res" — potrdil je tudi Bogd 7) sej Da n £S Ali vse eno, junaci! sveti vladika je vedil to že prej Le upajmo „Slišim, slišim" v Jezusa Kristusa, morebiti vsaj ta pot Turek ne skali svoje obljube." da j) djal je stari junak Juraškovic; od tega sklepa do spolnitve cesta je še dolga; ako tako no- Pa vendar ,,jvcuuai, kaj pa, oglasilo se jih je nekoliko ako ga ne bode nazaj?" ne bode vladike vec nazaj , pa zastane vse beden se ne bode nič menil za obljubo, veter jo je od-nesel že v Ako se pa to godi > imeti za pašom u djal je Bogd potlej pa ne smemo da si že vem y da se bode potem obotavljal marsikdo komaj caka znamenja nad te krvoločnike y ki rok idaj daj daleč, verjemi mi Bogdan Radonić!" (Dalje prihodnjič.) Iz yy Prav govor Ci glasil se je med J star Zagreba 16. Dopisi. jan. © Motale so se s karne pravde po vsej Avstrii, med tem ko je tukajšnji „Pozorť c y obličji ki jih je bil dobil v bítvah. „To vém tako za trdno, SpiSOV • ou Làcx\j\j li i/J ^i. \ju\ji dobil, priden vojak bil, da je potem svojo zemljo umno Sam nimam v kaj se obleči, obdelaval in posebno V sacljoreji se izvrstnega skazal. Sromak sem jaz zmirom le veci, Se h koncu prav lepa zahvala __1 U U O I • \/ • • VI • m mm m m Po hiši 'mam pajč'no za cir Za šajbe pa v oknih papir." Po govoru je predstojnik križec na njegove junaške pridne in poštene prsi pripél. Glasba je zopet cesarsko pesem zaigrala. Vizjak se je v lepem slovenskem go- Kak vzrok li more to biti voru zahvalil in omenil, da mu križec, kterega ponosno Da kmetu se slaba godi? na svojih prsih ima, vseh krize v pri njegovem gospodar- Premalo se dajo^ učiti stvu ne bode odvzel, vendar ga jako veseli i ? da Je Potrebnih kmetiških reci; Vam, celjski predstojnik, naj bo, Ki sta s poglavarjem spoznala, Kol'ka vrednost kmetiŠka je to; Se Cesar so ga počastili, Križ s krono so mu podarili. Tako se pomuja naj vsak! Kdor nece, pa naj bo bedak ! Njih Veličanstvo na žulnate roke prostega kmeta v Pe-čovji (vas, v kteri Vizjak prebiva) mislilo, in mu toliko milost skazalo. Ko je izrekel željo , da bi svitli cesar mnogo mnogo let srečno ravnal veliko in mocno nedeljo 10. t. m. Je ( Avstrijo, so živio-klici doneli po dvorani. — Popoldan ob eni smo se podali v dvorano gostivnice „pri Jelenu' na slovesni obed. Blizo 120 gostov se je tam snidlo. Obed je imel skoraj čisto slovenski značaj. Vojaška glasba nas je z lepimi igrami razveseljevala, in slovenske zdravice so se napivale na dolgo in srečno življenje Nju Veličanstev cesarja in cesarice, gospoda dr- Celji. (Iz Čitavnice nase.) smo v čitavnici naši volili nov odbor, ki je pa vendar še skoraj vès stari ostal. Priobčilo se nam delovanje odborovo v pretekiem letu, iz kterega smo spoznali, da je čitavnica naša prav krepko se gibala in v svojem pokliču ali svoji nalogi lep korak naprej storila. Veselic nam je odbor dokaj pripravil, kterih vsaka je slednjega, ki se jih je udeleževal, popolnoma zadovoljila, da! še želje in nado vsacega v vsem pre- segla. Iz računa y kterega je blagajnik društvu pred- ? na žavnega ministra in gospoda deželnega poglavarja slavo pričujočega častništva in vseh celjskih mestjanov. navdušenostjo sta se zahvalila gospod podpolkovnik in gospod mestni župan. Se vé, da se pri zdravicah ložil, se vidi, da čitavnica