Naročnina za Avstro-Ogrsko; '/4 'eta K 5; V2 leta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna Številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19. Štev. 16. V Ljubljani, v sredo 17. aprila 1918. Leto V. Jarna prodaja kruha in prest v ukrajinskem mestecu Proskurorem, ki je zasedeno po naši Tojski. Petar Preradovič. (K stoletnici jugoslovanskega pesnika.) 19. marca 1818 se je v Grabovnici v bjelovarski županiji na Hrvatskem narodi! srbskim staršem sinček Peter. Oče mu je bil vojak, stiažmešter, kasneje častnik, ki se je mnogo bojeval tekom francoske vojne. Dvajset let star, je prišel Peter na vojaško akademijo v Dunajsko novo mesto, kjer je moral postati katoličan ter je tekom osmih let docela pozabil svoj materni jezik; zato pa se je naučil češčine. Kot častnik je prišel k slovaškemu polku v Milan v Gor. Italiji. Tam je pesnil v nemškem jeziku. Šele leta 1840 ga je začel tovariš Ilirec Ivan Kuke-Ijevič, častnik ogrske garde in hrvatski pisatelj, zanimati za rodni jezik in hrvatsko književnost. L. 1843 je bil Peter prestavljen v Zader, se oklenil Ilircev in njih idej ter je postal sourednik „Zore Dalmatinske". Že v svoji drugi pesmi, ki jo je priobčil v tem listu, je zapel pesem, ki živi v duši vseh Jugoslovanov še danes: „Zora puca bit če dana!" (Zora vstaja, dan prihaja. .) Leta 1846 je izdal prvi zbornik svojih pesmi z naslovom „Pervenci". Postal je pesnik ljubljenec. Preradovič kliče v teh svojih pesmih Jugoslovane in Slovane k složnemu, kulturnemu delu, k bratstvu, edin-stvu in moški neomajnosti. V pesniških simbolih in preroških napovedbah kliče nas vse, naj složno delujemo in trdno verujemo v končno zmago slovanstva. V viharni dobi 1847—1851 se je bojeval Preradovič najprej v Italiji, nato je bil prestavljen v vojsko bana Jelačiča v Zagreb, kjer je postal banov pobočnik. A še med bojnim viharjem je pisal pesmi in izdal leta 1851. svojo drugo zbirko „Nove pjesme." V dobi politične teme in absolutizma, ki je prinesla Jugoslovanom, zlasti pa Hrvatom za vse požrtvovalne dokaze brez-mejme zvestobe najgrenkejše razočaranje za nagrado, je pel Preradovič pesmi, polne srda, obsojanja, a tudi moškega odpora proti nasilstvu. V tem času je napisal dra-matsko pesem „Kraljevič Marko," v kateri opeva svobodo, kliče na medsebojno ljubezen in slogo ter poživlja vse Jugoslovane: „Bodite edini, postanite ponosni nase ter se zavedite, da ste en narod!" — V dobi konstitučni je začel peti iznova vrle domoljubne pesmi, vlivajoče uteho in silo v duše rojakov. „0, dragi moj narod," kliče pesnik, „ne boj se ničesar! Če zalije vesoljni potop ves svet, tvoja ladja ima vsega, česar je treba, da, tudi svoj Ararat na Balkanu!" — Dobrotljivost, milosrčnost, ljubezen do ideala, sanje v popolno srečo človeštva, ko izgine s sveta militarizem in se izpremeni zemlja iznova v raj, te misli polnijo poslej vse njegove pesmi. Skalno trdna je ostala njegova vera v slovanstvo in v njegovo končno zmago. Tako je postal Preradovič prorok jugoslovanski, ki je videl našo zmago v slogi in edinstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki molijo k istemu Bogu, v istem jeziku ter so udje istega telesa; bil je glasnik svobode in kot avstrijski general ni do svoje smrti leta 1872 nikdar nehal zahtevati za svoje brate Jugoslovane svobode. Preradovič je slutil, da prihaja današnja doba: zato je pesnik sedanjih naših čutov in misli, je poet duha naše deklaracije. Sto let