158. številka.
jnbljana, v sredo 15. julija.
XVIII. leto, 1885.
Iihaja vsak dan mvečer, jiftnti nedelje in praznika, ter velja po poŠti prejemati za a v s tri j s k o-o«e rsko dežele za vso leto 16 jrld., za pol leta 8 jcld., za četrt leta 4 pld., za Jeden meaec 1 %ld. 40 ki. — Za Ljubljaiio brez pošiljanja na doui za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., /.a jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr, za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr,, če so trikrat ali večkrat, tiska Dopisi na| se izvole trankovati.    Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo' in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolba". Upravu išt vu naj se blagovolijo pošiljati naiočuiiie, reklamacije, oznanila, t. j. vse »dudmst.rativne stvari.
Notranja politika Gladstonova.
Če je Gladstone po izjavah mnogih kritikov kazal slabost in nedoslednost v vnanji politiki, odlikovala se je njegova notranja politika s trdno energijo in držala se je trdo neprecenljivih načel. Gladstone prevzel je državno krmilo v roke 16. aprila 1880. leta, ko se je že angleško občinstvo bilo naveličalo vojne politike BeaconsfiemVe in želelo neobhodnih reform, ki bi oživele notranjo državno živ-Jjenje. Slabo stanje trgovine, obrtnps.ti in kmetijstva nagibalo je javno mnenje k takej politiki, irski nered pretil je premeniti se v nstajo, kajti samo posilne naredbe imele so le slab vspeh.
Gladstone sestavil je vlado, v katerej je sedem portfeljev bilo v rokah aristokratskih rodbin, ki že davno pripadajo stranki Whigov, tri portfelje dobili so zmerni liberalci, ostale tri pa odločni radikalci. Že prve dni svojega vladanja pokazal je Gladstone marljivo delavnost: razim dveh predlog zakonov o omejenji lovskih pravic in povekšanji odgovornosti delodajateljev za nezgode svojih delavcev, predložil ie še tretjo, ki naj bi varovala irske najemnike proti svojevoljnosti lordov. Tej prvej reformatorski po-skošnji ustavljali so se celo aristokratski člani vlade. Le z veliko težavo prodrla je ta predloga v spodnji zbornici, naposled pa še v zgornji. Na drugoj strani so pa radikalci pretili, da izstopijo iz ministerstva, ko so konservativci in večina Whigov zahtevali izjemnih iiaredeb za Irsko, ker so se tam množila agrarna zlodej-stva. V takem nevarnem položaji ukazal je Gladstone zapreti 14 glavnih vodij irske deželne lige in izročiti je sodniji. Kakor je bilo pričakovati, bili so vsi oproščeni. Tedaj je vlada spoznala, da je treba ostrejših naredeb. Podkralju dala se je oblast, da sme v vseh irskih okrajih, kjer se mu zdi potrebno, proglasiti izjemno stanje, in osobe dejati v zapor do osemnajstih mesecev. Nadalje se je Ircem prepovedalo imeti v hišah strelno orožje. Irski poslanci skušaj so zavleči posvetovanje o tem zakonu, dokler ni nazadnje predsednik zbornice z lastno oblastjo po štirideseturnem zborovanji objavil, da je debata končana. Dru^i dan je že Gladstone predložil zbornici premembo zborničnega reda, katera bode ovirala poslance, zavlačevati posvetovanja. Kakor
dodatek k izjemnim zakonom je Gladstone v aprilu 1880 predložil drugo irsko predlogo, katera priznava nekatere pravice irskim najemnikom, omejuje pravico posestnikov pregnati je in ustanovlja kraljevo komisijo, ki bode razsojevala prepire mej posestniki in najemniki. Pa še le čez tri mesece posrečilo se je s tem zakonom prodreti v spodnjej zbornici, zgornja zbornica vzprejela ga je pa še le 15. avgusta. Ker so bila posvetovanja o tem zakonu tako ostra in dolga, ni za druga zakonodavska dela ostalo skoraj nič časa; tako se ne glede na vsa prizadevanja Gladstona še sedaj vleče zadeva Brad-laughova, ki zahteva odpravo cerkvene prisege pri ustopu v parlament. Ta stvar bi bila kmalu pretrgala vsako zvezo mej desnim in levim krilom v mi-nisterstvu.
Tako vspešno pa ni bilo 1882. leto. Vlada predložila je celo vrsto zakonskih načrtov: tako premembo samouprave Londona, in naredbe proti podkupovanju pri volitvah. Pa neredi na Irskem obrnili so pozornost vlade na drugo stran. Še jeseni 1*81. so bili vsled raznih izgredov vodje irske deželne lige dejani v zapor, mej njimi štirje člani parlamenta, pa vsled neprestanega pritiskanja radikalcev, kateri so bili v ministerstvu, zvršil se je hiter prevrat v politiki ministerstva. Poslednje se je sporazumelo s člani irske deželne lige. Poslednjim so namreč dali svobodo proti temu, da so se zavezali pomirljivo uplivati na irsko prebivalstvo. Po tem sporazumljenji zgodile so se tudi razne premembo v irskem uradniškem osobji, Zal, da ministerstvo ni dolgo moglo nadaljevati spravljive politike. Gnusni umor v Feniks-parku 7. maja 1882 prisilil je vlado predložiti nov izjemni zakon za Irsko. Ta zakon daje policiji nove pravice za ohranenje javne varnosti, določa posebna sodišča za agrarne zločine in uvaja denarno odgovornost prebivalcev dotičnega okrožja za vsako agrarno zločinstvo, ki se je izvršilo v kakem okraji. Ta zakon bil je vzprejet z veliko večino združenih liberalcev in konservativcev. Pa umor v Feniks-parku ni mogel omajati Gladsto-novih reformatorskih načrtov. Kakor je znano, se je ono zločinstvo izvršilo 7. maja, 11. maja bil je vzprejet izjemni zakon, a 15. maja je že Gladstone predložil načrt dopolnilnega zakona k zakonu o pravicah
irskih najemnikov. Ta dopolnilni zakon je zbornica lordov vzprejela 10. avgusta 1882. Jeseni še tistega leta posrečilo se je Gladstonu, doseči radikalno premembo zborničnega opravilnega reda, s katero se je onemogočilo zavlačevanje posvetovanj, kar so tako pogostem delali konservativni in irski poslanci.
V tem pa zakon o pravicah najemnikov m* ostal brez upliva na irsko prebivalstvo. Po sklepu narodnega konventa s 17. dne oktobra 1882 nehaja je deželna liga in zamenila jo je bolj zmerna narodna liga, katera zahteva posebni irski parlament, v katerega kompetenco bi spadale le notranje irske zadeve. Tak obrat pa ui ugajal irskim revoluciJ97 narjem in ob jednem i narodno ligo se je osnovala tajna zaveza „nepremagljivih", katerih zločinstva so vzbujala splošno nevoljo.
Posebno plodovito bilo je pa parlamentarno zasedanje 1883. 1. Po celej vrsti manj važnih zakonov, kakor o grajenji železnic po Irskem, odpravi telesnega kaznovanja pri pomorstvu, predložil je Gladstone novo volilno reformo, katera bode obdala Gladsto-novo ime z večno slavo in otvorila novo dobo v angleškem državnem življenji.
