Ufe«)« nak dan run sobot. neiali In praxnikov teued daily except Saturday«. Sunday, end Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Urednilkl in upravnllkl prestari: 2657 South Lawndalo Ava. Of (ico of Publication: 2637 South Lawndalo Ava. Telephon«, Rock well 4904 ^MNNMfeiNMMeiieaeawtMtití Cena liste Je S8.00 g^J*,^J'Sff'S iS^c«^ ol ¡K,SVun. CHICAGO 23. JLU TOREK. 23. SEPTEMBRA (SEPT. 23). 1947 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 186 _______Acceptance for mailing at special rate of pottage provided for in aection 1103. Act of Oct. 3. 1917. authorized on Juno 4. 1918. cijske in eksekutivne oblasti v tržaški svobodni coni. Agentura pravi, da mirovna pogodba določa, da vlado v Trstu tvorijo vrhovni poveljniki okupacijskih sil in okupacijske avtoritete— ameriške, britske in jugoslovanske. General T. S. Airey, britski poveljnik v Trstu, je izdal proklamacijo, ki pravi, "da vsa oblast in uprava v britsko-ame-riški coni je v mojih rokah kot poveljnika, dokler ne bo ustanovljena vlada za svobodno tržaško ozemlje.") Jugoslovani prevzeli cesto i bližini Kobarida Italijani »e niso upirali. Agentura Tanjug obdolžila ameriške avtoritete kršenja italijanske miiyovne pogodbe Trii. 22. sept. — Zavezniška agenture Tanjug, ki je obdolžila Laška vlada poroča, da so ju-ameriške vojaške avtoritete kr-«lovanske čete ponoči, ko ni"šenja provizij italijanske mirov-¡1 nihče na straži, prevzele kos ne pogodbe z zasego admini^tra este na italijanski strani nove peje v bližini Kobarida. Ko je ila akcija izvršena, se Italijani ¿so upirali, temveč le posvarili ugoslovane, da ne smejo iti na- Rj- Kos ceste tvori 200 jardov dolg avinek znotraj italijanskega «emlja Po prevzet ju je prišla na cesta pod jugoslovansko tontrolo. Ladjegradniški delavci v la-jedelnicah pri* San Marcu v tstu, člani komunističnih unij, i zastavkali v znak protesta roti odslovitvi šestih komuni-ticnih delavskih voditeljev. Slednji so bili odslovljeni zara-li svojih aktivnosti v nedavnih emonstracijah v Trstu. Glavni stan unij je naznanil, Ii je v stavki pet tisoč delavcev n da se jim bo pridružilo 3,000 »molskih delavcev, kakor tudi trojniki, ki so uposleni v tovar-u kompanije Fabbrica. Člani Ulijanske delavske zbornice so ili pozvani, naj se prijavijo na Wq. Zavezniška vojaška vlada je izkrila, da je šest članov komu-kistične unije prišlo v ladjedel-uce pri San Marcu zadnji pon-tljek po zaprtju. Razobesili so ugoslovansko in italijansko za-lUvo z rdečo zvezdo in potem enanili prevzetje ladjedelnic. Italijanska časniška agentura ^ je v poročilu iz Gorice menila napetost med Italijani i Jugoslovani. Nastala je zara-i nove meje, ki je bila začrtana ' smislu provizij italijanske mi-»vne pogodbe.. Citirala je izjavo goriškega nadškoia Carla iargottija, da so jugoslovanski pcaji izgnali apostolskega Pravjielja iz kraja v bližini Go-ki* je prišel pod Jugoslaviji Odpeljali so ga do meje, kjer »ga izročili italijanskim voja- tom (Radi,, Moskva je citiral poroko jugoslovanske č a s n i š k e M/a je dozorela *<* revolucijo Hm, 22. sept —Palmiro To-vodja komunistične »ir>ke. je dejal, da so velike ™°»ce italijanskega ljudstva «ozorelo za revolucijo. To izju-* J« P<»dal pred splošnimi de Domače vesti Obiski Chicago.—Glavni urad SNPJ so 19. sept. obiskali: Frances Potokar iz Conwayja, Mo., ter Garland in Elsie Jones in Oak-mulgeeja, Okla. V bolnišnici Strabane, Pa.—Joseph Tutin in Mary Kocian, člana društva 138 SNPJ, se nahajata v bolnišnici Mercy v Pittsburghu. Michael Frank pa se je vrnil na svoj dom iz canonsburške bolnišnice. Članstvo želi vsem hi--trega okrevanja. Smrt ▼ starem kraju Kirby, Wyo.—Katie Golob je prejela vest iz starega kraja, da je 12. avgusta umrl njen oče Peter Butala v Dolenji Radenci ob Kolpi. V Ameriki zapušča dve hčeri: njo in Annie Fox v Valleyju, Cal. Išče rojaka Cleveland. — Mary Hrovatin, 798 E. 99 St., Cleveland 8, O., bi rada izvedela za Jerneja Kra-ševca, doma iz Vrhnike pri Ložu, ker mu ima poročati važne novice iz starega kraja. Pred leti je živel v New Jersey City-ju. Is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je vsled srčne bolezni umrla Mary Sulak, stara 66 let. Bila je slovaške narodnosti, toda med Slovenci dobro poznana. Zapušča moža, 14 odraslih otrok, 35 vnukov in tri pravnuke.—Iz bolniš nice se je vrnila Mary Eržen.— V Collinwoodu sta se poročil* Jack Cesnik in Elsie Kapel, kakor tudi Tony Puntar in Helen Manesta.—Pri družini Frank A. Italijanski delavci zasegli posestva Nov manever proti konservativni vladi Rim. 22. sept.—Več tisoč poljedelskih delavcev, ki ne posedujejo ničesar, je invadiralo in zaseglo lastnino veleposestnikov v bližini Rima. Zasega je bila izvršena v več krajih istočasno. Policijske avtoritete so izjavile, da imajo dokaze, da je gibanje sprožila unija poljedelskih delavcev, ki je pod dominacijo komunistov. V tem vidijo nov komunistični manever proti konservativni vladi premierja Alcida de Gasperija. V večini slučajev so se- delavci zadovoljili z zabijanjem kolov v zemljo, katero so okupirali. Grupa 60 delavcev je imela piknik na posestvu pri stari naselbini Tarquiniji ves dan. V naselbini Ronciglioni je sto delavcev najelo petnajst godbenikov, ki so jim igrali po zasegi posestev petih lastnikov. Nekateri delavci so izjavili, da se bodo vrnili danes in začeli z oranjem zemlje. Policijska avtoritete so zapretile, da bodo vsi delavci aretirani in postavljeni pred sodišča. Naglasile so, da italijanska ustava dovoljuje privatno lastništvo zemlje in da jo bodo ščitile. Nov orkan na Karibijekem morju New Orleans, La., 22. sept.— Nov orkan se kuha na Karibej skem morju, ki bo morda zajel Florido, Louisiano in druge države na jugu. Vremenski biro poroča, dp je srediiče orkana o-tok Pines v bližini Kube. Or kan, ki je zadnji teden divjal v južnih državah, je povzročil škodo čez $30,000,000. tUdi «tracijami v Italiji proti ¡ Crosse so se ustavile rojenice in Premierja Alcida de Gas- pustile prvorojenčka. Mati je riJa- hči družine Andrej Perčič. PREDLOG za revizijo ustroja narodov sprejet ^ka Success, N. Y., 22. sept. " ameriškega državne-* '*J'»ka Marsha IIa za ojača- . ' rev»/ijo mirovnega ustro-¡¡J' "«• narodov je bil ' "poziciji s strani 1(1 ''"Ij.^ki ■ Hk.. k ru iti k Ir* in Jugoslavije skupščine je gla-•dlog, da se da zbor-pravo ameriško k i določa- usta-•asnnja odbora or-Združenih narodov. jt"'f« naj bi stalno '"h nekakšni parni ' 'vo varnostjo sveta. ' *t Andrej Gromi-prečiti sprejetje " bil poražen. Ar-' da bi bil tak od-^er bi prevzel iz-ki spadajo v kostnega sveta, ka-»Jo reprezentanti e-»v. Vprašanje usta ' ra bo prišlo na raz- pravo v skupščini. Debata se bo vršila tudi o problemu neodvisnosti Koreje, o katerem se Amerika in Rusija ne moreta zed in iti. Pred skupščino bo prišls resolucija Andreja Višinskega, ru-skega zunanjega podministrs Ts vsebuje poziv, nsj skupščina obsodi kriminalno vojno props gando v Ameriki in vojne hujskače. Resolucijs je prišla ns agendo brez diskuzije. Argentina Je predlagala, naj skupščins vzame v pretres ne katere provizije italijanske mirovne pogodbe Med temi so one o vojni odškodnini Rusiji ir Jugoslaviji. Predlog je bil sprejet s štirimi proti dvema glaso-vama. Reprezentanti osmih držav so se vzdržali glasovsnjs Za predlog «o glasovsli rtpr' zentanti Amerike. Mehike, Cile-ja in Kube. trumanova administracija zabredla v zagato Problem draginje doma in pomoč zapadni Evropi MARSHALL DOSPEL V WASHINGTON Konvencija lllinoiske delavske federacije Peoria, 111., 22. sept.—Letna konvencija Illinoiske delavske federacije se je danes pričela v tem mestu. Na konvencijo je dospelo skoro 1,400 delegatov, reprezentantov 750,000 članov u nij ADF v Illinoisu. Predsednik federacije je Reuben C. So-derstrom, tajnik-blagajnik pa Victor A. Olandor. Washington. D. C.. 22. sept.— Predsednik Tr.uman, ki je 'dospel v Washington Jz Brazilije, se bo danes sestal s člani živilskega odbora svojega kabineta. Splošno mnenje je, da je njegova administracija zabredla v resno zagato. Oni uradniki, ki so odgovorni za izvajanje smernic, so se pričeli zavedati dejstva, da se program nasičevanja ljudi v zapadnih evropskih državah nt? bo mogel izvajati, ker draginja stalno narašča v Ameriki. Draginja doma in pomoč zapadni Evropi sta resen problem. Člani živilskega odbora so državni tajnik Marshall, poljedelski tajnik Anderson in trgovinski tajnik Harriman. Ustanovljen je bil pred nekaj meseci z namenom, da ugotovi, v kolikem obsegu lahko Amerika po maga zapadnim evropskim državam v obliki živil in drugih potrebščin. lz razpleta situacije v zapadni Evropi in Ameriki je prišlo spoznanje, da bo pomožni program le povečal draginjo in znižal zaloge živil v Ameriki. Cene bodo poskočile, če bodo živila šla v zapadno Evropo. Izgleda, da bo morala Trumanova administracija revidirati pomož-ni program, ali pa storiti korake za ustalitev cen. Nekateri člani kabinetu so pri poročali vzpostavitev kontrole cen, drugi pa so izrazili bojazen pred posledicami, ki bi sledile prihodnje leto, ko bodo splošne volitve. Federalni justični tajnik Clark je zapretil s proseku-cijo špekulantov, katere je obdolžil odgovornosti za spiralno navijanje cen. Državni tajnik Marshall, načelnik ameriške delegacije nn zasedanju skupščine "Združenih narodov v New Yorku, je prekinil svoje delo in odletel v Washington, kjer bo imel važne Napad na muslimane v Indi ji Letala pripeljala živila beguncem New Delhi. Indija. 