je preteklo 19. marca 1.1., odkar se je narodil, a Madžari so prepovedali Hrvatom vsakršno javno proslavo pesnika generala. V Zagrebu in Osijeku so nameravali v gledišču igrati Preradovičevo pesniško dramo „Kraljevič Marko," a policaj-ska vlada je prepovedala obe predstavi; v Zagrebu je bila nameravana velika literarna proslava na Zrinjevcu pred Preradovičevim spomenikom, a vlada je prepovedala tudi to. Tako je zatrla madžarska vlada vsako javno slavlje ter dopustila le šolske slavnosti po Hrvatski in Slavoniji. Lepše so smeli proslaviti Jugoslovani ta jubilej v Dalmaciji. Toda tudi Zagreb ni molče prenašal madžarske sile. Dan pred 100 letnico je odkorakalo 2000 akademikov, Sokolic in druge mladine na Mirogoj. Tam so položili pesniku na grob velik venec s slovensko, hrvatsko in srbsko trobojnico ter s češkim dvobojnim trakom. Nato se je vršila na Zrinjevcu in na Jelačičevem trgu tiha de- monstracija brez vika in krika. Policija je razganjala občinstvo, ki pa se ni dalo izzvati. Nato je policija odšla na pokopališče ter z groba odstranila slovenske, srbske in češke trakove! 19. marca dopoldne so bile vse zagrebške trgovine zaprte, na Zrinjevcu se je zbralo okoli 15.000 oseb, ki so pred spomenikom prepevale slovanske in jugoslovanske himne. In zopet so polagali na spomenik vence s slovenskimi, srbskimi in češkimi trakovi, a zopet jih je policija od-stranjala. Popoldne je odšlo 15.000 oseb na pokopališče in grob je bil znova pokrit z venci in s trakovi jugoslovanskih barv. Tudi govori so se slišali, prepevalo se je ter se je vršilo vse zelo dostojno. Zvečer je bil ves Zagreb pokonci. Policija je postajala sirova, zgodili so se spopadi in tekla je kri . brez potrebe. Strahopetna koalicija pa je v saboru slavila Preradoviča. Mladina je koalicijo izžvižgala! Tako je hrvatski narod sam, proti vladi in proti policiji, lepo in dostojno proslavil spomin svojega velikega pesnika. Preradovič je po čustvu, jeziku in mislih jugoslovanski pesnik. Zato ga sla-i vimo tudi Slovenci kot svojega! Utajmo njegova dela, utrjujmo se ob njih v svoji veri v končno zmago pravice in resnice, — v končno zmago slovanstva nad krivico in nasilnostjo! E. G. Brat. Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 37. nadaljevanje. Okoli treh zjutraj pa je posluhnil. Kaj je to? Teče li mačka toli tiho po hodnikovi preprogi? — Ali 50 morda v hotelu podgane? stran 174. TEDENSKE SLIKE Stev. 16. Peter Preradovič. Nagrobni spomenik Petra PreradoTiča. Rokopis Petra Preradoviča. Iz Benečije : Predilnica za svilo t Norentn. Lahi so sicer tovarno in stroje zelo poškodovali, naši vojaki pa so vse uredili iznova. Tedaj je začul, kako se zatika ključ v ključavnico sosednje sobe . . . Zdaj! Ona! Morda tudi on? — Duri so se tiho odprle in zapde . . . Čul je korake, rahel pok: prižgala je lestenec, — šumenje toalete — duri so se zopet odprle, — neznaten pok: aha, postavila je svoje čevljičke venkaj, da jih ji osnažijo! :— nato so se duri zopet zaprle . . . šumenje . . . škrtanje kovčga . . . postelj se je zamajala . . . lestenec je ugasnila in . . . tiho, ničesar več . . . Za boga, ona je smuknila spat kakor podlasica v svoj brlog! — Dodd je sedel še pol ure . . . vrtil glavo .... posluško-val . . . zaman . . . njega ne bo! Zmučen je legel še sam in zaspal skoraj hipoma . . . Toda že ob štirih se je zbudil, kakor bi bil začutil sunek in stežka je zopet zadremal. Nemiren se je obračal, spal časi ter časi