Uredništvo je v Kopitar/avl ulici Si. S 111 Rokopisi se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328 || Političen sta slovenski narod Uprava je vKopllarjevI ul.Si.O j- Čekovni račun: Ljubljana Stev. lO.OSO ln 10.349 xa Inseiate, Sarajevo SI. 7 303, Zagreb S t. 39.011. Vraga In Dunal St. 21.797 Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mcieCno 35 Din ncdcJlska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. pelll-vrsla mali oglasi po 150 In 2D,ve£|l oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2-50, velik I po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn vcčiem n naročilu popust Izide ob 4 zluiraj razen pondellKa ln dneva po prazniku Odpis daukou radi u!m a Belgrad, 12. nov. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je imel iinančni odbor sejo. Na dnevnem redu jc bilo: 1. izvolitev odseka za prošnje in pritožbe, 2. uredbe o odpisu davkov za slučaj elementarnih nezgod, 3. uredba o selitvenih stroških uradnikov. Po prečitanju zapisnika je odbor takoj izvolil odsek za prošnje in pritožbe. Od Jugoslovanskega kluba je v tem odboru poslanec Pušenjak. K uredbi o odpisu davkov je govoril prvi državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. L e t i c a, ki je podal obširno poročilo. Izvajal jc: V zakonu o neposrednih davkih je določeno v čl. 11. in 12., kdaj se mora odpisati davek na zemljišča. Uredba predvideva dvoje vrst nesreč, ki prihajajo v poštev pri odpisu davkov. V prvo vrsto, ki jo urejuje ta naredba, spadajo nesreče, ki imajo za posledico uničenje posevkov. Druga vrsta se nanaša na nesreče, ki zadevajo ne samo posevke, marveč uničijo tudi zemljišča. Uredba določa, da se odpišejo davki le v slučajih, kjer je ugotovljeno, da je uničenega najmanj ena četrtina plodu. Med elementarne nesreče sc prištevajo ogenj, voda, toča, poljske miši in kužne bolezni bilk. V kolikor jc upoštevati tudi razne druge nezgode, ki jih v zakonu ni mogoče navesti podrobno, cdloča ocenjevalna komisija od slučaja do slučaja. Odpis davkov pa se priznava le v slučaju, če dotični posestnik nesreče ni zakrivil z lastno malomarnostjo, kakor na primer z opuščanjem škropljenja vinogradov proti pero-□ospori itd. Uredba vsebuje podrobne določbe glede postopanja v slučaju nesreč. Ocenjevanje škode vrši posebna komisija, v kateri so zastopniki davčnega urada, sreskega poglavarstva in pristojnega oblastnega odbora.« Uredba je mnogo boljša in libcralnejša, kot dosedanji predpisi. Zemljoradnik V u j i č je zahteval zakon, ne pa uredbe, kar jc izzvalo kratko debato. Finančni odbor je sprejel uredbo z malimi stilističnimi spremembami. Vsi člani, 28 po številu, so glasovali za. Do tretje točke dnevnega reda ni prišlo. Prihodnja seja bo jutri cb štirih. Žalostna bilanca Skoraj neopaženo je minul prvi jubilej dične KDK in če se je ne bi spomnil g. Svetozar Pribičevič v svoji redni dnevni in vedno bolj nezanimivi izjavi, bi zagrebški listi niti drugi dan ne omenili znamenitega jubileja. Značilno pa je tudi to, da niti g. Pribičevič ne omenja dela in uspehov KDK, temveč samo o njenem postanku, da bi mogel nagajiv nasprotnik pripomniti, da je bil nastanek KDK tudi njen edin efekt. In če gledamo bilanco enoletnega dela KDK, moramo tudi pri najbolj dobrohotni sodbi reči, da je KDK po enem letu kričanja ravno tam, kjer je bila ob svojem nastanku. Po priznanju samega g. Pribičeviča je bil vendar namen KDK ustanovitev združene demokracije, ki bi s svojimi 170 poslanci morala dobiti vlado v svoje roke. Ta namera pa se je docela izjalovila in tako zemljoradniki ko davidovičevci so danes mnogo bolj daleč stran od KDK ko pa pred letom dni. Krivdo za to oddaljitev pa nosi samo KDK, ali bolje rečeno njeni neprevdarni voditelji. Zakaj davidovičevci ko zemljradniki so opetovano izjavili, da so pripravljeni iti skupaj s strankami KDK, toda vedno so voditelji KDK odgovarjali na njih ponudbe na način, da je bilo vsako sodelovanje nemogoče. V tem pa je ravno jedro iu bistvo vseh neuspehov KDK. Njeni voditelji niso poznali nobenega drugega dela, nobene druge naloge, ko da so z vedno večjo vehemenco poudarjali nasprotja. Cim bolj napeta je bila situacija, čim bolj so bile razpaljene strasti, tem bolj so bili voditelji KDK zadovoljni s svojim delom. Nikjer ni v vseh njihovih govorih in v vseh njihovih akcijah opaziti niti eledu sinteze, vedno so bili samo negativni razdirači. Ko so ustanavljali KDK, so še slovesno izjavljali, da se bodo borili čisto v okviru ustavnih predpisov, danes pa smatrajo za pozitivno delo, če proglasijo, da ne priznavajo državnih obveznosti in da nočejo nič vedeti niti o skupni diplomaciji niti o skupni vojski. Daleč preko cilja so že zašli in še bi hoteli dalje zabresti. Da pa je slika popolna, govori ob obletnici KDK njen prvi voditelj, da bodo hrvatski kmetje mesto švedskih vžigalic uporabljali kresilne kamne. Kakor da bi bilo treba s tem srednjeveškim orodjem še posebej poudariti reakcionarni efekt taktike KDK. Kajti edina posledica vsega nastopanja KDK je, da smo v notranjepolitični situaciji tam, kjer smo bili leta 1925. in da je zastal naš notranje-političen razvoj. Najbolj žalostno pa je to, da KDK niti po enem letu svojega obstanka ni mogla formulirati svojega programa. Nihče v državi še do danes nič gotovega ne ve, kaj prav za priiv KDK konkretno zahteva in tudi pri najboljši volji ne more nihče povedati, s čim bi bilo KDK ustreženo. Kakor so bile fraze pred enim letom edina vsebina programa KDK, tako je tudi po njenem prvem jubileju. KDK je še nadalje politična grupacija brez programa. To pa je tudi najbolj žalostna konstatacija za KDK in to je tudi glavni vzrok, da je mogoče govoriti le o vseskozi negativni bilanci KDK. Mesto da bi voditelji KDK podkrepili evoj boj za enakopravnost s stvarnimi argumenti, mesto da bi s pametno propagando pridobili za svoje stališče tudi nasprotnike, so ubili s hujskanjem in dostikrat celo s psovkami tudi zadnje simpatije, da so ostali čisto osamljeni. Prišli so tako v zagato, iz katere ne vedo nobenega izhoda in nad vse zna-, čilno je, da se vrši obletnica KDK v znaku Savčičeve akcije in Grisogonovega nastopa proti diktatu Vlaške ulice. Treba omeniti le še ljubljanski sestanek desničarjev od SDS ln slika je popolna o zadregi, v kateri praznuje KDK svoj prvi jubilej. Tako vseskozi žalostna je prva bilanca KDK, da se ni čuditi, če je ne navaja noben list od KDK. Bati se pa je, da bo drugo leto bilanca KDK še mnogo bolj žalostna, ker že sedaj govore voditelji KDK, da bodo v bodoče še bolj ekstremni, da bodo še bolj zašli v skrajnosti in da jih torej dosedanje žalostne izkušnje še niso izučile. Še vedno mislijo zidati na pesek tuje pomoči, ki bi jo dobili iz krize vsega gospodarstva v državi, še vedno mislijo, da je prvo politično delo pridobivati si ljudsko zaupanje s hujskajočimi govori. Nočejo spoznati, da je dobra politika šgrndilna, ki odpravlja nesoglasja in ki dobi f tem moč za ustvarjajoče delo. Sredi težke gospodarske krize mislijo voditelji KDK na rešitev od fraz. X Od dobre unije a Belgrad, 12. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj dopoldne ob 10. sta se sestala predsednik via- 1 de g. dr. Korošec in g. Savčič. Predsednik vlade je g. Savčiču pismeno obrazložil mišljenje četvorne koalicije o sporazumu z g. Savčičem in o podlagi, na kateri bi četvorna koalicija pristala na to, da se sporazum izvrši. O tem sestanku je izdan komunike: »Danes ob 10. sta sc sestala v predsedništvu vlade g. dr. Korošec in g. Savčič. V imenu četvorne koalicije je g. dr. Korošec sporočil g. Savčiču, da so vse štiri stranke v četvorni koaliciji za vsak sporazum, ki ima za cilj okrepitev naše države. Savčič je pooblaščen, da po svoji pre- Zaareba zavisi udarnosti porabi to sporočilo in razgovore, ! ki jih je imel s posameznimi šefi koaliranih strank.« Savčič je končal prvo etapo, ki naj dovede do sporazuma s KDK. četvorna koalicija je popolnoma jasno pokazala svojo dobro voljo. Če bo Savčič, ki se bo podal po opravkih v Zagreb, kjer se bo razgovarjal s svojimi prijatelji tudi o političnih vprašanjih in o odgovoru četvorne koalicije, našel razumevanje za svojo politiko, bo takšna Savčičeva akcija do-vedla do uspeha. Vsekakor se pričakuje, da bo Savčič s svojimi posvetovanji in poizvedovanji nadaljeval. Interview s kraliem Aleksandrom Pariški »Matin- objavlja intervju svojega glavnega urednika z našim kraljem Aleksandrom. člankar imenuje našega kralja junaškega, herojskega kralja in piše: »So ljudje, pri katerih je borba naraven element. Jugoslovanski kralj Aleksander je gotovo eden od teh ljudi, šest let je vodil svoje čete v borbi in lahko se reče, da je njegovo življenje kot Suverena ravno tako burno v času miru, kakoršno je bil Njegovo življenje v času, ko je bil glavni poveljnik v vojni. Najtežji politični problemi, ki jih ne bi mogli rešiti niti najbolj oprezni suvereni, so za mladega Vladarja vsakdanje stvari. S svojim prestižem in s svojim poštenjem, s svojo razsodnostjo in s svojim patriotizmom, je On vedno prišel do uspeha. Vendar to življenje večnih nemirov ne škoduje Kralju, kajti našel sem ga včeraj v Njegovem salonu pariškega hotela bolj svežega in živahnejšega kot letos junija. Njegovi zdravniki so mu čestitali, da si je tako srečno popravil svoje zdravje in On se vrne čez par dni v Belgrad, da tam nadaljuje z izvrševanjem napornih kraljevskih poslov. Naprosil sem kralja, da mi pove svoje utise iz onih težkih dni. »Vojna je za nas končala v stopnjah«, mi je dejal kralj.« Ze 27. septembra je Bolgarija prosila za premirje. Avstrijci so se še nekaj dni borili, Nemci pa do poslednje ure. Spominjam se prve prijetne vesti. Vračal sem se z inšpekcije precl Volesom in vstavil sem sc pri skupini francoskih in srbskih avijatikov. Ni preteklo mnogo, ko so dobili po brezžičnem aparatu vesti o velikem dogodku, ki nam je napovedoval konečno zmago. Pa vendar šc ni bilo končano naše trpljenje. 2e takoj prihodnji dan smo pri napredovanju naleteli na dobro org lizii^ne avstrij-sko-nemške ""te in izdržati smo morali težke borbe. V Skoplju so Bolgari "vložili orožje v smislu pogojev našega odličnega poveljnika Franchet d'Esperey-a, njihovi zavezniki pa so nadaljevali ogorčeno borbo. Pred Nišem, ki jc že za nemško vojsko predstavljal najvažnejše prometno središče, so preostanki Makenzijcvih čet dali močan odpor; malo pozneje, ko so avstrijske in madžarske čete kakor po nekem čudežu se onesvestile na sami obali Donave, je frr ccska konjenica nalJela na nemške čete. In tako smo bili kljub naši radosti prepričani, da še ni padla poslednja beseda, dokler se Nemčija drži. Bil sem že par dni v Belgradu, ko smo dobili vest o velikem in konečnem premirju. Z maršalom d* Espereycm sva izdelala celokupen načrt v našem napredovanju. Morali smo skupne napredovati preko Madžarske in češkoslovaške vse do Bavarske, še danes verujem v modrost maršalovih pogledov in mislim, da bi bile mnoge povojne težkoče odstranjene, če nam ne bi najvišje poveljstvo absolutno prepovedalo iz-.ršitve našega nr.črta. Mi smo z ozirom na to o«tali z malimi izjemami na srbskem ozer'iu. Sifpr nn takrat ni bil moment, da bi ..o ž"1os*;,i in da se pritožujemo, kajti nastopil j" čas ne samo osvobojenja nr^o tudi narodnega uindinjenia. Tako je končala velika slava vzhodne armade.« »Kateri moment je bil po mišljenju Vašega Veličanstva v tej vojni najtežji?