Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol lota 5-20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; ¡^ Nemčijo za celo leto 12 K, ?a pol leta 6 K, za Četrt lota 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol lota 7 K. — Reklamacije bo poštnine proste. Nefrankirana pisma so ne sprejemajo. Rokopisi so no vračajo. Inserati. Enostopna potit-vrstica, (Širina 7 mm) Ižhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.
Bnoatopna potit-vrstica, (širina 7 ¡ mm)
Posamezna številka 10 v.
Naša pot.
V soboto dne 3. junija 1911 izide dnevnik „Zarja".
Socialnodemokratična stranka potrebuje svoj dnevnik. To se naglaša dan na dan. Posebno ob vsakih volitvah se nam pokaže velika potreba po delavskem dnevnem časopisju, ker nam brez njega ni mogoče dajati niti ne pojasnil in kaj šele zavračati neštevilne zlobne napade na socialnodemokratično stranko.
A tudi tedaj, če nimamo tako velikanskih političnih bojev, kakršne imamo sedaj, nam utegne dnevnik služiti, da pospešujemo z njim napredek stranke, širimo socialistično zavest in naobrazbo med tlačenim in izkoriščanim ljudstvom.
Izvrševalni odbor se je zaraditega odločil, da začne stranka v soboto, dne 3. junija 1911 izdajati socialistični dnevnik.
Ime novemu dnevniku bo

ki bo izhajal vsak dan ob 11. uri dopoldne razun nedelj in praznikov.
Cena mu bo za Avstrijo na mesec le 1 K 50 h s pošiljanjem na dom ali pa po pošti.
Posamezne številke bodo po 6 vin. v administraciji in po trafikah.
Sodrugi! Ob tem važnem koraku apeliramo na vse somišljenike in so-mišljenice, da naročajo naš dnevnik, da agitirajo zanj in ga zahtevajo v gostilnah in kavarnah, kamor zahajajo, da ga tudi gostilničarji, kavarnarji in brivci naroče. Le zvesto sodelovanje sodrugov in prijateljev nam bo porok, da bo dnevnik res izpolnil svojo nalogo. Le če bo dnevnik primerno razširjen povsod, če ga bodo čitali tudi v vsaki delavski družini, le tedaj se bo mogla stranka lepo razvijati, le tedaj bomo imeli od njega tiste blagodejne uspehe v razvoju socialnih razmer na Slovenskem in v razvoju socialne demokracije, ki jih smemo pričakovati.
Sodrugi, organizacije, skrbite, da se list razširi povsod, skrbite, da potom našega lista ves nazadnjaški in demagoški tok politike krene na pot poštenja!
Bodočnost mora biti naša!
V ta namen gremo vsi na delo, na delo sveto!
Izvrševalni odbor,
jugoslov. soc. demokratične stranke.
Kadarkoli imamo na Slovenskem volitve, moramo vselej na novo spoznavati, da so pri naših nasprotnikih, posebno pa pri liberalcih vse izkušnje brez cene, zlasti pa da jim je nemogoče uvideti, kakšna velikanska izprememba se je izvršila v politiki, odkar je delavstvo stopilo na plan kot razredno zaveden činitelj in posebno, odkar si je pridobilo splošno in enako volilno pravico za državni zbor. Kakor francoski Burboni, ki se kljub francoski revoluciji niso ničesar naučili in niso ničesar pozabili! Vsa politika je dobila nove motive, nove cilje, nove naloge. Po liberalnih časopisih pa čitamo enake članke, enake fraze, enaka modrovanja kakor pred dvajsetimi leti, vse tako pusto in prazno, da bi človek obupal! Slepec mora videti, da se je klerikalizem razvil prešerno kakor še nikdar n?, odkar je Avstrija ustavna država. Ali zaman pričakujete, da se bo liberalna stranka resao vprašala, kakšni vzroki so tako pospešili klerikalizem in ga še pospešujejo !
Klerikalizem je velikanska zapreka za napredek in razvoj človeštva sploh. Posebno nevaren je klerikalizem tako malemu narodu, kakršen je slovenski. O tem ne more b.ti nobenega dvoma med razumnimi ljudmi. Zakaj klerikalizem pomeni omejitev duha. Klerikalizem brani prosto razmišljanje, zahteva slepo vero in slepo pokorščino, s tem pa uničuje tisto moč, ki je za smotreno delo, torej za napredek v prvi vrsti potrebna. Svobodno raziskavanje in spoznavanje smatra klerikalizem za greh Po njegovih zahtevah se mora brez premišljevanja in brez ugovora verjeti, kar uče in trde njegovi voditelji. Naj se tudi upira razum, naj izkušnje drugače govore — klerikalizem ne dovoljuje, da bi človek svoji giavi, svojim očem, dokazom in dejstvom več verjel kakor njegovim besedam. Tv je zasužnjevanje človeškega duha. Um, kateremu se brani svobodno mišljenje in presojanje, pa mora sčasoma izgubiti svojo moč in svoje najboljše sposobnosti. Če se razširja klerikalizem med celim narodom, tedaj se ta narod duševno slabi; njegov boj za obstanek se otežčuje; njegovo tekmovanje z razvitejšimi in naprednejšimi naredi se oslabi in sčasoma popolnoma onemogoči.
Nevarnost kierikalizma za slovenski narod je torej očitna. Nihče ne spoznava in ne
vpošteva te nevarnosti tako kakor socialna demokracija, ki potrebuje zrelih, samostojno mislečih, trezno sodečih ljudi. Socialna demokracija se mora bojevati zoper tisoč predsodkov, ki tiče tem trdneje v človeški glavi, čim manj se je ta glava naučila misliti. Svobodno mišljenje je važen, velevažen pogoj za razširjanje m za napredek socializma. Zaradi tega je socialna demokracija neizprosna nasprotnica kierikalizma. Boj med socializmom in klerikalizmom se ne more končati, dokler ne zmaga popolnoma eden ali drugi.
Ali boj socialne demokracije zoper klerikalizem, ni boj zoper vero, pa naj klerikalci trdijo karkoli hočejo. Socialna demokracija nima z vero kratkomalo ničesar opraviti. Ona se ne more postavljati ne za vero, ne proti veri, ampak prepušča vsakemu človeku, da opravi te reči sam s svojo vestjo. Bodi katoličan ali protestant, Žid ali mohamedanec, budist ali brezverec, to je tvoja stvar. Izpoveduj se vsak teden ali pa nikoli ne; za to si odgovoren sam sebi, ne pa stranki, ki te ne goni v spovedaico in ne podi iz spoved-nice. Toda kakor se stranka meša v verska vprašanja, tako zahteva in mora zahtevati, da se verska organizacija, ki se imenuje cerkev, ne meša v politična in strankarska vprašanja. Vsak naj ostane pri svojem, pa bo prav.
Toda socialna demokracija se vendar bojuje s cerkvijo — bo ugovarjal ta ali oni. To je res in te resnice ni prav nič treba tajiti. Ali treba jo je natančno pogledati in kdor stori to, bo moral priznati, da ima socialna demokracija popolnoma prav. Socialna demokracija se namreč ne bojuje s cerkvijo zaradi vere, ampak zato ker cerkev prestopa meje svojega naravnega delokroga in posega v reči, s katerimi nima nič opraviti. Cerkev — in ne samo katoliška! — zlorablja vero za gospodarske in politične namene. Čim tako nastopa, pa nimamo več opraviti z verskimi temveč s političnimi, in če mora iz tega nastajati boj, ni kriva socialna demokracija temveč cerkev sama, ki ni ostala tam, kjer bi bila imela ostati.
Iz zlorabljanja vere nastaja klerikalizem. To tedaj ni več verski sistem, ampak gospodarsko političen. Če ga napadamo, se nima pritoževati vera. Klerikalizem pa se ne sme pritoževati, ker tudi sam napada, in kdor razglaša boi, mora biti pripravljen na boj.