do šestih in ležal nato le še v polsnu. Na hodniku je postajalo vedno živah-neje, snažilci so odnašali in prinašali čevlje, begale so sobarice in se razgovarjale na glas in kmalu se je začelo zvonjenje elek- tričnih zvoncev. Nervoznost gostov je slišno naraščala. Vsak hip je pozvonilo po enkrat, po dvakrat, po trikrat, kakor je pač veljal zvoncev znak natakarju ali sobarici aH slugi. Tudi Dodd je postal nervozen. Čutil je, da je še zelo utrujen in da mu tiči zaspanost še v vseh udih. Namašil si je v ušesa vate ter se pokril preko glave. In zopet je zadremal za pol ure. Toda ob sedmih je bil zopet čuječ in nevoljen je zlezel iz postelje ter se opravil, V sosednji sobi je bilo še tiho, in ko e stopil na hodnik, je videl pred durmi še ^olIyne majcene čeveljčke. Kajpada, zdaj spi! Togoten je tekel dol k vratarju: „Ali mi morete povedati, kdaj se je vrnila dama s št. 117 v hotel?" „To bi mogel povedati kvečjemu nočni vratar," je odgovoril dnevni vratar. „Toda dvomim, da bi se zanimal za posameznika." Dodd je sprevidel, da je odgovor čisto pravilen. Prej bi bil moral nočnemu vratarju naročiti, naj se zanima, kdaj se Polly vrne. Toda tudi to je nemogoče, ker nočni vratar je sploh še ni videl. Da bi se zdaj zahtevalo, naj si pride Polly podnevi pogledat, je nerodno in nevarno: nočni vratar podnevi večinoma spi ali gre za svojimi posli, mogel pa bi se tudi izdati, če bi se že hotel za nagrado nastaviti v veži ter čakati, kdaj se pojavi št. 117. „Ne kaže vam nič drugega, kakor da se postavite sami na hodnik ter doženete, odkod se vrača dama," je dejal ravnatel. „Toda kam se naj skrijete? Opazi vas kak drug gost ali vas zagleda kak hotelski uslužbenec: sumljiv se mu boste zdeli . . . sitnosti nastanejo . . . pozornost se zbudi." »Dovolite, da si poiščem skrovišče, odkoder me ne opazi nihče, a iz katerega bom mogel sam videti vsakogar!" je prosil Dodd. „Če je to mogoče, ne bom ugovarjal," je pritrdil ravnatelj. „Ampak prej me informirate, kaj ukrenete." Dodd se je odpeljal z liftom zopet v III. nadstropje. V veži je šel mimo Jacka, ki je pravkar znašal kovčge v svoj kot. Videl ga je, a ni se brigal zanj. Jack pa ga je spoznal, mu obračal hrbet in hladno opravljal dalje svoj posel. Hodnik v III. nadstropju je bil popolnoma prazen. Nikjer nikake omare, v katero bi se človek stisnil. Le ob začetku stopnic je viselo dolgo in široko zrcalo. Dodd ni našel torej nobenega skrovišča, pač pa je dognal, da so v tem nadstropju poleg sob stev. 16. TEDENSKE SLIKE Stran 175. Iz Benečije : Notranjost t Tezzi po topovskem strelu opnstošena. Iz Benečije: Laške postojanke ob železniškem Tiadnktn. za tujce na koncu hodnika tudi sobe za posle in odtod navzdol ozke stranske stopnice. Takoj mu je bilo jasno: tudi po teh stopnicah se je mogla Polly vrniti v svojo sobo. In ko je razmišljal dalje, se mu je zdelo, da je ponoči resnično prišla prav od te strani, kjer so stopnice za posle. Svoje opazovanje je razložil ravnatelju ter ga naprosil, naj odredi, da se mu odstopiti sobica tik poselskih stopnic za prihodnjo noč. Toda ravnatelj je ugovarjal: s čim naj utemelji tako odredbo? Sobarica ima v tisti sobi svoje imetje, svojo postelj, obleko, perilo. Vse to naj bi se zdaj nenadoma in brez povoda odstranilo v to svrho, da pride v sobaričino zanemarjeno in te mačno sobo gost? Lepih in svetlih sob je vendar dovolj na razpolago. Vsi uslužbenci bodo zaslutili, da ima odredba izreden namen. S tem