22. sept.— Oboroženi pobojniki so napadli in streljali na kolono 50,000 muslimanskih begunccv, ko so potovali skozi Amritsar v smeri Pakistana, svoje države, pravi uradno naznanilo vojaške oblasti. Dvanajst beguncev je bilo ustreljenih, preden so šle vojaške čete v akcijo. Čete so ubile šest pobojnikov, 37 pa ranile. Napad je bil Izvršen kljub policijski kontroli C Amritsaru, ki je sveto mesto Sikov. Lord Mountbatten, britski generalni guverner, njegova žena in Ja-warhalal Nehru, predsednik vlade Hindustana, so se dvignili v zrak z letalom in opazovali kolone beguncev, ki so odkorakale iz vzhodnega dela province Punjab v smeri Pakistuna. Ena kolona beguncev je bila dolgu osem milj. Znotraj Pakistana je bilo 21 ljudi ubitih in 13 ranjenih, ko so oboroženi Patanci streljali na železniški vlak, na katerem so bili begunci. Sedem napadalcev je bilo aretiranih po napadu. Poročilo pravi, da je situacija pod kontrolo, čeprav se spopadi med muslimani in Hinduti nadaljujejo. Letala so pripeljala živila 90,000 beguncem v taboriščih v zapadnem delu province Punjab. Poročilo dostavlja, da je bilo čez 100,000 ljudi ubitih in ranjenih v bitkah in izgredih v Indiji v zadnjih mesecih. Levičarske demonstracije v italijanskih mestih Protest proti draginji in vladi premierja De Gasperija. Stavka poljedelskih delavcev končana Jugoslavija izpustila ameriike vojake Washington, D. C., 22. sept.— Državni department je nazna nil, da je Jugoslavija izpustila devet ameriških in britskih vojakov. Aretirani in pridržan so bili, ko so prekoračili mejo v Julijski Krajini v bližini Trsta razgovore s Trumanom. On se bo udeležil seje članov živilskega odbora. Pričakuje se, da bo na tej seji padla odločitev, ali naj Amerika izvaja pomožni program v prilog zapadni Evro pi v določenem obsegu sli ne. Rim. 22. sept.—Več sto tisoč Italijanov se je udeležilo demonstracij v Rimu, Genovi, Milanu, Turinu, Neaplu, Florenci in drugih večjih mestih. Demonstracije so organizirali komunisti in levičarski socialisti. Bile so protest proti naraščajoči draginji in vladi premierja Alcida de Gasperija. Demonstracije so potekle mirno. Pripetil se ni noben incident, ker se policijske enote niso vmešavale. Množice demonstrantov so poslušale govornike levičarskih strank, potem pa so se razšle. Okrog 30,000 ljudi se je udeležilo demonstracij v Neaplu. Demonstracij v Milanu, Genovi ln Florenci se je udeležilo ogromno število ljudi, Palmiro Togliatti in Luigi Longo, voditelja komunistične stranke, nista govorila pred demonstranti. Pietro Nenni, vodja levičarskega krila socialistič- Anglija se bo odpovedala mandatu? Odpoklic vojaikih čet iz Palestine London. 22. sept.—Vest iz vira, ki ima stike z vlado premierja Attleeja, pravi, da se bo Velika Britaniju morda odpovedala mandatu nad Palestino, ako ne bo organizuelju Združenih narodov kmalu sestavila zadovolji vegu programa v svrho rešitve resnih problemov. Odločitev bo najbrže padla na seji članov kabinetu la teden, Odpovedi mandatu bi sledil odpoklic britskih čelt Iz Palestine. Hritsku oborožena sila v deželi šteje okrog 100,000 mož. Vest iz Beiruta, Lebanon, pravi, ds so se čluni eksekutivnega odbora Arabske lige izrekli proti razkosanju Palestine na dve državi — arabsko In židovsko. Razkosanje in ustunovitev dveh držav je priporočal |>osebui odbor Združenih narodov za Palestino Arabska liga trdi, da je Palestina urubska dežela. Ona se je izrekla proti priseljevanju Židov v Palestino. ne stranke, ni nastopil kot govornik. Demonstranti v Rimu so nosili letake z obsodbami De Gaspe-rijeve vlade On je vodja stranke krščanskih demokratov. "Naveličali smo se vlade, ki ščiti šekulante," so se glasili napisi."—"Lakota za vse ali za nobenega."—"Ta vlada—ali Je demokratična?"—"Ali je krščanska?" Demonstracije so bile organizirane na dan obletnice končanja vatikanske vlade papeških držav, ki je bila odpravljena letu 1870. Ta datum ima protikle-nkulno značilnost v zgodovini Italije. Demonstracije so sledile za-ključenju stavke milijona polje-delskih delavcev v dolini Pad v severni Italiji. Trajala je dvanajst dni.' Vlada se še pogaja v svrho odvrnitve preteče stavke 850,000 jeklarskih in kovinarskih delavcev, ki zahtevajo svlšanje plače. Ti delavci so oklicali stavku, ki je trajala 48 ur, zadnji teden. Jutri ali v sredo bo v ustavni skupščini glasovanje glede nezaupnice De Uusperijevi vladi. Glasovanje o nezaupnici so predlagali socialisti. Sovrašnik diktatorja Franca na poti v New York Pariz, 22. sept—Alberto Del Albornoz, predsednik španske republikanske vlade v izgnanstvu, je odletel iz Pariza v New York. Pričakuje se, da bo apeliral na organizacijo Združenih narodov za akcijo proti režimu španskega diktatorja Franca. Apel za spravo med Ameriko in Rusijo Murseille, Francija, 22. sept — Vincent Auriol, socialist In predsednik frsneoske republike, je upeliral na Ameriko ln Rusijo za spravo in končanje stanja "oboroženega strahu," ki vodi v neizbežno vojno. Francosko ljudstvo Je |H)/.val, naj strne svoje vrste in zaiiteva mobilizacijo človeške vesti proti vojni. Auriol |e govoril v mestni hiši. marshall 0bd0üen vodstva diplomatics vojne proti rusul Moskva, 22. sept. — Pravda, i tvl monopola dominacije Ame-glssilo komunistične stranke, je rike On skuša pretvoriti Zdru obdolžila ameriškega državnega tajnika Marshalla, da skuša pre tvoriti organizacijo Združenih narodov v areno /.a diplomatic-i to vojno proti Sovjetski uniji in da njegova taktika in metode ogrožajo življenje te organizacije. Izvestja, glasilo sovjetske visile, si» se pridružile Pravdi v obsodbi ameriške politike, Ru-skl tisk In radio sta žarela ofenzivo, da pridobita svetovno mnenje na svojo atran v zvezi z raV pru varni, ki so v teku na zasedanju skupščine ZdruJenlh narodov v New Yorku. "Združeni narodi celo v aeda-njem stanju nepopolnosti so zapreka proti uresničenju ameriških ekspanzljskih n a č r t o v," piavi J V i klorov v članku v Pravdi. ' Marshall Je v svojih javnih govorih napovedal diplo-matično vojno Sovjetski uniji in drugim demokrstičnlm drža vam, ker navzovedali odločno opozicijo proti Marshallovim predlogom na /usedanju skupščine Združenih narodov. Dvsunjst slovitih ruskih pisateljev je naslovilo odprto pismo ameriškim piaeteljem s vprašanj« m, naj povedo, na kateri strani so Pismo vsebuje tudi poziv, naj dvignejo svoje glaeove Profil.r Si Je nabasal vročo s dolarji, tsprešantml Is delavskih šuljev In prihrankov, ki lagtnisJo Vsm, ker navzučn«*t Rusije v j proti mivl fašistični nevarnosti valed vlakih cen kl so udarilo gospodinjo po «lavi. reakcionarni sonator Taft ps porogljivo pri- organi/a« ijl Združenih narodov ln vojnim hujskačem v Amerl-poroča, naj Jemo manj." predstavlja nevarnost ustanovi-, ki. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POD JEDNOTE , Organ of «ad published by Sloveae N alkmal Benefit Society Naročnina aa Zdxuiene dršave (isvea Chicaga) ia Kanade MUM na leto, $4.00 se pol leta. 12.00 aa ¿etri leta; sa Chicago la okolico Cook Co., SOJO se celo leto. 04.7» sa pel lets; sa laesemstro 911J0. Subscription rates: for the United States (exeopt Chicape) and Cenede M OO per year. Chicago end Cook County M M per year, foreign countries 911.00 per yeer. Ceno oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In neaerotenlh ¿leaker se ne vračajo. Rokoptal literarne vsebine (¿rSee. povesit drame, pesmi Itd) se vrnejo pošiljatelju la t »lučaju, ¿e Je pffeoHl potaflno. Advertising rcles oa agreement.—Manuscripts of communications aad unsolicited articles will not bfc returned. Other manulcktpts. such as stories, ploys, poems, etc« will he retarded to sender only when accompanied by self addressed and stamped envelope. 