LISTEK.
K volitvam.
Piše dr. Josip Tomšič.
(Dalje.)
2. Prva ljudska zbornica in slovenski poslanci.
Leta 1907. so šli kandidati v volilni boj z obljubami, da bodo krivično obremenitev ljudstva odpravili, dosegli narodnostni sporazum in delali le v blagor in korist večine ljudstva, za katero ni stara privilegirana zbornica ničesar storila. — Volilci so zbog tega opravičeno pričakovali, da bodo ti demokratični poslanci krenili drugo pot in da ne bodo posnemali slabih zgledov privilegirane zbornice. Toda doživeli smo bridko razočaranje.
Ljudstvo, ki je poslalo svoje poslance v državni zbor z naročilom, da popravijo krivice, katere je napravila priviligirana zbornica, je zaman v 4 letih delovanja ljudske zbornice pričakovalo zboljšanja neznosnih razmer. Parlamentarni klubi meščanskih strank so rovali drug proti drugemu, stranke so se prerivale k vladnim jaslim, vodilni politiki so se trgali za ministrske frake, koristi večine svojih volilcev so pa zanemarjali, da celo izdajali, drugi pa so, mesto da so se oprijeli resnega dela, obstruirali pod krinko, da se bojujejo za narodne pravice, pravzaprav pa za to, da se jih pusti k vladnim koritom.
Šocialno demokratični poslanci so si bili v svasti nalog, katere so jim dali njihovi vo-
lilci. Socialno demokratična stranka je imela pred očmi predvsem to, da je treba meščanskim strankam izviti iz rok hinavske narodnostne fraze. Radi tega je socialno demokratična stranka predlagala v novi zbornici, da se v svrho ureditve narodnostnih sporov v polit enem, gospodarskem in državnoprav-nem oziru poveri posebnemu parlamentarnemu odseku naloga, da pripravi tozadevne potrebne zakonske načrte. — Ta casek je zbornica sicer izvolila, a meščanske stranke so bile interesirane na tem, da ne pride med narodi do sporazuma, vsled česar se niso hoteli meščanski člani odseka udeležiti nobenih odsekovih sej tako, da ta odsek vsled nesklepčnosti nikoli ni prišel do dela.
Zveza socialno demokratičnih poslancev je v parlamentu porabila vsako priložnost, da bi kaj storila za delavsko ter kmetsko ljudstvo in uradništvo; vendar so pa meščanska stranke veliko večino socialno demokratičnih predlogov preglasovale. Med nasprotniki takih koristnih predlogov opazimo dosledno tudi naše slovenske poslance, oso-bito poslance S. L. S. z dr. Susteršičem na čelu. Naj navedemo le nekatere teh predlogov, proti katerim so ti zastopniki slovenskega ljudstva glasovali.
1. Meseca novembra leta 1907. je poslanec Schrammel vložil nujni predlog, naj državni zbor sklene v svrho odpomoči proti draginji a) dovoliti uvoz argentinskega mesa; b) znižati carino na žito za kruh in na krmo in c) da ima državna oblast poslužiti se § 61. o. r. in določiti maksimalne cene prodajalcem živil.
2. Poslanec R e n n e r je pa istočasno predlagal, vlada naj predloži zakone v svrho varstva kmet-
skih posestev pred veleposestniki in pred lovci, zakon v varstvo planin, reformo lovskega zakona; dalje naj vlada sklene proste trgovinske pogodb8 z Rumunijo in Srbijo, napravi na državnih mejah državne klavnice, preskrbi hladilne vozove in po-vspešuje domačo živinorejo s tem, da podpira zadruge, ki izključujejo kupovanje od prekupoval-cev. Razen tega zahteva Rennerjev predlog odpravo davka na meso in klavno živino ter užit-nins'-:ega davka na deželi ¡n stopnjema znižanje davka na pivo, žganje, sladkor in petrolej.
3. Dne 20. oktobra 1909 so naši sodrugi zgoraj navedene predloge ponovno predložili parlamentu. Sodrug poslanec H a n u s c h je predlagal zbornici, da sklene: a) odpraviti eolnine na žito in krmo začasno samo do 31. julija 1910; b) vladi naročiti, da nakupi potrebno množino žita in preskrbi železnicam hladilne vozove za mleko, za katero naj se določi enotna nizka prevoznina; in c) odpreti meje za uvoz argentinskega mesa ter sploh znižati za prevoz živil železniške >ozne tarife.
Da se odpomoie vsled kriz nastali brezposelnosti, pa je zahteval Hanuschov predlog:
1.	Država naj takoj prične graditi javne stavbe;
2.	uredi delavske pogodbe pri javnih podjetjih;
3.	deloiskajočim dovoli znižane vožnje po železnicah in 4. uvede zavarov. za slučaje brezposelnosti.
Ves trud socialno demokratičnih poslancev je bil zaman; kajti vse te predloge je zbornica z glasovi slovenskih poslancev odklonila
4 oktobra 1910 so pa na"si poslanci v tretjič predlagali v zbornici, da se naj odpro državne meje za uvoz argentinskega mesa in odpravi col-nino na meso (30 vin na kg). Ko se je pričela v parlamentu razprava o tem predlogu, je dunajsko delavstvo v silnih množicah prišlo pred parlament, da manifestira za to zahtevo. Po celi državi je delavstvo prirejalo take manifestacije.
Vendar pa niso naši slovenski klerikalni poslanci glasovali za ta predlog, temveč so se pridružili njegovim nasprotnikom, ki so dovolilile omejen uvoz argentinskega mesa.
5. Poslanec Ellenbogen je predlagal znižanje sladkornega davka za 16 vinarjev pri kg. Dne 21. decembra. 1907 so glasovali slovenski poslanci proti temu predlogu.
6 Glasovali so slovenski kler. poslanci tudi proti predlogom socialno demokratičnih poslancev, da se dovoli 20 miljonov kron za ureditev železni-čarskih plač in potroši 4 7 miljonov kron za zvišanje prejemkov poštnih uslužbencev. (26. junija 1908).
Preveč bi biio naštevati vse v resnici za ljudstvo koristne predloge, proti katerim so dosledno glasovali naši slovenski poslanci. Naše slovenske poslance pa najdemo povsod tedaj zraven, ko je traba kaj vladi dovoliti, in naj bo to še toliko in tako nepotrebno. 10. julija 1908 so glasovali za to, da se zviša vsakoletni vojaški domobranski kontingent za 4700 mož in od tedaj mora 4700 fantov več vsako leto služiti pri vojakih.
Dovolili so dalje oktobra 1910 za vojno oboroževanje za časa aneksijske krize 234 miljonov kron. Dne 2. marca 1911 so glasovali v delegaciji za to, da se za 312 miljonov kron zgrade nove in nepotrebne vojne barke in porabi 52 miljonov kron na novo za oboroženje vojske. Za te nezmiselne izdatke za militarizem je Bienerthova vlada od februarja 1909 do aprila 1911 napravila 764 miljonov kron novih dolgov, za katere bodo odslej avstrijski narodi na leto samo na obrestih morali plačevati nad 30 miljonov kron. In za vse te dolgove so glasovali tudi slovenski poslanci. Za najvažnejše kulturne ustanove nima država denarja, šolstvo propada, odlaša se z graditvijo najpotrebnejših železniških zvez, vodne ceste se ne gradi, za
Čim smo to spoznali, moramo pa vedeti, kakšen gospodarsko političen namen ima klerikalizem. Ker so interesi v sedanji človeški družbi različni, ne more nihče služiti vsem skupaj. Tudi klerikalizem ne more tega. Vera se lahko postavi na stališče »en hlev in ena čreda» — če more doseči ta cilj, je drugo vprašanje, ki nam v politiki nič ni mar. Nikakor pa se na to stališče ne more postaviti klerikalizem; zakaj sedanja človeška družba, tli ne en hlev, ne ena čreda. Razven črede imamo v tej družbi tudi pastirje in — mesarje. Na svetu niso sami reveži, in niso sami bogatini, ampak oboji in vmes so še taki, ki :ami ne vedo natančno, če se imajo prištevati revežem ali pa bogatinom.