se morda pokvari vse. Sicer pa je Doddova domneva čisto nemogoča: po stopnicah za posle more prihajati in odhajati le poselstvo, ki ima ključe stranskih hotelskih vrat, nikakor pa ne kak gost. Dodd se je jezen vrnil zopet v svojo sobo, a ko je opazil, da stoje pred Pollynimi durmi njeni čeveljčki še vedno nepremak-njeni, je ves ljut odšel iz hotela v kavarno na nasprotni strani ceste. Odondot je mogel ob oknu sedeč opaziti vsakogar, ki bi ostavil ali prišel v hotel. V kavarni je čital angleške in amerikanske časopise, vedno se je oziral po hotelskih glavnih vratih in po hotelskih oknih, toda Polly se ni pojavila . . . Saj se je zbudila šele malo pred deseto ! Imenitno je spala. Predno je legla spat, je povžila prašek, ki ga ji je dal Jack z vodo. Nič je ni torej motilo, niti zvonjenja ni cula, niti je ni vznemirilo tekanje mimo duri po hodniku. „0 ta Jack! Na vse misli! — In iz-borno je aranžiral sinočnji sestanek . . . Ah, ljubi Bog!" Smehljaj sreče ji je trepetal na rožnatih ličecih, v očeh ji je bUskalo . .. toda sramežljivo je zarila glavo v dvojno blazino, zamižala in šepetala: „0, Jack! O, Jack, kako te ljubim!" Kmalu nato je vstala, se oblekla, umila, počesala ter odšla sveža, vesela iz hotela. Jack jo je videl prihajati po stopnicah, a hitro je izginil boječ se, da bi se ženka ne izdala, če bi ga opazila. Ona pa je bila preveč zatopljena v svoje misli; niti ni opazila, kako jo motrita vratar in hotelski ravnatelj, nego je odšla zopet v slaščičarno zajtrkovat. Presedela je ondi debelo uro, in Dodd je v svoji droški že prezebal, čakaje nanjo. A ko je končno stopila na ulico, se je ozrla po čakajočih droškah s taksametri, pomigala prvi in sedla vanjo. „Peljite me do Braniborskih vrat, potem nazaj do dvora!" je ukazala. „Kakor ukazujete, Vaša milost!" je odgovoril majhni, čokati droškar širokega obraza in s težkimi čevlji z debelimi lesenimi podplati na nogah in pognal konjiča. Za njima se je vozil Dodd. Skozi prvo ulico je krenila droška na Friderikovo cesto in okoli Bauerjeve elegantne kavarne Pod lipe. Ponašati se, bahati, paradirati — je zakon za to glavno berlinsko žilo. Široka je za tri, štiri druge ceste, dvojni lipov drevored — v štirih vrstah, — ki je nasajen po njenem središču, ji daje ime in značaj. V enakomernem po- Xovo imenovani avstrijski podadmiral pl. Fran Holub, šef mornar, oddelka v vojnem ministrstvu. Časnem trabu je prebiral konjič s svojimi kopiti čisti asfaltni tlak. Nobena stvar ne spravi berolinskega konja pred droško iz ravnotežja: prerivati se zna skozi množico in malo ga moti če ga pri tem kak paglavec izpodleze. Po asfaltnih voznih cestah med drevoredoma in na njiju zunanji strani je mrgolelo vozil, ob hišaii po pločnikih, širokih kakor kak malomestni „trg," pa je gomazelo ljudi. Celo po jahalni stezi ob vsakem drevoredu je dirjalo nekaj častnikov in civilistov na konjih. „Vse kakor nalašč za parado!" si je mislila Polly. ,,Berolinski vladarji pač ljubijo blesk in paradni hrušč!" Kmalu se je pritrkljala droška do im-pozantnih, v grškem slogu okusno zgrajenih Braniborskih vrat. Dvanajst mogočnih kame-nitih stebrov nosi ploščnato strešje in na njem „Zmago" na vozu, ki so vanj vpre-ženi vštric štirje bakreni konji. Na Pariškem trgu se je droška obrnila ter tekla zopet nazaj mimo tujih poslaniških palač, med veletrgovinami, najelegantnejšimi hoteli in uredništvi najmogočnejših nemških listov, mimo vseučilišča, kraljeve knjižnice