2657 Naslov na vse, ker hne slik a llatoeai PROSVETA 59 So. Lawndala Ava., Chicago 23, Illinois Bolna Italija TOREK, 23. SEPTFMDH . \$JaâûoL na&ik, mt&sMut\ __' _! - ' "" ---——— i -, . j fcwaaj Zadnjič, po ruski ratifikaciji italijanske in drugih mirovnih pogodb z osiščnimi državami, smo na tem mestu ugibali, Vaj stori Washington: da-li potegne ameriške čete iz Italije ali jih pod kakšno pretvezo še tam obdrži. Povod za tisti članek nam je dalo precej razširjeno mnenje v tej deželi kot v Italiji, da morajo an-glo ameriške čete ostati tam za nedoločen čas vsled tega, ker je Italija postala najvažnejša ameriška strateška točka v Sredozemlju. Takoj po priobčitvi tistega članka pa je državni department naznanil, da je z italijanskim zunanjim ministrom Carlom Sforzo sklenil dogovor, po katerem bodo ameriške čete zapustile Italijo do novega leta. (Ta dogovor je že stopil v veljavo in prve čete so bile potegnjene od tam zadnje dni.) Par dni pozneje pa smo čitali, da bo v Sredozemlju ostala ameriška bojna mornarica in na vsej črti "kooperirala" z Italijo. V ta namen se bo posluževala tudi italijanskih pristanišč. Torej bo koza cela in volk sit . . . Kdor zna, lahkd pride do zajca na več načinov! Predzadnji teden pa smo čitali o splošni stavki poljedelskih delavcev v severni Italiji. V treh ali štirih provincah je zastavkalo čez milijon [joljedelskih delavcev. Stavka je bila političnega zna 5aja—protest proti veliki draginji, črnemu borzijanstvu in vladni pasivnosti. Obtoženi so bili seveda komunisti, da so to stavko namenoma povzročili iz političnih motivov. To je možno in tudi nič novega. (Splošna stavka proti veliki draginji bi bila potrebna tudi v tej deželi!) Kar je ta stavka demonstrirala, je to, da so bili prvič dobri pogoji zanjo, drugič pa, da je italijansko delavstvo dobro organizirano in militantno.. Notranji položaj v Italiji je v resnici zelo nezdrav in gnil, In sicej politični kot gospodarski. O tem je nedavno napisal informativen članek Matteo Matteoti, sin znanega socialističnega poslanca in voditelja, ki so ga leta 1925 umorili fašisti na Mussolini- jev ukaz. V tem članku nam mladi Matteoti podaja sledečo sliko: * Današnja situacija v Italiji je z ozirom na ustanovitev resnične in efektivne demokracije zelo kritična. Na eni strani je na pohodu reakcija, ki dobiva vedno več pristašev, na drugi strani pa raste komunizem (Matteoti je desničarski socialist). Sirom vse Italije je razširjena korupcija in povsod najdete ostanke fašizma: sebič nost, lakomnost, nesposobnost v javnih uradih, pomanjkanje javnega duha in vsake odločne akcije a strani vlade. Slednja se sploh izogiba problemom, namesto da bi jih reftevaln. DeGasperl-jeva vlada sploh nima nobenega programa, marveč tira deželo v nov klerikalni totalitarizem. Slično je tudi s političnimi stranka mi in njih voditelji, ki delajo take kompromise, da ustvarjajo le korupcijo, pravi Matteoti. Se slabši pa je gospodarski položaj. Lani se je indeks industrijske produkcije sicer dvignil od 23 do 43 pointov v primeri s produkcijo iz leta 1938 100. Znaki obnove so sicer vidni povsod. Kar deželo najbolj terpe, je distribucija, ki je ravno Um kot Je bila pod fašizmom—bogati sloji postajajo bogatejši, revni pa revnejši. S padcem fašizma »e ekonomska struktura ni nič «premenila. Izvedena ni bila še nobena agrarna reforma, kl Je v Italiji tako potrebna. Ciospodarji so grofje in drugi veleposestniki, kl lastu-;ejo pretežno večino zemlje. Poleg Španije sploh nobena druga evropska dežela ne pozna takega kmeiskega proletariate kot ga Italija. Na podlagi nekega zakona, ki Je bil sprejet leta 1945, bi vlada morala razdeliti neobdelano ali slabo obdelano zemljo kmetskim zadrugam. Te zemlje je v Italiji okrog osem milijonov akrov, toda do konca lanskega leta Je bilo razdeljene te zemlje poljedelskim zadrugam le okrog 300,000 akrov. (Gotovo je tucji to vplivalo na izbruh prej omenjene stavke poljedelskih delavcev.) DeGasperlJeva demokristjssiska (klerikalna) vlada tudi ni izdelala kakšnega načrta za rekonstrukcijo industrije, kakor tudi ne za planirano ekonomijo. Vse to je v rokah privatnih kapitalistov. Ki'/ultat tega Je. da Je 2,300,000 delavcev brez dela. dasi bi gs bilo lahko dovolj za vse. (Stotisoče delavcev je odšlo za delom v Fran cijo, na Češko in zadnje čase tudi v Jugoslavijo.) Slično je tudi s finančnimi reformami, ki so bile sabotiranc na drsno in levo aH pa so ostale na papirju. Slednje se Je na primer zgodilo z davkom na kapital, Poaledlca tega je, da so italijanske finance ne samo kaotične, marveč naravnost pogubonoane. Na eni stisni Je velikanska Inflacija, kt najbolj tepe delovno ljudstvo, na drugi pa ho letošnji vladni deficit znašal 610 milijard lir—atroški so preračunani na 869 milijard lir. dohodki pa na 286 milijard. In to kljub temu, da Je Italija letos dobila od Amerike milijardo dolarjev v obliki črtanja posojil in okupacijakih atroškov. * Iz vsega tega je razvidno, da Italiji grozi še večja inflacija, ljudskim masam še večja miserija. Kot poročajo razni ameriški no vinarji, je na črnem trgu sicer vsega dovolj in bogati alojl ter črnobotcijanci t Vatikanom vred žive razkošno kot so živeli pod Mussolini jem in prej Vai ti paraziti se zanašajo, da bo Italijo rešila Amerika z novimi milijardami, novim "lend-leanom'*, seveda na račun ameriških davkoplačevalcev. Kapitalistični politiki In vladajoči sloji v tej deželi so to tudi pripravljeni storiti, kajti dr*-'ežni del davčnega bremena nosi ameriško delovno ljudstvo. Vse so pripravljeni storiti zato. ker se prav tako boje velikega so-K* potras* v Evropi posebno v Franciji ln Italiji, kot se gs |ftanc<*ka in italijanska buri vaz g a z Vatikanom vred. Am r relo dvomljivo, da bodo ameriške milijarde kaj zalegle, "dnoeno le toliko da bodo socialni pidres v Italiji odgodile za ne fc») let Deielo bi mogle ozdraviti le radikalne pa temeljite re i Ml ho i KsapacaM Iz urada "Bi*" Tonyja Oakland. Calif.—John Pečnik me je pismeno jxivabil na društveno veeelico, katero sta priredili društvi 569 in 723 SNPJ v korist društvenih blagajn 31. avg. in 1. sept. v Slovenskem domu v Fontani. V pismu mi je zagrozil, d« me zadene stroga kazen, Če se ne pripeljem na Delavski dan v Fontano. Takoj sem mu odpisal, da se kazni zelo bojim, posebno denarne, še bolj pa, če bi me vtaknil za nekaj dni v "špehkamro", kjer bi gotovo od ¿ej* poginil Sporočil sem mu, da bom njegovi želji ustregel in obenem sebe rešil stroge kazni. Ker je razdalja 443 milj od Oaklanda do Fontane, se je treba dobro pripraviti za potovanje. "Lizo" smo pregledali in jo našli pri dobrefti zdravju Seveda, potem je potreben tudi dober voznik. Tudi on se je dobro počutil! Sporočili smo naši prijateljici Josie Remitz, da se zopet peljemo na obisk v Fontano, 2ato naj še ona prisede ter povabi tudi svojo prijateljico Ančko Oliko, Obe sta se povabilu odzvali, torej sem imel zopet kar tri dekleta s seboj, tako da mi ni bilo dolgčas na potovanju. Obe sta Še premladi, da bi ostali brez možička. Josie je &e dolgo vdovica, Ančki je pa umrl mož pred letom dni. Zgodaj zjutraj jo mahnemo po cesti 99, Ker smo bili vsi židane volje, je tudi "Liza" z veseljem bezljala Vai 60 milj na uro. V Fontano dospemo, ko je sonce Jemalo slovo. Ker smo se bali gneče na cesti, smo se podali na pot že v petek, mesto v soboto. Naši potnici sta dobili "Jerpergo" pri Parkljevih, jaz pa kot po navadi pri Louisu Re-moušu (Ramovšu?). Tisti večer smo se vsi dobro od počiti, drugi dan pa je bila sobota in smo obiskali nekatere naše prijatelje. Povsod so nas pogostili: mene s hladnim pivom in "železno", moja dekleta pa z oranžnim sokom. Ustavili smo se tudi pri Albertu Hrastu. Goipodinja je nas takoj povabila v hišo in dejala, da bom zelo presenečen. In res, ko vstopim, mi John Petrič seže v roko. Mrs Petrič mi je dala pa še poljubček, tako je bila vesela, ko je nas zagledala. Oba sta zelo družabna. Pred letom dni smo se prvikrat videli v Warren u, Ohio, to leto pa v Fontani. V nedeljo (31; avg.) smo Šli pa v Slovenski dom. Ob eni uri so že pričeli prihajati od blizu in daleč; toplomer je kazal nič manj kot 103 stopinje; pivo se je dobilo tudi od zunaj, ne samo v dvorani. Trošnc listke so na takih priredbah prodajali na jarde, to pot pa kar na klaftre. Martin Bolha jih je kupil kar pet klafter naenkrat- Peter Benedict ravno tako, potem jima je sledil Blaž Mezori iz Los An-gelesa Ker sem precej visok, me je vsakdo videl in kamor sem se ozrl. mi je kdo ponudil čašo piva. Seve, pijače se ne branim in samo tedaj rečem "ne", če me kdo vpraša, če imam dovolj. Drugi dan je bil Delavski dan, zato se ni nikomur ni mudilo domov. Louis Simončič iz Los Angele.sa je zelo povoljno igral prave slovenske polke in valčke. On se ni oziral, če Je tu rojeni mladini všeč ali ne. ampak je hotel ustreči našemu slovenskemu narodu, /«gledalo je, da Je ustregel večini. Tako je prav! Godci so opolnoči zaključili, potem sem pa še jaz potegnil na koncert «no, pred zaključkom smo pa še zapeli "Prej pa ne gremo dam . . in ekoro se je te svetilo, ko smo Šli k počitku Drugi dan smo se pa zopet dobro zabavali. Iz Los Angelesa sn se pripeljali Frank Au'.rl in žena in John Klepšak, On ima že preko 70 tot. pa je še vedno čvrst Mnoilca 20,000 ljudi navdušeno pozdravlja Henry j a Wallaca ob priliki njegovega prihoda v Madieon Square Garden, New York, kjee is v svojem goyoru ostro bi^al bizniške monopole in zgrešeno ameriško sunanjo politiko. Shod ja aranžirala organised J a Pro-greeslve Cillions of America, prebitek