« »Vse borbe, ki jih jc v svojo zgodovino kot najslavnejše vpisala junaška francoska vojna, so po mojem manj važne od bitke, ki smo jo morali izdržati, da se sklene vspostavitev solunske fronte, čc so k naši zmagi v macedon-skih gorah mnogo pripomogle Vaše čete, je istotako pripadala na diplomatskem polju genialna ideja, da se organizira balkanska fronta vašemu velikemu ministru g. Briandu. Po neuspehu na Dardanelah je bil on, ki je z močjo, ki je izven njegove iznajdljivosti, uspel pridobiti zavezniške glavne poveljnike za idejo solunske fronte. Pomislite, koliko težav smo imeli prepričati države, ki so sc borile za svoj obstoj na zapadni fronti, da obstoja možnost, da sc pospeši zmaga, če se nekaj čet z zapadne fronte pošlje na Solun, da 'm udarile na slabe točke sovražnika! Lahko bolj kot kdo drugi razumem, koliko neomajene borbe je bilo potrebno g. Briandu, čc se spomnim vseli razprav, ki so včasih trajale po več dni in ki sem jih imel z maršalom Robertsonom in ostalimi poveljniki britanske armade. Njihovo prepričanje, utemeljeno na argumentih, ki so na prvi pogled izgledali solidni, je bilo tako čvrsto, da sem često obupoval nad uspehom. Ne misiite, da so končale vse težave, ko smo končali s to borbo. Pri vsaki nesreči na kaki drugi fronti, Za 3^0 "m NRS a Belgrad, 12. nov. (Tel. »Slov.«) V predsedništvu vlade se je vršila konferenca med gg. Vukičevičem, dr. Korošcem in Spahom. Konferenca je trajala dalje časa. Razgovarjali so se o županskih volitvah v Bosni in Hercegovini. Z*kon o imenih a Belgrad, 12. nov. (Tel. »Slov/;) Odsek zakonodajnega odbora za imena je imel danes popoldne ob 5. sejo. Predsedoval je Kosta Timotijevič. Razpravljali so o zakonu o osebnih imenih. Prisostvoval je seji tudi referent ministrstva P i r k m a j e r. Zakon je predložil notranji minister g. dr. Korošec že maja meseca. Zakon je bil sprejet v načelu in podrobnostih. Debata je bila mirna in pa stvarna. Po nedel skih shodih KDK č Zagreb, 12. novembra. (Tel. »Slov.«) Včerajšnja skupina SDS v Gospiču in sestanek HSS sta najboljši dokaz, da je kljub zagotavljanju časopisja veliko nasprotje med posameznimi člani KDK in da zelo različno gledajo na politične zadeve. Mačkovi in Pri-bičevičevi govori so bili navadne izjave in napadi, Predavčev splitski govor je bil v duhu njegovega govora pri Sv. Ivanu v Zelini. Ponovno je naglasil, da ni govora o tem, da bi hrvatski poslanci prišli v Belgrad na dogovor, da se proglasi svobodna Hrvatska. Iz Predavčevega govora je značilno, da je naglasil, da morajo občinske volitve v Splitu dokazati značaj Splita, ker imajo volitve emi-nentno političen značaj. Kdor si prizadeva, da bi splitske občinske volitve pokazale spo-razumski značaj, ta je za Predavca osel. In vendar jim je četvorna koalicija s svojim* odgovorom g. Savčiču dala lepo priliko, da pridejo iz zagate na dobro pot. Če bodo šefi KDK znali dano priliko izkoristiti ter svoje zahteve omejiti tako, da ne bo trpel škode interes ustave, potem smejo biti prepričani, da bo prihodnja bilanca KDK bolj vesela, ker bo pozitivna. V nasprotnem slučaju pa je neizogiben polom in prihodnja bilanca KDK ne bo samo žalostna, temveč na-i ravnost obupno klavrna. Gospodje, kakor I hočete I ! Veliko mednarodno oosojiio Se odloženo a London, 12. nov. (Tel. »Slov.«) »Finan-ciel News« pišejo, da jugoslovanska vlada z najetjem švedskega posojila še ni opustila j misli velikega mednarodnega posojila, ker ' švedsko posojilo ne bo zadostovalo za vse jugoslovanske potrebe. Pri švedskem posojilu se bo zadostilo najnujnešim potrebam. Pogajanja za veliko posojilo pa se morajo odložiti do tedaj, dokler ne bodo pogoji za posojilo I ugodnejši. | V Splitu ne bo jkuone sijfe KD1C č Zagreb, 12. novembra. (Tel. »Slov.«) Vsi poskusi radičevcev, da bi v Splitu prišlo do skupnih list, so se ponesrečili. Vprašanje sodelovanja radičevcev in SDS v prihodnjem občinskem svetu se bo uredilo šele po volitvah. Misli se, da je SDS to sklenila radi tega, ker ji je na tem, da bi sodelovala s Tartaglio, ki bo najbrž dobil toliko mandatov, da bi s i SDS in še katero drugo skupino mogel sestaviti delovno večino. Zagreb »roti radirevskemu izkoriščanju 6 Zagreb, 12. nov. (Tel. »Slov.«) V zagrebških gospodarskih krofjih vlada veliko ogorčenje proti oblastnemu proračunu, ki je večino davčnih bremen naložil Zagrebčanom. Posebno je ogorčenje proti davku na nove zgradbe, čeprav sta mesto in država oprostila take hiše davka, da se poveča gradbeno podjetje. Ostro se kritizira, da se obdavčujejo stanovanja, ki so ostala prazna, ker se često pri najboljši volji stanovanja ne morejo oddati. V federalističnih krogih pa se naglasa, da se hoče s tem proračunom Zagreb v korist oblasti uničiti. Heinzlovo gosocdarstvo v naileošem redu č Zagreb, 12. nov. (Tel. »Slov.«) Komisija, ki je bila določena za pregled občinskih knjig, je svoje delo izvršila in poslala poročilo velikemu županu. Nato se bo poslalo poročilo notranjemu ministru, ki bo v najkrajšem času razpisal županske volitve, ker so se knjige, kakor se zagotavlja, našle v najlepšem redu. Volitve bi se imele vršiti 19. novembra. pri vsaki izmenjavi čet ali pri pošiljanju poja-čanj, vedno je pričela ista borba znova na 20 konferencah in v Londonu, i v Parizu i v Rimu. Celo 1. 1918 neposredno pred konečno zmago, so še bili politiki in vojaki, ki niso niti slišati hoteli o solunski fronti. Lahko rečem — je končal kralj — in to rečem s posebnim navdušenjem, na današnji dan 11. novembra, da mi ne bi premagali sovražne koalicije na vzhodu brez vaših generalov in brez vaših vojakov in da bi brez te prve zmage vojna trajala mnogo dalje in konečno da brez g. Aristida Brianda nikdar ne bi bilo niti solunske fronte niti zmage na Balkanu .. .< Francoska desničarska ufada i nadina se spominja Ob osmi obletnici žalostnega dne, ko so nam Italijani v Rapallu diktirali priznanje, da se odpovemo Primorju, Trstu, Gorici ter sto in sto tisočem naših rojakov, sta se včeraj vršili dve veličastni zborovanji, prvo na univerzi in drugo v veliki unionski dvorani, ki sta to vnovič pokazali, da ne bomo pozabili, kaj smo iz-gubili s Primorjem. Zborovanje na univerzi. Ob pol šestih zvečer se je zbrala mladina na univerzi. Zborovanje je vodil predsednik SSLU Šuklje, govorila pa sta akademika Hri-bovšek in Alujevič. Po zborovanju se je mladina ob ogorčenih vzklikih proti fašizmu podala v veliki povorki, pred katero so nesli zastave neodrešenih pokrajin, proti Unionu. Zborovanje v Unionu. Mladina in ostalo občinstvo je veliko uni-onsko dvorano popolnoma napolnilo. Zborovanje je otvoril jurist Iskra, ki je zagotovil, da se bo mladina stalno borila za dosego končnega cilja, in to je: osvoboditev vseh naših neodrešenih rojakov. V imenu delavstva je govoril g. Juvan. Z mladino se bo za naše narodne pravice borilo ramo ob rami tudi delavstvo. V Primorju delavstvo najbolj trpi. Tlači ga nacionalni in socialni pritisk. Nismo prijatelji vojne, hočemo pa, da uživamo v Primorju, na naših tleh polno enakopravnost. Akademik Vodušek je še izjavil: Ne protestiramo samo prot: krivični meji, protestiramo najbolj proti nemoralnemu nasilju, ki ga izvajajo v Primorju nad nagimi rojaki. Le kmet in duhovnik sta še ostala tam doli, toda ka''o dolgo še? Krivice se tam kopičijo, nevarnost pa je, da se bomo privadili nanje in da nas ne bodo več žgale. Dati je treba vse, da se proti nasilju dvignemo v velikem, obupnem silobranu. V boju na življenje in smrt Slov.<) Poincare je včeraj na dan obletnice premirja vendarle sestavil novi kabinet. V kabinetu so: Poincare ministrski predsednik, Bar-t h o u pravosodni minister, B r i a nd zunanji minister, T a r d i e u notranji minister, Cheron finančni minister, Painleve ster, M a r r a u d prosvetni minister, F o r -g e o t minister za javna dela, Bonnefous trgovinski minister, Hennessy poljedelski minister, M a g i n o t kolonialni minister, Loucheur delovni minister, A n t e r i o u penzijski minister in E y n a c minister za zrakoplovstvo. Poincarč je izjavil, da je hotel svoj kabinet sestaviti vsekakor še na dan obletnice premirja. Radikali v kabinetu niso zastopani, ker so izjavili, da Poincarejeve dosedanje koncesije glede vojaških izdatkov, davčne reforme in nujnega programa niso zadostne. Odklonili so tudi sodelovanje s kakim članom Marinove skupine. Zato ima njegov kabinet po večini obeležje politikov sredine in desnice. K temu je še pripomniti, da je zastopstvo levice v kabinetu po svoji kvaliteti slabše. Sestava levičarskega kabineta, ki so jo nameravali radikali in druge levičarske skupine, je postala nemogoča tudi radi odpo- vedi socialistov, ki so v nedeljo iz taktičnih vzrokov zopet odklonili svoje sodelovanje v levičarski vladi. Novi kabinet se bo predstavil parlamentu v četrtek. Radikali in socialisti so že danes vložili interpelacije na vladino izjavo. Poincare ni zopet sprejel finančnega ministrstva, ker bc zelo zaposlen tudi z bodočimi reparacijskimi pogajanji, radi katerih bo večkrat celo odsoten iz Pariza. Pariz, 12. nov. (Tel »Slov.«) Novi Poinca-rejev kabinet lahko že prvi dan zabeleži prvi uspeh. Borze so pozdravile sestavo kabineta z močno hoso skoro v vseh francoskih vrednotah. Špekulacija je torej z novo vlado zadovoljna. Zdi se pa, da je Poincare sam manj zadovoljen. Omeniti je, da je ves desničarski tisk danes zvečer navdušenje nekoliko potisnil navzdol. Res se zdi, da so si v taboru nove večine svesti bodočih težav v kabinetu. Celo najbolj optimistični politiki računajo s tem, da ima novi kabinet komaj večino 50 mandatov, kar je zelo malo v primeri z večino, s katero je Poincare dosedaj .razpolagal. Pa tudi ta majhna večina nikakor ni gotova. »Pariš Midi« piše, da bo novi kabinet težko preživel prihodnje prve trk mesece. Novi kabinet je danes popoldne imel prvo sejo, da izdela svoj program in vladno izjavo. Preslab desetletnice premirla . Parizu. Pariz. 12. nov. (Tel. >Slov.«) Proslava obletnice premirja se je v državah bivše antante vršila ob veliki udeležbi občinstva, oficielnih uradov in zvez bojevnikov. Posebno slovesno se je obletnica praznovala v Parizu, kjer je bila velika parada pri spomeniku neznanega vojaka. Ko so tam defilirale zveze vojnih invalidov pred predsednikom republike in pred ministri, se je pripetilo, da neki oddelek vojnih invalidov ni hotel pozdraviti na tribuni nahajajočih se oficielnih zastopnikov. Tudi v Saint Denisu je pri proslavi prišlo do komunističnih demonstracij proti Poincareju in proti vojni. V Londonu in Washingtonu. Na proslavi v Londonu so kralj in kraljevi princi v prisotnosti kabineta, voditeljev strank in zastopnikov dominionov položili venec na spomenik padlih vojakov. V Združenih državah so obletnico praznovali povsod z največjo resnostjo. V Washingtonu je pred svetovno zvezo za mednarodno r"ijateljstvo imel državni tajnik Kellog nagovor, v katerem je poudarjal, da je najboljša pot, odpraviti vojno kot sredstvo za poravnavo mednarodnih sporov, razširjenje razsodišč na vsa juridična vprašanja. Ameriški listi prinašajo obširne uvodne članke, v katerih naglašajo mirovno politiko evropskih velesil Anglije, Francije in Nemčije. — V Jeruzalemu so sklenili, da se tam postavi spomenik neznanemu židovskemu vojaku. V Varšavi. Varšava, 12. novembra. (Tel. »Slov.