Stran 176. TEDENSKE SLIKE Stev. 16. r JNaši Tojaki se vračajo t velikih trumah iz ruskega ujetništva v Ukrajini zopet domov. Večina ima ruske kučme. Naši vojaki se vračajo iz ruskega ujetništva. in opere, mimo orožarne, čez razkošno opremljeni, marmornati grajski most preko umazane Spreve tja do kraljevega gradu in Narodnega spomenika. „Zdaj k Wertlieimu!" je velela Polly, droškar pa je odvrnil: „Kakor ukazujete, Vaša milost!" Nato je obrnil in se po raznih prečnih ulicah domotal na trgovsko Lipsko cesto ter obstal pred veletržnico Wertheimsko. Polly je droškarja plačala in ga odslovila. Nad uro je trajalo, predno je trgovino ostavila in sedla na električno cestno železnico. (Dalje prih.) Jugoslavija. Jugoslovanski veder v Prasl. Češka narodno - socijalna mladina je priredila na Veliki ponedeljek v Pragi jugoslovanski večer. Ogromna dvorana reprezentančnega (mestnega) doma je bila razprodana. Kljub temu je bilo več sedežev praznih, ker je tik pred začetkom došla prepoved, da se častniki ne smejo udeležiti prireditve. Mešani zbor pevskega društva »Lukoš,« v pestrih narodnih nošah, je pel hrvatske in slovenske pesmi. »Lepo našo domovino« je občinstvo stoje poslušalo, »Naprej, zastava Slave« je izzvala takšen vihar navdušenja, da jo je pevski zbor moral še enkrat ponoviti. Tem himnam je sledila še češka »Kde domov mflj«. Nato je češki državni poslanec Vaclav Klofač v kratkem, a plamtečem govoru slavil češko-jugoslovansko bratstvo. Svoj navdušeni govor je končal z besedami: »Ta-večer podi pozdrav češkega socijalizma jugoslovanski demokraciji«. Znani pisatelj in pesnik Adolf Černy je predaval o kulturnih strujah in književnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Operna pevka narodnega Di-vadla Hrvatica Gabrijela ga. Horvatova je zapela več hrvatskih in nekaj slovenskih skladb, gospa Ana Bfečkova-Riickovd pa je deklamirala hrvatske pesmi. Operni pevec Emil Burian je zapel arijo iz Zaj-čeve opere »Nikola Zrinjski«, Šef žižkovskega gledališča bivši član slovenskega gledališča v Ljubljani, g. Adolf Dobrovdny jeza-ključil prireditev z deklamiranjem Aškerčevih, Gregorčičevih, Prešernovih in Župančičevih pesmi. Med prireditvijo je prišel brzojaven pozdrav dalmatinskega poslanca Tresiča-Pa-vičiča, ki ga je občinstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem. Jugoslovanska država. Pariški srbski poslanik Vesnič, ki se je vrnil s svojega amerikanskega propagandskega potovanja, je izjavil, da sta Wils(in in vse javno mnenje v Zedinjenih državah prepričana, da se mora vojna končati z ustvaritvijo jugoslovanske države, katere naloga bo odpor proti germanskim osvojevalnim stremljenjem. Madžari kupujejo hrvatsko zemljo. Madžarski judje, ki so z brezmejnim ode-ruštvom zaslužili milijone, pridno kupujejo hrvatska posestva v Lovrani in Opatiji. Kako bi bilo prav, da bi se ves jugoslovanski kapital, ki ga je zelo veliko, združil in ustvarjal povsod slovanska podjetja. Ne dajmo tujcu, kar je naše! '¦ Generalni major Alfred pi. Zeidler, ki je s svojo vojsko prvi vkorakal v Odeso. Novice. z Bleda nam poročajo : Obširno vele-posestvo, graščino Bled z jezerom, gradom, več vilami in gospodarskimi poslopji je kupil naš rojak gosp. Ivan K e n d a , hotelir v Sofiji na Bolgarskem. Posestvo je imela do-sedaj neka dunajska nemška družba v lasti, ki ga je od leta do leta bolj zanemarjala, kar je zelo neugodno vplivalo na kopališče Bled. Kenda je že lastnik znanih