od vatopnine pa bo šel sa Wallecevo govorniško Kuro, ki#Je sedaj v načrtu. " Y ' M boj družino Johna Rebola, katera je velikfc. Rokovali smo vse križem. Starejši sin John je že precej časa v Los Angelesu in sedaj so prišli še starši iz Puebla, Colo. Oče je prinesel s seboj tudi svojo harmoniko in nam je zaigral nekaj komadov. Kljub visoki starosti sta oba čvrsta. Ko sem jima bil predstavljen, sta rekla: "Ali si ti 'Big' Tony?" Oba rada Čitata Prosveto in sta ftie poznala po imenu. Vprašal, sem ju, ali poznata Rose Radovich, tajnico društva 21 SNPJ. Odgovorila sta, da jo dobro poznata, ker sta tudi ona dva člana tega društva. Njo bi tudi jaz rad poznal, ker je zelo aktivna oifkiruštvu in se v Pro-v sveti večkrat oglasi. Pravil sem mu, da imam sliko 13. konvencije, na kateri je gotovo ttidi Rose Radovich, pa ne vem, katera je. Torej, cenjena sestra Rose Radovich, ker,, imaš dost« prijateljev tu v Californiji, te podpisani vljudno vabi v našo slovito državo na počitnice. Ogledala si boš naše lepote. Ker imam vsak dan počitnice, te bom peljal čez najdaljši most na svetu v San Franciscu na tako zvani "Kranjski hrib". V tej lepi slovenski naselbini se boš seznanila z uradniki društva 304, kjer imamo tudi prijazno iti aktivno tajnico, mamo Barich. Tisto popoldne je čas hitro tekel; pokramljali smo malo s tem in onim, pi;oti večeru $mo se pa zmuzali v spodnje prostore, kjer se je dobil poleg pijače prav odgovorno mesto: pro dajal je trošpe listke kar na klaftre, John Pečnik je pa skrbel, da je bilo vedno dovolj hladnega piva. Pravijo, da smo Slovenci pijanci. To ni resnica! Seveda pijemo ga radi, a nikogar nisem videl, da bi ga imel preveč pod kapo. Dva dni skupai smo se lepo zabavali, prepevali, plesa- svoje ft* POt peljali mo k družini li in se veselo vrnili na domove. Drugi dan je zopet vladala huda vjročina, tako da sta se naši sopotnici splaŠtli in se odpeljali še isti večer z vlakom v Sacramento, midva sva pa še ostala en dan v Fontani. Peter Benedict in njegova soproga sta jo tudi istj dan odkurila proti domu v E1 Cajon. Peter mi je pripeljal vodeno bučo, ki je tehtala 25 funtov. Drugi dan sva se pa tudi midva poslovila iz prijazne Fontane in se odpeljala proti Los Angelesu. Ustavila sva se pri naših sorodnikih Basejevih, ki so nama postregli z okusno večer- o?ma Rebola" st., kjer so nam postregli, da nismo žeje trpeli. Ker vfd ljubijo godbo, sem moral prinesti kon-certino in pokazati, kaj znam. Tisti večer sva ostala pri družini Johna Rebola, drugi dan sva se pa poslovila in jo odkurila proti domu. "Liza" je bezljala, da je bilo veselje, ker pa je vladala huda vročina, je bila tudi večkrat žejna. Ustavila sva se v Salinasu, Calif., pri naših prijateljih Sked-lovih. Ko^va se nekoliko odpočila in okrepčala, sva nadaljevala pot proti domu, kamor sva dospela ob sončnem zatonu. Obisk v Fontani nama ostane za vedno v spominu. Kljub hudi vročini, sva se vrnila na dom brez ysake neprilike, sedaj sva pa doma !n premišljujeva, kako je bilo lepo v Fontani. Lepa tudi prigrizek. Anton Zaitz je hvala ^ za postrežbo in g£ imel prav govorno mesto: pro- .toljubni sprejem, posebno dru- žinam Antona Blazicha, Antona Blatnik*, Loutea Parklja in Johnu Pečniku in njegovi, soprogi Fridi, katera je tako lepo skrbela, da se itfsva odpeljala žejna iz Fontane. Iskreni pozdrav vsem, s katerimi smo se skupaj zabavali v prijazni slovenski naselbini Fontani na Delavski dan! Anton Tomšič. Poročilo s konvencije Hrvatske bratske zajednice Pltisburgh, Pa,—Za konvenč-nega predhodnika je bil izvoljen George Buban, odvetnik iz St. Loui&a. Porazil ie Butkoviče-ve^a kandidata Bovda (Boiča) iz Clevelanda, bivšega državnega senatorja, s 166 proti 133 «la sovi. Tu se je pokazala progresivna vt čii ai ln vrgla rcakciona ren blok v paniko, ko so "pogoreli" pri vcakih' nadaljnjih vo« lttvah. Manjšina »e poslužuje napadov na komuniste in Jih izziva v fi/it no borbo na različne načine toda trezna delegacija se ni dala .prijati na led. Ra- cunajo. da bi s tako bitko mor-Max Basov in icna sta prišla iz da razbilt konv*nH)o in zopet Loe Angeleea tn pripeljala s se-! ostali v sedlu. forme, o katerih pa DeGasperijeva vlada ne mara nič slišati. Sigurno je tudi to. da bo italijanska buriva/tja iskala svoje rešitve v novem klerofašističnem totahtarstvu. kakor pravi Matteoti. Konvencija jc osvojila dnevni red, toda manjšina ovira vsako lazmotrivanje z istimi obtožbami in novimi izbruhi, izzivanji in demonstracijami. s katerimi so privabili v dvorano policijo in reporterje. katerim dajejo raznovrstne izjave. Pri vsakem nadaljnjem glasovanju se vidi. da proffresivci dobivajo vet podpore tn več glasov. Manjšina pravi, da je proti vsaki politiki, pa stalno prinašajo samo politične stvari pred zbornico. Danes je bils ortra "bitka" «lede urejevanja glasila. Do danes je narejenega malo konstruktivnegs dela in vse ka že. če »e duhovi ne pomirijo, bo krmvcncija trajala še par tednov. George Wltkovkh. Piesna veselica podružnice 48 SANSa Cleveland, O.—Naša podružnica 48 £ANSa, ki ima svoji okrožje v soseščini Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd., želi opozoriti vse slovensko Čflsopm komentar MILAN MEDVE^K Nseoglisje dveh svetov _ Zf^^nsejeprtčelozb zavedno občinstvo, da ho prif,e-|][ov*nJe Združenih narodov | f* Prvi dan, pri volitvah v ra ne odbore, sta stopila v 0Spr dje dva svetova, idejna nes glasja, konflikt med slovansk mi in neslovanskimi državan Blok zapadnih držav z Zdrui aimi dr ^ vam i na čelu je dol malone vsa mesta v važnih o borih, alovanski narodi pa so l li odrinjeni in dobili sekundi na mesta. Vse kaže, da so z padni narodi na "špagei" ve kega emperorja DOLARJA so dosledno volili proti slovi skim kandidatom. To je večja tragedija, kot vidi na prvi pogled. Samo j mislimo! Slovanski narodi izgubili na milijone duš v b« proti nacifašizmu, utrpeli na I lijone materialne škode, s ka ro se ne morejo niti od dal primerjati stroški, ki so jih in li zapadni narodi v tej voj izvojevali zmago na milijor grobovih, na kosteh starčkov otrok, s potoki krvi, a danes jih hočejo zapadni narodi od vati kot kakšne nezaželje kužke! Kako jih ne bi bolela ta neizmerna krivica?! Medtem bili slovanski narodi sko! dila plesno veselico 5. oktobra v avditoriju SDD na Waterloo rd. Prvotno smo nameravali a-ranžirati na ta dan popoldansko priredbo s programom, pri katerem bi sodeloval dramski zbor Anton Verovšek, ker pa to društvo iz tehtnega vzroka ne bo moglo podati igre, smo se morali sprijazniti zgolj s plesno veselico. Za ples bo igrala dobro znana Zalokarjeva godba, katera igra lepe polke m valčke v Twilight Gardensu. Prošeni ste, da opozorite vašo mladino na to plesno Veselico. S tem, da se mladina udeleži tega plesa, boste koristili dobri stvari, zaeno pa boste vedeli, da se mladina nahaja v dobri družbi. Organizacija SANS nam je §e vedno potrebna, kakor je uvidela delegacija na zadnji konvenciji SANSa, in začrtala obširen program, ki se nanaša na ameriške Slovence. Smernice organizacije tudi določajo gojenje kulture in prosvete med našo tu rojeno mladino, seznanjenje naših otrok z zgodovino našega naroda, tako da bodo pravilneje razumevali borbo, katero so vodili njihovi sorodniki v stari domovini. Če ne bomo vršili tega dela med našo mladino, potem se lahko upravičeno bojimo, da bodo podlegli lažipropagandi, katera se kot golazen širi pa nazadnjaškem časopisju. Človek bi se zjokal, ko čita vse te laži, ki jih prinaša o našem narodu reakcionarno časopisje, razne časnikarske agencije in radio. Naša mladina, ki dobiva po veČini informacije o domovini »vojih staritev le sko? zi te la£i-vire, kaj rada podleže tem lažem in propagandi proti Jugoslaviji. Črna in kapitalistična reakcija je pričela po zadnji vojni vedno višje dvigati glavo. Ta re» akcija bi rada videla, da bi se povrnili časi izkoriščanja po vsem svetu, zlasti v Evropi, kjer so narodi pomeli in uničili fašistično golazen. Danes pa naši reakcionarji dajajo potuho tistim izrodkom, ki so počenjali največja zverinstva med vojno, zaeno pa jim dajajo zavetišče v tej deželi, tako da bomo imeli nekega lepega dne tudi mi problem z njimi. Naša dolžnost je, da pravilno poučimo našo mladino, da bo jasneje mislila in ne nasedala vsaki lažipropagandi. SANS bo moral v bodoče tudi temu problemu posvetiti več pozornosti. Starši, priporočajte svojim sinovom in hčeram, naj se pridružijo naši organizaciji in pričnejo vršiti oni del svoje naloge, ki se tiče njih samih, če nočejo, da jih bo čas prihitel in vrgel v težak položaj. Sicer imamo nekaj dobrih naprednih Amerikancev med nami, a žal vse premalo. Bivši podpredsed nik Združenih držav Henry Wallace je velik naprednjak, a reakcija ga zmerja s komuni stom. Danes je tako peovanje kar v modi in človek bi mislil, da nas bodo pričeli ti "nepridipravi" kar žive peči. Terej potrudimo se in zainteresiraj mo našo mladino za orga