tudi v tem obziru že na bolj trdnih nogah stoji. Veselica, ki je potem začela svoje krila razgrinjati, bila je tako živa, in premile slovensKe melodije naše mestne godbe so premnogim plesavcem in plesavkam (čitavnične sobe so za veselice skoraj že pretesne) dale toliko opraviti, da sopet so V se ni pozabilo gospoda c. kr. okrajnega gospoda predstojnika in gospoda predsednika gospodarske poddružnice, potlej prvaka slovesnosti : poslavljenega Vizjaka, njegove rodovine in žlahte. Na Vi zjaka je tudi častitka prišla po telegramu od slovenske c. kr. polkovnije Kinske. Iz Celovca. 5. dné t. m. je bil izvoljen začasni Naš domaći pesnik Grabić je za to slovesnost posebno zbor čitavnice tukajšnje ; predsednik je gosp. Ber- proti jutru znojeni in trudni, pa vsi zadovoljni zapustili kraj priljubljenega veselišča. iz Celovca. 5. primerno pesem osnoval ter jo sam pred celim društvom nard Rosbacher, trgovec in poses tnik 7 taj nik pel. Vsaka kitica je tako dober smisel imela, da so mu predsednikov namestnik gosp. C hoch u lo v šek 7 in in- po vsaki, ko jo je odpel, vsi nazoči „ živio !" klicali, ženir, odborniki pa so gospodje Kos, Cermak in Vsem mestjanom je prav všeč bila, in čudili so se, Ferčnik. 24. t. m. se bo čitavnica slovesno odprla. ' ------,) ~ r » WW KSLl^ , 1U ov, ov-, X ~ ** X W J.. U. I*-" ! da je preprosti mož sposoben, skladati take dobre „Se neka druga novica pesmi Se pravi „Slov. Prijatel i Í se ob petih smo se razhajati začeli z lepo snuje in kuje v Celovcu, namreč politišk časnik 7 zavednostjo, da smo vesel dan preživeli. Bode nam pa I • V • shsi se da misli nek znan in sloveč slovensk pisatelj tudi ta slovesnost v prijetnem spominu ostala, kajti je z Dunaja preseliti se v Celovec in izdajati politišk prva slovenska slovesnost bila, ktere so se vsi stališi časnik v slovenskem jeziku. Dobro došel!" Prošeka na Přímořském 11. pros Letos n i š k e g a, kočevskega ? yrihaja osem iztisov „Novic" v našo malo vas ne, da je to veiik korak naprej do omike? Pa kaj kaj se crn om alj s ke ga, metii-škega, kostanjeviškega in novomeškega kantona še ne sme živina na sejme peljati, pa tudi v no- nam naročnikom pripetilo zadnje dni lanskega leta? benem kraji teh kantonov ne s me jo še a bi poslali naročnino vsi skupaj v Ljubljano, se sní-demo v neko gostivnico, da napišemo napise in pripra- sejmi biti. vimo denár. Te naše naročilne pomenke pa je brž neka vplašena dušica, ki ali ni razumeia, kaj smo go- vorili, ali je nalašč narobe zavila, v veliko strašilo ne- ) i kterim obrnila i prasat : k aj ti drugi dan pride nekdo krčmarico ? >Je res, da bote imeli pri vas casin slavo?" kaj je casin Eevica ne ume/ trepeče od straha, ker ni vedila, t( j slavo kaj je neki to, ter Dalje zapoveduje ta ukaz, da vsak gospodar, ki hoče živino na sejm gnati, se mora popred oskrbeti s zdravim listom , ki mu ga dá župan njegovega kraja brez plačila. — - ski sejmi zopet pripuščeni, le v omenjenih, hrvaški deželi sosednih kantonih na Dolenskem in Notranjskem ne. Kakor se sliši, neha pasja kontumacija v Tudi povsod drugod so s temi pogoji živin- in na vseh udih Ljubi i ani zadnji dan tega mesca. pravi , — Zavoljo bolezni odložena končna obravnava da ne trpi v svoji hiši kaj tacega za nobene denarje. tiskáme pravde, ki