Klerikalizem je zagovornik sedanjega družabnega reda. Očitno se postavlja proti socializmu. Ker pa je sedanji družabni red osnovan na neenakosti, je naravno, da hoče klerikalizem ohraniti neenakost tudi zanaprej. Četudi ne bi imel tega namena, bi se klerikalizem s tem moral postaviti na stran kapitalizma. Toda on ima v resnici ta namen, le priznati ga noče. Vsa klerikalna politika je politika v prid bogatini razredom; to pa je politika zoper delavno ljudstvo. Zakaj kapitalizem ne more povečavati svoje moči drugače kakor na račun delavnega ljudstva. Delo mora ustvarjati dan na dan nove vrednosti in kapitalizem mora glavni del teh vrednosti konfiscirati zase, da se množi njegovo bogastvo. Delavno ljudstvo mora sadove svojega dela oddajati kapitalizmu, ki mu ne povrne njegovega truda in njegovih pri delu izgubljenih moči, temveč mu s plačo daje le drobtine z mize, katero je delavstvo bogato obložilo. Če bi klerikalizem hotel koristiti delavnemu ljudstvu, bi se moral brezobzirno postaviti proti klerikalizmu in izkoriščanju Ker pa tega ni storil in tudi ne bo storil, je nasprotnik delavnega ljudstva in smatrati ga moramo za kapitalistično gardo. To pa zna klerikalizem še vedno zakrivati, poslužujoč se demagogije, češ da deluje za vse sloje. To krinko je treba klerikalizmu strgati z obraza. Samo na tej podlagi je boj zoper klerikalizem mogoč in samo na tej podlagi je ta boj tudi lahko uspešen. • Konec prihodnjič.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Klerikalni protest proti izidu ljubljanskih občinskih volitev je deželna vlada, kakor piše graška »Tagespost «t, zavrnila. Vendar pa odlok o tem razglasi deželna vlada šele po državnozborskih volitvah. Vse kaže, da je bilo to tako že prej dogovorjeno med vlado in ar. Šusteršičem. Klerikalci so v dogovoru z vlado vložili protest le zato, da bi vlada izpeljala tudi zadnjo deželnozborsko in sedanjo državnozborsko volitev. Nafarbali so barona Schwarza, da bodo v tem slučaju zmagali proti liberalcem, ki ne bodo imeli volilnega aparata v rokah, rdečkarje pa so obljubili kar pozobati do zadnjega. Baron Schwarz je sprevidel klerikalno farbarijo; vendar se pa mora držati dogovora, vsled česar bo klerikalni iiasko z rekurzom razglasil po državnozborski volitvi. Ta bo itak klerikalcem prinesla več blamaž, in če se tem pridruži še ta z rekurzom, jih ne bo toliko bolelo, si misli baron Schwarz.
—	Nemški listi poročajo, da deželni predsednik baron Schwarz odstopi v kratkem in da pride na njegovo mesto deželno-vladni svetnik Laschan, ki sedaj vodi občinske posle v Ljubljani. O ti spremembi spregovorimo več, če se izvrši.
uradništvo in delavstvo nima država sredstev. Pač pa ima država na razpolago na stotine miljonov za militarizem; naši slovenski poslanci pa dovoljujejo vse te miljone, dočim odklanjajo vsako zahtevo uradništva in delavstva.
3. Delo socialno demokratičnih poslancev v prvi ljudski zbornici.
Neumorno so delali naši poslanci v novi ljudski zbornici. — Kakor v plenumu, tako tudi v odsekih so vselej bili navzoči; kajti meščanskim strankam je bilo treba vselej in povsod gledati na prste. Neumorno so se potegovali za zboljšanje raznih od vlade predloženih zakonskih načrtov, neštevilna je množica predlogov, ki so jih sami zbornici predložili, kdo bi našteval neštete interpela-ctje, s katerimi so klicali vlado na odgovor, ko si je dovolila kakih nepostavnosti proti ljudstvu, večkrat so mlado zbornico s svojimi neumnimi nasveti spravili iz zagat, zvlekli iz kriz na pravo pot.
Koliko koristnega bi bilo doseženega za ljudstvo, če bi bil parlament res sledil predlogom in nasvetom naših sodrugov. Žal pa se niso brigali drugi poslanci za splošne koristi, kakor smo že opisali; tudi je bilo naših poslancev v parlamentu le 88, katerim je stalo nasproti 428 buržoaznih zastopnikov.
(Dalje prih.)
—	Kdo je zdaj kriv, da še ni v Ljubljani železniških delavnic? Še ni dolgo tega, ko sta se »Slovenec« in »Slovenski
Narod« prepirala, ali je pridobitev železniških delavnic Hribarjeva ali Šusteršičeva zasluga. Torkov »Slovenec« pa pravi, da Hribar ni nič dosegel glede delavnic in s tem obenem prizna, da tudi dr. Susteršič ni ničesar napravil in di sta oba lista »Slovenec« in »Narod« le farbala javnost. Pa še kdo kaj zaupaj tem ljudem, jim veruj, pa se poteguj zanje!
—	Državnozborska volitev v Ljubljani ne dela meščanskim strankam nobenih skrbi, bi si vsakdo mislil; kajti nikjer ni nobenega gibanja, nobenih shodov. Stvar je pa drugačna. Niti liberalci, niti klerikalci ne morejo naj'i kandidatov. Liberalci pravijo, da hočejo takega kandidata, ki jamči že s svojim dosedanjim delovanjem, da bo kaj delal v parlamentu. No, in tacih ljudi sploh ne premore liberalna stranka. Iščejo jih pri belem dnevu in ponoči zaman Liberalni ljubljanski poslanci imajo po navadi polna usta obljub, a ne napravijo za svoje volilce ničesar, ko sede v parlamentu, kjer bi se dalo za volilce kaj doseči. Zato pa ob vsaki državnozborski volitvi iščejo ljubljanski liberalci na novo kandidata, da se mu zopet dado na-farbati. Sicer pa liberalci niti ne vprašajo volilcev, koga si žele postaviti kot kandidata. Liberalni advokatje ga izbero in liberalni vo-hlci morajo zanj glasovati, tako kakor na deželi klerikalni volilci glasujejo za vsako maškaro. Kedaj bodo že enkrat spoznali ljubljanski volilci, da se niti napredna niti klerikalna stranka zanje ne briga ne pred ne pozneje, kakor samo za časa volitev. — Edino naša stranka je stranka dela, ki rodi sad v trdnih organizacijah, je stranka, ki ima ravno po svojih organizacijah neprestano stik z volilci, vsled česar pozna njih težnje in potrebe. V svojih organizacijah pa vrši tudi kulturno delo, ki je tisočkrat več vredno, kakor vse liberalno frazerstvo o narodu in lažnjivi naprednosti.