nizadjo SANS! Ta organizacija nam je z vsakim dnevom bolj potrebna, da razkriva vso to la-žipropagando. ki jo vrši reakcija proti vsemu, kar je napred-nega. Ce pa bomo hoteli, da bo SANS res vršil uspešno svojo nalogo, ga moramo še nadalje finančno podpirati, kajti brez vsšega sodelovanja in finančne pomoči, ni mogoče vršiti tega važnega dela. Zato so nam tudi potrebne priredbe, s katerimi pridemo do finančnih sredstev. Seve. prošeni ste, da prispevate tudi prostovoljne prispevke Zaključujem in ponovno vabim na plesno veselico podružnice 48 SANSa, katera se bo vršila 5. oktobra v SDD na Waterloo rd. Joeeph F. Dura. tajnik. so uničeni v tej grozni vojni, so se nekateri narodi redili račun vojne, na primer neka re države v Južni Ameriki, so zaeno kolaborirale z Nen kakor tudi nekatere evropi nordijske države, toda sedaj grajo glavno vlogo v Zdražei državah ter udrihajo, po Sovj ski* Rusiji in ostalih slovansl državah. Tem sovražnim dr vam se je pridružila tudi Fn cija, to je tista Francija, kati je Nemčija porazila v nekaj dnih, nakar je ponižno kolal rirala s Hitlerjem. Drugi, še mrzlejši curek v< za vrat slovanskim narodom je zlil drugi dan zasedal Združenih narodov naš drž«' tajnik Marshsll. Rusijo in s vanske države je direktno < dolžil obstrukcije miru in njih zvrnil vse listo, česar si v veliki meri krivi mi sami. Taktika "primite tatu" ni r gla ostati brez posledic ii» vjetski delegat Višinski se silno razplamtel ob takih obd žitvah, pobral rokavico in nas naše grehe, ki niso majhni, i kar so dobili pod svojo kont lo administracijo in državni i partment velebankirji in m taristi. Višinski je še posel imenoval nekaj oseb, katere rade metale atomske bombe slovanske države, ter naše r« cionarno časopisje, ki noc dan bruha laži ln ščuje ame Ško ljudstvo proti slovansk narodom in ustvarja sentim« za tretjo svetovno vojno. Ta roj os, ki neprestano pt slovanske narode in bi jih t potisnil v obdobje hlapcest* tlačanske ponižnosti in sen nosti, pa se še posebno zal* je v tisti magični veto, ki edino orožje, s katerim se s vanski narodi oz. Rusija otei da se ne more sleherni *ap« njak", ki je bil morda ves t vojne na zunaj nevtralen, v i cu pa želel zmago Hitlerju^ brisati svojih umazanih cc\i| ob Rusijo oz. slovanske dr^ Svet ima vse osnovne za mirno sožitje. *ato upa « d. se bodo narod, itrczn.li manično pričel. jen mir. Seveda, popre kn Amerika resnično za mir * mors 1 o ljudstvo pričet, sam« tizaobčepoliticne^- ' gnati vse tiste Wsll x odgovornih mest Si tako hasardno igrsjo 11" <** in vsem »vetom Američani ¡^^ Kako zavsjslno fr**^ pisje. smo lahko razvoj ' .moških casoP*M so Streeter »e dar» u v amenštoh .. „ naglašala. d. * - Jugoslovan. okupir»n nekatere druge kraj* italijanski toda sedem 9«**** (Dei)« as I SEPTEMBRA W7 PROSVITA Razgledi ps stari domovini (Poroča Franjo AW iz Ljubljane) delavskogiba. nje. s fronte dela Velike zmage + "Lito-.troj-u' in pri ^dro-centrali na maflbor- jtem otoku ilaofi reakcionarni elementi in oportunisti so zagnali velik ¡1 iT krik, ko je bil objavljen L^tni gospodarski načrt v Ju-Eaviji in je postal tudi zakon fakrat so rekli ljudje, ki ne garajo neodvisne in svobodne ¡■oslavije, ki ne marajo delovna človeka in mu ne privoščijo človeku dostojnega življenja, oa ie U načrt utopija, da je fan-tmja, nekateri "strokovnjaki" pi so dokazovali, da je prva ju-idovanska petletka nerealna, rej zopet utopija. Ti odkriti prikriti sovražniki delovnih udi. ki so istočasno hlapci— jeveda dobro plačani hlapci— tujih kapitalistov, so prišepeta-Mli. da ni treba industrializirati države, ne elektrificirati, da naj Jugoslavija raje gradi ahko industrijo, da se bolj iz- Cca in da je ceneje, ako Ju-Uvija kupuje v inozemstvu (tu se vidi, v čegavi službi so) td. itd. Nekateri so tudi rekli, la še ni čas za to, da bi gradili. Vsem tem elementom je delavski razred odgovoril enoduš« do z dejanjem: Že v prvih še-Btih mesecih je prekoračil v mnogih panogah petletni načrt U mnogo odstotkov in za še ve$ odstotkov bo prekoračen ta nat črt do konca leta, ker je bila medtem začetna organizacija, k: je mestoma delala tudi težave dodobra izvedena in je seda; tempo mnogo hitrejši. Nove zmage in najprepričlji vejši odgovor tem temnim ele tnentom, ki so se že v času na» rodno-usvobodilne borbe izkaza kot sovražniki in zajedale! delovnega ljudstva, pa so bila v teh dneh dosežene v tovarni "Li-tfctroj", v mariborski hidrocen-irali "Mariborski otok" in dru-fod sirom države. Z "Litostrojem" so ljubljenki delavci in inženirji dokazali, uj zmorejo pridne in zavestne t)ke delavca. Ob pomanjkanju »aterijala, pomanjkanju stro-¡ovnjakov, izkustev itd. so vendarle delavej zmagali v predvidenem roku in postavili s tem ivetal zgled, da so mogoče stva ritve tudi takrat, kadar za to Bi» podani vsi pogoji in so te-bve resnično velike oziroma 1-Mo skoro videz nemogočnosti. Litostrojevci so pokazali vsem tovarišem, kaj premore velika »°lja in kaj naredi vera v sa-meRa sebe. Ta velika zmaga je NvduSila delovne ljudi ne samo Sloveniji nego v vsej državi, n maršal Tito z mnogimi »enimi ministri so prisostvo-otvoritvi Litostroja in s ™ dali vse priznanje ljudem, P «o bili sposobni doseči take puhate Ponovno se je mani-Niral klic nove dobe v Slove- h>[- d* je postalo delo stvar ča- •ti in slave! 6 Mptembra se je vršila svetna proslava zaključka gradbe-P del tudi pri hidrocentrall ^ Mariborskem otoku. Tudi U PUjucek je pomembna zmaga ovajanju oetletnega načrta. * obeh slučajih, to je pri Lito-na Mariborskem otoku, ob tej priliki proglašeni P"'im delavci in strokovnjaki » udarnike, za junake dela. To f Ul ki 'M s svetlim zgle-¡-'«rtvovalnosti, premago-J ' n;,porov dosegli pri delu Ea&^zultate. ,u«ljenci * tacajo ^«■"čilih, laviio v« k h.., m* tii ki?. k ki »o prišla v <■ pripravlja večje na povratek v t "h iz Avstralije in n'»Je, V Avstraliji je Jugotlovanov, v No-" 7.000. Izseljenci z ladjama "Rad »'•« rti/ankaM. "Parti ^'« nila na svoje prvo ' > -»eljence v Fre-•n Avstralija). "Rad-no prevozu tretje ' ' Ijancev iz Canade viJnev in Auckland. b<»do vrniH '^njega leta. v ra- Po 17 dnevnem potovanju iz Montreala je prišlo v reško luko s parnikom "Radnik" 31. avgusta 272 družin s skupno 482 o-stbami. K sprejemu se je zbralo nad 30,000 ljudi, ki so navdu-¿eno pozdravila drage rojake, ki se vračajo v domovino. V ime nu zvezne vlade iz Beograda je izseljence pozdravil minister Vrkljan, ki je dejal, da so v svobodni domovini že ustvarjeni taki pogoji za delovnega človeka, da ni treba več nobenemu poštenemu človeku iskati kruha v tujini. Enkrat za vselej je uničeno izkoriščanje, ponižanje in beda, ki so poprej silile delavce, da so odhajali v tujino. V imenu svobodnih delavskih strokovnih organizacij je pozdravil izseljence Ugarkovič. Vsi izseljenci so se odločili, da bodo sodelovali v državnem gospodarskem sektorju. Izseljenci so izjavili, da so srečni, ne popisno srečni, da so se mogli po kolikih dolgih letih vrniti domov, kjer bodo lahko pomagali pri izyetffei petletke. Izseljenci so pripeljali s seboj raznega blaga v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Ko so stopili na svobodna rodna tla, so se javili predsedniku vlade in velikemu jugoslovanskemu heroju maršalu Titu rekoč: V času, ko stopamo na tla naše drage svobodne domovine pošiljamo Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci ni Makedonci, iz seljenci iz Kanade polni veseljs in sreče, Vam dragi maršal in po vas vsem našim narodom bratske plameneče pozdrave.— Brezmejna je naša sreča, ker so nam na široko odprta vrata rodne grude. Združeni v bratski ljubezni se vračamo iz tujine v državo po dolgih desetletjih, odločeni, da pod vašim modrim vodstvom z vsemi svojimi silami, izkušnjami in znanjem, pridobljenem pri težkem ih napornem delu po kanadskih tovarnah, rudnikih in gozdovih pomagamo pri uresničenju našega prvega petletnega načrta, pri graditvi nove Jugoslavije pri ustvarjanju boljše in srečnejše bodočnosti za nas vse in naše bodoče rodove! • "Vse sile hočemo staviti na razpolago domovini!" Predsednik pododbora izseljencev iz Kanade Stjepan Ša-ban je dejal novinarjem v imenu kanadskih izseljencev, ki so ae vrnili v domovino: Vse sile m vse, kar smo si pridobili v tujini, hočemo staviti na razpolago domovini. Osnovna stvar, ki nas je privedla do tega, da se vrnemo v Juoslavijo, je naša nova stvarnost, dejstvo, da se v novi, prerojeni Jugoslaviji u-stvarja novo življenje, da je naša država na poti k socijalizmu, kjer delavec ni in ne bo več izkoriščan, ampak kjer dela za sebe, za svoje ljudstvo in za svojo domovino. Prišli smo domov, da bi se od naših delavcev v domovini naučili, ker smo veliko slišali o njihovem novator-stvu in iznajdbah. Pripravljeni smo staviti vte svoje sile in vse v službo domovine delovnega ljudstva. Ne pričakujemo tukaj udobnosti, marveč dela, da ae čimprej vključimo v proizvodnjo in pomagamo