Tu smo ob kratkem nacrtali delovanje Glad-stonovo. Pa že iz tega se vidi, koliko takta in energije je bilo treba, da se je tako globoko premonilo državno življenje naroda, ki se po svojem značaji rajši ravna po starih tradicijah, kakor pa zahtevah
časa
.H. K."
Iz obrtniških krogov.
i.
- *— Ne bode menda napačno, da se v očigled novotarijam v obrtniškem zakonodajstvu tudi iz naših krogov oglasimo, vsaj popustljivost v vseh stvareh še nikdar ni bila koristna.
Če pomislimo, da je državni zbor nasproti prvotni misli, — da se prenareoi ves obrtni red najedenkrat — to le polagamo storil z namenom, kakor hitro mogoče uvesti vsaj najpotrebnejše novosti v prid obrtniji, kaže se nam že sedaj, da bi bilo vse jednako, ko bi se bila cela postava mesto prej, še le sedaj ob jednem napravila, kajti navzlic temu, da je VII. oddelek v veljavi že od 29. sept. 1883.1., torej že blizu dve leti, vendar nemarno
LISTEK.
trtica iz življenja igralčevega.
Kalifornska povest.
(Spisal Bret Ilarte, post. Vinko.)
II.
(Dalje.)
In prijela je stranska šiva svojega oblačila ter se mu šaljivo priklonila. Potem pa mu je dala obe roki, nenadoma in kakor je kazalo nehote oja-čivši se.
Gotovo je, da je bil ta mali govor pretiran in gotovo se bode vsakej lepej bralki zdel nežensk, a vender se bojim, da je bil všeč Jacku Oakhurstu. Ne rečem, da bi ne bil navajen gotovih prostodušnih ženskih poklonov; a ti so mu prihajali izza kulis, on pa je nežne mike gospe Deckerjeve trdovratno deval v zvezo z negotovimi samostanskimi predoč-bami. Na tak način vzprejet biti od doslužene puritanke, od bolne svetnice, od ženske, ki je imela biblijo na svojej toaletnej mizi, ki je šla vsak dan dvakrat v cerkev, in nežno bila udana svojemu možu — to ga je po polnem oslepilo.
Še zmirom jo je držal za roko, ko je nadaljevala:
rZakaj neste prej prišli? Kaj ste delali v Marvsvillu, v San Joseu, v Oaklandu? Kakor vidite, sem šla povsod za Vami. Videla sem Vas tudi prihajajočega sem po globeli in takoj sem Vas spoznala. Brala sem Vaš Josipu pisani list, in uganila iz njega, da pridete. Zakaj pa meni neste pisali? O, tudi meni boste jedenkrat pisali!. . . Dober večer, gospod Hamilton."
Brzo je bila nazaj potegnila svoji roki, a ne dovolj zgodaj, da bi Hamilton ne bil tega opazil. Pozdravil jo je z dostojnostjo olikanega moža, Oakhurstu prijazno pokimal z glavo ter šel dalje.
Ko je bil izginil, pogleda gospa Deckerjeva kvišku v Jacka Oakhursta.
„Kakov dan prositi Vas bom morala velike prijaznosti."
GpBppd Oakhurst jo prosi, naj to precej stori.
„Ne, ne! Prej ne, da me boste bolje spoznali. Potem — kakov dan — Vas bom prosila, da tega moža — umorite!"
In pričela so je smijati, in ta smeh je bil tako prijeten slišati, tako zvonk, in pri tem sta se tako ljubko krožili njeni jamici — če prav malo pretrdo — in v modrih očeh igrala jej je tako ne-
dolžna veselost, in na njenih licih tako mična ru-dečica, da se je gospod Oakhurst, ki se je jako redkokrat smijal, nehotoma moral udeležiti smeha. Bilo je, kakor bi jagnje nagovarjalo lisico, naj v sosednjej čedi prične klati. . .
Nekaj dnij pozneje jo gospa Deckerjeva najedenkrat ustala iz zainaknenega kroga občudovalcev svojih, ki se jo bil na hotelovej piazzi storil okolo nje, prosila zamere za par trenutkov, smejo se odbila vsako spremstvo ter tekla tja proti malej vili svojej, stoječej onostran ceste — jedno izmej stvorjenj njenega moža. Morebiti se je zgodilo zbog tega nenadnega in nenavadnega truda — saj je še vedno prebolevala! daje razvneto in mrzlično sopla, stopivša v svoj budoar, in da je dvakrat ali trikrat roko morala pritisniti si na srce. Ko je privila luo, ugledala jo strahoma, da je njen mož ležal na soli.
BKakor kaže, si vroča in razburjena, Lizika draga," pravi gospod Decker. „Saj se ti vender no povrnilo, kaj ne, da ne V"
Njen obraz je bil pobledel, a zdaj je bil znova rudeČ.
„Ne," odgovori ona. Saj ne nič . .. samo tu-lo me malo boli!"
In zopet položi roko na korset
v celej Kranjskoj do sedaj niti jednih pravil za obrtno zadrugo od vlade potrjenih. Z drugimi besedami se sme reći, da se faktično še ničesar ni zgodilo. Nihče ne ve bolje, nego mi obrtniki, da je prvi oddelek obrtne postave, kar se tiče zadrug, deloma nepraktičen, deloma pa pri obstoječih razmerah male obrtnije naravnost neizpeljiv. Kje in kaj je vladi znano. Bilo bi torej ogrevanje že davno dokazanih fakt popolnem nepotrebno. Vprašanje pa stavimo: 1. Misli li vlada zapustiti svoje lastno dete, povito mej papirjem, da se počasi zaduši? 2. Namerava morda šiloma uvesti nove postavne določbe9 in 3, Čaka morda na izpeljavo le zategadelj, ker pomanjkljaje te postave pripozna in je hoče prej uravnati?
Nadeje, da bi se slednje zgodilo, pač nemarno, kajti mej različno tvarino, s kojo se ima baviti, kolikor se do sedaj čuje, prihodnji državni zbor, pogrešamo predlog za prenaredbo nekaterih toček VII, oddelka obrtnega reda. Tukaj se pač kaznuje Stara naša navada, da se pri zakonodajstvu nikdar ne dela po potrebah in željah tistih, za katere se postava sklepa. Že prva želja obrtnikov bila je ta, | da bi se zadruge zasnovale le za samostalne obrtnike, da bi se pomočnikom varstvo njih interesov in bolnišno podporne zadeve prepuščale slednjim samim, po njih lastni želji. Ako pa že to ne, da bi bilo vsaj dopuščeno, osnovati oddelek za oddelkom, mesto vse štiri na jedenkrat, kakor zahteva postava. Brezdvomno je, da bi v tem slučaji bili že davno vsaj niojsterski oddelki zadruge skupaj in verjetno, pri nekaterih tudi bolnišne blagajne. Nerazumljivo nam je, zakaj se zahteva osnova vseh štirih oddelkov, ki so tolikanj komplikovani, skupaj in ob jednem; ko ima vender sleherni oddelek lasten, od druzega po vsem nezavisen namen in delokrog.