—	Stavka klesarjev pri g. Tomanu v Ljubljani. Od dne 24. t. in. stavka v Ljubljani pri Tomanu 35 pomočnikov, ki imajo 38 otrok. Gospod Toman, ki je precej hud klerikalec in ie kandidiral pri klerikalcih v občinski svet ljubijanski, je pravzaprav grdo prelomil dano besedo. Najprej je obljubil, da dovoli vse tisto, kar dovoli g. Vodnik, ko pa se je sklenila pogodba z gosp. Vodnikom, je pa prelomil dano besedo in ni hotel dovoliti, kar je prej obljubil. Mislil je, da pride pri Vodniku do daljše stavke in da bo potem pobral njegove naročnike in pa polagoma razdrl organizacijo. Ko je g. Toman ne oziraje se na dogovor izboljšal plače le nekaterim pomečnikom in to čisto neznatno, ni hotel nič slišati o tem, da bi dovolil ob sobotah ob peti uri prosto in plačal tisto uro; pomočniki so ga opomnili na obljubo. Gosp. Toman je bil presenečen, da je Vodnik dovolil tiste male zahteve, zaupnike pa je kratko zavrnil, češ, da si ne da od nikogar predpisavati kakršnekoli pogodbe in da napravi kar on hoče, komur pa ni vseč naj gre. Povsem jasno je, da so pomočniki upravičeni skleniti pogodbo z delodajalcem in če je g. Toman drugačnega mnenja, je na čisto napačni poti; enak je, kakor so vsi delodajalci; posebno, če so si na račun delavstva že sezidali po par hiš. Pomočniki zahtevajo malo: 15 odstotno izboljšanje plače, v soboto plačano prosto uro od pete do šeste in da se sklene ta pogodba na eno leto. Gospod Toman naj si pa zapomni, da je organizacija že tako močna, da je ne bo več uničil. Posebno v tem odporu Tomanovem pa mora vsak pomočnik uvideti, da so besede Toma-nove bile že nekoliko krščanske, prav nič krščansko pa ni njegovo srce. Kamnoseki naj ne hodijo v Ljubljano, dokler ni ta stavka končana. Delavci se bore za pravično stvar, dasi je malenkostna, da bi jo gosp. Toman prav lahko dvvolil, če bi imel dobro voljo, ne da bi se kazal brutalnega.
—	Volilni boj v ljubljanski okolici postaja vsak dan zanimjivejši. Klerikalci že posegajo k sredstvom, ki so naravnost gnju-sna. Navedemo samo to. Naša stranka je sklicala na 25. t. m. volilni shod v Medvode. Gostilničar Novhan je pismeno dovolil 21. t. m. prostore za shod. 24. t m. pa dobi so-drug Anton Kristan ekspresno pismo, v katerem gostilničar Novhan piše, da »mu na noben način ni mogoče dati za shod, ki bo 2 5. t.m., prostora.« Komaj je sodrug Anton Kristan prebral ekspres, je že dobil telegram z vsebino, ki je prekli-cavala ekspresno pismo. Ko je sodrug Ant. Kristan 25. t. m. prišel v Medvode, povedal je g. Nouhan, da sta 24. t. m. popoldne prišla k njemu znanipreški župnik in med-vodski župan ter mu toliko časa z vsemi sredstvi tolmačila svojo zahtevo, da mora preklicati dovolitev prostora za socialno demokratični shod. »Ko bi dali prostor za liberalce,« je vpil župnik, »naj bi že bilo v božjem imenu, ali — socialdemokratom, tega ne 1« Pod pritiskom župnika in župana je gostilničar napisal to, kar mu je župnik diktiral. In župnik
je nato napisano pismo sam odnesel na pošto. Gostilničarja je bilo kmalu potem sram, da se je vdal gnjusnemu pritisku in letel je na pošto telegrafirat preklic ekspresnega pisma. — Preški župnik pa je po oddaji eks-presa letal po fari in vpil: Socialdemokra-tičnega shoda v četrtek ne bo, ker je Nouhi-jev prostor prepovedal ... S tem je zbegal ljudi in na shod res ni prišlo več kot 22 ljudi ter 4 Marijine device, ki jih je župnik poslal na oglede, če socialni demokratje pridejo. Te Marijine devic; so ga pošteno že-htale in vpile: »Živio Susteršič I« Liter za litrom so ga zlivale v katoliška grla . . . Večje nesreče ni bilo. — Preški župnik je sploh mož posebne vrste! V soboto 21. maja je šel v tovarno ter tam kupoval glasove. Prišel je k delavcu S. ter mu dejal; »Tle imate 40 vin. za šnops, da bodete volili dr. Šusteršiča,« dalje je šel k drugemu: »tu imate 20 vin. za geruš, da bodete volili dr. Šusteršiča,« k tretjemu, »tu imate 20 vin. za špirit, da boste volili dr. Šusteršiča« . . . Imena prič so se oddala na pristojna mesta. S šnopsom agitira božji namestnik ... V Medvodah se boji staro in mlado gosp. župnika iz Preske. Obnaša se kot turški aga 1 — Sodrug Anton Kristan je enemu delavcu pisal glede volitev pismo. Župnik iz Preske ga je dobil in nesel v tovarno kazat ravnatelju, češ, glejte: socialni demokratje se v tovarni snujejo. —- Da gnjusna je že agitacija klerikalcev — dolžnost delavcev je, da jo odbijajo in 13. junija volijo socialistično.
—	Vevče. 25. t. m. zvečer je bil na vrtu g. Kuharja mal sestanek zaupnikov socialno demokratične stranke radi shoda, lei se naj radi volitev \ rši v nedeljo 28. t. m. Ko so klerikalci videli sodruga Antona Kristana in sodruge pri mizi, so zgrmeli skupaj, seve zgolj fantiči od 14 do 20 let in ženske od 50 do 60 let — naenkrat se je pokazal še poljski kaplan — za njim sam — dr. Šusteršič s svojim štabom. Ko je sodrug Kristan končal razgovor, je vprašal: Želi kdo kaj pripomniti — na kar je dr. Šusteršič in okolicala zavriskala: 13. junija bomo videli. In odšli so generali.
—	Iz Gorenjskega. Volilno delo za državnozborske volitve je pri nas v polnem tiru. V nedeljo 30. aprila je bil shod na Savi 14. maja smo imeli volilni shod na Dobravi in v nedeljo 21. maja dopoldan na Javorniku, popoldan pa v Lescah. Na vseh shodih je državnozborski kandidat sodr. dr. Anton Der-mota razložil protiljudsko delovanje državnega zbora, osobito pa protiljudsko delovanje naših klerikalnih poslancev. Na vseh shodih se je z navdušenjem vzela njegova kandidatura v naznanje. Popoldan 21. maja so pa imeli klerikalci na Koroški Beli sbodek. Kakih 30 backov z župnikom in kaplanom na čelu in garda nevolilcev Jeseniških čukov to je bilo vse, ki je reprezentiralo klerikalno stranko. Predsednik je shodu kratkomalo predstavil volilcem Pogačnika kot državnega poslanca in mu podal besedo. Pogačnik se je sicer malo pohudoval, češ da še ni drž. poslanec, da se predstavlja pa tako, kakor se je njegov kolega dr. Anton Dermota dopoldan predstavil volilcem, namreč kot državnozborski kandidat. Svojim brihtnim in poslušnim glavicam je natvezil, da so državne meje za živino zato zaprte, ker je tam, od koder bi ta živina prihajala k nam, taka kuga, da so cele gore nakopičene. Glede žita, za katero so tudi meje zaprte, ni črhnil niti besedice; ali je tudi žito okuženo z — eolnino? Naši sodrugi so Pogačnika spravili večkrat v prav neprijetno zagato, osobito z vprašanjem, kakoje zastopal takrat interes kmetskega ljudsta, ko je s a m predlagal in glasoval za zvišanje oficirskih plač. Možakar se je začel "vijati, da je bilo joj; ko je uvidel, da z lažjo in zavijanjem ne bo nič, je dejal, da se neve več spominjati. Ko mu naš sodrug ta spomin nekoliko oživi, pravi Pogačnik nevoljen: »Smo jim dali samo 1 krono«, sploh da se ne ve spominjati, če je pred štirimi leti kaj pregrešil. Kako se je pehal za militarizem in marinizem, o tem ni hotel sploh ničesar poročati. Ko so volilci sprevideli, kako pozabljivih misli je ta bivši ljudski zastopnik, so sklenili, da ga pošljejo v že zasluženi penzion. Zavedno delavstvo in kmetsko ljudstvo, ki je do grla sito sleparij, katere uganja S. L. S., bo pokazala 13. junija, da se tudi kranjski kmet zaveda; oddalo bode svoje glasove dr. A n-tonu Dermotu, odvetniškemu kandidatu v Gorici. Pogačnik pa naj gre po glasove k oficirjem!!