jo imata gosp. Miroslav Vilhar in kaj in sreči pride mož njeni domů; preci ga popraša: res da bomo imeli mi „casin ? u Mož se ,ti, smeja faktor Egerjeve tiskarnice g. A. Klein zavoljo sestavka o V razloži, kaj da je „casin slavo" da je čitav- želni sodnii. mednarodnih mejah", bo 21. dné t. m. pri c. k. de- to je družbiea, ki bere domače (slovenske) čas- — Zopet je v čitavnici naši v nedeljo bilo prav pa tudi druzih ne zametuje, ki poje slovenske lepo in veselo. Veselica se je začela z Riharjevo pes- nica nike pesmi in se sicer razveseljuje po domače, in pa pristavi: „pusti norce, kaj ne znaš, da je kmali pust. m ij o V Na razhodu" (z besedami Toraanovimi) in za njo »p -—J -—_— ------r---- Jez pa dostavljam: ubogi revčiki, da vas tako mrzi slovenščina, naš domaći jezik ; ne bojte se ne, da bi dr. Jan. Bleiweis bral drugi del „kritike človeških jedil in pijač." Potem se je, kakor je že o pustu Je vsem svetu navada, začel ples; dvorana vam pokopali lašcino; le držite se je za rep kakor vam cez polna. .Ie bila po cez in drago 7 to varite, da nam ne segate v naše pravice Memo tega, ko se čujejo od vseh strani Mi „im. po svoje, vi po svoje — ^^ jv saj ste tudi vi kakor mi prve dni tega meseca vživali u tako tožbe, da je v kazini premalo, na strelišču pa celó celó je vsem pravo ; malo ljudi, se more čitavnica vsakrat ponašati z obi- lo stj o. strasno dimnikom tedaj ! burjo, ki ni prizanesla ne slovenskim ne laškim čitavnica vedno sklepa „utile dulci", se j ne vašim oljkam ne našim itd. Bogom čela s petjem (morebiti bo Prihodnjo nedeljo je zopet veselica, in ker bode zopet za- v ze kor gosp. Fabjanovih Iz Barkole pri Trstu. M. K. t. m. se dva učencev prvikrat pel) in z berílom gospoda dr. Etbina barkolanska mladenča napravita ob 10. uri zvečer, da bi ladjico na bolj globoko morje prepeljala, in drugi dan bolj rano na delo šla. Ko si z veslom gata zgodovini v obče. u zidu poma- Costa-ta ,,o Mestni odbor je te dni na predlog gosp. župana Ambrožů poslal Njih eksc. grofu Ant. Auerspergu zahvalnico, da se je v zbornici^ gospôski 11. dan t. m. se jima pa eno veslo zlomi in hipoma ju strašna krepko potegnil za us tavo. Ceravno bi mu bili še nevihta zažene v naročje togotnih valov silo deleč na raji podpisali zahvalnico za njegov govor 14. dne t. m„ morje. Nevihta je bila taka, da celó parobrod bi ne da se je spomnil davkovskih težav naše dežele in je bil mogel po morji naprej. Da sta se vendar reŠila iz ministerstvo očitno vprašal: kako je to, da je „prošnja mizo padla?", vendar take nevarnosti, jima je njuna srčnost in razumnost po- deželnega kranjskega zbora pod magala. Znala sta porabiti zlomljeno veslo za vladiko, tudi ne ugovarjamo temu, da se mu pohvali ustavoljub- nost ktere bi sicer moral vsak navdan biti, kdor sedí s ktero sta ladijo vladala, da jima ni voda va-njo šla. Dragi dan ju zagleda straža na morji blizo Grada, ter v državnem ali deželnem ju več mrtva kot živa iz velike nevarnosti reši. Vsaki jetičnih naših časov, ako se svet zdaj tako suce zboru, in da je znamenje se čudi ) da sta si znala z veslom namesti vladike (ti- mona) pomagati. Iz Lokavce na Goriskem 18. pros. T. S. treba zahvalnic dajati temu in unemu, za 7 zelo da Naj Je dolžnost v sake ga! Radi to, kar je verjamemo , da