Komur so znane določbe obrtnega reda glede osnovanja zadrug, ve, da so te tolikanj kompliko-vane, da bi bilo treba izredno nadarjenih organizacijskih talentov, ki bi poleg inteligence morali imeti tudi še dovolj časa in novcev, da bi se napravile zadružne pisarne, kojih pismeno delo gotovo preseza marsikatero občinsko pisarno na deželi.
Že predpisane objave obrtnij, vsprejem in odpust vajencev, protokolovanje v delo ustopivših in podpisovanje spričeval vedno se menjajočega delavskega OSObja, naznanila in statistična poročila na vlado itd. zahteva že nekoliko spretnosti in vež-banosti; poleg tega pa še tolikanj težavno uplače-vanje po odstotkih od prisluženih goldinarjev za za bolnišno blagajno, dajalo bi predstojniku vsaj začetkom toliko posla, da bi mu za pravi namen zadruge: pospeševanje zadružnih koristi] ostajalo kaj malo časa. Konsum papirja in črnila bi se gotovo zdatno povzdignil, a udeležniki zadrug bi kmalu izprevideli, da jim vse to vedno čečkanje in upisa-vanje njih imen ne napravIja druzega nego stroške, ki bi gotovo presegali ono svoto, kojo plačuje mali obrtnik kot pridobninski davek.
Na papirji se seveda vse lepo bere. Paragraf stoji za paragrafom. Jedna stvar se logično ujema z drugo, tako, da bi človek mislil, to mora kar „samo teci". In vendar ni tako. Normalna pravila, ki jih je izdala vlada, so tolikanj obširna, da potrebujejo mnogo krajšanja, da jih bode priprosti
rokodelec razumel. To se je tudi že zgodilo, a vlada skrajšanih pravil ni odobrila.
Ne glede na lastne potrebe prepisali so torej Ljubljanski peki normalna pravila, kakor jih je izdala vlada, za gotovo mislec, da bode tako vendar prav. A kljulm vsemu temu minulo bode menda kmalu jedno leto, odkar so pravila pri vladi v potrjenje uložena, — ne da bi bilo o pekovski zadrugi več sluha in duha. Predstojniki dru-zih zadrug pa so stvar popustili, češ, saj je vse jedno, če mi pravil ne napravimo, ali pa če jih vlada ne potrdi. Če je vlada nameravala v resnici u peljati obligatorične zadruge, kar nam pa po izkušnjah nikakor ne more v glavo, potem bi morala vendar, vsaj dokler se ne dovrši to, reči smemo, ogromno delo, nastaviti v ta namen posebnega, postave in obrtnih odnošajev veščega uradnika, ki naj bi zadrugam na roko šel in tako rekoč, z njimi skupno delal Tudi to smo že začetkoma zahtevali, a „potrjeno" ni bilo.
Zdi se mi, da se kakor nalašč dela na to, da se obistinijo znane besede nasprotnikov nove obrtne postave; da cela stvar ni druzega nego „špas", ki nam bode v igračo nekoliko časa. Čudimo se, da se lastni sistem tako lahkomiselno spodkopava, da se daje protivniku orožje, kakeršnega se sam ni nadejal in uničuje up — jedino sredstvo — ki bi krepilo obrtne stanove v težkem boji za svoj od dne do dne težavnejši obstanek. Politiške misli kakor socijalne se menjavajo, kakor današnja moda. Na-udušenje za sleherno stvar razplamti, kakor bi za-žgal mrvico smodnika, nekoliko dima (praznih bese-dij) in vBe je pri kraji.
Ne čudimo se, da obrtniška stvar ne more prav izpod rok v tistih krajih kjer židovstvo neomejeno gospoduje; pri nas pa bi se vedno še dal napraviti močan jez proti oni muki človeštva, a storiti bi se moralo kmalu, sicer — bode prepozno!
Pa ne samo pri snovanji zadrug, marveč tudi v nekem drugem, ne manj važnem vprašanji kažejo se nam mnogi nedostatki in nejednako izpeljevanje II. oddelka obrtne postave: to je glede dokaza sposobnosti. Kdor naših razmer ne pozna, se mu bode čudno zdelo, če mu povemo, da od dokaza sposobnosti že a priori nismo dosta pričakovali, kajti vedeli smo, da bode imel marsikdo, ki ima dejansko vso pravico pričeti samostalno obrt, večkrat vsled formalnosti nepotrebna pota in stroške; mej tem pa bode vender komu mogoče, poiskati si kak pomanj-kljaj v postavi, da brez dejanske pravice dobi obrtni list. To vse imeli smo priliko opazovati v našem obllžji. Pa tudi z dežele poročalo se nam je že mnogo fakt, kako se tam izvajajo te določbe.
V nekem okrajnem glavarstvu (kraj in imena zamolčimo) prigodilo se je, da je nekdo, ki pa ni rokodelec, še manj pa vešč dotičnoga obrta, pričel rokodelski obrt, za kateri je treba dokazati zmožnost. Ker on seveda na lastno ime ni mogel dobiti obrtnega lista, vzel ga je na svojega pomočnika. Slednji pa je v malo dneh ustopil v službi) ondotnega rokodelca, ki ima obrtno pravico. Sedaj se je slednji pritožil, da oni ne izvršuje po pravici svojega rokodelstva, ker niti pomočnika, na čigar ime se „patent" glasi, nema v delu.. — Kaj se zgodi? Toženi vzame v malo dneh druzega pomočnika, na
njegovo ime nov obrtni list, in tožitelju se sedaj zagotavlja, da se njegovi pritožbi ne more ustreči, kajti oni, na čigar ime se glasi obrtna pravica ima dokaz zmožnosti. Vprašamo: Ni li vsled takega postopanja vsaka postavna določba iluzorična? Se mari izplačujejo sitnosti, katere ima opravičen pomočnik, če navzlic temu ni dejanskega varstva obrtnih pravic.
Sploh bi pa bilo dobro, ko bi se obrtniki v tacih slučajih nekoliko bolj ohrabrili. Jednake pritožbe naj bi po časnikih objavili, da vlada tukaj izve, kaj se godi. Uloževanje pritožeb v majhnih krajih prav nič ne koristi, tem manj, če se nakljući, da se pritožuje bore rokodelec proti kakemu vaškemu mogotcu. Prihodnjič navesti hočem našim obrtnikom po deželi najlažji pot, da si ondot ustanovijo nekoliko središča, katero bi v njih imenu vsaj v posebnih slučajnostih z vspehom delovalo.
Politični razgled«
MotraiUc dežele.
V Lj ubijani 15. julija.
„Salzburger Chronik", organ Jurija Lienba-cheria, priporoča, da bi nemški konservativci v državnem /.boru osnovali svoj nezavisen klub. Ta list dokazuje, da bi baš ta klub odločeval v državnem zboru. Čehi imajo namreč 66, Poljaki 54, Hohenvvartov klub pa 41 poslancev, tedaj vkupe 161 poslancev. Absolutne večine, ki znaša 177 glasov, ne bi ti trije klubi imeli. Konservativcem planinskih dežel se sedaj ponuja lepa prilika, da pokažejo svojo moč, treba je le organizovati samostojni katoliški centrum. Da bi delovanje tacega kluba ne bilo ugodno Slovanom, kaže že to, da ga priporoča organ dvornega sovetnika Lienbacherja.