—	Jesenice. Velika zmešnjava vlada med klerikalci in liberalci zastran občinskih volitev na Jesenicah. Klerikalci kriče po časopisih, da so liberalci sklenili kompromis med socialnimi demokrati, da je sklenjena liberalno-nemška-socialno demokratična zveza za volitve v občinski zastop. »Slovenec« pa je že prinesel odlomek kandidatne liste in sicer le 8 kandidatov in med temi tudi sodruga Zugwitza. Od kod ve »Slovencev« do-pisun za te navedene kandidate, nam ni znano. Kar nam pa je dobro znano, je to,
da Sešek ni socij, za kar ga »Slovencev« dopisnik smatra. Nadalje pa vprašamo, zakaj ni navedel tudi drugih imen kandidatov ? To je najbrže opustil zaradi tega, ker bi se bila potem barva liste precej izpremenila in bi ne bila več črno žolto-rdeča. Ako bi bil »Slovenec« resnico poročal, bi rdeče ne bilo zraven. Kakor povsod, tako tudi na Jesenicah pripravljajo zvezo za občinske volitve iu sicer tako no starem receptu — zoper socialne demokrate. Kandidatna lista vam bo to potrdila. Tam se bo nahajal zraven trdega Nemca najbolj naroden Slovenec in poleg naprednjaka najvzornejši katoliški mož; le socialnega demokrata ne boste čitali med to zvezo. Cela mahinacija je naperjena proti socialnim demokratom. Socialni demokratje na Jesenicah pa se zavedajo svoje moči in se ne dajo preplašiti od nikogar; kompromis jim pa sploh še nikoli ni na misel prišel. Mi vemo prav dabro, da če bi kdo želel z nami sklepati kompromis, bi iskal pri nas le dobiček, ne prihajal pa bi morda iz simpatije do nas, ali da bi nam s tem uslugo napravil. Soc;ali)i demokratje na Jesenicah nimamo ničesar izgubiti, pač p3 lahko pridobimo. Liberalci so svoj čas gospodarili slabo, tako da se posledice njih gospodarstva še danes maščujejo posebno nad železničarji. S svojo politiko so jim pripomogli do slabih stanovanjskih razmer. Kako pa klerikalci gospodarijo, je splošno znano in nimamo nič dobrega od njih pričakovati. Saj že zdaj upi-jejo po časopisih, kako se bodo njih zastopniki maščevali nad nami in izvajali konse-kvence. Sicer pa se to ne bo dalo tako lahko izvesti. Bodo pač morali vse svoje backe zaznamovati, kakor je Bog Kajna, ali pa kakor ovce s kleščami na všesih, ker drugače se zna pripetiti, da bo še kakšen liberalec ali socialni demokrat deležen njih milosti. Delavci, železničarji! Ostanite neomah-liivi, ne ozirajte se na blebetanje meščanskih časopisov in ob času volitve pa glasujte s socialnimi demokrati v občinski kakor tudi v državni zastop.
Štajersko.
—	Trbovlje. V »Slovenskem Narodu« z dne 22. maja čitamo o shodih, ki jih je priredila narodno-napredna stranka v Trbovljah in Hrastniku. Gospodje liberalci si delajo tamkaj sami nepopisno veselje o veliki udeležbi na narodnem shodu, na katerem je napravil bojda nastop narodnega kandidata veliki vtisk. Mi jim sicer to veselje iz srca privoščimo, konštatirati pa moramo, da je bilo na shodu v Trbovljah med vsemi navzočimi, ki jih je lahko računati okrog 500, 480 socialnih demokratov, in je torej vendar velika razlika med tem, kar trdi »Slovenski Narod« in med resnico. Enako razmerje je bilo v Hrastniku. Da sta se shoda vršila mirno in jako stvarno, ni seveda nič čudnega, zakaj tako je povsod, kjer so socialno demokratični volilci v večini, ker oni žele samo treznega in stvarnega boja. Na teh dveh shodih pa smo bili tako tolerantni, da smo jim celo pustili povsod podpredsednika. O stiku pa ni bilo nič kaj opaziti. Dan 13. junija bo pokazal, da bo v naši občini 2000 socialno demokratičnih glasov, da pa so nasprotniki prav lahko zadovoljni, če dobita obe stranki, klerikalna in liberalna 300 glasov, zakaj v teku zadnjih štirih let smo se pač marsikaj naučili. Benkovič je delal za draginjo, kanone in kapitaliste, za svoje volilce pa ni storil ničesar. Naprednjaki pa se niso brigali vsa štiri leta za nas. Le sedaj, ko so volitve, lazijo okrog nas, kakor je že navada pri meščanskih strankah. Volili bomo s tisto stranko, ki se bori za nas tudi v času, ko niso volitve in tudi takrat prihaja k nam.
Goriško.
—	Nabornikom v poziv! Dne 31. t. m.
se prične nabor za goriško okolico in traja do 7. junija. Vsakomur je dobro znano, kakšna razsipnost in prešernost prevladuje med mladeniči te dni. Razmetavanje zelo težko prisluženega denarja po nepotrebnem, popivanje in vozarenje od 5 do 6 dni oziroma do zadnjega vinarja je na dnevnem redu. Nekatere čaka potem žalostna usoda dolga tri leta. Posebno tretje leto jim je najdaljše, ter ne morejo pričakati dneva in ure, da se osvobode težke, prisiljene discipline. Oziraje se na to, apeliramo na mlade sodruge iz Solkana, Podgore, Pevme, Vrtojbe, Mirna, Št. Andreža in Sovodenj, da si nabavijo nabiralne pole pri deželni organizaciji v Gorici in nabirajo med tovariši prispevke za volilni sklad. Le tedaj se je mogoče bojevati proti našim sovražnikom, ako so sredstva na razpolago. Kakor Vam je znano iz zadnje par-lamentarične dobe, so vložili socialistični poslanci predlog za dveletno vojaško službo, ker so pa zato poskrbeli še meščanski zastopniki in vlada, se ta zahteva ni uresničila. Zdaj pojdete na nabor in ta dan vam je tudi dana prilika, da pripomorete do boljše zmage pri bodočih volitvah, da opustite stare šege in zapravljanje denarja in časa po nepotrebnem ter rajši žrtvujete za volilni sklad par desetič in čas za razširjenje socialistične ideje,
H. SÜTTNER, LJUBLJANA
hajvečja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Pripravna birmanska darila. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka .IKO'.
MESTNI TRG (MRSPROTI ROTOVZR) IN SV. PETRR C. 8. Cenik zastonj in p0§tnine prosto. =====
da pošljemo tudi mi Slovenci v novi državni zbor deiavske zastopnike, ki bodo zastopali naše interese, ne pa militaristične zahteve za nove dridnavte in kanone.	S. D.
Trsi.
Sodrugi! Volilci!
V nedeljo, dne 28. maja ob 10. dopoldne
bo velik
volilen shod
na
trgu Donadoni,
na katerem se Vam predstavijo kandidatje za državnozborske volitve za Trst in okolico, sodrugi P i 11 o n i, Oliva, dr. Puecher, Cerniutz in Kristan.
Pridite polnoštevilno na ta shod 1
Volilno gibanje v tržaški okolici.