pri izvedbi petletnega gospodarskega načrta!" Tako se množe nove skupine delovnih ljudi, z bogatimi izku stvi in veliko ljubeznijo do rodne grude, da Ji pomagajo, pri obnovi in izgradnji, da bo vsem dom lepši in svetlejši. IZ KULTURNO. PROSVETNEGA 2IVLJENJA Turneja tržaških pevcev po Sloveniji V Sloveniji so gostovali pevci in pevke komornega zbora Radia U Trst. da bi navezali kulturne stike z brati, ki živijo v svobodi. Tržaški pevci so na svoji turneji doživeli nad vse veličastni sprejem Nastopili r v Mariboru, kjer ao zapeli tudi italijanskim delavcem, ki so tre nutno zaposleni v mariborski industriji. Zbor je vodil Ubak« Vrabec Spored tržaških pev- cev je obsegal slovenske, srbske, hrvatske narodne in umetne pesmi. Prireditev v Mariboru se je razvila v veličastno manife stacijo bratstva. Zbor je poteni koncertiral tudi v Celju in v zdravilišču Dobrna. Tržaški gostje so nastopili tudi v Domu partizanskih sirot, nato pa še v zdravilišču Rogaški Slatini, kjer so pred jugoslovansko publiko izvajali svoj izbran pevski spored, ki je obsegal 16 pesmi. . Kritika se je zelo pohvalno izrazila o izvedbi programa. Pevski zbor je na zavidljivi višini. * Novi jugoslovanski filmi V republiki Makedoniji so posneli dokumentarni film z naslovom "Makedonija". V film so zajeli vse značilnejše kraje in kulturne spomenike v Makedoniji in to po scenariju M. Djurdieviča. Film je živ izraz ljudske republike Makedonije z vsemi napori delovnega ljudstva pri obnovi ter nadaljni izgradnji. V Pragi na Ceš kem vrtijo jugoslovanske filme. Jugoslovani so predali <četvero •dokumentarnih filmov, ki so dosegli velik uspeh. To so filmi: "Po sledovih IV. in V. ofenzive", "Sod-ba ljudstva", "Julijska Krajina" in "Mladina gradi progo Brčko-Banoviči". Slovensko podjetje "Triglav-film" v LJubljani snema kultur-no-dokWeaiami film o Primorski. Scenarij je napisal pisatelj France . Bevk, režira in snema pa film Metod Badjura. V običajnem "Obzorniku", ki ga izdaja "Trigiav-film" so prikazane v zadnji izdaji scene iz to vame "Iskra" v Kranju, kjer izdelujejo kinematografske a-parature, dalje prizore iz pionirskega življenja v zdravilišču-letovišeu gozd Martuljek na Gorenjskem, stara arhitektonska dela v Kostanjevici na Dolenjskem, kajak tekme na Savi, razprava proti vojnemu zločincu Rainerju ter bolgarsko delega cijo v Ljubljani. Slika predstavila kisli ebra« reakcionarnega senatorja Roberte Tafta. ki H "Mfcl delavsko vprašani* s tem. da ja tagavar. JaŠ odprave koateola cen. nato pa periall skesl leoafrea valabta-nttki peetldelavskt aakon afe«o-*ya Ima na. U la Človek, ki se-daj Štureaa lludatvo pe aapedu. bi tod postal ptodaodnlk Zsdt-njenih drŽavi , >. O prvem jugoslovanskem filmu "Slavica", ki je dosegel v jugoslovanskih kinematografih izreden uspeh, so napisali Fran-coal v listu "Rogard" laskavo priznanje ter v daljšem sestavku poročali o i mladi jugoslovanski filmski umetnosti. O "Sla-vici" pravijo, da je ta film v bistvu zelo lep, velik film—res prvo umetniško delo jugoslovanske filmske proizvodnje. • Raaatava sovjetskih umetnikov V jugoslovanskem glavnem mestu so razstavili začetkom aop tembra štirje pomembni sovjet ski slikarji: Aleksander in Ser gej Oerasimov, Aleksander Dej neke in Arkadij Plastov. Ta razstava je dogodek za jugoslovanske delovne ljudi, saj je to prvi neposredni vpogled v se vjetsko umetnost Z originalni mi dUi je razatava približala Jugoslovanom štiri zelo pomem bne sovjetske slikarje. OHMH V POMKEM DOMD V skrajnem severo-zapadnem kotičku Slovenije je narava s posebno bogato razkošnostjo razsipala prefestno lepoto, ki jo lahko ustvarja samo tako velik stvarnik, kot je narava sama. Tam kraljuje očak Triglav nad ostalimi mogočnimi vršaci Julijskih Alp, nad kristalno čisti mi gorskimi jezeri, biseri naših planin, nad hrumečimi vedopa-di in brzečimi rekami in potoki. V -Blejskem in Bohinjskem jezeru pa se ogleduje v svoji prešerni ničemurnosti. V tem čudovitem lepem kotičku naše domovine si Je zgradila izkoriščevalska gospoda razkošne vile in hotele, kamor ae je hodila v Svojem brezdelnem dolgčasu zabavat na račun delavskih žuljev. Kdo od slovenskih delovnih ljudi ne pozna Mestečih imen Bled, Bohinj, Kranjska gora Itd. Vsakomur so bili ti kraji globoko pri srcu, toda nekje daleč in nedosegljivi. Bogataši in razni pustolovci so iztrgali tudi te lepote, ki jih Je narava podelila slovenskemu narodu iz rok delavnega Ijud-Stvs. Ta gospoda ni želela, da bi delovni človek gledal, kako razsipa plodove njegovih žuljev. Drag Je bil oddih v teh letoviščih, predrag za slabo plačane delavce. Pod Martuljkovo skupino so si že v stsri Jugoslaviji zgradili železničarji moderno urejen dom, ker so s svojimi skromnimi dohodki niso imeli prilike in mož nosti oddiha v ostalih letoviščih. Martuljkova skupina, najlepša v sklopu Julijskih Alp, Je vedno privsvljala nešteto občudovalcev. Ure in ure se lahko pase oko Ob pogledu na Špik, ki se izzivalno dviga nad ostale vrhove te skupine, zato ni čuda, da je tudi ta prostor spadal v rezervacijo likoriščevalnih slojev ln da je dom, »grajen Iz prihrankov železničarjev služIl zopet uživanju te jgospode, kajti hotel je bil predrag za uboge železničarje. Kako vse druflaču pa Je danes ljudaka oblast omogočila, da v vseh letoviščnih krajih uživa oddih delovno ljudstvo. V prenovljeni hotel pod Martuljkovo skupino, ki ima proetora za 170 ljudi, so na široko odprta vrata delavskemu razredu, zlasti najboljšim iz njegovih vrst, u-darnikom in ostalim herojem naše proizvodnje, da se odpoči-jejo in naberejo novih sil ter izmenjajo v osebnih stikih izkušnje, ki so al jih pridobili v borbi za Izvedbo naše petletke in ki jih bodo s pridom uporabljali po povratku na avoja delovna mesta. Prav posebni izraz dobivata tukaj bratstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov, saj so tukaj na oddihu najboljši iz vrat delovnege ljudstva iz cele Jugoslavije. Dom nosi noitmno ime heroja Narodno osvobodilne borbe gc-nerallajtnanta Franceta Rozmana, komandanta Stoneta. in je last Centralnega odbora1 Enotnih sindikatov Jugoslavije I m a dvoje prostornih stanovanjskih hiš, vezanih po sredini z veliko dvorano in teraso Z novimi a4 daptacljami je najmodernejc u-rejen. V vsaki sobi je umival-« nik s tekočo toplo in mrzlo vo- do. Hrana je prvovrstna in izdatna. V pisarni, ko opravljaš formalnosti prijave, te opozorilo, Ida ne smeš biti nikoli lačen in da pri jedi, v kolikor eo obreki premajhni, zahtevaš dodatek, kar se pa redko dogaja ocirom na obilnost obrokov. Zato ni čuda, če posamezniki pridobijo na teži 4—6 kg v 14 dneh. Široka je možnost razvedrila in vsakomur po njegovem okusu. Čitalnica, šah, odbojka, rusko kegljišče, radio, biliard, gu-galnice, prostor aa balinanje in velik plavalni basen vedno privabljajo številne aimpatiaerje. Po večerji pa nekoliko pieea in umetniški koncert, kjer nastopajo izbrani umetniki, katerim je omogočil Centralni odbor 14 dnevi oddih v tem domu. Ugodne sveae z vlaki ti omogočajo nepozabne izlete v bližnjo okolico. It Mojatrane, ki H izhodišče na Triglavsko skupino, po dolini Vrat ob brzeči. Bistrici mimo veličastnega 52 m visokega slspa Peričnika prideš pod Triglavsko severno steno,! kjer te prijetno pogostijo v Aljaževem domu. Nepozaben je vUa, ko te očak Triglav s svojima varovancema Stenarjem in C mirom pozdravlja s svojih višin. Iz Kranjake gore pa imaš prekrasen prehod ob Pišenoi mimo Špika, Škrlatice, Razorja in Prisanka na VrŠIČ, od koder imaš razgled v dolino Soče ln Trento. Iz Planice pa na izvir Save dolinke ln mimo največje skakalnice na svetu v Tamar, kjer te pozdravi veličastni Jalovec s svojim varovancem Ozeb-ntkom. Ob sobotah in nedeljah pa se organizirajo skupni izleti na Bled in Bohinj. Mnogo Je še takih čudovitih lepot, ki jih z besedo ni mogoče opisati in ki so sedaj pri stopne vsemu našemu delovnemu ljudstvu. Mnogo nam po vedo besede, ki jih je napisal v spominsko knjigo predsodntk veeindijske sindikalne federaci je Dange ob priliki oblaka In dijake in Kitajske sindikalne delegacije v Gozd Martuljku: "Tukaj nam Je dana prilika, vi deti kal lahko dajo Uudaka dr lava svojemu Uudatvu. Iskorl ščajoč vse. kar prltoda lahko nudi svojim pravim otrokom, to je delavskemu rasredu pod po gojem. da smagovlla revolucija osvobodi narod prod lskorlŠče vald." " Vse to nudijo Enotni sindika ti Jugoslavije najboljšim delavcem in nameščencem aastonj kot nagrado aa njihovo poftrtvo valno delo. Plavalk Jote Masleni bog na strehi svetal Tibet je, prostrana dežela, ki leli onstran Himalaje, največjfga gorovja sveta in meji na jugu na Himalajske gore, na aeveruina Mongolijo, na vzhodu pa na Kitajsko. Izredno visoku nadmorska ega, okrog 5000 m, je s svojimi podnebnimi vplivi čudovito izob-kovala to prostrano planoto, ki jo domačini naziva jo Pamir— streha sveta. Tibet je šestkrat večji od Francije, toda silno redko naseljen in ima polovico manj