je slavnega grofa zabolelo, ko je slišal nevarnost liberalizma popisom, ki so jih o strašném viharju prinesle poslednje presilno povdarjati; al naj verjame zdaj tudi gosp. grof, \T • //Il V J 1 • $ v • 1 1 1 • 1 • 1 -|f • y 1 1 • 11 j • i T • fm 1 4 V Novice", dodamo še tudi iz naše ipavske doline, da prvih kako Je se vse bolj nas speklo tisto, kar je on v 7. seji 5 dni novega leta bode v vremenskih zgodo vinskih buk- lanskega deželnega zbora govoril, ko se je ustavna vah na veke zapisano ostalo zavoljo grozne burje ki ravnopravnost, tedaj tudi „liberalizem", za nas je razsajala neprenekoma do 6. t. m., da je bilo strah materni jezik zahtevala. in groza ljudi. Razsjrgala je veliko streh, nektere Tako se po vracuje vse na Je svetu! Pa kakor gospod grof gotovo ima to tolažbo, da kar deleč odnesla. Škoda je velika. Pa sliši se tudi, bode vkljub vsem nasprotnikom v Avstrii ustava ob- da tam pa tamv je tudi marsikak člověk žalostno smrt storil ; uni kraj Crnič so našli člověka mrtvega, pa tudi med Kamnjem druzega v snegu zmrznjenega veljala 7 tako imamo tudi mi popolno prepričanje 7 iz Loke 17. jan Tudi sicer prihodnjo nedeljo, 24. dné Vodnikov v slovesni besedi. Vabimo naša čitavnica bo letos, in t. m., obhajala spomin da bojo tudi vkljub vsem zaprekam obveljaie pravice narodne, ki so duša ustavi in kterim ni konkordatni „absolutizem" zopernik, ampak preveliki nemški ,, liberalizem". Il I I slovesnosti tej častite naše tukaj unanje ude iz Ljublj Odb t Prihodnji ljubljanski sejm, ki se Novičar iz domaćih in ptnjih dezel. zbornici gospôski državnega zbora se je pr začne v pondeljek 25. dne t. m., bo zopet tudi sejm tekli teden s kle nil a obravnava državnih stroškov in za vs se na k s ej m 7 živino, toda goveja živina in drobnica, ki I ......pa dohodkov za leto 1864 Več reci pripelje, mora biti dom izbrisala ta zbor kranjska meji, ker le iz tacih kantonov, ki ni s o na hrvašl na Hrvaškem je še zmiraj goveja kuga in takih sosednih nica, ki jih je sprejela zbornica poslancev, nasproti pa Je tudi kraj se je tedaj še zmiraj bati, da se ne zatrosi kuga. Tako zapoveduj gla ijih zopet c. kr. deželne priliko ? po za potreb ikaj sprejela, kar je una izbrisala, tako je sprejela zbornica gosposka tistih 50.000 na lade od 13. dne t. m., po kterem se iz ložkeg ; seji 11 t. m hrvaških sodnij. Veliko pozornost je v izbudil govor grofa Antona Auersperga, in sicer tako , da ga je avolj tega govora dunajsko * I město za častnega mestjana izvolilo. Ko je gospod groť Schleswig-Holstein. 10 milijonov gold, ni malo za naš besedo poprijel, je naj pred zagovarjai častitljivost stanů dnarni stan, in treba Je vediti, ali stroški na Nemškem sodniškega in potrebo, da se bolje plačujejo memo bojo Avstrii v prid ali škodo. Tudi radovedno že pridružili uradnikov, da po tem so še le prav nezavisni itd. čakuje zbornica odgovora ministra unanjih oprav, kaj Potem pa se je obrnil do govornikov, ki so bolj ali bo o tej zadevi rekel na interpelacijo Muhlfeldovo , čeda odgovor ne bo tak Zdaj se zopet sliši, da manj ocitno napadali liberalizem (svobodoljubnost), rekši, > da si on svobodě ne more misliti brez pravice, je prav lahko mogoče, da ljubimo svobodo, pa zavoljo tega nismo zoper plemstvo ali vero ; t e d aj pa da y 7 govori