Dve močni stranki si stojite v naši okolici druga drugi v resnem volilnem boju nasproti: Slovenska narodnjaška in slov. so-cialno-demokratična stranka. Italijanska nacionalistična stranka, ki nastopa tudi pri teh volitvah pod slavno firmo cikorije (Concordie), ne prihaja v tem boju v poštev. Kako pa bodo volitve izpadle, se bo zvedelo dne 13. junija. Način volilnega boja je bilo mogoče dosedaj ohraniti v mejah tiste dostojnosti, ki bi se je morala držati vsaka stranka, ki se spoštuje. Zdi se ;pa, ako se ozremo na govorance narodnjaških agitatorjev, da jim dosedanji mirni način volilnega boja ni pre več všeč. Z lažmi in obrekovanji bi radi prisilili naše pristaše, da posežejo po drugem orožju. Na polje, na katero bi narodnjaki radi zašli, se pa ne bomo podali. Previsoko cenimo plemenito delo, ki ga tudi v tem volilnem boju vršimo, da bi posegli po sredstvih, ki niso naša in ki imajo namen poži-viniti ljudstvo. Narodni agitatorji lahko obre-kujejo in se lahko lažejo, kolikor in kakor jim drago.
Kakor smo s podukom in lepo besedo premagali laž in terorizem takrat, kadar nas je bilo malo bomo storili to še ložje sedaj, ko nas je veliko. Kakor vedno se bomo tudi sedaj držali tega našega volilnega gesla. Zakaj povedano bodi, da naše delo nima samo namena izvojevati naši stranki okoličanski mandat, temveč ima nalogo pripraviti ljudstvo, da bo resno do zadnjega trenotka stalo v bojnih vrstah proletarijata celega sveta, ki mora izvojevati človeštvu človeško življenje. Zato pa tudi ne poznamo srednjih poti. Zato nas ne more omehčati nobena vabljiva pesem in ni je moči, ki bi nam prepovedala posvetiti s socialistično besedo tudi v najskrivnejše kotičke tržaške okolice. Kdor je imel priliko slediti našemu|delu, ve, da smo tega dela zmožni, ve, da smo na svoje socialno-demokratično mednarodno prepričanje ponosni.
V	okolici je naša stranka imela ob re-klamactjski dobi 14 reklamacijskih uradov. Za vsak urad je bilo treba tudi volilnega zborovanja zaupnikov. Teh smo naredili 14 brez hrupa, brez pompoznosti. In naši uradi so delali, zakaj vloženih je bilo od naše strani za okolico preko 400 reklamacij. Hoteli smo začeti s shodi šele po reklamacijski dobi. Toda začeli smo prej in sicer na izrecno željo naših sodrugov. Tako je bil v soboto dne 20. prvi volilni shod pri
Sv. M. Magdaleni zgornji v gostilni alla Vittorija. Tam sta volilcem, ki so se zbrali v velikem številu, poročala sodruga Milost in Regent. Nepopisno je bilo navdušenje, s katerim so volilci sprejeli kandidaturo našega sodruga Etbina Kristana. V nedeljo dne 21. t. m. je pa bil velik volilni shod pri
Sv. M, Magdaleni spodnji v tamošnji društveni gostilni. Volilcev se je zbralo toliko, da je bila velika dvorana popolnoma natlačena. Shodu je predsedoval sodr. Kriščak. Poročal je obširno sodrug Regent. Aplavz, s katerim so navzoči med govorom sprejemali izvajanja poročevalca, in pa aplavz ob koncu govora je pričal, da so besede sodruga Regenta segle navzočim v dno duše. Za sodrugom Regentom je imel krasen zaključni govor sodr. Kriščak. V lepih iskrenih besedah je navzočim naslikal bedo revnega ljudstva ter zaključil rekoč, da bo v slučaju izvolitve okolica po E:binu Kristanu zastopana gospodarsko in narodno tako, kakor še nikdar prej. Po končanem shodu je tamošnje tamburaško društvo zasvi-ralo mednanodno pesem in se je potem ob sviranju tamburašev razvila lepa domača zabava.
V	četrtek dne 23. t. m. popoldne je pa bil krasen improvizirani shod pri
Sv. Križu v gostilni Maganje.
V četrtek dopoldne so še le došla vabila na ta shod, a popoldne ob 4V, je že bila prostorna dvorana nabito polna. Shodu je predsedoval sodr. Regent. Burno pozdravljen je poročal kandidat sodr. Etbin Kristan. Odveč bi bilo pripovedovati o lepoti govora. Govoril je pač tako lepo, kakor zna samo on. Orisal je jasno delovanje meščanskih strank v prvi ljudski zbornici, pojasnil pomen sedaj se vršečih volitev, s katerimi hoče vlada doseči to, da pridejo v parlament v večjem številu vladni mame-luki, ki bodo glasovali za nove neizmerne izdatke za vojsko in mornarico, kdor pa hoče, da se preprečijo te vladne namere, kdor želi da bode vendar že enkrat vlada storila kaj za delavno ljudstvo, katerega potrebe je dosedaj dosledno prezirala, ta bo volil soci-alno-demokratično. Govornik je osvetlil na-rodnjaško frazerstvu, ki jim je narodnost le na jeziku, dočim narod gospodarsko propada. Narod je delavno ljudstvo in temu je treba dvigniti njegov gmotni položaj, s tem se vrši narodno in kulturno delo, pa ne z napisnimi tablicami.
Med govorom se je pa marsikomu zasvetila solza, ki je pričala, kako resnične so bile govornikove besede. Konec govora so sodrugi prejeli z navdušenimi živijo klici na E. Kristana. Ko je govoril še sodr. Bahun, je sodr. Regent zaključil tako krasno uspelo zborovanje.
—	Na Katinari je imel dr. Rybar pre-tečeno nedeljo volilni shod. Shoda se je udeležilo tudi nekoliko naših zidarjev, ki so imeli priliko zvedeti, da ni narodna gospoda v nikakem sorodstvu z resnico ter da so narodnjakom delavske koristi deveta briga. Komaj so si zidarji ustanovili svojo organizacijo in si potom nje začeli zboljšavati svoje gmotne razmere, že skuša narodna gospoda intrigirati in ruvati proti organizaciji. Na tem shodu je pripovedal dr. Rybar, da so socialisti ustanovili zidarsko organizacijo zaradi volitev. Kakor da bi bili socialisti že pred letom vedeli, da bodo letos volitve razpisane. Potem je pravil, da zidarska organizacija terorizira delavce. To se je dr. Rvbar naučil iz klerikalnega »Slovenca«. Bolj bi bilo — če je Rybar že govoril o terorizmu — da bi bil povedal, kakšen terorizem je uganjala pred leti N. D. O., ko je hodila po okolici razbijati shode socialistom. Tudi bi bilo dobro, da bi bil Rybaf povedal, kako je N. D. O. v Gorici proglasila bojkot vsem tistim delavcem, ki niso bili njeni člani in kako je ta organizacija prosila slovenske gospodarje, naj ne sprejemajo na delo socialističnih delavcev. Potem se je Rybaf naučil iz protislovenskega »Piccola«, da so socialisti škodovali mornarjem z znanim štrajkom. Dr. Rybafu bi svetovali, naj počaka, ko bodo pogajanja med mornarji in delodajalci končana, potem naj govori. Zakaj pa ni dr. Rybaf povedal, kako so narodnjaki s svojo N. D. O. zafurali pri stavki v Ajdovščini in pri stavki voznikov? Takrat so narodnjaki res napeljali delavee na velike žrtve brez vsakega uspeha. Če je pa dr. Rvbar govoril tudi o znani stavki težakov, naj bi bil vsaj povedal, kako je takrat N. D. O. organizirala krumirstvo, ki ga je »Edinost«, glasilo društva, ki kandidira Rybafa, odobravala. Zaradi Nabrežine se ne bomo kregali. Dejstvo, da so v Nabrežini vsi delavci organizirani, nam pove dovolj, kako so socialisti v Nabreženi od delavcev »obsovra-ženit. V Nabrežini so socialisti škodovali delavcem toliko, da imajo sedaj vsi delavci veliko boljše plače kot Rybarevi uradniki. Danes to. Prihodnjič bomo povedali kaj je še vsega drugega dr. Rybaf govoril. Rybafu je na shodu že primerno odgovoril sodr. Lukežič. Mi bomo pa še drugo mu odgovorili. Toda slabo znamenja, če Rybaf ne zna boljših stvari povedati. Tako neresnice zna govoriti vsak če tudi ni odvetnik. »Edinosti« pa, ki v svojem poročilu stresa jezo na nekega našega mladega sodruga in mu pravi mlečnozobnež, povemo naj postane vendar na stara leta pametna. Kdo naj pa verjame, da to kar »Edinost« piše zafrkacija. To je otročarija ki jo uganjajo stari Ljudje.