Poljski listi se jeze, da Rusini jednoglasno protestujejo proti razširjenju gališke deželne avtonomije. Da ne iščejo svojih pravic tam, kjer bi jih mogli dobiti, v gališkem deželnem zboru namreč, ampak teže na Dunaj. S takim postopanjem Itusini podpirajo nemški centralizem. Mi tudi ne moremo odobravati, da se Itusini bratijo z nasprotniki slovanstva, a če Poljaki hočejo, da bi rusinski narod ogreval se za gališko deželno avtonomijo, morajo ž njim drugače ravnati. Dokler se bode pa rusinski živelj povsod pritiskal na steno, bodo Rusini videli v deželnej avtonomiji le dobro sredstvo k njih raznarodenju. Kdo jim more zameriti, da nečejo podpisati svoje politične smrti.
„Dziennik Polski" misli, da bodo avtonomisti pri obnovljen, j i tMtiikiiiegu pri vi legija potegnili se za češke in poljske zahteve, ki so skoraj identične in da so dovolj močni, da to dosežejo.
Zakon, ki zapoveduje poMveeeviiuje ne« <l<'l.j. napravil je zlasti trgovcem mnogo neprijet-nostij in škode. Kmetsko prebivalstvo navadno le ob nedeljah v mestih kupuje, česar potrebuje. Ob delavnikih kmet nema časa zahajati v mesto. U več. krajev se že slišijo pritožbe. Trgovci (iraški sklenili so poprositi trgovskega ministra, da jim dovoli tudi ob nedeljah prodajati. Podoune prošnje pripravljajo na naučno ministerstvo trgovci v Českej Kamnici in v Lovnih na Češkem. Take izjeme pa ima pravico dovoljevati ministerstvo. Ker pa je ž.e s* daj dovoljenih mnogo izjem, ni dvojbe, da se bodo dovolile še nove, in tako bodo kmalu izjeme postale pravilo, zakon pa izjema.
Na OgerNkem in Hrvat sitem pripravljata vladi razne reforme v upravi. Mnogo je še v teh deželah v upravi zastarelega, kar več ne ugaja zahtevam sedanjega časa. Pred vsem se misli na Ogerskem preorganizovati komitatna in občinska uprava. Velika županstva se bodo premenila v dr-
„Morem li kaj storiti zate, da ti olajšam bol?" veli gospod Decker, ustavši z bojazljivostjo, polno ljubezni.
„l)a, hiti tjakaj in prinesi mi kaj okrepčeval-nega. . . Ali, hitro prosim!" Gospod Decker oddirja.
Gospa Deckerjeva zapre in zapahi.e vrata, potem pa vnovič roko položi na prsi ter bolest izvleče ven. Bila je večkrat zganena in imela je, žal, da moram to povedati, pisavo gospoda Oakhursta.
Požirala je pismo s piamenečiiiii očmi in gorečimi lici, brala je zopet in zopet, dokler se zunaj neso oglasili koraki. Hitro je zopet skrije v nedriji ter odpahue duri.
Njen mož ustopi. Ona dene pijačo k ustuoni ter pove, da jej je bolje.
„Ali bodeš šla nocoj še tja nazaj?" vpraša gospod Decker ponižno.
„Neu, odvrne soproga njegova, sanjarsko upi-raje pogled v tla.
„Tuđi jaz bi tega ne storil, da sem na tvojem mestu," deje gospod Decker ter olajšan vzdihne.
Po kratkem molku se zopet umesti na sofi, in ženico svojo potegnivši na svojo stran, pravi:
„Ali veš, Lizika, kaj sem mislil, ko si ti notri prišla?"
Ona je s svojimi nežnimi, belimi prsti rila v njegovih trdih črnili laseh ter pripoznala, da ne ve.
»Mislil sem o starih šasih, Lizika . . . mislil sem o dneh, ko sem ti delal voz, Lizika ... ko sem te vozil na sprehod, konj in kočijaž vse ob jednem . . . Takrat sva bilo reveža in ti si bila bolna, Lizika; a bila sva srečna . . . Zdaj imava novcev in hišo, in ti si po vsem druga ženska . . . dt\, lahko rečem, srčice, da si nova ženska . . . In uprav to me žalosti . . . Mogel sem ti narediti voz, Lizika . . . mogel sem ti narediti hišo, Lizika ... a pri tem sem se moral ustaviti . . . tebe nesem mogel več prenarediti. Krepka si, zala, čila in nova. Lizika ... a ti nesi moje delo, Lizika!"
Prenehal je.
Jedno roko rahlo držeča na njegovem čelu, drugo pritiskajoča na prsi, kakor bi se hotela osve-dočiti o prisotnosti svoje bolesti, dejala je z mehkim, nežnim glasom:
„Saj je bilo vender vse to tv|oje delo, ljubi
moj"
i"
A Joe žalostno pomajc z glavo. „Ne, ne, Lizika, ne vse moje delo . .
Nek-
daj je bilo v moji moči, da bi sam storil zate, kar je trebalo, a pustil sem priložnost v nemar. Jaz bi te bil lahko naredil zopet čvrsto, zdravo in srečno, ako bi ne bil denarja izgubil v igralnici; a izgubil sem ga in drug človek je storil to, kar bi bil jaz moral storiti . . . Da, zdaj si zopet dobra — a ne z mojo pomočjo!"
Gospa Decker povzdigne k njemu osupele nedolžne oči svoje. On jo [nežno poljubi ter potem z menj žalostnim glasom nadaljuje:
„A to še ni vse, na kar sem mislil, Lizika . . . Mislil sem, da pač malo premnogokrat pustiš, da ti ta gospod Hamilton dela druščino. Ne rečem, da bi to ne bilo kako prav od tvoje ali pa njegove strani; ali 1 udje bi utegnili jezike brusiti o tem. Ti si jedina tukaj, Lizika", dejal je tesarski mojster nežno zroč na svojo ženico, jedina, o katerej se ne govori — katero vsi čislajo in časte . . ."
Gospa Deckerjeva je bila vesela, da je slednjič na to stvar napeljal besedo. Tudi ona je često tako mislila. A proti gospodu Ilaniiltonu, ki je bil lin gospod, pač ne* mogla biti neuljudna, ker bi si ga bila sicer naredila sovražnika, mogočnega sovražnika.