o ravno ze iz druzih dogodeb ve kakoršnega interpelanti želé. že konec tega mesca se končá državni zbor. Mnogo se govori zdaj, da se utegneta sklicati ogers ki da se plaši svet s strašili prekucijnimi, ako se in hrvaš ki deželni zbor; verjetno ie pa tudi zdaj to, 1 1 • i • v v • 1 1 • 1 "1 ' 1 i . i l « . v v vendar prav ni svobodi. Dalje zavraca napacno mnenje j da tedaj se more v državnem stroškovniku (budget, izgo- živa potreba trka na zakaj gledé na vse, kar se godi zdaj po svetu, že pač poravná v deželah av- duri, da se varjaj biidže) premeniti kaj , ako obe zbornici in vlada v strijanskih, kar je dosihmal še negotovo. — Na Nem-to dovolijo. Tudi v dnarnih zadevah — pravi — mora škem se zavoljo Schleswig-Holstein a klobčeč ustavnost vladati, ne pa absolutizem (samovladarstvu), Čedalje bolj zamotuje. 11. t. m. ste avstrijanska in in Bog ne daj, da bi ustava bila le plajšč, pod kterim bi pruska vlada zveznemu zboru v Frankobrodu podale se absolutistično nakladali davki. Dve zbornici in raz- predlog : naj sklene, da se od d a n s k e vlade terja po kakor dva člověka moreta vsak svojo misel kteri se nemski Schleswig vdruži Danii; če ne mere med njima so nevarne zlasti o dnarnih zadevah, pre k lie ustave od novembra lanskega leta zakaj imeti, tako tudi dve zbornici; misli, kaj pa potem ? Poglejmo na Prusijo, kjer je vlada v zboru 14. t. m. je bil ta njuni predlog z 11 glasovi rekla, da bo dnar vzela, J. V » KJ V VJ V A KJKS 11 ^lliUiVA K^Vll LKSkJ Tf Y UI U^Jl d U 1 i ^ HV. y če pa ste si navskriž- avstrijanska in pruska armada posedle Schleswig. kjer ga bo ravno našla. Ste- proti z a v r z e n. Na to ste avstrijanska in pruska vilke potrditi, zraven pa se zabranjevati s protesti, vlada protivnim nemškim vladam rekle, da vzamete vso vzrokuje bolni stan ; stvar se vidi potem drugač kakor je. to stvar v svoje Budget pa mora resnicen biti ; zakaj ce resnica, je tudi ustava resnica. Nadja se Je budget n i h roke, češ da one se držite zavez- nadaljuje go- kei pravic, ne pa narodne politike. In res danska vlada noče preklicati novemberske vornik — da vlada sama bode o tem preriaredila ustavo, ustave —- je 20. dne t. m. začela avstrijanska ar in hvali zbornico gosposko, da je saj večidel potrdila to, mada čez prusko deželo (ker zavolj upornih nemskih kar je sklenila zbornica po si an ce v, ktera je zastopnica ljudstva, ktero davke plačuje. Zbornica gospôska vlad drugod ne more) marširati v Schleswig m za iz- ijuuoiv«, iviciv ucvvnv. f/iciv^j^. /^uiu^« ^vo^oaa, pride tudi pruska armada. Al kaj bo dalje r ivaj , voljena od vlade, je zato že sama po sebi prijazna vladi; Avstrii in Prusii nasprotne vlade tudi, pa iz druzega K aj njo če če pa v vsem z vlado drži, je skor da uradnija ; s namena 7 tem pa se ustavi ne zadostuje , ampak le pot gladi ab- samimi Nemci vojska? pošljejo armad v Schleswig in se začne med Kaj če tudi angležka in ru- solutizmu." Le baron Halm in prof. Miklošič sta mu sovska vlada se vstopite proti avstrijansko-pruski za- vezi ? Nazadnje še cesar Napoleon morebiti potegne z včasih zaklicala „dobro!" vsa druga zbornica gaje molčé poslušala; toliko vec pa je govor njegov hvale přejel v manjšimi nemškimi vladami, in zmešnjav bode brez casnikih in drugod, čeravno se je tudi