prebivalcev kot Pariz. Edina Ijrevoana sredstva so mule in velblodi, na katerih lahko človek jezdi cele dneve, ne da bi naletel na kako naselje. Nenadoma pa ae mu v daljavi pokaže na strmem griču kako obzidano nuaelje, s svojimi stavbami v značilnem tibetanako-kitajskem ogu s prišiljepimi strehami. Spet drugod ae ti prikaže prostrano taborišče več tisoč šotorov. V njem prebiva kako nomadsko pleme, ki se je ustavilo na proattunih pašnikih Vaak i gospodar enega ali več šotorov, takor je pač velika njegova družina, im* po več tisoč glav živine. V nepreglednih t ropali se Misejo konji, govedo, jaki in Vel->iodi. Čim več živine ima kdo od teh nomadov, tem vplivnejši , e njegov položaj, tem več zalete njegova beseda na skupnih shodih, kuriltajih. In potem se spet širijo neizmerne planjave, daleč nekje pa ae blešče v soncu nebotične gore, na katerih vrh še ni stopila človeška noga. Spet drugod naleti popotnik na skrivnostna jezera, vsu pobe I Je-, na s tisoči cvetov lokvanjev in drugih vodnih rož. V temni noči pa se na njih vžigajo svetli kamenčki raznih zemskih pli-iov, a domačini Jih smatrajo kot blodne duše, ki lAčeJo miru med Časovni komentarji (NsSsljatsnja s S. Hrani.) je ustavilo dva tlaoč Jugoslovan sklti partizanov! . . . Jugoslovanski vojaki ao se Jih ustrsšil in Trst Je bil rešen! Nesreča je ts, ds tskim racam nasedejo številni čitstelji, katerim se niti ne sanjs, kje Je Tmt, prav ta ko ne vedo razliko med Jugo slavijo in Čehoslovakijo, a me nijo, da Je treba "sfikoeti" t«* grde "Jugoslovake", Redek primer ribe "Squatine angelu«" «o ujeli ribiči pri otoku Sv. Andreja Egejskem morju. S skrajnimi silami se Je žival hotela rešit iz mreže. Enega izmed rlbitov je tako mofno ugriznila, da no ga morali odnesti v bolnico Ri bičem se ni poarečilo ujeti po šoatne ribe žive, temveč ao jo morali ubiti,—PoSasl ima oblo glavo, zelo mo^ne tebe, plotriu telo, raakavo ko*o, zelo go«te ostre luske, Barve je čokolad ne, po hrbtu ime tudi gosto vrsto hodic. Ker je živel zelo zsnimi j va In predstavlja redkost, Jo bo do bttlzamirali in jo shranili kakem muzeju, V m to ¿Mate Ali Ms Food Prices a! All-Time High WAS STASTt .#UU«WCONTSOI Gospodinja, ki ao leta 1991 plačale sa nakup hrane SIS, moralo call »34. Vradnoat dolarja ae Je Skrčila as 47c. tj sa teto faoltčtas 11*11 P»« cvetjem teh tihih gorskih jezer. ak je zunanji pojied na Tibet, skrivnostno dežslo naravnih lepot in bkultnlh ved. Do tujcev so Tibetanci zelo nezaupljivi in še dane», je prav težko priti v arce te dežele ter prodreti v njene čude in skrivnosti. Neka angleška razisko valka nam je precej podrobno razkrila tibetanske skrivnosti. Toda to ji Je uspelo šele takrat, ko se je popolnoma potibetanila m živela nekaj deset let med ti betanakimi menihi v nekem sa mostanu. Meništvo v Tibetu Je namreč zelo razvito. Vzrok te mu so verski nazori Tlbetancev in pa trdo življenje, ki ga nudi visokogorski malo rodovitni tibetanski svet. Po vsej deželi so raztreseni prostorni Namostani budističnih menihov, ki so po zaslugi dolgih in trdnih vaj popolni mojstri v okultnih duševnih vedah, izborni hipnotizerji in daljnovidci Toda preden doseže tibetanski menih to svojo popolnost, mora prestati trdo šolo. Nastanijo ga v enoaobni hišici, ki stoji na kakem gorskem pobočju in ima eno samo okno, skozi katerega je videli samo nebo. Vsako leto mu to okence vedno bolj krčijo in sčaaoma popolnoma zazidajo. In tedaj je menih s svojo koncentracijo misli že Uko uapel, da se lahko v duhu pogovarja z menihi, ki ao na stotine kilometrov daleč proč ed njefe, V tem Je njegove popolnost. Znati ae morit znebiti vsakega cemskega vpliva in živeti samo življenje misli. Zato ni nič čudnega, da imajo ravno ti menihi med ljudstvom ogromen vpliv. In v resnici Je Tibet teokratska dežela, to ae pravi, da v njem vlada edinole duhovščina. Verski poglavar Tlbetancev Je Dalaj-Lama, "živi bog", ki je Tbenem istočasno tudi politični vladar Tibeta Njegovi volji, oziroma volji Številnega tibe tanskega meništva je (¿odvrženo vae prebivalstvo, čigar verska zavest Je zelo močita, Budisti verujejo v enega boga, ki se ime nuje Budha, Po njegovem nauku mora človek že na remiji očistiti svojo dušo v trpljenju, po smrti pa ae njrgova duša premesti v kako drugo živo ali neživo bitje, vedno po zaslugah, ki si jih je »tekel za čona svojega življenja Človekova duša ae lahko naseli v kamen, o »hi, leva, konja ali pa tudi podgano, i svinjo ln tako dalje Zato pa j» treba mnogo dobrih d« I In moli tve Kei pa mnogi nimajo časa, da bi vedno molili, Imajo poeeb ne svete mlinčke, na katerih so 1 napisane njihove budlsVčne mo-i lltve Te mlinAfce potem vrte in vsak rnvrtljaj zaleže za eno mo lltev , . , Prestolnica Tibeta Je Ionovi. fpo l,jud»krm tedniku.) Ksitos in stric Stal je grški ksi|oa pod oknom aoaedove hiše. Pa je prišel mimo str* iz Amerike "Vrsi. ljub-ček, kam«ti v *oaedno hišo, ras-bij mu okna," ja dejal strte. "Ne smem." ga je hitro zavrnil. Tedaj pa «trle: "l nrihajali «lasovi, da je že vsa mmhirna Stopil je na v"l)ar in nedrl ra krmilo. NJe- itlT i'*1, kl m do MM,<|1 mrtvo z^ai® v razdejanja in nasrečo, so oživele in dobile Izraz velike ljubezni, ki je živela v srcu. Valjar je že ves dan miroval. Ohlajen je nudil svojemu vodiču, da je nanj naslonil vroče čelo. Mož se je zamislil. Kna in dvajset let je že v službi na cesti. Brez ceste, čeprav večkrat prašne in blatne, živeti ne bi mogel. Pred leti so mu zaupali stroj-valjar. Takrat se mu je zdelo, da je postal najbogatejši človek na svetu. Sam ni vedel, od kod ta njegova ljubezen do stroja. Negoval ga je in zaspati ne bi mogel, če bi ga pustil zvečer v baraki prašnega ali mokrega. Nekateri so ga zaradi te ljubezni zasmehovali, kar mu pa ni šlo do živega. Hudo pa mu je bilo včasih, ker nI s strojem vozil po lepših cestah. In kaj bo sedaj? Bo ob stroj-valjar, ob svoje bogastvo? Ivan llozjan, cestar—strojnik, i/. Ceranaovcev v Prckmurju, je na stroju stisnil pesti. — Od stroja me tudi živ hudič ne odtrga! — • &e te/ji dnevi so prišli nad Piekmurje. Izdajstvo je nama kalo h krvjo poštenih ljudi prek mursko zemljo. Hozjana je to bolelo, še bolj bi ga pa bolela izguba stroja, ki mu je ostal zvest in ga nI niti za uro spu stil Iz oči. Imel ga je skritega Nekega dne so prišli k njemu Madžari — Kje Imaš valjar? — llozjan je bil irdan. Dva dni je tajil. tretji dan je omagal pod udarci, ni pa toliko omagal, da ne bi zaproail: — če vzame- te stroj,1 vzemite tudi mene z njim! — Hozjan se je odpeljal s strojem na Madžarsko. Tam je vozil ln gladil ma džarske ceste, le je mislil, da je rešil sebe in stroj. Z brnenjem stroja mu je prišla na usta domača pesem, ki pa je kmalu zamrla, a v srcu ga je nekaj za skelelo. Hozjan Je postal nemi ren. Kaj mu je? Ali nima stroja in lepih, belih cest? . Zvečer, ko je očistil stroj, ni kakor ni mogel zaspati. V duhu ja zagledal domače ceste v Prek-murju in takrat ob misli ns nje ki so bile res zanikrne in sla-be, mu je postalo nekam toplo pri srcu. Videl je samega sebe kako vozi s strojem po teh cestah in bil je srečen. Hozjan ja spoznal, zakaj je postal nemi ren. Spoznal je. da ni vseeno kje dela in da Je njegova zvestoba stroju—prav tako zvesto ba domovini, ki je tako močno trpela Zopet je stisnil pesti. - Živ hudič me ne odtrga od stroja, s katerim se moram vr niti v domovino! —-• Najtežji dnevi so prišli nad Hozjanovo domovino, toda s tr pl jen Jem Je prišlo tudi upanje in vera. da se bliža obračun z okupatorjem Hozjanovo srce je pelo oh misli, kako bo takrat ko »e bo s strojem vrnil v oavo-j bojenn domovino Valjar bo o-, krasil, čistil, da se bo svetil kot ! sončen dan. Peljal se bo po j prrkmumklh cestah Domačini I ga bodo po dolgem času poz- dravljali in se mu ne bodo več smejali zaradi ljubezni do stroja ^ Pa ni bilo vse tako, kot si je zamislil Hozjan. Rdeča armada se je bližala kraju, kjer je živel. Bobnenje sovjetskega topništva je prinašalo strah in grozo v madžarske fašistične kosti. Hozjan je skušal s strojem zbežati. Ni mu uspelo, ker so ga nadzirali. Ko pa so prišli neznani madžarski častniki in zahtevali od njega, da priključi valjarju tri stanovanjske vagone, v katerih bo odpeljal v Nemčijo družine teh oficirjev, ga je močno zaskrbelo. Ni odnehal: s strojem se mora vrniti v domovino. Sto osemdeset kilometrov daleč #v Nemčijo je že pripeljal madžarske fašistične begunce. Vso pot ga je spremljala pesem sovjetskih topov. V Gross St. Petersdorfu je to bilo. Za vsako minuto, z vsakim kilometrom se je oddaljeval od domovine. Nikamor več! Hote je pokvaril valjar in se delal, kot da bi ga ne mogel popraviti. Ni mu uspelo. Prišel je avstrijski mehanik in ga popravil. — Čez pol ure se odpeljemo naprej ^ mu je strogo za povedala žena madžarskega oficirja. Vecerilo se je. Hozjan ni vedel, kaj naj napravi: ali domov brez stroja, ali naprej v negotovost? Odločil se je s težkim srcem za prvo. Ko je pobegnil