(DaUe prlh)
žavne urade. Vsakemu velikemu županu bodo dali jednega tajnika, ki bode tudi štet mej državne uradnike. Povekšal se bode delokrog velikih županov tako, da bodo lahko zaprečili, da v bodoče komitatni zbori ne bodo več mogli sklepati stvarij, ki nasprotujejo državnemu značaju — Na Hrvatskem mislijo reformovati županijske in davkarske urade Kakor čujemo, misli hrvatska vlada preuafcrojiti te urade po vzgledu ogerskih uradov. Nove reforme na Oger-skem in na Hrvatskem bodo pomanjšale avtonomijo županij in povekšale vladino moč, zato mi jako dvojimo, da bi dosti koristile, zlasti na Hrvatskem ne, ker je vlada v nasprotji z veČino naroda. Na mesto slabih prejšnjih uredb stopile bodo morda še slabše. — Kakor nek ogerski list poroča, sta se naučni minister Tretort in patrijarh Andjelić sporazumela v vseh stvareh, ki se tičejo srbskega cerkvenega kongresa. Volitve za kongres bodo 20. in 26. avgusta.
Vuuiije države.
Npanjflka ministerska kriza je končana. Mesto odstopivšega Romero Robleda, postane Madridski prefekt minister vnanjih zalev, pomorsko ministerstvo prevzame podadmiral M. de la Pa-zuela y Lobo. Novi minister notranjih zadev, Villa-verde, baje ni nič prav priljubljen pri narodu. S to spremembo si tedaj sedanja vlada nikakor ni utrdila svojega položaja, ampak le omajala. Ko bi liberalci bili složni, lahko bi jo kmalu spodrinili, tako si pa ne upajo sami sestaviti trdne vlade.
Papeževo pismo na kitajskega cesarja, v katerem se katoliški misijonarji priporočajo cesarskemu varstvu, napravilo je v Pekingu dober utis. Kitajska vlada in Sveti stol se bodeta sedaj še bolj približala. Kitajci bili so nevoljni, da so katoliški misijonarji pod francoskim varstvom, kajti sodili so da to varstvo služi le političnim namenom. Misijonarji so pa tudi bili pod varstvom francoske republike večkrat v zadregi, kajti čutili so, da so mnogokrat nehote orodje diplomatom. Domače prebivalstvo jih je sovražilo, kajti videlo je v njih le svoje nasprotnike, ne pa učiteliev kristijanske vere. •Zategadelj bodo pa misijonarji brez francoskega varstva varnejši, kakor so bili do sedaj. Kitajska vlada je itak jako tolerantna proti vsem veroizpo-vedanjem. Kakor se govori, bode Kitaj nastavil svojega poslanika pri Vatikanu, zato bode pa dobil v Pekingu papedtega nuncija.
V Chicagu osnovalo se je nemško šolsko društvo, katerega namen bode, skrbeti za nemško šolstvo v aevernoaiiieričkili Zjedinjenih državah. To društvo pa najbrž ne bode tako nevarno drugim narodnostim, kakor je nemški „Schulverein" pri nas, ker tam uživa vsaka narodnost dosti svobode za svoj razvoj.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je župniji Adlešiče 200 gld. za nov zvon. — Dalje podaril je presvetli cesar za dva zvona pri cerkvi „Madonna degli Angeli'1 na Losinji tudi 200 gld.
— (Dopolnilni voli t vi za deželni zbor kranjski.) Volitev deželnega poslanca na mestu umršega Karola Kudeža v kmetskih občinah Kočevskega volilnega okraja razpisana je v 2 6. d a n avgusta. Na mesto umršega viteza Schneida razpisana je volitev deželnega poslanca za mesto Idrijo v 2G. dan avgusta.
— (Knezškof dr. Misija) odpeljal se je včeraj na Goričane, kjer ostane čez poletje. Z njim odpeljala sta se kardinal llergenrother, prefekt arhiva vatikanskega in dominikanec Henrik Sušo Denrfie, katera oba dlje časa ostaneta na Goričanih.
— (Krajcarsko podružnica „Narodnoga Doma") jela je 11. t. m. razpošiljati knjižice z markami. Poverjeniki dobe jih torej v teku prihodnjih dnij. Vsak naj blagovoli z listnico blagajniku dr. Staretu naznaniti prejem knjižice odboru v gotovost, da je prišla v prave roke. — Zanimanje za krajcarsko podružnico raste vedno bolje. Vsaki dan dobiva odbor oglasila od unetih in odličnih rodoljubov, ki izrekajo, da prevzamejo poverjeništvo. Celo iz daljnega Ljubna na Zgornjem Štirskem, iz južnega Pulja oglasili so se naudušeni možje, ki bodo delali za podružnico; upati je, da se kmalu javijo blagodejne posledice rodoljubnega podjetja.   Na delo tedaj, rojaci!
— (Češki gostje na Dunaj i.) Prihodnjo soboto 18. t. m. pripelje se cel vlak čeških gostov iz Kolina, potujočih v madjarsko razstavo, na Dunaj. Dunajski Slovani sklenili so, svoje rojake slavnostno vzprejeti ter njim na čast prirediti zabavo na vrtu J. Rcnza (III. Ungargasso št, 52). Povabljena bo vsa slovanska Dunajska društva. Ustopnina 20 kr. za osebo. Čisti dohodek v korist društvu „Komensky" za vzdržavanje čeških učilišč na Dunaji. Spored izvaja „slovausko pevsko društvo" ter godba
Kolinskih gostov. Pela bosta se tudi dva slovenska zbora. Udeležitve nadejati se je zelo obilne.
— (Počitnice.) Ljudske in srednje šole Ljubljanske končale so danes šolsko leto in dijaki začeli so zapuščati mestno ozidje. Z dijaki vred pa bode še marsikdo ostavil Ljubljano in šel se hladit na deželo. Sme se računati, da bode za počitnic najmanj 1500 ljudij v Ljubljani manj, in to deloma takih, ki so najbolj oživljali naše ulice in trge.
— (II. mestna peterorazredna deška ljudska šola v Ljubljani) izdala je za ravno preteklo šolsko leto svoje letno poročilo. Na tem zavodu bili so koncem leta 703 učenci in dasi ima vsak razred po dva oddelka, je vender v posamičnih oddelkih po 68 do 95 učencev. S to šolo združena je tudi pripravljalnica za obrtnijsko šolo, ki broji v 2 razredih 100 učencev in ekskurendna šola na Mahu, ki broji v treh razredih 82 učencev in učenk. Po narodnosti bilo je na tej šoli 706 Slovencev, 45 Nemcev, prav pridno je šolo obiskovalo 681 učencev, za bližnji višji razred sposobnih bilo je 452, vso šolnino plačevalo je 169, pol šolnine 107, opro-
j ščenih bilo je 475 učencev. Ta šola je na najboljšem glasu, ima izvrstno vodstvo in izvrstno učiteljsko osobje ter vzgaja jako dobre učence. Toli hva-lisana „Vadnica", ki broji letos samo 30 učencev v vsakem razredu, zaostaja daleč za njo. Na gimna-
I ziji so, kakor čujemo, učenci iz šole na „Grabnu"
i vedno boljši, nego vadničarji.
— (Poročil) se je preteklo soboto g. Adolf Hauptman, hišni posestnik in tovarnar v Ljub-
! Ijani, z gospdč. Emilijo Špilarjevo iz Št. Petra na Krasu.