«) Svečanosti desetletnice obstoja poljske neodvisnosti so dosegle včeraj svoj višek s proslavami pred državnim predsednikom Mo-ecicskim in s parado poljske vojske pred feldmaršalom Pilsudskim. Zastopnik francoskega generalnega štaba je pri tej priliki izročil Pilsudskemu častno sabljo iz Napoleonove zapuščine. TrgeuivisMa pigisdfei s £SR pudplsana Praga, 12. nov. Danes je bila podpisana tu trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Pogodba obsega samo splošni del ter dodatni sporazum o uvoznih dovoljenjih, ki veljajo v Češkoslovaški. Ni pa ničesar v pogodbi glede tarifov. • Vsa naša gospodarska javnost je z velikim interesom pričakovala izid teh pogajanj, saj smo na njih zlasti Slovenci življenjsko interesi-rani. V delegaciji so bili slovenski interesi zastopani po g. Janku Jovanu, poleg sta bila v Pragi kot eksperta tajnik ljubljanske zbornice TOI g. Ivan Mohorič in tajnik Zveze industrij-cev, g. dr. Adolf Golia. Zlasti pozorno se je pričakovalo tarifnih pogajanj, toda do zaključka teh pogajanj ni prišlo. Tako je ostala na eni strani zadovoljna naša industrija, ker se niso znižale uvozne ca- Lava odteka v morje Catania. 12. novembra. (Tel. >Slov.«) Dolino med krajem Mascali je sedaj popolnoma zalila lava, ki je začela sedaj odtekati proti jugu. Sodi se, da je zaenkrat odvrnjena nevarnost, da bi lava krenila proti severu, kar bi ogrožalo svetoča mesta. Množina lave, ki jo je izbruhal vulkan, je že sedaj večja od one v 17. stoletju, ki je takrat segala do Ca-tanie. Kraja Mascali pa lava še nikdar ni dosegla. Lava odteka v ravnini s hitrostjo osem metrov na uro in more doseči morje v dveh tednih, s čimer bi severna in južna Sicilija ne imeli nobene zveze s suho zemljo. rine, na drugi strani pa češki agrarci, katerim bi naravno močno konkuriral naš agrarni izvoz. Deloma pa so igrali pri tem vlogo tudi drugi momenti. Zaradi določb največje ugodnosti bi prišle češkoslovaške koncesije v korist še bolj drugim resnejšim konkurentom, isti velja tudi za naše razmere ob znižanju uvoznih carin. Nadalje moramo omenjati, da se je v naših gospodarskih krogih izrazila želja, da se vrše vendar enkrat pogajanja za sklenitev trg. pogodbe tudi v Belgradu, oz. tudi v drugih prestolnicah naše države. To je za naše gospodarstvo veliko bolj ugodno, ker veliko lažje podpremo in argumentiramo naše zahteve z materialom, ki nam je takoj ali pa v kratkem času na razpolago. Kdaj se bodo vršila pogajanja tudi o tarifnih postavkah, ni znano. Govori se pa, da že v začetku prihodnjega leta. V stolni cerkvi v Catanii je bila danes velika maša s prošnjami, da bi se bruhanje Etne končalo. Pred tančico sv. Agate, ki je nekoč rešila Catanio popolnega razrušenja ln ki se navadno izpostavlja samo en dan v letu, klečijo neprestano velike množice vernikov. Rim, 12. nov. (Tel. »Slov.«) Na današnjem ministrskem svetu je minister za javna dela Turati poročal o katastrofi v Siciliji in o nn-stali škodi. Navedel je, da je požar uničil 700 hš, da je ostalo brez strehe 5000 ljudi in da je zveza mogoča samo po ovinku čez Termini, je ministrski svet za to progo določil znatno znižanje prevoznih tarif. Tok lave, ki se premika preko Vallonazzio in že preplavil vas Carrabba, se sedaj pomika bolj počasi. Lava bo potrebo-lava 15 do 20 dni, da doseže morje. Zastoj v trgovini radi izbruha. Milan, 12. nov. (Tel. »Slov.«) V južni Si. ciliji so se radi prekinjene železniške zveze Ca-tania-Messina nagrmadile velike množine limon in pomaranč, katerih ni mogoče odpraviti. Namerava se ob obali zgraditi zasilno železnico, da se more zopet vzpostaviti promet, kar se smatra za mogoče, ker se lava pomika dalje zelo počasi. Avstršfa pros'avla svoo desetletnico Dunaj, 12. nov (Tel. »Slov.«) Povodom desetletnice obstoja avstrijske republike je imel avstrijski narodni svet slavnostno sejo. Prvi predsednik Miklas je v slavnostnem govoru orisal težke dneve katastrofe, iz katerih je izšla nova Avstrija. Spominjal se je izločitve zastopnikov nemške ljudske stranke iz takratne usta-votvorne narodne skupščine, ki je postala potrebna radi diktiranega miru in priključitve poslancev iz Gradiščanske, ki bo ostala pri Avstriji za vedno. Končno je še naglasil, da ves nemški narod neizogibno spada skupaj. V štefanski cerkvi je kardinal Piffl opravil najslovesnejšo božjo službo, pri kateri so bili prisotni predsednik republike dr. Hainisch, vsa vlada in diplomatski zbor v veliki gali. Prejšnji večer so bila razsvetljena V6a javna poslopja, v operi pa je bila slavnostna predstava. Danes so pri parlamentu odkrile socialnodemokratska stranka, strokovne zveze, zadruge in delavska zbornica spomenik republike, na katerem se nahajajo veliki kipi Viktorja Adlerja, Ferdinanda Hanuscha in Jakoba Reumanna. Tej slovesnosti so prisostvovali razen voditeljev socialistov tudi odlični inozemski člani internacionale. Posebno slovesno se je desetletnica obstoja praznovala v glavnem mestu Gradiščanske Eisenstadtu. Predsednik republike dr. Hainisch je sprejemal danes čestitke članov vlade in diplomatskega zbora Neire^a na mor«u Newyork, 12. nov. (Tel. »Slov.«) Potnišld parnik »Vestris« (6000 ton), je na potu iz New-yorka v Buenos Aires s 148 potniki in 210 mornarji ponesrečil in se začel potapljati, ko je vozil v višini Hampson Roads. Od tam je pošiljal brezžične klice na pomoč. Iz Združenih držav je pohitelo takoj več torpedovk na pomoč. Prva ladja, ki je dospela na kraj nesreče, pa je bila japonska ladja »Tokio Maru«. Ko je ta ladja dospela, so se potniki ponesrečene ladje večinoma že nahajali v rešilnih čolnih in samo kapitan in majhen del posadke je bil še na brodu. Posrečilo se je rešiti še vso posadko. Ponesrečeni parnik se je potopil. Bnkarest, 12. nov. (Tel. »Slov.«) Današnji ministrski svet je sklenil, da počaka na povra-tek romunske delegacije iz Berlina in na poročilo o pogajanjih glede nemško-romunskega gospodarskega dogovora in da bo šele potem v tej zadevi dalje sklepal. Telefonska zveza med Budimpešto in Ame« riko. Včeraj popoldne je bila slovesno otvorjena direktna telefonska zveza med Madjarsko in in Ameriko. Ministrski predsednik Bethlen in državni tajnik Kellog sta se več minut razgovar-jala v toplem tonu in izrazila upanje, da bo otvoritev madjarsko-ameriškega telefonskega prometa pospeševala zbližanje med obema dr žavama. Akademiki! Vsi na zbor v auli univerze ob pol 18. Akcijski odbor za žalni dan ob-letnice Rapalla sklicuje danes ob 9 zjutraj sejo delegatov akcijskega odbora v prostorih Jugoslovanske Matice. Trije koncerti V petek 9. t. m. sem žal zaradi istočasne pre-, i i r vi j miere v operi zamudil Koncert goslača Ječiča v fil- uničenega 1200 ha rodovitnega polja. Na pred- J harm> dvoVani. Igral je Corellija, Cuija, Dohnany. t~ „ i. ImrMn drtlo i n »ninioifol.-! iiifol ' n _ _ I__ O ... 1 - .... I.. C_____ ^ <.. I.. I/,lrA bolmi log ministra za javna dela je ministrski svet sklenil, da se določi 1 milijon lir za zgraditev stanovanjskih hiš za begunce. Ker je železniška ' Naznanjamo tužni, da je danes 12. novembra ob pol 8 zvečer nenadoma preminul naš ljubljeni sotovariš, gospod župnik JOSIP KOS Pogreb bo v sredo ob pol 10 dopoldne. • Jesenice, 12. novembra 1928. Duhovščina jeseniška. ja, Bacha, Schuberta, Sarasatea in Kubelika, kakor se čuje, tehnično bravurozno pa z manj globine in z nekimi manj dopustnimi korekturami. — V nedeljo 11. t. m. je dal »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g. Zorka Prelovca mladinski koncert, ki je bil po mladini lepo obiskan. Pesmi so se pred izvedbo vsebinski tolmačile in malčki so uživali in se res zanimali. Hvalevredno ie od Zvona, da misli tudi nanjel Peli so Santla, Mirka, 1'avčiča, Jobsta, Železnika, Adamiča, Premrla in Lajovica, skoro same novejše skladbe, večinoma iz »Zborov«, »Nove Muzike« in založb Gl. Matice. Dvoje Premrlo-vih solospevov so peli še iz rokopisa, ki bo kmalu tiskan. O. Betteto je pel pet samospevov s klavirjem. Snoči pa je »Zvon« priredil večji koncert z deloma istim programom pa s sedmimi dodatki, med temi novo Premrlovo »Čudeži« na Vodnikov tekst, Savinovo Maskerado na Oničev tekst, dve dr. J. Ipavčevi, Pavčičeve intonacijski zelo težke »Bolne rože« za moški zbor. »Zvon« je, odkar se je zadnjič pokazal, lepo napredoval. Moški zbor je zelo dober in gibek, dinamično mehak in uglajen, (vaj bo treba za inlona-cijo modemih pesmi morda še nekaj) soprani močni, skupnost učinkovito zveni, interpetacija čustvena. Velik vtis so napravile železnikove domače občutene, stilno zmernejše skladbe, dalje Jobst, Premrlovi iskreni Čudeži, originalna Adamičeva Pred spanjem, Mirkovo ritmično Nevenkolo in Pavčičeva poskočna Lenka. O. Betetto, ki je pel pet solospevov (klavir g. Svetel in Neffat), jc bil burno popravljen in je s prepričujočim povdarkom irgrcbe! bistvo pesmi mojstrski. Koncert je bil jako dob m obiskan, •*» V megli Pod tem naslovom je priobčil zagrebški >Morgenblatt« uvodnik, ki v celoti potrjuje naša odkritja o nastopajoči krizi v KDK in o ljubljanskem sestanku desničarjev v SDS. Tako je isti dan, ko je g. Pribičevič skušal zatajiti ta sestanek, zagrebški »Morgenblatt« ta poizkus docela onemogočil. Ker je »Mor-genblattov« uvodnik zlasti za naše politične razmere poučen, ga objavljamo še mi. Glasi se: Čudno je, da pelje pot iz Zemuna na Švedsko skozi Ljubljano. Pred nekaj dnevi so namreč časopisi prinesli vest, da je dr. Sve-tislav Popovič, eden najpomembnejših ljudi v KDK, slučajno odpotoval na Švedsko in se tudi le slučajno ustavil v Ljubljani (kjer se je enako le slučajno udeležil seje SDS, dostavek ur.). Zopet enkrat se je pokazalo, da vodijo vse poti skozi Rim. To pot sicer le skozi Ljubljano na Švedsko. Dr. Svetislav Popovič se je v Ljubljani sestal, seveda zopet le slučajno, z dr. Grisogo-nom, čegar ime se v zadnjem času v javnosti mnogo imenuje. Kakor se sedaj sporoča, sta se tega sestanka udeležila tudi dr. Žerjav in dr. Kramer. Če so pri tem govorili o švedskem posojilu ali o drugih stvareh, ni predrlo v javnost Vse je zavito v meglo, ki nas zbližuje z Angleži. Kar pa ni bilo dano javnosti, to je mogel neki naš prijatelj nekoliko odkriti. Pre dnevi je imela KDK v Celju demonstracijski shod Za shod so bili določeni kot govorniki dr. Maček, Pribičevič, dr. Žerjav in dr. Kramer. Prvi trije so tudi govorili in njih govori so izšli v zagrebških in belgraj-skih listih v celoti. V Sloveniji pa so bili ti govori v vodilnih listih KDK takorokoč deloma zaplenjeni. Tega pa ni storil tudi državni pravdnik, temveč — previdnost šofurednikov »Jutra« In »Slovenskega Naroda«. Ti govori so bili v uredniških retortah lepo osnaženi in prirejeni za slovenski okus. Četrti govornik dr. Kramer pa sploh ni prišel v Celje, ker da je bil zadržan vsled proslave desetletnice Češkoslovaške. V resnici pa je bila stvar ta, da so sam. demokratskim krogom pripadajoči zastopniki gospodarstva, katerih mož je dr. Kramer, že dalj časa nezadovoljni s stališčem SDS v gospodarskih vprašanjih. Slovenec govori malo. Ni dober govornik, ni noben prijatelj blestečih fraz, najmanj pa so mu všeč razdejajoče posledice lepih govorov, ki so bili v zadnjem času govorjeni na javnih shodili. Slovenec, pravzaprav vsi prebivalci Slovenije, brez razlike na narodnost, 'so previdni, delavni ljudje, ki imajo na gospodarskem polju izkušnje in ki morejo pokazati lepe uspehe. Oni vedo, da uničevanje državnega kredita ne zadene samo gospodarsko stanje države, temveč vse prebivalstvo. Slovenski gospodarski krogi so v strahu za bodočnost, če bi se stvari še nadalje tako razvijale, kakor so se po 20. juniju. Pozitivnost, realnost odgovarja značaju vsega prebivalstva Slovenije. Temu prebivalstvu ni vseeno, če ima dinar polno zaupanje tujine ali ne, če je neizpodbivan ali pa