—	Gibanje tržaških zidarjev. Odkar se je jela razvijati moč tržaške zidarske organizacije, je takoj začela praktično delati v korist svojih članov. Najprej je prisilila mojstre, da so morali priznati strokovno organizacijo in pa delovno pogodbo. Takozvani delovodje (polirji) so bili prisiljeni ravnati po človeško z delavci, dočim so jih prej neprenehoma zmerjali, obkladali s psovkami in preganjali. V razmeroma jako kratkem času je organizacija dosegla tudi povišanje plače za 1000 delavcev. Da bodo zidarji bolj na jasnem, podamo tukaj pregled
vseh stavbnih podjetij, ki so morala povišati plačo. To so:
Bachimia......3 do 5 vin za uro
Sonzi Galati.....2 » 4 » » »
Butoraz in Zifer......3 » » »
Fran Ferluga........3»» »
Piščanec..........4 > » ,
Nicolo Drioli........3 » » »
Artur Guarini .... 2 do 3 » » »
Puchalovich........3»» »
Vidmar.......2 do 3 » > »
Union...........4»» »
Bonetti.......3 do 4» » »
Urizio........2»3»» »
Orsetich.......2»3»» »
Pri teh tvrdkah dela več kakor tisoč delavcev, katerim pride poprečno po dve kroni več zaslužka na teden, kar znese nad 2000 kron na teden in nad 100.000 kron na leto skupnega priboljška. To se je doseglo le z močno organizacijo, brez vsake žrtve. Dosegli smo pa še več. Koliko mojstrov je povišalo plače svojim delavcem, ne da bi bilo treba kakšnega gibanja, le na poziv organiziranih delavcev 1 Lahko trdimo brez pretiravanja, da uživata v Trstu že dve tretjini zidarjev prve sadove svoje organizacije. S tem seveda ni konec našega dela, ampak čaka nas še mnogo truda in večji boji, na katere se moramo pripraviti. Koncem decembra tega leta poteče delovna pogodba in treba bo skleniti novo. Uspeh pa bo odvisen od naše moči, od naše solidarnosti! Kakršni bcmo mi, takšna bo pa nova pogodba. Gospodarji, Slovenci in Italijani, se že danes pripravljajo, da nas naskočijo in poskušali bodo vse, kar bodo le mogli, da bi nam usilili slabše pogoje. Porabili bodo vsa sredstva, da bi razrušili našo organizacijo. Na pomoč bodo klicali slovenske in italijanske »narodne« delavce, da bi napravili zgago med nami in nas oslabili. Toda mi smo prepričani, da bodo ugriznili v skalo in da ga med nami ne bo zidarja, ki bi šel na limanice gospodarjem in izdal svoje tovariše. Gorje tistemu, ki bi postal izdajalec! Organizacija je dosti močna, da bi obračunala z njim. Zidarji! Sklenimo svoje vrste in pripravimo se, da bomo močni v bojih, ki nas čakajo. Od boja, ki ga bomo imeli v začetku prihodnjega leta, je odvisna naša eksistenca za nekoliko let. Ako hočemo, da si dobro posteljemo, moramo še bolj spo-polniti svojo organizacijo. Naše geslo mora biti! Vsi zidarji do zadnjega v organizacijo 1 Če to izvršimo, bomo tako močni, da nas nobena sila ne pripravi ob naše pravice. Zato tudi ne poslušajmo farizejev, ki se nikdar niso brigali za naše interese, ki nam še nikdar niso storili nič dobrega, ki so nas leta in leta pustili zapuščene in izkoriščane. Danes, ko smo z lastnim delom postali močni, nam pa prihajajo v imenu »naroda« in v imenu »vere« ter nas hočejo zopet oslabiti, da bi nas zopet lahko izkoriščali kakor nekdaj. Zidarji! Proč s hinavci! Pokažite jim vrata in odgovorite jim, kakor se spodobi, da ne pridejo nikdar več k Vam. Za vas pa mora veljati: Kdor ni z nami, je proti nam I
Delavsko gibanje.
Kiesarjem naznanjamo, da smo v zadnjem časn sklenili nove delovne pogodbe za klesat je vSavodnjah, v Mirnu, vGra-diški in v Rudi. Povsod so klesarji dosegli zbolšanje plač brez boja le potom svoje organizacije. To naj bo v splošnem v spodbudo onim kiesarjem, ki niso še organizirani, da se organizirajo. Obenem naznanjamo, da so omenjeni kraji za klesarje zopet odprti. Pulj je za klesarje zaprt, ker so delavci vložili novo spomenico. Nihče naj ne išče dela v Pulju do novega obvestila.
Zidarske organizacije na jugu, pozor ! Deželna konferenca zidarskih organizacij na jugu je sklenila soglasno sledeče: Vsi člani, ki zaostanejo s plačevanjen tedenskih prispevkov nad osem tednov, ne da bi se opravičili, se morajo na novo vpisati in plačati eno krono globe povrh pristopnine, in to prvikrat, nadalje pa vsakikrat eno krono več, do 10 kron. Ta sklep morajo podružnice naznaniti svojim članom in same se držati tega.
Tržaškim zidarjem naznanjamo, da je odbor organizacije dogovorno z zaupniki sklenil, da se bo dajala podpora za slučaj bolezni članu, ki je najmanj 6 mesecev pri organizaciji. Bolni član se mora pri odboru izkazati z zdravniškim spričevalom. Obenem naznanjamo, da so zaupniki sUenili kupiti društveno zastavo, katero bodo slovesno razvili s primerno slavnostjo. Dan in prostor se naznani pravočasno. V ta namen so se izdale zaupnikom nabiralne pole, na kar opozarjamo vse zidarje, da po možnosti prispevajo.
Poslano.
V nedeljo, dne 14. m. me je brežiški kaplan dolžil na shoGU pri Zorku na kolodvoru, da sem dne 30. m. m. izjavil na shodu pri Volčanšeku, kjer se je postavil dr. Ku-kovec za kandidata narodne stranke, da ne pripadam nobeni stranki, ter me je direktno hotel obdolžiti, da podpiram dr. Kukovčevo kandidaturo.
Res pa je, da sem na tistem shodu zavrnil klerikalne nesramnosti, rekoč, da ne pripadam ne eni in ne drugi teh dveh strank, torej ne liberalni in ne klerikalni, da pa smatram za potrebno zavrniti klerikalno de-magogijo in da kot priprost delavec menim, da je edina pravična in resna stranka le socialna demokracija. Konstatiram torej, da je trdil kaplan čisto navadno neresnico.
Brežice, dne 20. maja 1911.
Ivan Baraga, železničar.
Prispevki za obč. vol. sklad v Ljubljani.
II. izkaz.
Oddano pri »Delavski hranilnici in posojilnici" v Ljubljani: Josip Petrič (detajliran izkaz prispevkov pozneje) 50'—; po Valentin Michlerju: L. I'—, P-u. 1—, Kmetetz 2-—, Berger I—, neim —-20, E. —•20, skupaj 5 40; mlad. delavci (po položnici I. Rijavca v I. izkazu) 3'98. Nadaljevanje sledi.