— (V Ljubljanski blaznici) vršil se je pred nekoliko dnevi čin, kateri zadostno znači, kako da skrbi red usmiljenih sestra za postrežbo bolnikov. Bil je pripeljan iz Tržaške blaznice bivši trgovec L ..... Dotični blazni bil je včasih jako nemiren, žugal in napadal je zdravnike in strežaje. Ko je pred 4 dnevi zopet postal besen, in hotel napasti streiaja, kateri se bi smel le braniti, prijel je strežaj blaznega okolu života, ga kvišku vzdignil in na tla treščil. To ponavljal je večkrat in konečno obležal je blazni, ne da bi se še mogel ganiti. Zlomil mu je namreč hrbtunec in vsled tega jako težko poškodoval.
— (Mestni magistrat Ljubljanski) izdal je naslednji, željno pričakovani razglas: Pod-
f pisani magistrat opozarja na ukaz z 12 dne avgusta 1872, št. 7780, in z nova določa, da je strogo ravnati se po njem. Tist ukaz slove: »Prepovedano je, pse v kavarne, gostilnice in krčme seboj jemati. Prestopek te prepovedi se po §. 7. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. št. 96. kaznuje s postavno kaznijo ne le na onem, ki psa seboj pripelje, temuč tudi na gospodarji, ki psa v svojih prostorih trpi."
(Poboj,) V nedeljo večer imeli so prebivalci male Klanske vasice pri Komendi dva poboja. Tisto noč namreč prišli so neki ponočnjaki nagajat ondašnjemu bajtarju Grogi Ingliču, po domače Menealu. Mož je sploh nagle jeze — vzel je sekiro, hoteč nagajivce pognati. Oni ponočnjaki so zbežali, le jeden počakal ga je, ter ga sunil z dolgim drogom v trebuh in ga poškodoval, da je takoj drugi dan umrl. Ravno isto noč vasovai je v isti vasi fant Andrej Lah iz Kaplje vasi — pri svoji ljubici. Kot stražo imel je pri sebi pod oknom dvoje zvestih tovarišev. Kar na nagloma planejo nanje štiri nepoznane osebe, oborožene s koli. Tovariša na straži stečeta, a nesrečni in zaljubljeni Lah pade pobojnikom v roke, kateri ga pobijejo na tla ter mu prouzročijo z ostrim orodjem par ran na glavo, na roko in obraz. Poškodovani Lah leži sedaj poln bolečin — premišljevaje nesrečne posledico goreče ljubezni! — Pobojniki so neznani — vendar se sodi, da je glavno ulogo -• bojevalca igral ondašnji energični župan. —č.
— (V T up al i ča h) na Gorenjskem odprla se je včeraj, kakor nam prijazno naznanja c. kr. poštno in brzojavno vodstvo, s p.išto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— (Izvješče o talijanskoj izložbi godine 1 884. Položeno po Milanu Krešiću, tajniku trgovačke obrtničke komore v Zagrebu.) Tako zove se knjiga, ki se je nam danes doposlala in katerej je naslednja vsebina: Sgrada uzkrsnuća talijanskoga naroda. — (irad Turiti. — Star grad. — O izložbi u obče. -■ Talijanska industrija. — Galerija radnje. — Poljedelstvo. — Proizvodi ratarski i stočarski. — Izložba didaktična i izložba novih iznašašča, — Medjunarodna električna
i stenografska izložba. — Izložba liepih umjetnosti. — Gospodarstveni odnošaji Italije. — Assab, talijanska kolonija. Knjiga je prav pregledno in poučno pisana in se odlikuje po jako lepem tisku (C. Albrecht v Zagrebu) in po okusni obliki.
— (Razpisano) je mesto pristava pri c kr. okrajni sodniji v Ilirski Bistrici. Prošnje do 15. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ems 15. julija. Cesar Viljem odpeljal se je popoludne v Koblenz.
London 15. julija. V dolenjej zbornici odgovoril je Bourke na vprašanje Fitzinaurice-ovo, da je avstrijski cesar Hickelovo sliko dolenje zbornice (House of Commons) iz 1. 1793 milostivo lady Pagetovi podaril. Slednja prepustila je sliko narodni galeriji. Ves narod je hvaležen cesarskemu velečastvu na milostivem, velesrčnem darilu in dežela vsprejme najhva-ležneje to darilo kot dragocen in zanimiv dodatek narodni zbirki.
Trebič 14. julija. Včeraj zjutraj prijela je policija socijalista Chlumskega in Horaka. Na večer nabralo se je nad 2000 delavcev pred uradnim poslopjem, z namenom, da bi zaprta socijalista šiloma osvobodili. Žandarji, katere so delavci s kamenjem vspre-jeli. razgnali so naposled delavce, ki se neso hoteli umakniti, z bajoneti. Bilo je nekoliko ranjenih. Iz Iglave poslali so semkaj vojakov 102 moža in 4 častnike, ki ostanejo tukaj, dokler se zopet ne napravi red. Sedaj je mir.
Madrid 14. julija. Na vsem Spanjskeiu včeraj 1091 ljudij za kolero zbolelo, 474 umrlo.
Kazine vesti.
* (Železnice na balkanskem poluotoku.) Kakor se iz Carigrada ,,Pol. Corr." poroča, bodo do oktobra 1886 vsa, za železnično zvezo
i s Carigradom potrebna dela gotova in bode potem
'. možno iz Carigrada v Pariz potovati v 65 urah, oziroma, ker turške proge še neso prirejene za br/ovlake v 75 urah.  Letos dogotovila se hode še
: srbska železniška proga do Leskovca in otvorila do konca septembra in do konca t. 1. bode železnica
' iz Leskovca do Vranje dodelana.
* (Veliko poneverjenje.) Časopisi pišejo, da so pri neki veliki trgovski hiši na Dunaji prišli na sled velikemu poneverjenju, da sta pioku-rist in domači sin vkup izmaknila in zapravila 230.000 gld. Stvar pa ni taka. Zmmjkalo je prod nekaj časa res neko vsoto, pa ne toliko in vsa stvar poravnala se je že pred meseci.
* (V Petrinji) začela se je v ponedeljek končna obravnava v zanimivi pravdi. Kmet Adatn Gjurgjević kupil je od poštnega odpravdnika De Corti iz Dubice srečko „Kinezom"-loterije. Na to srečko zadel je kmet 20.000 gld. A ko je prišel vprašat, je li kaj zadel, mu De Corti ni resuioe povedal, ampak rekel, da je zadel samo dva goldinarja ter ga potem z zvijačo pregovoril, da si bodeta dobitek delila. Ko je kmet podpisal izjavo, da se bode dobitek delil, takrat šele mu je De Corti povedal, da je zadel 20.000 gld. Na to kmet zahteva srečko nazaj, a De Corti ga je strašil, da če bode ugovarjal, ne bode nobeden nič dobil in ga tako pripravil, da niujo prepustil polovico dobitka. Zaradi tega zatožen je De Corti zaradi goljufije« Zatoženca zastopa odvetnik dr. Frank, poškodovanega kmeta pa dr. Derenčin.