in o-sem dni neŠačil ali se vozil proti domu, je zardeval od sramu, ko bo prišel brez stroja. Nihče ga ne bo pozdravil in še bolj ga bodo zasmehovali, ker bodo mislili, da je bila njegova ljubezen do stroja prazna, e Ko se je vrnil, se je izpolnilo, kar je s strahom pričakoval. Njegov sosed ga je prvi vščip-nil zaradi stroja. Potem so sledili drugi. Celo na okraju v Murski Soboti so ga zbadali. Hozjan je trpel. Res da je domovina osvobojena, toda kaj je on storil za to! Niti stroja ni čuval. Umikal se je ljudem in po štirinajstih dneh se je odločil, da gre nazaj po stroj. Stopi) je na okraj ?in na komando rdeče armade v Murski Soboti, kjer se jim je zaupal in izprosil dokumente za pot po tistem delu Nemčiji, ki je bila zasede na od rdeče armade. Dobil jih je. g Vso dolgo pot ga ni malo skrbelo, ali bo onesposobljen stroj še v Gross St. Petersdorfu. Kaj, če ga ne bo? To njisel je odganjal od sebe kot steklega psa Ko je ves utrujen prispel v ta kraj, je že od daleč zapazil ob cesti valjar. Hozjan je takrat na glas zavjdskal in še mar mu ni bilo sovjetskih vojakov, ki so ga začudeno gledali. — Mislijo, da sem pijan — je sam pri sebi mislil Hozjan. Sel je na sovjetsko komando, pokazal dokumente in zaprosil za pomoč, da bi našel del stroja, kl ga je vrgel v potok. Našel ga je! Takrat bi najrajši v drugič zavriskal. Malo zarjavel je bil, pa ga je njegova pridna roka kmalu očistila in Hozjan je drugi dan, ko so mu Rdečear-mejci postregli z jedjo in pijačo, odpeljal valjar proti domu. Z bencinom so mu pomagali med potjo sovjetski vojaki. Neskončno dolga je bila pot TOREK, 23. SEPTEM do doma in Hozjan je večkrat v sebi pogodrnjal nad prijateljem—valjarjem, da tako počasi "rine" v domovino. Še nekaj se je posrečilo našemu Prekmurcu. Med potjo je dobil še tri valjarje, ki so jih hotpli Nemci in Madžari odpeljati daleč v Nemčijo: za nameček pa še kompresor. Z valjarji vred je dobil tudi fante —Slovence, ki so znali voditi valjar. Vračali so se iz taborišč, pridružili so se Hozjanu. Vesela kolona se je bližala domovini. Hozjanu je srce vriskalo. Pel je ni pel. Čudovito lepo je soglašala pesem s strojem. Pred mejo so ustavili. Julija meseca je bilo in izbira cvetja ter zelenja velika. Ko da bi peljali okrašene valjarje na predpustno rajanje v Nico, taki so bili videti. V Murski Soboti je Hozjan sporočil, da se je vrnil s štirimi valjarji in kompresorjem. s Zaprosil je, če lahko še naprej opravlja svoje delo na cesti s svojim valjarjem. Lansko leto je bil Hozjan z valjarjem na Vrniki, letos sem ga našel pri Domžalah. Pridno utrjuje naše nove ceste. Ves zadovoljen se je smejal in mi povedal, da pesem njegovega stroja še nikoli ni tako lepo in ubrano pela kot v prerojeni in za vedno osvobojeni domovini. Korupcija zavira obnovo in gospo- . darski razvoj Trsta Trat.—Tednik mestnega odbora SIAU-ja "II Progresso" je objavil članek pod naslovom "Naredimo račune", v katerem razpravlja o dveletni upravi Zavezniške vojaške uprave. List vprašuje, kdo \}0 plačal milijar de lir, ki so si jih z goljufijo prisvojili razni funkcionarji. "Upamo, da bo vsa teža teh goljufij padla na one glave, od katerih so odvisni pjictrji, ki so bili vmešani v goljufije. List navaja, da je mnogo gradbenih tvrdk zaradi škandala, ki so ga odkrili pri zavezniškem uradu za javjia dela na robu propada, in da grozi nevarnost, da bodo na tisoče delavcev vrgli na cesto. Za vse to nosi krivdo ZVU, ki je zaradi preiskave prekinila plačila gradbenim tvrdkam. "II Progresso" ugotavlja, da bi se morala ZVU zavedati, da je mnogo bolj potrebnih del, kakor so galerije. Mnoge hiše, porušene od bombardiranja, čakajo na obnovo. Tovarne in delavnice so potrebne finančne pomoči, če hočejo izvesti obnovitvena dela. Nujno je, da se dajo brezdomcem stanovanja, ^našim brezposelnim delavnice in tovarne s polno aktivnostjo in trgovcem možnost, da vzpostavijo stike s tradicionalnimi kli-enti Trsta. "Naravno je, da je za vse to potrebna res poštena uprava, ki se bo zanimala za probleme življenja mesta, ne da bi pri tem špekulirala na osebni dobiček svojih funkcionarjev. Potrebno je, da sodelujejo pri upravi mesta domači ljudje, ki jih bo izbral kolektiv in ki bodo dajali račun ne samo vladi, ampak predvsem temu kolektivu." Članek zaključuje, da je bilo v dveh letih zavezniške uprave nešteto goljufij. Več milijard lir so potrosili brezvestni ljudje, ki so si kopičili ogromna bogastva, medtem ko je ljudstvo vsak dan bolj stiskalo pas. Razni mali oglaii A BIG OPPORTUNITY,, FOR YOUNG & HUSKY MEN Age 21-40 No experience needed We will train you in our synthetic rubber division. Night or day shifts - Good pay 6-day week - Automatic increases ACADIA SYNTHETIC PROD. DIV. Western Felt Works 4115 Ogden Ave. SPOT WELDERS 2nd Shift POWER BRAKE OPERATORS 1st. 2nd, and 3rd Shifts POWER BRAKE SET UP MAN 2nd Shift PUNCH PRE8S OPERATORS 1st, 2nd, and 3rd Shifts ASSEMBLY DEPT. MEN 1st and 2nd Shifts SHIPPING DEPT. MEN 1st Shift TOW MOTOR OPERATOR TRUCKERS Overtime and night bonus, paid vacation. Coffee served at rest and rest period. Apply MONROE STOVE COMPANY 3528 N. Milwaukee Ave. Employment Office Mulberry 1500 Mr. Martin 1947 WOMAN MATRoii for Locker Room. Afternoon shift ' Pleasant, steady work Factory at Ogden & Kostner Ave. Apply at SUNBEAM CORP MOO W. BeoaavaU Rd. ' J OSFrWiki POD 45 LET STAROSTI STALNO DELO 5 DNI V TEDNU Priglasite se od pondeljka do petk med 8. v jutro in 5. uro popoldu EMPLOYMENT OFFICE - ME 230 W. Waihington St. ILLINOIS BELL TELEPHONE CO. Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega Ml arečkanja v listih, proaimo vse dopisnike, kl oglašajo priredba avojlh društev ali drugih organizacij. ali pa kako drugo akcUo sa zbiranje denarja« naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali arečkanja. kakor tudi ne kartnlh ali tomhulalrih zabav« ako Ja sanje določena vaiopnlna. Poštna uprava zahteva od nas. da mora vae tako oglašanje Iz lista. Pro-simo. držita ae tega« V Proavetl ao dnevna svetov* ne In delavske veaftL All lib čilata vaak dan? THOR HAS Immediate Openingi FOR PUNCH PRESS OPERATORS DRILL PRESS OPERATOR! LATHE OPERATORS ASSEMBLERS INSPECTORS LABORERS on all shifts Liberal Production Bonus on Most Jobs THOR CORP 2125 S. 54th Ave. Douglas Park "L" to doc All ste naročeni na dnevi "Proavaio"? Podpirajte svoj Ii Morete li dobiti delo, ki bi nadkriljevalo to? Primerjajte ga lahko s civilno sluibo prinaiajočo 82500 letno . . . nudi vem potoven|e . . . iolanje . . . avanture. Vm to Je vate—ko) po sakliučeni vUJi loll—ko vstopite v redno armado Zveni dobro, ne? Vala hrana, obleka, stanovanje, sdravniika in aoboadravnlika oskrba, llberalan pokojnin ski plan—vae prosto preskrbljeno Dobite 875 menečno kot praetek. ln lo Je samo sačetek. Nepredovall bodala hitro ako posedujete potrebne sposobnosti v lo smer. Ulivali bodete armadno livljenje. In kar Je vet. uiivalt bodete «leboko ravoai. ki Je ima človek vodo*, da rrU ono nsjya*n»|*ih dol na svetu. Vae podrobnosti vam nudi vaak naiblitp Army in Air Torce Rocruittng Station. U. S. Army IM W. Van Buren St. 2001 Irving Park Blvd. •500 So. Racine Ave. VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete k $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. gsasagfijss v mSmm smmummmmmmnmsiis^i^^ naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepa IS. redne konvencije se lahka naroči aa list Protvate Is prišteje eden. dva, tri. štiri ali pa« članov Is ene drušine k eni naroi-ninL List Proeveta stana aa vsa enako, sa člane ali nečlane 88.00 ss ono letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri eseamentu 11.20 ss tadnlk. sa JI» te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. ratt da Ja list predrag aa člana SKPJ. List Proeveta Je vate lastnina to gotovo |a v vsaki druiinl nekdo, ki bi rad «tal Ust vsak daa. Pojasnilo.—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti čton SNPJ, ali če se preseli proč od druflne In bo zahteval sam «voj 1W tednik, bode moral tisti član ls dottčne druftne, kl Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liit*. ln obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Proeveta. Ako t*js i* ■tort. tedaj mora upravntltvo znižati datum ta to vsoto naročnisu. Cena lista Proeveta Jat Za Zdroft. drieve ln Kanade 88.00 1 tednik In_________;____8 80 t tednika In..."_____SJO 8 tednike ln__________4 40 4 tednike ln 8 tednikov ln. Ze Chicago ln okolico )• - 1 tednik In-.......— t tednike ta. 8 tednike in 4 tednike ta 8 tednikov la .......... (p8 ■•J® J .18 5.88 4.78 3.50 Za Evropo Ja lepotni te spodnji kopan. prlloMe potrebno vsoto teney Order v piamu ln ai naročite Preevato. Ilet. Id Je vata lastnina- PROiYETA. IIU. S887 So. Lawndale Ava. Chicago 88. I1L potujem Data vila tednik In ga priptttta k «soji narečnim 4. _ droit*. It____ 8. _ CL an*" a--— Drtrre ---- »en aeočnlk 9 •fear m mmmmmmm—mmm m mmmmm———