hotelov Mahner in Triglav na Bledu. Upamo, da se bo Bled pod novim lastnikom zopet oživel ter tujski promet povzdignil, kar je v velikem interesu tukajšnjih obrtnikov, kateri so vsled vojne z Italijo težko gospodarsko prizadeti. Ruski ujetniki niso vee — ujetniki. V kratkem izide ministrska naredba, ki bo določila, da se mora postopati z ruskimi ujetniki tako kakor z najetimi delavskimi močmi in v bodoče ne bodo vezani izvrševati dela kot ujetniki. V bodoče se bodo smeli svobodno gibati, obiskovati kavarne. stev. 16. TEDENSKE SLIKE Stran 177.' Dne 20. marca se je uvedla letalska redna zveza medUnnajem in Kijevom. Vojni minister general pl. Steiner kliče slavo cesarju. Letalska poštna zveza Dunaja čez Krakov in Lvov s Kijevom : Eroplan, kije prvi poletel z Dnnaja v Kijev. gostilne, gledišča itd. V roku dveh do treh mesecev bodu poslali tiste, ki to žele, nazaj v Rusijo, dočim bodo izdaH za tiste, ki nameravajo ostati pri nas, posebna navodila. JJove poštne znamke na Ogrskem. Meseca junija dobijo na Ogrskem nove s sliko cesarja in cesarice okrašene poštne znamke. Cesarjevo sliko bodo imele znamke po 10, 15, 20 in 25 vinarjev, cesaričino sliko pa znamke po 35, 40, 65 in 80 vinarjev. Kongres v Tiflisu proti Ljeninu. Veliki kongres, ki se je vršil pod predsedstvom presidenta Ceidsa v Tiflisu, se je izrekel z večino 165 glasov proti vladi Ljenina in proti ratifikaciji mirovne pogodbe. Karti! za tobak. Dunajskim listom se poroča iz zanesljivega vira, da tobačna uprava vendar le namerava upeljati karte za tobak, sicer ne v tem smislu, kakor karte za živila ampak kadilci bodo dobrli karte, s katerimi bodo upravičeni kupovati tobak samo v eni natančno določeni tobačni trafiki, ne pa tudi v več trafikah. Nadalje bo tudi določeno, za kateri okoliš bo smela ta ali ona tobačna trafika prodajati tobak. V bodoče torej ne bo mogoče, da bi si kadilec nakupil tobaka sedaj v tej, sedaj zopet v kaki drugi trafiki. Nova prebiranja. S pozivnim razglasom W zaukazano ponovno prebiranje v letih 1899— 1894 rojenih črnovojnikov se vrši na Kranjskem: Dne 11. aprila 1918 v Višnjigori za sodni okraj Višnjagora. — 12. aprila v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. — 14. in 15. aprila v Rudolfovem za sodna okraja Rudolfovo in Žužemberk. — 1 7. aprila v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in MetHka. — 19. aprila v Kostanjevici za sod. okraj Kostanjevica. — 21. aprila v Krškem za sodna okraja Krško in Mokronog. — 22. aprila v Ratečah za sodni okr'aj Rateče. — 24. aprila v Litiji za sod. okraj Litija. — 26. in 27i aprila v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo. — 11. aprila na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora. — 12. aprila v Radovljici za sodni okraj Radovljica.— 13. in 14. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič. — 15. in 16. aprila v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka. — 17. 18. in 19. aprila v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (izvzemši mesto Ljubljana) in Vrhnika. — 20. in 21. aprila v Ljubljani za mesto Ljubljana. — 23. in 24. aprila v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče. 25. in 26. aprila v Kočevju za sod. okraj Kočevje. —• 19. aprila v Vipavi za sodni okraj Vipava. — 21. aprila v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče. — 22. aprila v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cirknica. — 24. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija. Splošno pomilošeenje. »Wiener Zei-tung« je objavila naslednje cesarjevo lastnoročno pismo, ki napoveduje splošno pomilo-ščenje. Pomiloščeni bodo predvsem tisti, ki so bili obsojeni radi razžaljenja Veličanstva ah pa članov vladarske rodbine ; dalje tisti, ki jih je kazensko sodišče obsodilo v zapor, ki ne presega 1 mesec ali 500 kron denarne globe. Izvzete so kazni radi krive prisege, krivega pričevanja, obrekovanja, oderuštva, navijanja cen, in kazni radi prestopkov proti postavi o živilih. Aprovizacija. 40.000 metrskili stotov žita hoče mesto Zenta na Ogrskem prostovoljno odstopiti ministru za prehrano, ali pod pogojem, da se v Zenti ne bo rekviriralo. Dosti žita mora imeti Zenta in občinski zastop hoče najbrže poceni odpraviti rekviriranje. Po 42 dk zabele na mesec in osebo bodo odslej razdeljevali na Reki. Med zabelo se šteje tudi olje. Reška občina je na lasten račun izpitala 1270 prašičev, od katerih jih je doslej zaklala 800. Ukrajinsko blago za Švico. Iz Berna poročajo, da je ukrajinski delegat Gasenko naznanil zveznemu svetu, da se je ustanovila ukrajinsko-švicarska trgovska pisarna za posredovanje gospodarske izmenjave obeh dežel. Ukrajinsko žito in drugo blago bodo uživali Nemci, Ogri, Švicarji, morda pride kaj na Dunaj in v Gradec, južni del države pa se bo moral najbrže zadovoljiti z zdihovanjem po Ukrajini. Naznanjamo, da smo raznašalca Škafarja odpustih iz službe in torej ni upravičen pobirati naročnino za „Tedenske Slike" niti za „Slovana". Upravništvo „Tedenskili Slik". Razne vesti. Ribji lov. Ob avstrijsko-adrijski obali nalovijo vsako leto rib za osem do deset milijonov kron. Ribičev je šestnajst do osemnajst tisoč, imajo na razpolago okoli 5300 čolnov in jadrnic. Vrednost vseh priprav za ribištvo so cenili pred vojsko na šest milijonov kron. Največji stolp na svetu. Neka brzojavna tvrdka v Ameriki je sklenila, da sezida največji stolp na svetu, kot postajo za brezžično brzojavljanje, in sicer v Longislandu ali na rtu Conecticutu. Stolp ima biti 307 metrov visok, torej 7 metrov višji nego znameniti Eiffelov stolp v Parizu. Zvezan bo z drugim enakim stolpom v Buenosu. Dragoceni rokopisi Tolstega sežgani. Iz Stockholma poročajo : Po poročilu ,Djena' so zgorela pri porušenju posestva Pi-rogowo, ki je pripadalo bratu Leva Tolstoja, po kmetskih tolpah vsa pisma velikega pesnika, ki jih je pisal bratu, med njimi zadnja, ki jih je pisal pred smrtjo in so imela veliko vrednost. stran 178. TEDENSKE SLIKE Stev. 16. Slika kaže, da se naši vojaki z laškimi otroki dobro raznmejo in ljubeznivo zabavajo. Naši vojaki v kmetski kuhinji r Benečiji sredi žensk in otrok, ki so ostali doma. stev. 16. TEDENSKE SLIKE Stran 179. = Učenkie = sprejme takoj Roza Bled^ed, krojačica. Ljubljana, Mestni trg 24/IH in poučuje tudi krojno risanje in vrezovanje. Gorica f^ BATJEL ^^"'^'J^"^ Stolna ulica št. 24. Stari trg št. 28. Trgovina in melianična delavnica. Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne ? žepne svetilke. ? Najboljše baterije. — Posebno nizke cene so za preprodajalce. — PEGE: Popolnoma neškodljivo, znamenito, od zdravnikov preizkušeno, po navodilih vseučil. profesorja dr. Hagerja skrbno sestavljeno sredstvo, s katerim je mogoče v najkrajšem času odstraniti pege z obraza, e edino postavno zavarov. nSanto" krem. Ta zdelek je bil dolgo časa preizkušan in njegove sestavine vedno izmenjavane, dokler se ni doseglo učinka, da polt obraza že po drugem in tretjem natrenjn postane bela in vsak temen madež (pega) ter vsi izpuščaji popolnoma izginejo. Pri daljši uporabi je mogoče pričarati krasno ro-žasto barvo, tako da je mogoče ta krem tudi za obraz brez peg uporabiti z krasnim uspehom. Nekaj res popolnejšega in docela neškodljivega sploh ne obstoja. Najboljši kosmatični izdelek. Cena „Santo" kremu proti pegam je K 5—, s poštnino 95 vin. več. Navodilo je priloženo. Ker se vsak dober izdelek ponareja, prosimo, da pazite na besedo „Santo". Vsakemu „Santo" kremu je brezplačno priložen vzorec pudra. Po pošti razpošilja brez navedbe vsebine — če se denar naprej vpošlje (tudi v znamkah) aH sa proti povzetju — tvrdka'J. Kukla, Praga, Per-'ova uHca št. 73. Vsaka gospa naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem negovanju prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg, (Ogrsko) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič. Za zopetno obratovanje zaradi vojne ustavljene okrožne opekarne s stroji, z dvema okrožnima pečema za izdelavo zidne in zarezne opeke, se za tako) išče opekarski mojster, ki naj si sam preskrbi žgalce, vkladalce in odva-žalce. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače ob prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi, pri čemer se tudi zagotavlja preskrbitev živil, je na--— sloviti na Emila Tonniesa v Ljubljani. — = Učenca = sprejme Zvezna tiskarna v tjubljani, Stari trg 19, Zamaške ""^^^^re, kupi vsako množino. Ljubljanska Industrija probkovih zamaSkov JELAČIN & KO. LJUBLJANA Sijajno lepo lice in mladostno svežo, rožnato polt do pozne starosti Ohranijo žene in dekleta, če vporabljajo moj tisočkrat preizkušeni in od zdravnikov-strokovnjakov dobro priporočeni recept (po dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih pisem. Mozoli, pege, ogrci, lišaji, gube, rdečica obraza, garantirano sigurno izginejo. Pošljem prepis recepta vsakomur zastonj. Pišite takoj na Fr. Menschik, Dunaj 62., predal 1. oddelek 8. Želi se znamke za odgovor. = Hlapca = sprejme Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19. T^ramvHnl sredstvo za pomlajenje r ramyU01 i^g ^ j^eče, svetle in sive lase in brado za trajno temno i)arva. 1 steklenica s poštnino Tred stane K 2-70. Rydyoi vo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. — Naslov za naročila; Tnn rTrnlirh drogerija pri angelju v BRNU Jdn ijrullcn,--545^ Moravsko--- 1 Trgovci! Trgovci! ako hočete, svoje odjemalce zadovoljiti poslužite se „ A DRI A" H izdelkov kakor: kavni nadomestek la z sladkorjem, lug, va-niljin sladkor, pecilni prašek, žafran, nadomestek škroba, naftalin, toaletno milo, dišave vse vrste itd. Za dobro kakovost svojih izdelkov jamči naj-solidnejša ter slovenska tvrdka Zahtevajte cenik- I- Nibcilik, in vzorce. Adria-izdelki, Zagreb. Gostilničarjem in hotelirjem naznanjamo, da imamo v zalogi knjige za tujce po najnovejših predpisih izgotovljene. Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19. Vsakovrstne ijS^ SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (solne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. FRANC CERAR, tovarna slamnikov — v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. — Za Županstva in trgovce imamo v zalogi zataeležne knjige in karte za petrolej izgotovljene po najnovejših predpisih. Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. RBznsšalca ali raznašalko sprejme upravništvo TedBnsl