* (Pazite na petrolej!) V Uohfalvi (Uo-miirska županija) pripetila se je v soboto grozna nesreča. Ker je prejšnji dan bila nevihta, je bila vsa klet tamošnjega krčinarja pod vodo. Voda prevrnila je tudi sod s petrolejem in petrolej je iztekel Ker se skozi duri ni moglo v klet, spustili so se krčmar, njegov voznik, mestni načelnik in gozdni čuvaj z gorečo svečo od zgoraj v klet. Komaj je bil gozdni čuvaj s svečo v kleti, navstala je grozna eksplozija, ki je zažgala vso hišo. Mestnega načelnika, krčinarja in voznika vrgel je puh ven, gozdni čuvaj pa se ni mogel več rešiti in zgorel je vpričo vseh.
* (Hraber deček.) V nekej vasi pri Sa-voni ua Ligurskej obali odlikovan je bil pred malo dnevi dvanajstletni deček Pese.io s sreberno svetinjo. Pri navstalem požaru je namreč po lestvici znosil in rešil štiri otročiče iz že goreče sobe.
* (Požar.) V Abervstvvithu pogorelo je pretekli teden vseučilišče. Le z največjim naporom posrečilo se je rešiti muzej in knjižnico V četrtek mej 1. in 2. uro bil je požar tolik, da se je videl voč milj daleč. K sreči ni bilo sape, sicer bi se bila UŽgala tudi bližnja poslopja. Ko je že gorelo, bilo je 6 osob, mej njim tudi jeden profesor v sobi v drugem nadstropji. Kar se udero tla in vsi padejo 15 čevljev globoko v ogenj. Tri so, akoravno grozno opečene, iz ognja rešili, drugi pa bo bili podsuti in BtOpraV čez par dni našli bo njih trupla. Vseuriliščo bilo je zavarovano za 10.000 funtov Šterltagov, a Škode je blizu 40.000 šterlingov. Ponesrečeni profesor James Maephersoii je že za ranami umrl.
* (Ciganska ženitev.) V Koš&icah imeli so nedavno cigani ženitev. Nič manj, kakor 12 rija-kurj»-v je bilo treba, da so ženina, nevesto in svate prepeljali v cerkev iu nazaj. Po poroki bila je v nevestini hiši gostija, bjlo je vse jafco „nobel" in zidane volje. Ob 4. uri zjutraj začeli so se gostje razhajati. Tudi ženin se je poslovil, poljubil nevesti roko, rekoč, da gre domov k materi, ker je tukaj prevroče. Drugi dan bode že zopet prišel. Drugo jutro pa nj bilo o ženinu ni sluha ni duha, izginil je, kakor kafra Z njim pa je izginilo tudi par zlatih uhanov, dva prstana in 25. gld. gotovine. Nezvestega ženina iščejo, ga li bodo kmalu dobili, se ne ve._
Lju<|»ko si««ist\o. Moll-oyp n Francosko i ga nje" daje ravno ttiko uspešno kakor ceneno sredstvo
Sroti trganji po udih, ranab, oteklinah in ulesih. Cena ste--m qo kr. Vsak d.m razpoš Ija po ppšfiiem povoji .. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno JIoll-ov preparat z njegovo varstvenp znamko in podpisom. 6 (11—5)
1. sti)i«>i u|>ratni«tvn. I In, p A. B v Sofiji, /a poslanih 20 frankov dobili smo 9 gld. 88 kr.; ker je Vaša naročnina že 20. dec. 1884 potekla, je sedaj plačano do 4 junija 1885.
Tržite cent* t ijubljau
dne 15 julija t- 1.
Pror oblig Ferdinandove sev. železnice 106 gld. 50 kr.
Kreditne areoke.....lop. gld 177   „  — f
I^udolfove srećke.....10  „ 18   n   — „
Akcije anglo-nvgtr banke       l120  . 98   „   75 ,
l\au}uivi!ay-<|rust \tj\\ 17Q gld a v     ■ 19r'   .  60 J
Javna zahvala.
Pri požaru 14. junija 1885. ob '/9 3. uri po-poludne v StanežiČ-ah je ogenj popolnem razrušil moje veliko gospodarsko poslopje. Bil sem zavarovan za poslopje pri Dunajske} zavarovalni družbi na Dunaji in že |9. jipuja se je poizvedela škoda in danes mi je izplačal vso zavarovano vsoto 800 gld. gospod Viktor Schlffer v Ljubljani, zastopnik te družbe; poleg tega se je mojim zavarovanim sosedom zahtevana odškodnina za poškodovane strehe brez ugovora dovolila in plačala. £a to paglo izplačilo, ne da bi se bil jeden krajcar utrgal, qe čutjij| dolžnega, Dunajskej zavarovalni družbi s tem izreči svojo najtoplejšo zahvalo in solidni zavod vsem gospodarjem gorko priporočati. i425)
V Stanižicah 26.junija 1885.
Valentin Mrak.
		el.lkr.		, . _ ,	?l. kr.
Pšenica,	hktl.  .  . .	1	titi	Špeh. povojen, kgr. . Surovo maslo, ,	-M
Rež,	v      •   . *	51 4			Ju
! Ječmen,	1» ...	4	N	Jajce, jedno ....	-j 2
Oves,	b ...	8	86	Mleko, liOT ....	~ 3
Ajda,	n       '   ' '	4 87		Gpveje      meso, kgr.	-'64
Proso,	it ...	ti	1	Telečje „	—m
1 Koruza,	71 ...	ft	8	Svinjsko       „ n	—06
Krompir,	"      *    1 '	3 50		Koštrunovo   „ „	— 38
Leča,	1 ...	H			-30
Grah,	n ...	8	—	Golob......	— 17
Fižol,	» ...	8	SV	Seno,   IGO kilo   . .	16H
Maslo,	kgr. .	—	9t>	Slama,   „           . .	1 lili
Mast,		—	$1	Drva   trda, 4 □ metr.	7 f>i 1
i Speh frišen, „		—	54	p   mehka,   „ „	520
Meteorologično poročilo.
J	Cu opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v j mm. j
14. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer	787*36 m. 736 89 mm. 737 35 nun.	19*8*0 2<H° C 210° 0	si. svz. si. svz. brezv.	jas. ja». jas.	0-00 mm.
i iii
Srednja temperatura 23 4°, za 4-4} nad uormalom.
Zp-u-najslssi "borza
dne 15. julija t. 1. (Izvirno trli grafično poročilo.)
Papirna renta .   .........83 gld. 05
Srebrna renta.........83  „ 65
kr.
lata renta........... 109
{>•/„ marčna renta......... 100
Akcije narodne banke....... 871
Kreditne akcije......... 28tj
London .   . ...... 114
Srebro............. —
Napol........... 9
C kr cekini.......... .r>
jamske marke......... 61
4«/, državne srečke iz 1 1854  250 gld 12?