nasprotna stranka konca in kraja. Tak stan je zdaj na Nemškem! oglasila zaničevaje besede njegove seji 14. dne vijo ? Pra- čeravno so tudi viharji ravno zdaj v državnem 7 t. m. je grof Auersperg pri obravnavi zemljišnih dav- zboru francozkem, ko izvrstnimožje Thiers, Berryer kov itd. besedo poprijel za kranjsko deželo in rekel, Juli Favre in še drugi neusmiljeno stresajo vlado fran-da deželni zbor ljubljanski je enoglasno sklenil prošnjo cozko, da zametuje denar, da si po nepristojnih potih dá za znižanje gruntnega clavka, da pa je žalostno j da je cozko, da zametuje denar, da si poslancev voliti v državni zbor itd., da vendar cesar Napo- prošnja celega zbora pod mizo padla ; izročena je bila leon še nikoli ni tako vesel bil kakor zdaj, ko se njegove ministerstvu v ustavno obravnavo , zdaj pa ni duha oči obračajo na homatije nemške in mu na misel prihaja ne sluha o nji. Zbor kranjski in kranjsko ljudstvo ništa Rajn itd. — Mazzini je iz Londona oklical, da ni on še te misli > da bi bilo ustavno pravilo že zamrlo, in ou sam pravi grof — misli, da poslal Lahov v Pariz, da bi umorili Napoleona. očém tištim, ki mislijo da ustavni veše plešejo pred Turski sultan se pripravlja na spomlad v Pariz princip umira v Ev- 7 Minister Plener mu odgovori, da prošnja kranj- kareštu je "Ivi ______1 •___1 •______31 1 • 1 1 V . / / kjer se bo pokazal v vsej orientaljski paradi. da je aav- ropi skega deželnega zbora ni pod mizo padla, kovskim uradnijam ukazalo prizanesljivo postopati s izterjevanjem davkov, da je vlada prošnjo kranjskega rusinski list V Bu- začel 13. t. m. izhajati politični časnik „Budućnost" v rumunskem in bolgarskem jeziku. Bratin- stvo teh narodov bo geslo tega časnika Slovo" deželnega zbora prevdarila, da pa zdaj ni mog kov znižati in o tem vstreči deželnemu zboru. Auersperg mu slišati od ministra. dav- Grof zavrne, daje pričakoval kaj veselejšega h u di zimi; iz Beligrada se piše, da ste Sava in Zbornica poslancev je začela Donava zamrznile. — Rep at a zvezda seje prikazala. 7 in „Gazetta narodowa" poljski list v Lvovu, sta se sprijaznila in bota skušala sprijazniti ru- sinski in poljski narod. Od vseh krajev se sliši o pretresati novi dávek za nepotrebne řeči (Luxus- steuer), zoper kterega se upira mnogo poslancev , rekši, da stvari, ki so eni deželi potrata, lišp ali gizdavost, so drugi potreba. Kursi na Dunaji 19. januarja tem Sploh se je veliko premenilo o kako je pred zbornica poslancev se obnašala do ministerstva, kako pa se vede zdaj, in ker mnogo poslancev ni celó nič zadovoljno s tem , kako minister- 5 % metaliki 72 fl. 35 kr. Narodno posojilo 79 fl. 90 kr. Ažijo srebra 21 fl. 75 kr Cekini o fl. 84 kr. 7 stvo postopa o „schleswig-holsteinski" zadevi, Loterijne srećke: duna j ski časnik i, kakor vi harna seja 77 Presse u in takrat biti, ko bo šio drugi 7 za to, da naj pravi j o da utegne zbor- V Gradcu na Dunaji 16. jan. 1864: 20. 40. 14 15. 10. 35 18 89 45. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 30. jan. 1864 nica dovoli na posodo vzeti zopet 10 milijonov gold., ki jih je treba za armado avstrijansko, ktera gré v V Trstu 13. januarja 1863 O 30 17 Prihodnje srečkanj Trstu bo 23. januarja 1864 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blainik v Ljubljani.