potegnjen v meglenost. Vse to so v najnovejšem času osebnosti slovenskega gospodarstva naglasile voditeljem SDS in zato se ni hotel in mogel udeležiti celjskega slioda dr. Kramer. Nadaljnja posledica je bil sestanek desničarjev v SDS, oziroma KDK v Ljubljani. Kakšne bodo posledice tega ljubljanske- ga sestanka, ni mogoče povedati, na vsak način pa zahtevajo gospodarski oziri države, da pridemo čimprejo iz megle. Megla in vlaga prinašata s seboj gnilobo, pri nas pa je žal že preveč gnilega. Maniu tolažba KDK V sosedni Romuniji se zdi, da se položaj nagiba v dobro kmetski stranki. Njen vodja Maniu je dobil sestavo vlade. Naši kadekači kažejo na te dogodke, kot z "led, katerim mora slediti razvoj tudi pri nas. Pri tem pa pozabljajo, da je med Maniu-ovo stranko in KDK zelo zelo malo sorodnosti. Skupna kinetska firma namreč še prav nič ne pove in nič ne pomeni. Treba je namreč vedeti, da je Maniu stara homogena ljudska stranka s tradicijo, organizacijo in programom, KDK pa je zmes in zveza dveh, ki v sili nista znala, ne vedela kam drugam kot drug k drugemu, dasi sta ostala oslra in načelna nasprotnika. Vsled notranje neenotnosti manjka KDK ves polet in udarna sila, ki je za težke boje k odločilnim zmagam predpogoj. Dalje se moramo spomniti, da je Maniu kot politik čisto nekaj drugega, kot kak Pribičevič, Maček ali celo Radič. Maniu se je boril ljuto in dosledno, dolgo in vseslransko. V vsej ljutesti borbe pa nikdar ni zamudil prilike izjaviti in dokazati, da se odgovornosti ne boji, da jo hoče sprejeti, da je voljan delati. Pri nas pa je KDK imela že dvakrat ministrsko predsedstvo na razpolago, pa se je ustrašila odgovornosti in delu ube-žala in se tako kot politična pozitivna sila diskvalificirala. Romunska kmetska siranka ima danes, ko sprejema vlado, ludi napram državi in prvemu ustanovnemu činitelju čiste roke. Ali bi mogla to reči KDK? Ali ni ob Rotherme-rovi akciji proti Romuniji kmetska stranka z vso močjo protestirala? Kako naj se ji primerja naša KDK, ki nas toži v Berlinu in Pragi, Rimu in Budimpešti? Ali ni Maniu klical svoje volivce, ko je bil na tehtnici prestiž Romunske v Ženevi? In čeprav je bil zunanji minister Titulescu član kabineta, s katerim je bil Maniu v najhujši borbi! Kako naj se ob stran takemu državniku postavijo republikanci iz Siska, de-fetisti iz Vlaške ulice in zabavljači iz zagrebških slaščičaren. In to je bistvena razlika: Maniu je šel za tem, da si osvoji Bukarešto, KDK pa Belgrad bojkotira. Zato je uspeh, kakršnega je dosegel Maniu, za KDK nemogoč. Pred preosnovo Šolstva g. Našo belgrajsko vest o ljubljanskem sestanku desničarjev od SDS je skušal deman-tirati g. Pribičevič v eni svojih zadnjih kle-petavih izjav. Vse mogoče stvari navaja, govori celo o razkolu v SLS, ali tega, kar bi moral demantirati, ne demantira. Da pa njegovim brbljarijam docela vzamemo vsako vrednost, konstatiramo to-le: G. Pribičevič, ki ni bil v Ljubljani na sestanku desničarjev, demantira, da bi se na njem pojavilo nezadovoljstvo proti HSS. Oni gospodje iz Ljubljane pa, ki so se sestanka udeležili, ne demantirajo Sfcoven-čeve vesti. Tisti, ki so bili zraven, molče, tisti pa, ki ni bil zraven,. ve pa povedati vse. Ali je še treba krepkejše zavrnitve Pribičevičevega klepetavega demantija? Ljudsko šolstvo v naši država Beograd, 10. novembra. Te dni je prosvetni minister predložil parlamentu svoj načrt ljudskošolskega zakona. Ta zakonski načrt bo vsekakor moral biti v marsikaki točki izpremenjen, če hočemo, da bo dober. — Zanimivo je pa, da je minister k temu svojemu načrtu izdal posebno prilogo: »Statistični podatki o ljudskem šolstvu.« Statistika obsega 29 sirani in je precej izčrpna, primeroma še dovolj popolna, le škoda, da obsega podatke le do 1. 1926, poznejših pa ne več. Pregled statistike ljudskih šol od 1. 1918 do 1924 po pokrajinah nam kaže, kako so v posameznih pokrajinah v tem razdobju rasl-le šole, kako se je množilo število učencev in učiteljstva. V celi državi je bilo 1. 1918 šol: 5610, učiteljev: 11.064, učencev 658.876. —■ V šolskem letu 1923-24 pa vidimo že šol 7368, učiteljev 17.216, učencev 882.865. Opažamo, da je po vseh pokrajinah v tem času procenlualno najbolj liarasllo število učiteljstva. Ta znak kažejo prav se pokrajine v državi. Vendar v tem daleč prekaša ostale pokrajine Slovenija! Tu vidimo v šolskem letu 1918-19 šol 649, učiteljev 2258, učencev 152.022. Nato je število stalno naraščalo, lako, da imamo v šolskem letu 1923-24 v Sloveniji šol 819, učiteljev 2983, učencev 155.020. Isto tendenco, še bolj podčrtano vidimo, če primerjamo statistiko šolskih let 1924-25 in 1925-26. L. 1924-25 je bilo v celi državi šol 7208, učiteljev 17.576, učencev koncem leta pa 719.875. V 1. 1925-26 pa vidimo šol 7316 (v celi državi tedaj le 108 šol več), učiteljev 18.201 (625 več!), učencev pa koncem š. lela 682.016. (37.859 manj!) V slovenskih dveh oblasteh (odslej se statistika vodi po oblasteh) je bilo stanje lako: Ljubljanska oblast 1. 1924-25: šol 441, učiteljev 1742, učencev koncem leta 64.342; 1. 1925-26: šol 450, učiteljev 1811, učencev koncem leta 65.724. — Mariborska oblast: 1. 1924-25 šol 380, učiteljev 1329, učencev koncem leta 61.238; 1. 1925-26: šol 433, učiteljev 1510, učencev koncem lela 63.304. Kako so ljudske šole urejene po posameznih krajih? To je odvisno od zakonov, ki niso povsod enaki: V Bosni, Hercegovini, Vojvodini, Črni gori in Srbiji so šole 4 razredne; v vsak razred hodi otrok eno leto. — Petraz-redne so ljudske šole na Hrvatskem, v Slavoniji, Kremu in Medjimurju. Prve tri razrede obiskujejo otroci po eno lelo, 4. razred 2 leti. Po 5. razredu pohaja otrok — ponavljalnico, ki traja 3 lela, ob nedeljah in praznikih ter ob četrtkih. — Šestrazredne so šole v Dalmaciji in v ljubljanski oblasti (bivši Krauj-ski). — Osemrazredne pa so šole v mariborski oblasti (bivši Štajerski). Po številu prebivalstva prihaja ena šola v oblasti Travnik na 3954 prebivalcev, Bihač na 3678, Tuzla na 3358, Maribor na 1441, Ljubljana na 1194, Dubrovnik pa celo le na 726 prebivalcev. Kakšne so ljudske šole? V celi državi je po mestih 788 ljudskih šol, podeželskih 6528; državnih 7211, verskih 45, zasebnih 60; moških 299, ženskih 207, mešanih 6810. Učni jezik: državni ima 6819 šol, nemški učni jezik 171 šol, madžarski 269 šol, rumunski 31, češki 19, slovaški 5, italijanski 2. — V ljubljanski oblasti je po mestih 32 šol, po deželi 418, dr-žavnin 442, verskih nič, zasebnih 8; moških 18, ženskih 19, mešanih 413. S slovenskim učnim jezikom jih je 440, z nemškim 10. V mariborski oblasti so v mestih 103 šole, na deželi 330, državnih 428, verska 1 (Slovenska Krajina), zasebne 4; moških 14, ženskih 14, mešanih 405. S slovenskim učnim jezikom 402, z nemškim 14, z madžarskim 17. Število učencev z ozirom na število prebivalcev. Največ učencev kaže ljubljanska oblast. Na 1000 prebivalcev pride tu 123 učencev (vsaka 8 oseba je Ijudskošolski učenec!) Za Ljubljano pride mariborska oblast s 109 učenci na 1000 prebivalcev (vsaka 9 oseba!); najmanj učencev je v oblasti Travnik: 24 na 1000 (vsaka 42 oseba učenec!) V celi državi pride na vsakih 1000 prebivalcev 57 učencev. Po narodnosti jc učencev v celi državi: Jugoslovanov 588.519, drugih Slovanov 12.799, Nemcev 32.069, Madžarov 28.424, Rpmunov 1410, Turkov 12.925, Židov 2049, ostalih 3821. — V ljubljanski oblasti je Jugoslovanov 64.247, ostalih Slovanov 32, Nemcev 1432, Madžara 2, ostalih 11. — V mariborski oblasti: Jugoslovanov 60.850, ostalih Slovanov 37, Nemcev 1102, Madžarov 1308, ostalih 9. Po veri je v celi državi največ rimskokatoliških učencev, namreč 337.791 (495 pro mille); pravoslavnih je 287.821 (420 pro mil-le); muslimanov 31.087 (46 pro mille), evan-geličanov 13.167, grško-katoliških (unijatov) 5252, Židov 3362, protestantov 76, ostalih 3160. — V ljubljanski oblasti je r. katoličanov 62.034, pravoslavnih 3599, grško katoliških 49, protestantov 14, evangeličanov 23, zidov 3, ostala 2. — V mariborski oblasti: katoličanov 57.505, pravoslavnih 3329, unijati 3, protestantov 15, evangeličanov 2388, Židov 51, ostalih 15. Število učiteljstva je največje v ljubljanski oblasti (1811); potem v mariborski (1510), najmanj v oblasti Bihač (117). — Največ učencev na enega učitelja pride v oblasti Zagreb (57 učencev na enega učitelja), najmanj pa v Črni gori (29 učencev na enega učitelja). V ljubljanski oblasti pride 37 učencev na enega učitelja, v mariborski pa 45. Učitelji po narodnosti: V celi državi je učiteljev Jugoslovanov 16.384, ostalih Slovanov 416, Nemcev 584, Madžarov 495, Rumu-nov 35, Turki 204, Židov 27, ostalih 43. Učitelji po veri: Največ učiteljev v celi državi je r. katoličanov (8812), pravoslavnih 8531, muslimanov 469. evangeličanov 185. — V ljubljanski oblasti je 1807 katoličanov in 4 j pravoslavni; v mariborski je 1480 r. katoliča-I nov, 9 pravoslavnih, 1, unijat, 19 evangeliča-I nov. To bi bile v glavnem važnejše številke iz te statistike, ki pa, kakor sama tudi ni popolna, vsled tega tudi ne čisto točna. Vendar je v glavnih obrisih resnična in zelo poučna slika našega ljudskega šolstva. o narodnih šolah i. Ni prvi ta predlog, o katerem ima razpravljali zakonodajni odbor narodno skupščine: ko je bil Pribičevič minister prosveie, se je bil že prav oster boj v odseku za njegov Max in Alex Fischer: Najmanjši rekrut na Francoskem Kadar jo nagovarjal oče Macheux mlaj-Sega izmed svojih dveh hlapcev, mu ni nikdar rekel: »Stori to, Hijacint« ali »Stori ono, Hi-jacint«, ampak vedno mu je dejal: »Naredi to, pedenj-možek« ali »Napravi ono, pedenj-mo-žetk...« Hijacint Letoche je resnično zaslužil ta naziv. Ko je bil dosegel svoj« trinajsto leto, ga je njegova mati zmerila. V tej dobi je imel natančno 1 meter 24 centimetrov. Od takrat ni vidno rastel. Leta 1905 je bil star ena in dvajset let. Bil je pozvan, da se javi dne 5. marca naborni komisiji. Šaljivo je vskliknil prvi major, ki ga Je preiskal: »Vi pač ne veste, dragi prijatelj, da je že lep čas od tega, da ne jemljemo več otrok k vojaštvu I< Nič manj duhovito se ni izrazil drugi major, ki se je obrnil k nabornemu naredniku; flegmatično je izjavil: »Narednik, rekvirirajte vendar kje kako povečalno steklo, prosim Vas! Zdi se mi, da stoji nekdo pred menoj. Pa ne vem gotovo.« Skupaj sta nato vprašala oba majorja Hl-jacinta: »Kakšen poklic pa imate, mali naš prijatelj?« »I 110, nekakšen hlapec sem.c »Hlapec ste! Za kaj Vas pa uporabljajo? Da nosite jajca — drugo za drugim ... Kadar ravno kokoši kaj znesejo? Vi se pač ne morete pečati s težjim opravilom.« >Zakaj pa ne! Nikar ne mislite, da me rede iz usmiljenja. Sem sposoben za delo.« »Je li to prvič, drugič ali tretjič, da se predstavite naborni komisiji?« »Prvič, gospod.-:: Skupaj sta sklepala oba majorja. »V oslalem je videli še precej krepak, ia možic... Seveda je to le malo verjetno — pa kdo ve? — mogoče bo pa vendar še zrasel.. Odpustimo ga torej le začasno.« Naslednji dan, dne 6. marca, sta Hijacint in njegov tovariš Jean-Baptist bila zaposlena z vezanjem snopov. Oče Macheux ju je prišel ves razburjen iskat na pod. V roki je držal številko »Petit Quotidiena«. »He! Hijacint! Jean-Baptist! Pridita sem pogledal! Hijacint je naslikan v »Petit Quo-tidienu«.« Na vrhu četrtega stolpca druge strani : Pc-tit Quotidiena« je stal v resnici članek z naslovom: »Najmanjši rekrut na Francoskem.