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 168
4u/0 avstr zlata renta, davka prosta.   . 109
Ogrska zlata renta 4"/0   .          .   ,  , Wj
r    papirna renta 5%      . 93
59/0 Štajerske zemljišč odvez oblig 104
Dunava reg srečke f>°/„           100 gld 116
Zeralj obč avstr 4l/,°/0 »lati 7,mt listi . 124
Prior oblig Elizabetine /.apad železnico 114
65 25 10
20
50
87 89 10 75
2') 35 15
50
pošten, ?eli svojp, sedanje raeifro spreineriitj. — Vprašanja v ZagorI« p. Suvi pod gifro ,.r«riinia". (420—2)
Slomšekovih zbranih spisov IV. knjiga:
„JtAZLIČNO BLAGO",
ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelji Č. g. Mih. Lon-doviek-u v Makolah (Maxau bei Ptfltschach) po goldinarji s poltoino vred. Tržna cona po knjigarnah jej je: 1 gld. 40 kr za trdo vezan. 1 gld. 30 kr. za broširan izvod. — Obsega tri oddelke: I. „aola in odgoja' str. 180; II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" 183—354; III. „razna tvarina" 357—428. <3ttf-&)
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4
Kri čistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Akar I jami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jedcu zavoj bc s poŠto ne razpošilja.
(402—2)
prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin in z odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kapljami Iiallerske kisline zmešan je odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in slabemu želodca in okrepčujoea zdravilna pijača non plus ultra. 1 kilo 80 kr., f/, kilo 40 kv.
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:
j „LEKARNA TRNKOCZY" ►
* iJ0~ zraven rotovža v LJubljani. r
►
► ► ► ►
Jutri v četrtek dne 16. julija
v „Švicarski hiši"
ogerske narodne godbe Radičs Bernata in sinov iz Stolnega Balgrada. y,;»<•<-1tfto ^ H1*! M':>1*>^f,l^f1P'>
Za mnogobrojui obisk prosi udani (427) I Ban s Edcr.
Hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" iznajmljuje počenši 1. listopada iss.*i
prostorije opredeljene :a gostiono
u ulastitoj novosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gg. gostioničare, kuji bi te prostorije v najam uzeti btieli, da svoje por nudbe do 1. kolovoza ove godine podnesu i uruče g. Franji -A-roLolciVL, javnomu bilježniku u Zagrebu, Gajeva ulica. Poblizji uvjeti mogu se uviditi svaki dan kod g. Fr. Ardolda.
Odl|pi* hrv. pjevač, dnižtva ,,Kolot(»
Dr. 8|>raiiffer»Jev(»
želodee«
Tajni medicinski in dvorni sovefnik dr. ltiicking, medicinski sovelnik dr. (John, 4r. Miinninff in mnoge dnigp zdravniške avtoritete so je preskusi le in je za izvrstno Uoiuače (ne tajno | sredstvo priporočiijo proti vsem' želodčnim in treliiišiiini Uleznim. Pomagajo takoj proti migreni, kren v želodci, oiuedlevici, glavobolja, trebukoholjn, aaslizeaja, želodčuej kislini, vzdigovanja, omotici, koliku, skrofVljuoni itd., proti zliitej žili. za|irctui. Hitro in brez bolečin mete li povrnejo slast do jedjj. Poskusite samo z malim in prepričajte se saihi. Jedni* stekl. 50 in 30 k r.
Pri gospoi'n lekarjl Mvobodi9 pri KlHtem orlu, OH 1'rcšlrnutciu trgu. .716 -~'>b)
iccoli-eva esenca ža želo^
. ....>•. ..'katero'pripraJIJB^      > • u^b^V*''
flj ncavtjfi kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
lin zdravniških spričeval bolezni \ želodcu in j trebuhu, bodenje, krč, želodce no in premen-]avnomrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, j migreno Itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri večem številu dobi se primeren odpust.
(348—12) Cena steklenici 10 novo.
fluid
pomnoženi, tndi
Po-
imenovan,
rabi za drgnenje v krenilo ntlov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učmkii kot izboren skučen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do potne Btaroiti, celo pri naj večjem trpljenji vztrajnega In pogumnega, zabranjuje otrpnelost konjskih udov ter sluzi v krepilo pred in v lestitucijo ločvrstenje) po kakem irutlapolnem delu. Dalje rabi kot p odpiralno ti ozdmvljujoče sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku. v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri su-šici i. t. d., b kratka sknro pri vseh vuanjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaji' in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (403-1)
zraven rotovža v Ljubljani.
mim ' 1 fd&i ""TjftiT " '.<JVi"'r wftiT~S        ,"' i&v. ' .i.frn ' V.fcii lCn8br
Tulci:
14. julija.
Pri «lonu: l'l. Jovanović, Nardelli iz Zatira. — DetroSin i/. Trst-i. — Goldman z Dunaja. — Ibiranovič iz Karlovca. — SehrOder iz TrHtn. — Milko z Dunaja.
Pri Guschitz i Dunaja. — Michlup iz Budimpešte. — Oasatti iz Trsta.
— Wiederwohl iz Kočevja. — Ecker z Dunaja. — 1'lantl iz Gradca.
Naznanilo in priporočba.
Podpisana Vuni^* in .Termnu naznanjava slavnemu p. n. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija lHH.r) začela iu odprla v svoji lastni hiši (poprej g. Ripšlnovej)
v Ceiji štev. 39 na voglu poštne in graške ulice
svojo štaciino in trgovino
2 različnim suknenim, platnenim in tkanim blagom, prtenino in vsake vrste drobnarijo
v pod firmo
VANIC & JERMAN.
Trudila se bodova, kolikor je v najinih močeh, da hitro in dobro, polteno iu po ceni nstreleva željam vseh častitih kupovaloev, kateri nama naklon urnost m zaupanje izkažejo.
Zagotavljava, da imava na prodaj čisto novo robo in smuva trditi, da nikdo ne bo šel nezadovoljen iz najine fitacune.
Prosiva zatorej uljudno za zaupanje, naklonjenost in prav obilno obiskovanje najine trgovine.
V Celj i, dne 8. julija 1885.
(41..-3, VANIČ & JERMAN.
OOOOOOOOOOOt^OOšX2®00003a30G
8Vzaiemno zavarovalna društvo
8-mm o za življenje v Lipsiji (Leipzig),
iisluiiovljciio lota IS.'tO in 17. jaiiuvarjii lota IV7-I v O o. Ur. avstrijski 4lrxavi koiiot^ijoiiirauo. Q
Usojamo se naznanjati, da smo izročili gospodu
1
o o o
8
I
glavni zastop za Kranjsko.
Dunaj, 13. julija, 1885.
Glavni zastop za Avstrijo: O- S?1. T^7". UZr-ULger, podravnatelj.
Pisarna: Dunaj, IV., Karls&asse 15.
■"■< • »»-
Zavarovalni stan koncem leta 18^4 več kot 220 milijonov <lržuviilli mark. — Premoženje društva kuncem leta 1HHl nad 47 iiillijonav državnih mark. — Popolni dobiček dobe zavarovanci.
Dividenda za leto 188.0 iznaša 42n/0 premijo, ■   n   1886    ,    43n/0 n
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž o 1 e z n i k a r.
Za vsa potrebna razjasnila in sklepanja zavarovanj priporoča se
JAKOI* DOflSKIN,
glavni zastopnik za Kranjsko, v Ljubljani, q q (428) Gledališke ulice št. 4. ^
oooooooooooocooosoooooooocu
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" •