Oddano blag: organizacije (prva partija pol): po Gašper Stermšku: M. Zemljič — 30, I. Zadnik —'30, K. Jauker - 40, A. Černač — 20, K. Hoiker —•30, F. Vertačnik — 20, F. Porenag — 20, Gašp. Stermšek —iO, I. Hirsch — 50, G. Vetes —'50, F. Kokalj —-30, J. Auernik —-30, K. Trotošek —40, F. Marinko —-40, Barl —-20, F. Outscher — 60, J. Škorjane — 40, M. Pušnik — 20, Kas — 40, Eckert —•40, Žvanič —-40, Jansky — 20, F. Ostanek —.40, Sergen —'40, Kern — 20, skupaj 8 20; po V. M. Zalarju: 0. M. —-20. F. J. — 20, Nekdo —'20, Je-ločnik —-50, neim. 1—, V. M. Zalar 2-—, F. B. 1-—, Krstiö 1—, I. K., štud. I'—, Š. R., dij. 1'—, A. J., dij. 1—, neim. — 40, F. Štrukelj — 50, skupaj 10 — ; po Anton Zupančiču: Zupančič 2-—, J. Zupančič —'20, skupaj 2'20; po Ivan Kočmurju: Andrej Toni 1—, Josip Žigon 1—, kvartopirci v gostilni „International" 2 36, skupaj 4'36. — Na-dalj. sledi. Sodrugi, ki še niso obračunali, ter oni. ki so to že storili, pa ne oddali pol, so naprošeni, da to store v najkrajšem času.
Oddano blag. organizacije (druga partija pol): Franc Ivančič ('pola št. 1): F. Ivančič —'30, Trotošek —-20, Marinka —-20, Jansky —-20, Hribernik —■20, Herrle —'20, Slave - 30, Galé —"20, Gospodaric —-40, A. Müller —'40, skupaj 2 60; pola št. 2 prazna; A. K. (pola St. 3): prof. Franke 1—, neznan darovalec 4125, skupaj 42 25; Anton Oražen (pola št. 8) 2 —; Josip Pavlič (pola št. 10); J. Bučar —-40, neim. 1—, Matijče —'40, Jakob P. —-20 F. Krmel —"50, F. Završan — 20, J. Porenta —'30, I. Turšič —'20, F. L. - 20, Mici -'20, A. G. —"50, Fink --20, K. B. —'30, Vazil — 40, neim. --40, neim. —-20, Ferencz —-50, Gregorec —'40, Raut —•40, neim. — 30, skupaj 7 20; Ivan Peterlin (pola št. 13): J Zaletel -'50, I. Peterlin 141, J. Poznik —■20, V. Škof — 54, J. Hanuš - 55, A. Slovša 1 —, A. Glinšek — 20, F. Derenčin — 20, Fr. Rudolf —■20, Bregar — 20, skupaj 5'—; Ivan Hrovat (p. št. 14): Al. Sever —-40, G. Hrovat — 40, I. Hrovat — 40, skupaj 120; Franc Kožuh (pola št. 15): F. Kožuh —80, Skalar '—-40, I Mošberc —'50, Erjavc —•20, Buh — 20, Zupan 1—, Magister —40, Peklaj —■20, A. Thuma -t'20, A. Rejec —'30, J. Šuštaršič —'20, J. Bernard —-20, neim. —'10, Andrej Rop-ret —-20, Belič — 20, Čotman — 20, M. Umek — 20, R. Verovšek —-20, F. Miš — 40, J. Svetlič —-20, Škerlj --20, Drašček —-50, Labič — 20, Česen —•20, Škrjanc —34, M. Markič — 20, A. Rozman
—•20, J. Žakelj — 26, -j--10, A. Lerch — 60, Iv.
Zahradnik — 32, J. Vollmann 1—, skupaj 10 42; Franc Dežman (pola št. 17): Dolinar — 20, Ozebek —■20, P. Kristan —'20, Fortuna —.20, J. Grilc 1'—, B. —.20, F. Reichmann —20, S. — 20, P. Dežman 1—, N. N. —-20, J. Trelc —"40, F. Dežman 1—, F. Frank —'20, I. Bratok —'20, I. Rus l-—, skupaj 6 40; Franc Rozman (pola štev. 20): Gale —-20, Dovžan — 20, Harisch —'12, Knez — 20, J. Glavič —10, Laznik —-13, Sluga —-20, Šturm —'10, Zdžšar — 20, Urbančič —'20, Galovič — 20, Baggia —"20, A Lerch — 20, N. N. —-20, Rozman —'65, skupaj 3-10. — Naslednje pole še niso oddane: 4 (K. F.), 5 (Š. A.), 6 (0. J.), 7 (P. I.), 9 (K. F.), 11 (K. A), 12 (B. I), 16 (P. J.), 18 (M. L), 19 (K. E.). — Nadaljevanje sledi. — Sodrugi, bi še niso obračunali, oziroma oni, ki so to že storili, pa niso oddali pol, so naprošeni, da to čim prej store.
Častiti gospou
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri št. Petru na Krasu.
■	registrovsiia zadruga z omejeno zavezo	-
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Izvršuje vsa mirarska stavbna
q lastnega izdelka in I tapetniškega biaga.
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani,
skladišče oblek ^ domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-
rn* i « , , ^	* f vi q — zemskega blaga za obleke po meri. —
mestni nrg St. iy. — 5tan trg SI. b. Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
4 Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorskaul.26.
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FLORIAN-a"!
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
Postavno varovano.
Sprejme se takoj spretnega in
pridnega tesarja.
— Ponudbe na tvrdko: — Žnidarčič «Se drug, Gorica Via Mattioli.
Sodrugi, spominjajte se Volilnega sklada!
POZOR!!!
ki se zaveže celo leto dobavljati sveže čajno maslo po tržnih (engro) cenah. Rabi se dnevno meseca jan. 5, februarja 5, marca 20, aprila 10, maja 10, junija 10, julija 5, avgusta 5, septembra 10, oktobra 10, novembra 10 in decembra 15 kilogramov čajnega masla. Kupuje se tudi dozoreli polementalski sir. Plačuje se takoj (tudi povzetje) ali pa na mesečni račun. Ponudbe je poslati na naslov:
Ivan Leskovec, trgovec v Pulju.
P 0 i
LJai&sin
Ljubljana
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo	____
šivalnih, s±t
za rodbino in obrt Pisalni stroji „.A.d.le:r£
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Ceno posteljno perje!
TTajToolJii češki nakupni -vir.
Kg. sivega dobrega, pu-{',,-.'	Ijenega 2 K ; boljšega
i ' ' 2.40 K; prima polbelega V\	2'80 K belega 4 K ; be-
lega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K;
fiuha sivega 6—7 K, be-ega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje ^t^t
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4"50, 5-20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko sefranko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.

rane
je najboljše domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gosp. Gab. P i c c o 1 i in pri gosp.:
Franc Babic, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Čvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, A. Jerše, Anton Kane, Lud. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle,
Tomaž Mencinger, Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan,
V. Petričič-a naslednik
J. Satnec, Ivan Pintar (Šiška), j. Rosshaupl, A. Šarabon, Fr. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) ter pri
,Konsumnemu društvu' za Ljubljano in okol.
Lekarna pri ,zlatem orlu' mmmmi
Ljubljani, Jurčičev trg štev.
priporoča sledeča zdravila:
2,
Čaj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kart. K 120.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vin. 6 steklenic K l'—.
Za gospe i. gospodične imavzalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (men - j * struacijo). Cena kart. K 150.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
c-
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Hvstro-Hmerikana
Trst - Mewyorl<, Buenos flires - Rio de ]aneiro
|\loi/a gostilna
v Spodnji Šiški, Gasilska ulica
((v lastni novi hiši).
Izborna vsakovrstna domača vina, vedno sveže pivo, gorka in mrzla jedila, kava čaj Itd.
Za obilen obisk se vljudno priporoča PETER ŠTEP1C, vinotržec.