« Pod sliko, ki je predstavljala Hijacinta, je bilo zapisano: Trenutno posneto od našega posebnega poročevalca po končanem naboru. Spodaj pa je bilo v nekaj besedah pojasnjeno: Hijacint Letoche se je predstavil včeraj komisiji v Dijonu. Bil jo lelos najmanjši rekrut na Francoskem. Meri 1 meter 28. Težak je 38 kil. Ni potrebno posebej poudarjali, da je bil zaenkrat spoznan za nesposobnega.« Drugi dan, dne 7. marca, sta Hijacint in njegov tovariš Jean-Baptist bila zaposlena s krmljenjem živine. Žele razburjen ju je prišel iskat oče Macheux v hlev: »Tukaj je pismo za te, Hijacint! Prav gotovo, da s© v tej uri peča ves svet s teboj, dečko! Kaj neki bi moglo vendar biti? Na ictt-verti stoji zapisano: Veliki cirkus v Dijonu.« Hijacint je odpečatil pismo. Z negotovim glasom jo bral: »Gospod! Ravnokar smo zagledali v »Petit Quotidienu« Vašo sliko. Radi bi Vam že takoj sedaj ponudili namestitev v Velikem cirkusu. Toda pogodbe, ki smo jih sklenili že preje, nam ne dopuščajo storiti to že lelos in tudi ne še prihodnje leto. Vendar bi Vam radi sporočili, da bomo, če po dveh letih, ko se predstavite zadnjič naborni komisiji, no boste nič zrasli, »rečni, če Vas pridobimo za tri leta med naše osebje. Plačali Vam bomo na mesec tristo frankov. Nastopali bi pod naslovom Najmanjši rekrut na Francoskem« v fantastični uniformi, jahajoč na največjem slonu na svetu. Prejmiie, gospod ...« itd. V treh letih, kar je deloval Jena Baptisl v družbi s Hijacintom pri očetu Macheuxu, ni nikakor štedil s pogostim zasmehovanjem neznatne postave. Petkrat rta dan mogoče mu je rekel: »Pozor! Ne vidiš li, da se približuješ vhodnim vratom? Skloni se, Hijacint, sicer se boš butnil z glavo!« Desetkrat na dan mogoče mu je rekel: r-Ne hodi priblizu gnojišča! Poln je muh. Lahko bi to katera podrla, če se zaleti v tebe.« Od 7. marca dalje pa, ko je bil slišal pismo, katerega je poslal Veliki cirkus malemu možicu, se je vedenje Jean-Baptista do tovariša popolnoma izpremenilo. Nič več se ni norčeval iz njega, pač pa je neprestano mrmral v ■vejo brado: »Pa reci, če lo ni res nezaslišano... Da bo ta malček po štiriindvajsetih mesecih zaslužil po deset frankov na dan samo zato, da jezdi na si ono ve m hrbtu ... — medtem ko bom jaz, ki sem čvrst fant, garal naprej po dvajset ur dnevno, da dobim koncem meseca borih trideset frankov!« Kmalu so je spremenila nevolja Jean-Baplista v čuvstva, ki so še manj lajšala njegovo bol. Dva dni kasneje, dne 0. marca, jc žo črtil Hijacinta. Dne 11. marca ga je ž.e so- vražil. Dno 13. marca pa ga je kar očitno preklel. Dne 15. marca jo modroval: »To ne gre, to ne gre, kaj takega se ne sme zgoditi! Na ta način bi se moral pehati celo življenje, ker imam to smolo, da sem ra-ščen kot vsi dragi, medtem ko bi ta možic, ki so ga podgano oglodale, sedel na mehko. Naj se gre selit, ta grdi pritlikavec!« Samo eno željo je gojil: da bi namreč pe-denj-človek naenkrat pričel rasti taiko, da bi ga v cirkusu ne mogli več rabiti. V devetih letih je zrasel Hijacint samo za štiri centimetre! Nič ni kazalo na to, da bi se to sedaj spremenilo. Na kmetih imajo starčke za vir vse rao drosti. Jean-Baptist je pričel iskati družbo osemdesetletnikov. Vsakih deset minut razgovora jo redno popraševal: »Povejte mi vendar, oče, ali se dobi kako sredstvo za rast?< Prav tako redno ga je starček ošlnil s pogledom od nog do glave in ga vprašal: »Zakaj neki hočeš rasti? Saj si vendar dovolj velik.« In vedno je nato bruhnil starček v krohot: »Magari, sicer pa je to tvoja stvar... Če hočeš torej rasti, no, jej juho, jej veliko juhc.<-Jean-Baptist se je zavedal, da se njegov svetovalec šali. Kar nič ni verjel na uspeh takega sredstva. Vendar pa je, da si lajša vosi, tekom tridesetih dni meseca aprila vsakokrat kadar je sedel s Hijacintom k mizi na dvorišču, komaj polovico žlice juhe dal na svoj krožnik: uredil je stvar tako, da jo prepustil Hijacintu skoro vso vsebino juhine sklede. Hijacint je pogoltnil že najmanj dve sto litrov juhe: pa ni zraste! niti za palec. Nekega jutra, ko sta šla Hijacint in Jean-Baptist v hlev, sta ugotovila, da jc kobila žep al a. Oče Macheu.\ je poslal po padarja. predlog osnovnošolskega zakona. Preden je odsek predelal načrt, je padla vlada in ž njo tudi načrt.« Sedaj imamo nov poskus in ker dela ta skupščina zelo hitro zakone, je mogoče, da tudi prav hitro dobimo šolske zakone. Gotovo pa je, da so ravno šolski zakoni za bodočnost naroda in države največjega pomena. In vendar je pri nas skoro vse tiho ob vesti, da je s kraljevim ukazom od 26. oktobra 1928 pooblaščen predložil minister Grol predlog zatona o narodnih šolah. Svoj predlog minister spremlja z uvodom, v katerem razlaga osnovne misli zakona. Najprej omenja, da zasledi je predlog >tri cilje; a) da izenači zakonodajo o narodnih šolah v celi državi, b) da osnovno šolstvo postavi na sodobno podlago in c) da narodne šole prilagodi potrebam našega naroda«. V nadaljnjih izvajanjih posebno poudarja, da hoče iztrgati učiteljstvo in s tem šolo izpod vpliva strank, kar hoče doseči s tem, da prepove vrhovnim predstojnikom učiteljstva, prosvetnim inšpektorjem, udejstvovati se v politiki s kandidiranjem in agitacijo. Isto velja tudi za nadzornike. Ne prepove pa agitacijo in kandidiranje učiteljem, vendar jim ukazuje, da morajo dati >zgled verske, politične in kulturne strpnosti« (člen 80). V upravnem pogledu govori minister v svojem ekspozeju o dekoncentraciji šolske uprave s tem, da prepušča skrb za narodno šolo samoupravnim telesom, ki morejo šolo prilagoditi ekonomskim iu kulturnim potrebam vsakega kraja, pristavlja pa, da to velja za višje razrede. Skrb samouprav za šolo bo lajšal posebni državni fond od sto milijonov, iz katerega se bodo dajala posojila občinam po nizkih obrestih in na amortizacijo v desetih letih. Poleg tega dobivajo občine za zidanje šol tudi pod pore iz stalne postavke državnega proračuna v znesku 12 milijonov dinarjev. Kot posebno važna in modema smatra predlagatelj načrta določila o nameščanju in premeščanju učiteljstva. Po tem načrtu se predvideva za prvo nameščenje posebna državna lista vseh učiteljskih kandidatov, iz katere minister po» saimeznim prosvetnim pokrajinam dodeljuje potrebno število učiteljev novincev, ki se nameščajo prvo leto samo na večrazrednih šolah. Po prvem letu gredo učitelji, po drugem letu učiteljice na selske šole. Vse stalno nameščanje u, ieljstva pa gre skozi dve namestilni komisiji nu podlagi dvojnega razpisa, prvič za šole v mestih z visokimi srednjimi in strokovnimi šolami, drugič za ostale šole. Px-va namesti Lna komisija posluj© v prosvetni oblasti, druga, ki delo prve prerešeta, pa pri ministrstvu. Tako predstavlja minister svoj predlog, ki Iz šoferskih krogov« je razvidno, da obstojajo šoferski krogi iz dveh različnih delov. En del tvorijo vozači, katerim gre le za korektno stvarnost, drugi pa zasledujejo popolnoma drug cilj. Vedno se potrudim, da popolnoma vih rodbinskih članov, prirejati poučna predavanja o izseljevanju, ustanoviti izseljeniski dom v Ljubljani itd. Izseljeniski urad vodi sosvet štirih do osmih članov, ki ga imenujeta ljubljanski in mariborski oblastni odbor. Nadzorstvo vršita oba oblastna odbora. Županstva so dolžna naznanjati izseljeniškemu uradu osebe, ki se izselijo iz občine. Ravnotako so dolžni dajati zastopniki parobrodnih družb izseljeniškemu uradu v izseljeniških zadevah zahtevana pojasnila. Referent dr. O g r i z e k opozarja na velik pomen predložene uredbe, posebno za nas Slovence, in priporoča oblastni skupščini, da sprejme predloženo uredbo. Uredba se sprejme soglasno z nekaterimi nebistvenimi izpre-membami. ★ Ker hefe finančna uprava ustanoviti za mariborsko in ljubljansko oblast skupno finančno direkcijo s sedežem v Ljubljani, se sprejme resolucija, da se tudi v Mariboru ustanovi finančna direkcija za mariborsko oblast. S tem je bil dnevni red zasedanja izčrpan ter je oblastni predsednik dr. Leskovar zaključil zasedanje s toplo zahvalo vsem, ki so s stvarno debato sodelovali pri sprejemu proračuna. zadostim vsem zahtevam varnostnega javnega prometa in resnih vozačev, dočim se na druge ne oziram. Pripomnim tudi, da so pri sedanji komisiji vsi člani >našiPastorka«*, drama v petih dejanjih, »Sestri*, božična igra in veseloigra ■Živela telovadbaStane 12 Din. Kdor kupi pel zvezkov skupaj, dobi 10% popusta. Naročila sprejema Slovenska Orlišlca zveza, Ljubljana, Ljudski dom. k PROTI ZAPRTJU IN HEMOROIDOM, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef*. grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »F r a n z - J o s e f« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni. Krišlofič-Bučar, Stari trg 9. je zlata vreden. To vedo najbolj oni, ki se spomnijo, če nameravajo kupiti oblačilne predmete, na Ivrdko Orasco Sclivvab, L;ub)jana, ki je najcenejša. Cjufolfanu ISočna služIta lekarn V noči na sredo imata nočno službo Ranior na Miklošičevi cesti in Trnkoczv na Meshiern trgu. 0 Delavski shod priredi Delavska zveza v Ljubljani 15. nov. t. 1. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici. Na shodu poročajo: drž. posl. Fr. Kremžar in obl. del. poslanci Arnež, Križnik in Majeršič. Tovariši delavci, zberite se v velikem številu! Pripeljite s seboj svoje sobojevnike! — Delavska zveza. 3 Povodom avstrijskega državnega praznika so častitali včeraj generalnemu konzulu g. dr. Hermanu Plcincrtu, predstavniku državnih in civilnih oblastev, in sicer krezoškof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, vel. župan ljublj. oblasti g. dr. Franc Vodopivec, predsednik ljublj. obl. skupščine g. dr. Marko Natlačen, rektor vseučilišča g. dr. Rajko Nachti-gal, celokupni konzularni kor, zastopniki vojaških oblastev, pripadniki republike Avstrije in mnogoštevilni prijatelji in znanci g. generalnega konzula. Sprejem je bil zelo prisrčen. 0 Napredovanje stavb ob Masarvkovi cc-sti. Stalno deževno vreme delo na stavbah prccej ovira. Palačo Vzajemne zavarovalnice so dozidali te dni do prvega nadstropja, Mildl-čev hotel nasproti kolodvora pa jc dozpla.> vi do četrtega nadstropja in s tem do /ri . V prihodnjih dneh bodo začeli postavljati st-el o. 0 Ljubljanska sodtililela se snide v sredo 14. nov. ob 17 v seineniški kapeli in dvorani. Poroča g. kanonik A. Stroj o »važnih naročilih v okrožnicah sv. očeta Pija XIc. — Predsednik. © Program simfoničnega koncerta godbe dravske diviz. oblasti, ki se vrši po.l vodstvom višjega kapelnika dr. .losipa Cerina v ponedeljek 12. t. m. ob 20'v Unionski dvorani v proslavo uje-dinjenja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev obsega sledeče točke: 1. Državna himna, 'J. J. Seb. Bach: Dva korala, 3. Milenko Paunovič: Jugoslovanska simfonija (posvečena kapelniku dr. Josipu Čerinu), 4. Cesar Franck: Simfonične varijacije za klavir in orkester. — Pri koncertu sodelujejo: gdč. Jadviga Poženelova, pianistka in godbeniki mariborske vojne muzike. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. O Ljudski, oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 18. novembra ob pol 8 zvečer Ganghoferjevega >l'o-dobarja*, ki spada med najboljše ljudske igre, katera bo radi svoje pestrosti (petje, godba, ples) nudila našemu občinstvu nutiogo užitka. O štirje vlomi, od teli trije v eni noči. Drzen zmikavt si je v noči od nedelje na ponedeljek pre skrbel prav lep plen in mu sedaj menda ni prav Prve posledice prehlada so hri-pavosi in IcaJelj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s MKitiMM——p—m—m—p fKRESI VAL I Immmmmmmbm—■ nic žal, Te čevlje sem mislil poslati v penzjon in si preskrbeti boljše«. PMIZNANO najboljša oblatila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 □ Somišljeniki! Drevi ob 19 se vrli v prostorih na Koroški cesti prvi redni sestanek. Na dnevnem redu je razgovor o važnih društvenih zadevah. — Kakor smo že javili, se bodo vršili redni sestanki za somišljenike SLS vsak drugi torek v mesecu. D Staršem in onim, ki se jih tiče. Razpasla se je pri nas razvada, da nekaterim otrokom in celo starejšim ljudem ne dajo miru blatne plasti, ki se v deževnih dneh naberejo na zadnjem delu mestnih avtobusov. Pa ti pridejo in načečkajo celo po novih vozovih najrazličnejših imen, številk, slik itd. Vsi, ki se jih tiče, se opozarjajo, naj opuste to razvado; vsakdo, ki se bo zalotil pri tem poslu, bo plačal kazen. Starši pa naj v tem oziru poučijo svoie otroke, da ne bomo prisiljeni napisati v žargonu Dolenjskih novic — že spet čečkajo po avtobusih! Fej packe, da jih ni sram! □ Sodalom! Jutri ob navadni uri sestanek Akad."kongregacije. Vabila sc ne bodo poslala. Znameniti film >Kral; kraljev« se predvaja v otxfh tukajšnjih kinih od 15. do 18. t. m. O filmu samem še spregovorimo. . □ Blagoslovitev koče pn Arehu. V nedeljo dopoldne se je izvršila na pobudo Podravske podružnice SPD blagoslovitev povečanih ter pri zidanih prostorov koče pri Arehu. Blagoslovitvi je prisostvovalo tudi 16 Slemenašev iz Zagreba. Govorili" so Lesjak, predsednik Podravske podružnice, g. Gorišek, dr. Senior iz Maribora in zastopnik hrvatskih gostov. . . ,, ... n Promet skozi obmejno postajo Maribor. V mesecu oktobru je prišlo iz Avstrije 4771 oseb, Cehoslovaške 1087, Italije 126, Nemčijes 651, Švice 63, Francije 16, Bolgarije 24 Amerike 20, Albanije 5 Grčije 4, Anglije 14, Mad arske 69 Poljske 93, Romunije 20. Rusije 2, Turčije 1 ter 5488 iz nase države. Skupaj je torej pripotovalo v Manboi 12 529 oseb. — Odpotovalo jih je pa 13.100 in sicer: iz naše države 5531; v Avstrijo 4748, v Češkoslovaško 1335, Nemčijo 809, Bolgarijo 142, Italijo 116, Ameriko 19, Albanijo 4, Grčijo 1, Anglijo 11, Madjarsko 63, Poljsko 180, Romunijo 19, Rusijo 1, Turčijo 15, Francijo 18, Švico 52 m druge razne države sQ se y zadnjem času: Josip Sprah, slikar z "de. Veroniko Kosovo, posestmkovo hčerko; Josip Leks, zidar, z gdč. barbaro Zizekovo, zasebnico; Josip Knuplež, zasebni uradnik, z gdc. Elizabeto Pečolerjevo, zasebnico; Matija Fijaris, pekovski pomočnik, z gdč. Alojzijo Novakovo služkinjo- Jakob Pelinšek, vrtnar, z gdc. Maruo Savei-nikovo. delavko; Martin Rodošek, stroinik. z gdc-. losipino Esigovo. oskrbnico in Franc Schober, pe-kS mojster, z gdč. Edito Halc.ngerjevo, za- ^n Kuhinja - stranišče. V Vojašniški ulici 21 stanuje Julijana S. s štirimi otroci v enem pro-1Ck je kuhinja in soba hkra i. Ce prestopiš prag začutiš takoj strašen smrad; ce pogledaš pod štedilnik ali posteljo, Pa opaziš cele mlakuze -S odtok. V isti višini se namreč nahaja s rani šče-meslo po cevi, odteka voda n blato -z stra-|a' v snovanje omenjene družine. Kakor smo Sli je sanitarna oblast že storila potrebne ko-rake da se straniščni odtok popravi. rCeniu izzivanje? V noči od nedelje na pn-. ie nnšlo do konflikta med nekim tukaj-ter dvema civilistoma. Priče tzpo- TOe zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri los. Roftna, LJubljana. vedujejo, da je bil častnik izzvan cd obeh civilistov. Konflikt se je končal s tem, da so nekateri udeleženci ednesli krvave glave. Drugič ne bodo več izzivali. □ Javna licitacija. Poveljstvo inženerske pod-cficirske šole v Mariboru razglaša, da se vrši na dan 13. novembra 1928 javna licitacija prodaje 2 konj na živinskem sejmišču v Mariboru. Interesenti si lahko ogledajo konje vsak dan razen nedelje iu [praznika v "omenjeni šoli. □ Razkrit brlog nemorale. V V. ulici je zasledila policija fcrlog, kjer so se v ponočtuh urah shajali razni sumljivi elementi. Ljudje v obližju so se že večkrat pritoževali radi nemirov in prepirov v omenjenih sumljivih prostorih. Ker m hotelo biti konca skrivnostnemu šepetu in brezštevilnim jjritožbam, je policija izvršila preiskavo v tem brlogu ter zalotila 7 žensk in S moških. Gosjjcdinja <=e bo zagovarjala radi zvodništva in prestopka obrtnega reda. dve ptički sta romali v bolnico, 4 moške pa so odvedli h Grafu, ker so znani kot delainrz-neži. Oddali se bodo sodišču. □ De'o dobijc pri tukajšnji Borzi deia: 5 hlapci, 6 viničarjev, 7 majerjev, 2 kolarja, 1 so-dar, t vrtnar. 2 krojača, 2 mizarja, 1 slascicar, l livarja, 1 lončar, 1 lesostrugar, 2 kovača, 1 sedlar in lakirnik, 9 mizarjev, 30 rudniških kopačev ui vec vajencev, (kovaške, mizarske, mlinarske in kolarske obrti) Razen tega: 5 dekel, 6 kuharic. 2 sobarici, 5 šivilj za perilo, 2 varuški, 2 šiviljski vajenki in 1 pletarska vajenka. - Dela je iskalo v času od 4. do 10. nov. 222 oseb; dobilo pa je dela 91 oseb. □ Noge so nosilci človeškega telesa pa ludi zdravja. Čuvajte noge, zato nosite najboljše čevlje KABO, Maribor, Koroško c. t9. Celje & Razpored prosvetnih večerov. Dne 19. novembra 1928: Planinski večer, Predava g. prof. .lanko Mlakar iz Ljubljane. - Dne 3. dec. 1928: Slovenski večer. Predava pisatelj Ir. bal. in-žgar. Dne 17. dec. 1928: Vzhodni večer: Predava univ prof. ljubljanske univerze g. dr. Fran Gri-vec. Dne 14. januarja 1929: Ruski večer. Predava lektor ruščine na ljubljanski univerzi g. Nikola PreobraženskR Dne 28. jan. 1929: Socialni večer. Predava sociolog g. Fran Terseglav iz Ljubljane. Dne 11. febr. 1929: Spiritistični večer. Predava profesor ljublj. univerze g. dr. Lamberl Ehrlieh. Dne 25. febr! 1929: Umetnostni večer. Predava u metu. zgodovinar g. Marjan Marolt. Dne 11. marca 1929: Misijonski večer. Predava g. Ivo Peršuh. Dne 25. marca 1929 kol zaključek prosvetnih večerov: Materinski dan. Predava prof. cerkv. govorništva nn ljublj. univerzi stolni kanonik p. dr. Mihael Opeka. — Predavanja na planinskem, vzhodnem, spiritističnem, umetnostnem in misijonskem večeru bodo spremljana s skioptičnimj slikami. Poleg predavanja se vrše vsak večer tudi recitacije, deklamaeije in so nn sj>oredu glasbene točke, tako vokalne kot ludi instrumentalne. — Vstopnina k večerom brez skioptičnih slik je Din 1 za stojišča ter Din 2 za sedeže, za predavanja s skioptičnimi slikami pa radi dosti večjih režijskih stroškov Din 2 za stojišča ter Din 3 za sedeže. Predprodaja vstopnic se vrši v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4. & Volitve v okrajna zastopa Celje in Vransko. Volitve v okrajna zastopa Celje in Vransko so razpisane in se bodo vršile dne 3. februarja 1020. I'ra: vico voliti imajo vsi župani in občinski odborniki v območju dotičnega okrajnega zastopa. Izvoljeni "a so lahko v okrajni zastop vsi, ki so vpisani v stalni imenik katere izmed občin v območju dotičnega okrajnega zastopa in ki kandidirajo. Seznam volivcev je razgrnjen v uradu okrajnega zastopa v Celju in okrajnega zastopa na Vranskem od 11. novembra 1928 do 24. novembra 1928 in je med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Popravke lahko zahteva vsakdo, ki ima pravico biti izvoljen, in sicer v času razpoložitve seznama in še tri dni ]X)-tem t. j. do vštevJega 27. novembra 1928. Za kandidatne liste in njih prepise se morajo uporabljati uradno izdani iu z uradnim jpečatoin ojjremljeni vzorci, ki se dobe proti odškodnini pri okrajnih za-stopih. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje tekom 8 dni računajoč cd dneva, ko se razgrne pravonročni seznam volivcev, pri volivni komisiji svojega okrajnega zastopa. Vložiti se mora eden izvirnik in pet prepisov. Dan razgrnitve pravomočnih seznamov vohvnih imenikov bo razglašen z uradnim razglasom. V okrajni zastop celjski se voli 25 članov in 25 namestnikov, v okrajni zastop Vransko pa 5 članov in 5 namestnikov. Kandidatno listo mora podpisati vsaj toliko volivnili upravičencev, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov. Veljajo pa tudi podpisi kandidatov in namestnikov. Kandidatni listi je treba priložiti pismeni pristanek kandidatov in namestnikov. Ujeta tička. Pepca je elegantna dama, ki je že dalje časa po celjskih kavarnah strašila nočne ptiče. Tam nekje v Mariboru ima moža, a ga je pustila in se podala na ulico. Prošli petek zvečer jo je ustavilo oko postave, ker dr, ima radi nje j nekdo opravka z zdravnikom. Pepca je povedala, da ima v Celju nekoga, ki zanjo skrbi. Izkazalo pa se je, da reflektira na oskrbo več Inkih »nekdo in morala je v zapor, da se pred sodnikom pouči o dovoljenem in nedovoljenem. 0 Priporočljiv mešetar je neki Lojze, mondn od Slovenjgradca doma. Dne 27. oktobra letes se je sestal v Mariboru s celjskim trgovcem Francetom M., s katerim se je dogovoril, da mu nakupi jabolka iu mu jih pošlje. Trgovec mu je izročil »jurja« v svrho dogovorjenega nakupa. Preteklo je dosti dni, a bilo ni ne jabolk ne Lojzeta. Prošlo nedeljo pa je trgovec France trčil v Celju ob Lojzeta in ga pobaral, kako in knj je z jabolki in a »jurjem«. Lojze mu je kratkomalo povedal, dn jaboLk nima, denarja pn tudi ne, ker gn je v drug« svrhe porabil. Obrnil je Francetu hrbet in moški odkoraknl. Francetu ni drugega preostajalo, kot da jo je zavil nn policijo in jo zaprosil za odpomoč. Ko bo roka postave po>tipnia Lojzetn, bomo morda to povest nadaljevali. Hoste: Maša ie druga! Volivni shod v Ljudskem domu se je vršil ob obilni udeležbi in najboljšem razjx)loženju. V dvorani že dolgo ni bilo toliko mož, kakor v nedeljo in vse je prešinjala misel: Združimo se vsi, da pohodimo SDS v naši občini! Zupan Oražem nam je razložil delo SLS v občini od I. 1906 dalje, ko se je on začel udeleževati političnega in gospodarskega dela v občini. Najvidnejši znaki uspešnega dela so nova moderna šela ob glavni cesti, vodovod in občinska elektrarna. S številkami je dokazal, kakšno je gospodarsko stanje v občini, ki ima izmed občin v mestni okolici najmanjše naklade in tudi dolga je približno 1.250.000 Din za elektrarno. Elektrarna s stroji in električnim omrežjem pa vendar reprezen-tira vrednost, ki presega dolg. S številkami je dokazal, da elektrarna ni pasivna in da imajo ljudje nekaj 100 (isočev Din na leto prihranka, ker je tok ccnejši, kakor bi pa bil iz mestne elektrarne ali cd drugod. Ob tej priliki je pa razkrinkal tudi »delo« onih, ki se hočejo zdaj polastiti občine. Liberalci in njihovi zavezniki s Posavja so nasprotovali vsemu. Namesto nove šole sredi naselbine, naj bi sc bila razširila šola na polju. Odklonili so napeljavo vode v pedobčini Šmartno, češ, da imajo vodnjake, dasi bi bili plačevali za vso napeljavo skozi pet let približno i 10 K letno za vso pedebčino. Nasprotovali so zgradbi elektrarne in dccegli za psdobčino Šmartno, da ni prispevala h zgradbi čisto nič. S tem so oškodovali vse prebivalstvo pedobčine, pač pa pcdprli samo tri ondotne gostilničarje, ki so prosti občinske nak'ade na alkohol, ki je vpeljana za poplačevanje dolga za elektrarno. Oštirje so varovali! Koliko je pa bila pijača v Šmartnem cene'ša kakor po drugi občini r Liberalci in samostojneži so bili tisti, ki so hoteli, da bi bila občina omrežje priklepila na ljubljansko elektriko aii pa na eno, ki izrablja vodno moč na Fužinah. Daljnovode bi bila morala postaviti občina in jih brezplačno odstopiti mestu ali pa družbi. Taki gospodarji so tukajšnji liberalci! Navedel je še to in ono, naposled je pa odgovoril na napade liberalcev v časopisju, ki govore o demoralizaciji mladine. Da je karakteriziral tiste, ki zdaj hinavsko zavijajo oči, je navedel, da je tedaj, ko je nosilec na okrajnem glavarstvu, dobil cd tam dopis, da naj se kip srca Jezusovega v veži šol. poslopja nadomesti s kipom kralja, izročiti table z besedilom posvetitve, ki je prej visela v veži, a je bila tedaj zaklenjena v šolski omari. Šele na najbolj energično zahtevo županovo, je bilo mogoče obesiti tablo na prejšnje mesto, kjer je še sedaj. Te ugotovitve so vzbudile silno ogorčenje. 2upan je tedaj povedal eksponentom PP-režima, da je šola občinska last, da je občina ondi gospodar in kip Srca Jezusovega je ostal na starem mestu, kip kralja je pa prišel na ravno tako odlično mesto. Sklep je bil: V nedeljo vsi na volišče za gospodarsko delavsko listo! Dvorana se je tresla od viharnega navdušenja in pritrjevanja. Na to sta nastopila narodna poslanca Franc Smodej in Franc Kremžar, ki sta prišla naravnost od vlaka, ki je bil prispel v Ljubljano s triurno zamudo. Njuna krepka izvajanja so še bolj jx>vzdig-uila razpoloženje zborovalcev in nobenega dvoma ni več, da bodo v nedeljo le zaslepljenci in nespa-metniki metali kroglice v skrinjico naše gospodarsko tako nazadnjaške SDS klike. Druga skrinjica je naša! Tja spustimo krog-Ijice. _ B opisi Zgornja Volitve v občinski zastop so pred nami. Vsi pošteni možje kakor tudi mladeniči, naj se zavedajo svojih dolžnosti, ter naj v tem kratkem čnsu ne glede na desno in levo stopijo na plan, od hiše do hiše, ter spodbujajo in pridobivajo volivce za Slovensko ljudsko stranko, ker le Šlov. ljudska stranka je stranka poštenosti, dela, no glede na stan, ali si delavec, kmet ali obrtnik. Imena mož, katere je postavila kot kandidate SLS, so vam porok, da bodo vsestransko zastopali interese volivcev ter delovnli za napredek občine. Nihče naj ! se ne pusti begati, še manj pa vplivati od na-i spretnih strank ter nai se na dan volitev, t. i. ' ]8. novembra t. 1. gotovo udeleži volitev in ponosno odda svojo kroglico Slov. ljudski stranki, t. j. v tretjo skrinjico. Bosulin svečice so edino zanesljivo zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovost krav in telic. Škatlja z 12 avečicami in natančnim zdravniškim navodilom 30 dinarjev. Če sc pošl|c denar v pismu naprej, pošt-nine prosto, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri »An^elju Varhu« na Vrhniki. Kamnik Gospodarsko-prometna konferenca se je vršila v Kamniku v petek dne 9. t. m. Razen domačih gospodarskih korporacij in zastopnikov občine ter glavarstva so se konference udeležili še zastopniki Zveze za tujski promet, SPD ter intere-senti-poedinci. Na dnevnem redu je bila v prvi vrsti premestitev smodnišnice iz Kamnika, ki je v najboljšem teku, dalje seveda tudi železniška zveza Kamnik-Kranj, cesla v Kamn. Bistrico in ona v Luče ter vzpenjača na Veliko planino. Konferenca je pokazala, da se na vseh že v listih omenjenih gospodarskih in prometnih nnčrtih kamniškega okraja dela intenzivno in zelo resno. — Enako je razveseljivo dejstvo, dn se je pričela meščanska korporacija z vsem zanimanjem udeleževati vsega tega dela in je priredila pred nedavnim za svoje člane informativno predavanje, ki naj bi nekoliko pojasnilo gospodarske načrte korporacije, kakor elektrarne, preurejeno žago, cesto v Bistrico, plovbo drv in lesa itd. Vidimo gibanje in živo zanimanje v vseh poklicanih krogih, in ker so nam naklonjene tudi oblasti, upamo, da se bodo veliki načrti res kmnlu mogli uresničiti. Krepko je poprijel posebno oblastni odbor in jioslanei kamniškega okraja. Tako lahko gledamo z upanjem v bodočnost! Loška dolina na Notranjskem Nova cesla v občini Stari trg pri Ložu. 9. no« vembra je komisija izvršila odkup sveta za novo deželno cesto II. reda, dolgo 1880 m, od Skadulce do deželne ceste onkraj Viševka z dvema visokima mostovoma. Skoro vsi lastniki, predvsem iz Viševka, so odstopili svoj svet brezplačno! Oblastni odbor prisj;eva k stroškom (po proračunu okrog 700 tisoč Din) polovico, za drugo polovico pa je dal dovoljenje in izpcsluval kredit tuk. cestn. odboru. Tudi načile in vodilno tehnično osobje je dala oblast brezplačno. Upamo dobiti ludi za daljšo dobo cestni valjar in pomeč za glavno cesto. Glavno zaslugo imata g. obl. preds. dr. Natlačen in g. župan L. Keršič, korist pa vsa dolina, ki ima na cesti svoj zaslužek in nastop vode ne bo več zapiral prometa skozi dolino. Gradbo vodita g. tehnik V. Vrhovec in g. mojster Miha Janežič. Likvidacija lesne zadruge Stari trii. Vsled težav v lesni trgovini zadnjih let, pomanjkanja lastnega kapitala in strokovne sjiosobnosti, je ta, 1919 ustanovljena zadruga na občnem zboru 20. okt. t. 1. sklenila likvidirati. Morala je za kritje primanjkljaja iztirjati še neplačane deleže. Za ostali primanjkljaj pa je edina upnica, tuk. hranilnica in posojilnica, uvedla asanacijsko akcijo, ki ima izgled, da se izvrši v nekaj letih tako, da ne bo nihče, ki se ji prostovoljno priključi, trpel škode. Ko bo pokrit ves primanjkljaj, se bodo začeli povračevati ludi vplačani deleži. Zoper trosilce lažnivih in vznemirljivih vesti bo zadružna organizacija odločno nastopila, katerimkoli krogom ali stanovom pripadajo! Laško Martinova nedelja je bila v Laškem precej vesela. Svojo moč je jx>sebno ob veli avl jal novi mošt, ki jc razne duhove tako razburil, da je na dveh mestih prišlo do tepeža. Tako je neki G. iz St. Lenarta postal razborit in hotel napasti nekega fanta, ki je v gostilni sedel s sestro tega G. Doma je menda mati določila, da ne bo izročila posestva temu razborilemu sinu, temveč svoji hčerki. In ker je ta sin imel že precej vina v glavi pa jezo k srcu na svojo sestro m mater, je j^rijel za kuhinjski veliki nož in hotel svojega tekmeca, ki je govoril z njegovo sestro, napasti. Ker ga je pa alkohol že preveč omehčal, so ga drugi fantje, ki so sedeli istočasno v gostilni, vrgli na cesto in pošteno nabili, tako, da je bil po celem obrazu krvav. Martinov semenj se je vršil v Laškem v ponedeljek. Obisk je bil tako od strani kramarjev kakor tudi občinstva precej ugoden. Vendar ' pa kupčij ni bilo veliko. Živinski sejem tudi ni bil slabo obiskan. Prvovrstno blago se je prodajalo od Din 8 do 9.25 za kg žive teže. Neokusnost. Debata o neki zaroki, ki jo sedaj čisto po nepotrebnem goni »Jutro« z dne 11. t. m., postaja res že neokusna. Dopisniku »Jutra« in udeležencem te »zaroke« pravimo samo to, da »Jutro« te prvotne notice ni prineslo in da je notica o tej zaroki bila »Slovencu« podtaknjena in to prav z jasnim namenom. Ugotavljamo, da je ta notica prišla iz krogov SDS pristašev, ki sicer ne marajo imeti nikakega stika z našim listom. Tudi odpoši-ljatelj si ni upal podpisati svojega pravega imena. S to konstatacijo je ta zadeva za nas rešena. Ph«j © Telovadni odsek »Orel« vprizori Igro »Krivoprisežnik - v mestnem gledališču v Ptuju dne 18. novembra 1928 ob 3 popoldne. Ormož Smrt najstarejše žene. V nedeljo 11. t. m. je bila pri Sv. Miklavžu pokopana A. Mlinarič z Vinskega vrha. Bila je najstarejša ženska v župniji. Ravno pred dvema mesecema je prestopila v 90. leto. Poročena ni bila. Konec trgatve. Tako dolgo se trgatev najbrž nikjer ni zavlekla, kakor v okolici Sv. Miklavža. Začela se je že okrog 20. septembra, končala pa šele preteklo soboto. Zaključil jo je križniški red, ki je dosegel najboljše uspehe, kar tiče količine in kakovosti mošta. Toliko se pri Sv. Miklavžu že dolgo ni pridelalo. Slovenska Krajina Murska Sobota. Sobotno »Jutro: se je obregnilo ob naše sezonske delavce, češ da so se preteklega tedna,pripeljali z dela v Belju v vagonih, ki so bili okrašeni z inadjarskimi zastavicami, in se čudi temu, da je lo mogoče še v desetem letu obstoja naše države. Najprej moramo ugotoviti, da ni res, dn bi bili njihovi vagoni okrašeni z inadjarskimi zastavicami, res pa je, da so bili okrašeni z različnim papirnatim cvetjem in tra-1 kovi vseh vrst barv. Od Jutra« bi bilo mnogo bolj umestno, ce bi nam knj povedalo o žerjnvovih bratskih političnih zvezah z vse j>rej kot nacionalnimi elementi. Prej nego se je -Jutru* sploh kaj sanjalo o nas prekmurskih Slovencih, je naše ljudstvo bilo nacionalno; če bi pn bilo Jutrovega kova, o slovenstvu v Slovenski Krajini danes ne bi bilo niti duha niti sluhn. Nn Jutrovo nacionalnost danes itak nihče več ne dn, najmanj pa se-i veda prekmurski jutrovci sami! Pridobivajte novih naročnikovi JI tiumuM a -MU žtkdufia m srce Stcnisfaski v Berlinu V malem pemsijonu v berlinskem zapadu že par dni stanuje velik, vitek, belolasi gospod. Nekako podoben je šaljapinu. Tudi on je Rus. Črni roženi naočniki dajejo njegovemu ponosnemu ce-zarskemu obrazu plemenito in zanimivo oznako. Konstantin Stanislavski, največji ne samo ruski, ampak svetovni gledališčnik je prišel iz Davosa, kjer je obiskal svojega bolnega sina, ostane par dni v Berlinu, odkoder se vrne v Moskvo, kjer bo 27. oktobra 30 letni jubilej »Umetniškega gledali&ča«, katerega duša je on. Kaj je bil in kaj je, je povedal Stanislavski sam v knjigi »My life in art«. Vendar je našemu poročevalcu radevolje povedal, da se pretaka po njegovih žilah gledališka kri njegoye stare matere francoske igravke Varley, ki je poročila v Petrogradu bogatega posestnika kamnolomov. Tudi Stanislavski je bil prvotno trgovec, njegovo podjetje pa je bilo prekupčevanje slik svetnikov. Postal je operetni pevec. Kot je Demostan šolal napake svojega jezika, je bil Stanislavskemu glavni Študij mimika in kretnja in 1. 1897 je ustanovil skupno b pesnikom Nemirovič-Dančenkom »Moskovsko umetniško gledališče«. »Izredno sem bil vesel, ko me je Reinhardt pred dnevi imenoval za častnega člana nemškega gledališča, zlasti ker mi je Reinhardt izredno dober prijatelj. Poznava se že 20 let, ko sem gostoval prvič v Berlinu s svojo družbo, zadnjič sva se pa videla pred štirimi leti v Newyorku, ko je Reinhardt uprizarjal »Mirakel«. V Moskvi deluje moj teater dobro; uprizarjam pa le ruske komade, zlasti mlajše avtorje: Fajka, ki žive sicer v Berlinu, Bulgakova, katerega komad »Družina Turbing« je doživel velik uspeh, Ivanova, Oleša, Leonova, Katajeva in Fedina. Zadnja leta sem uprizarjal predvsem opere: Evgenija Onjegina, Pikovo damo, Borisa Godunova in dve prireditvi Rimsky-Korsakova. V Moskvi igram vsnk komad najpreje v -»Študiju«, šele ko je tu izkušen, pride na veliki oder. Moji igravci so prežeti idealizma in v prvi vrsti umetniki, ld igrajo danes Hamleta in jutri štatirajo. . , Moj kratek obisk v Berlinu je čisto privatnega značaja in nikakor ni res, kar javljajo nemški listi, da pripravljam od tu turnejo po Evropi. Tudi govorice, da bom režiral sedaj pri Rainhardtu, so pre-uraniene, dasi sem glede ene režije sedaj z njim v pogovora.« Češkoslovaške državne nagrade za umetnost. Minister za šolstvo in narodno prosveto je podelil ob priliki 28. oktobra t. L sledeče državne nagra- Pri PREHUUEUU, IKFLUENCI. HRIPI sploh pri vseh obolenjih, kjer se pojavi višja temperatura, je treba bolniku masirati vrat, roke, noge, prsa in križ z de: veliko državno nagrado v znesku 100.000 KS je prejel Otokar Brezina, kar smo že poročali ob njegovi šestdesetletnici. Državne nagrade za literaturo so prejeli: Emil Boleslav Lukič za knjigo »O neljubeznjivi ljubezni«, Frunft Šr&mek za knjigo »Nove pesmi«, Cestmir Jefabek za roman »Svet gora«, Rudolf Medek za roman »Anabasis«, O. Pertold za knjigo »Iz pozabljenih kotov Indije« in F. X. Šalda za svoja kritična dela. Državno nagrado za dramatsko umetnost so prejeli K. M. Ča-pek-Chod za delo »Pesnikova zaročenka« in Ed-mund Konrad za igro »Komedija v kocki«, za igralsko umetnost Oto Cermak in Rudolf Deyi, za režijo Jan Bor. Za glasbo so bili nagrajeni: Stanislav Sud za simfonijo »Življenje v temi«, Rudolf Kasel za kompozicijo »Vstajenje«, Vaclav Kapral za njegov »drugi kvartet«, Emil Pollert za njegovo delovanje pri Nacionalnem gledališču od leta 19C0., Ševčik-Lhotzky kvartet za 25 letno delovanje in Vaclav Talich za vprizoritev cikla simfoničnih del Viteslava Novaka. Na polj« operne kompozicije in glasbene teorije se leto« ni podelila nobena državna nagrada. Državno nagrado za nemška dela sta prejela pesnik Dietzenschmidt za njegovo dosedanje umetniško ustvarjanje in glasbenik Avgust Stradal za njegovo življenjsko delo. Literarno enciklopedijo v 7 zvezkih, ki bo obsegala skupno okoli 5000 strani, bo začela izdajati moskovska komunistična akademijo. Prvi zvezek, ki bo v kratkem izšel, vsebuje daljše Članke o nvloi>!:em pravu, agitai.ijski liter-.turi, angleški literaturi in jeziku armenski literaturi, Aivybr;še-vu, Asejevu, Babelu, Bnlmontu, baškirski literaturi, beloruski literaturi in jezikn, Belyju, Bloku, Brjusovu, Buninu, »Vapp« (zveznem udružanju proletarskih pesnikov), ogrski literaturi itd. Sub-skripcijska cena za celotno delo znaša 35 rubljev. Propaganda poljske in češke kulture t inozemstvu. Šef propagande poliske likovne umetnosti v inozemstvu, M. Treter, je izdal na Dunaju v nemškem jeziku monografijo o poljskem sodobnem slikarstvu. Treter je urednik umetnostnih monografij s področja poljske likovne umetnosti. Te monografije izdaja največja poljska založba Ge-bethnera in Wolffa v Varšavi. Treter pripravlja sedaj delo »Poljska umetnost 19. in 20. stoletja-r, ter zvezek estetskih študij pod naslovom »Umetnost in kontemplacija. — V septemberskem zvezku mesečnika »Les Cahiers du Sud«, ki izhaja v Marseillu, pa je objavil Otokar Fischer študijo o modemi češki literaturi, v kateri na primerih pesniškega ustvarjanja Macharja, Bezrača, Sove in Brezine prikazuje bistvene značilnosti češkega literarnega ustvarjanja. Poleg tega je orisal F. H. Saldo in Masaryka kot kritika. ker ALGA osvežuje, temperalura popušča, spanje je lahno in mirno ter zdravo. To dobro učinkovanje ALGE je vzrok, da se ALGA danes nahaja v vsaki hiši. V lekarnah in dronerijah 1 steklenica s točnim navodilom Din 16'—. Po pošti pošlje Laboratorij ALGA Sušak 4 stoki.za Din 77,8 stekl. D 131,14 stekl. D 205:25 stekl. D 320 r»t»arji-iai(»strw'* SK Ilirija, lahkoatletska sekcija. Zimski trening prične danes ob četrt na 7 zvečer v telovadnici na I drž. gimn. Pozivam vse atlete, da se ga redno udeležujejo. Obenem se sprejemajo tudi novi Slani. LJUBLJANA. IWD fi .iS si boljša, kar so Železničarji z ©lanom izravnali. Zmagouosni gol je padel iz 11 roetrovke. Tekme rezerv: Hašk : Concordija 3 : 2; Grad-janski : Derby 10 : 0; Croatia : Sparta 3:1; Viktorija : Železničar 3 : 0. BELGRAD. BSK : Jugoslavija 2:0 (1:0). Zmago je odločila boljša in odločnejša napadalna vrsta BSK. V prvem polčasu je imel BSK več od igre, med Sl SK Jadran : SK Slovan 4:1 (2 :0). Jadran i prebo- je v,tej tekmi priboril prvi dve točki in s tem tem »gvpo ^ ;o je BSK sabo- •edzadnje mesto v tabeli. Poteku igre bi neod- vam j ii J nroteste m no- povic. Subotica. 2. A. K.: Športni klub 2:0 (0:0). — Bačka : Električna centrala 3:1 (1:1). Leskovac. SK Momčilo : SK Veternica 9 :0. Bazena tekma med Grafiko iz Niša in Momčila končala je z rezultatom 2 :2. Skoplje. SK Pobeda : SK Gradjanski 4 : S (2 :1). ei _________ predzadnje mesto v tabeli. Foteku igre di neuu- - - "k , povzročalo velike proteste mno- iočen rezultat najbolj odgovarja . Za Slovana je ^ofih igralcev. Tekmo je izborno vodil g. Pobilo usodno, ker ni mogel nastopiti najagilnejsi »™"'ulu J igralec Volkar. Brez Volkarja in pa še s štirimi rezervami je bil boj takorekoč že naprej odlo- ! gen. Cirovlč in Marliioti sta se trudila, vendar , niso znali mladi rezervni igralci izkoristiti niti ene prilike. Tudi Jadran nima razen sreče nobene zasluge na zmagi- Takoj po početnem udarcu j prevzame Slovan inicijativo in potisne Jadrana v obrambo. Vse pozicije, ki jih Cirovič ustvarja, ostanejo vsled nespretnosti desne in leve zveze j neizrabljene. Iz dveh prodorov doseže Jadran dva > gola, izmed teh je bil prvi najlepši gol dneva, j Ista situacija je bila v dragem polčasu. Desno j krilo z lepim strelom doseže gol. Par opasnih strelov drži Vidmar. Po krivdi golmana doseže Jadran tretji gol in četrti po krivdi celokupne obrambe. Sodil je g. Šneler zadovoljivo. Samo igranje je bilo nabijanje žoge brez vsakega smisla. SK Svoboda : SK Slavija 7:0 (3:0). Svoboda je z lahkoto odpravila Slavijo, ki je igrala brez vsakega smisla, zgubila pa je še tisto malo volje vsled nesposobnega sodnika. Igralo se je obojestransko bolj ostro, vendar je bila izključitev dveh igralcev Slavijo in enega od Svobode veliko preostra kazen. Tudi ne moremo razumeti, kje je g. Ahčan videl enajstmetrovko, iz katere je padel četrti goL To sta bili dve predzadnji tekmi v jesenski sezoni. V tem razredu se bo odigrala Se tekma Ilirija : Jadran, ki ne bo prinesla presenečenja. V 1 b je pa derbv. Stara rivala Svoboda in Reka se bosta borila za prvo mesto. Svoboda ima ob enakem številu točk boljšo goaldiferenco. V Teror v Senožečah. Na dan italijanske zmage nad Avstrijo so se udeležili sv. maše v Senožečah predstavniki javnih oblastev in trgovci ter drugi obrtniki v črnih srajcah. Šolski otroci so prišli preoblečeni v balillo. Ko so otroci hoteli vstopiti v cerkev, jih je učitelj zadržal. Opazil je namreč, da je v cerkvi slovenska pridiga in otrok ni pusti! v cerkev, da bi ne slišali Kristusove besede v slovenskem jeziku. Med pridigo je hodil učitelj gledat v cerkev, ali je pridiga že končana. Verniki so se zgražali radi izzivalnega vedenja zglednega vzgojitelja. Ko je učitelj končno ugotovil, da se »barbarska« beseda ne razlega več po cerkvi, je peljal otroke noter. — V Senožečah so vsi otroci prisiljeni vstopili v Balillo; učitelj ;'e kar vse vpisal. Prav tako mora bili vsak obrtnik vpisan v fašistovsko stranko. Vas je pod pravo strahovlado učitelja, živinozdravnika in rensgata Medena, ki se je prodal za župansko čast. Istrski fašisti komandirajo t cerkvi. Signor Bruno Camus, podeštat v Pazinu, je dni ukaz, da se mora odstraniti hrvaško besedilo s križevega ]x>ta v cerkvi v Bermu. A to še ni bilo zadosti. Tudi starodavni napis na pročelju cerkve je moral izginili. Svojo zahtevo motivira Bruno Camus lako: V Italiji živijo samo Italijani; drugih narodov Italija ne priznava. V Italiji je treba italijanski govoriti in moliti. Večkrat so se že širili glasovi, da bo Bruno Camus v Pazinu definitivno likvidiran — saj je prišel radi svojega brutalnega postopanja napram vsem v spor, celo s fašisti, med drugimi Italijani tudi ni priljubljen — n se je znal vedno obdržati na krmilu. ________________r__________. Slovenski učitelj v Kalabriji. Letos je bilo malo streljal, bi moral biti večji rezultat.^ Igra je Ve8 slovenskih učiteljev premeščenih tudi v Juž-valovila iz polja v polje V drugi polovici je Ra- n0 Italijo, ki se je italijanski učitelii sami tako pid malo popustil, in Maribor ima več od igre, bojijo. Te dni se je neki hrvatski učitelj vrnil iz " ' ' '---- *—--------- Kalabrije. Premeščen je bil iz Istre v neko vas v Kalabriji. Napravil se je na trnjevo pot. Ko je prišel v vas, je bil iznenaden. Vse hiše so samo pritlične, napol razdrte in brez oken. Primernega | stanovania sploh ne dobiš. Učitelju, ki je bil navajen kulturnega življenja, ni preostajalo drugo, kakor da spravi svoj kovček in se odpelje domov v Istro. In še pred dnevi je neki veliki italijanski list pisal, da ao slovenski učitelji premeščeni v velika italijanska mesla, kjer lahko živijo udobno in študirajo italijansko kulturo! Kaj sc zahteva od Slovcncev? Ob priliki desetletnice premirja so italijanski listi napisali več preglednih člankov o delu, ki ga jo izvršila Italija v zasedenih krajih. Bavijo se seveda tudi z vprašanjem narodnih manjšin in »Piccolo« pravi, da je pravilna edino fa^iistovska linija v politiki proti narodnim manjšinam. Edino po tej poti bo mogoče priti do popolne asimilacije. »Asimilacija ne pomeni zatretja, ampak razumevanje. Slovenci morajo razumeti, da jc Ttr.HJa v resnici veliko po svoji mogočnosti, ki jo je znala pridobiti v svetu x lastno krvjo.« Tabela v 1 a razredu: ASK Primorje 4 igre ln 8 točk; SK Ilirija 3 igre in 4 točke; 2SK Hermes 4 igre 4 točke slabša goaldiferenca od Ilirije; SK Jadran 3 igre in 2 točki; SK Slovan 4 igTe in 0 točk. MARIBOR. I. SSK Maribor : SD Rapid 1:0 (0:0). Stara rivala sta se srečala v prvenstveni tekmi za okrožno prvenstvo. Razveseljiv je pojav ,da se je ta igra zopet enkrat končala v redu. Številni gledalci so zanimivemu boju sledili precej mirno. G. Deržaj je vodil tekmo v splošno zadovoljstvo. Igra Maribora je bila tehnično na višku, napad je bolehal na stari napaki in nI streljal. Da je samo vendar ne strelja. Vsled ostrega faula diktirano U metrovko pretvori Kirbiš v edini gol dneva. Atletiki (Celje) : Železničarji 1:1 (!:«)• Prijateljska tekma, ki je končala neodločeno. Vsled glavne igre je obisk precej trpeL ZAGREB. Hašk : Concordija 9:1 (3:0). V letošnjem prvenstvu je to prvo presenečenje. Nihče ni po igri Concordije, ki jo je predvedla prošlo nedeljo proti Gradjanskemu, pričakoval takega poraza. Gradjanski : Dcrby 7:0 (3:0). V t°j igri nI bilo pričakovati drugačnega rezultata. Presenetil je samo odpor, ki ga je Derby nudil državnemu prvaku. V odmoru te tekme je znani atlet Barta pred 4000 gledalci proizvajal svoje atrakcije. Pparta : Croatia 5:2 (2:1). Za to tekmo je veljah Crratia kot favorit Igra je nudila slab ■port in bila poleg tega še zelo surova. Viktorija : Žoleiničar 1:0 (0:0). Igre je bila zelo zanimiva, ker sta se srečali dve enakovredni moštvi. Viktorija je bila termično maJo KomertializacHa državne gosdne uprave Belgrad, 10. novembra. Po členu 248 finančnega zakona za leto 1927-1928 je minister za gozdove in rudnike pooblaščen, da lahko izvede v najširšem obsegu komer-cializacijo podrejenih mu ustanov. Sedaj pripravlja ministrstvo tozadevno uredbo za komercializo-vanje^ državne gozdne uprave. Poleg reorganizacije železniške uprave in državnih rudnikov, je tudi komercializacija državnih gozdov važnega pomena za celotno državno gospodarsko politiko. V Sloveniji tvorijo državni in po državi upravljani gozdovi s površino 30.497 ha komaj 5.01% vseh gozdov v ljubljanski in mariborski obkisti, pa še od teh je prave državne lastnine komaj za 1500 lir, talo je last imenoma Kranjskega verskega znklno . V vsej državi odpade na državne gozdove s skupno 3,619.560 ha 47.7% gozdnih tal. Po tem je jasno, da pravilna ureditev tega vprašanja globoko zasega v državne finance, ker so gozdovi velik del temeljnega bogastva naše države. Da ne uspeva državno gozdno gospodarstvo, kot bi lahko, navajajo vsi za vzrok, da je glavna ovira državna birokratična gozdna uprava s svojo organizacijo in ozkosrčnimi predpisi: o računovodstvu, radi centralizacijo, rcdukcije v osebju in kreditov itd. Zato se išče leka v reorganizaciji na trgovski podlagi. Enake težave pri upravljanju državnih gozdov so imele tudi druge naprednejše države na primer Avstrija in Češkoslovaška. In kot efekt stremljenju po oprostitvi drž. birokratizma so te države dejansko izvedle reformo drž. gozdne uprave v trgovski smeri. Češkoslovaška skuša podela-vati čimveč gozdnih produktov v lastnem delokrogu, t. j. gre skoro do industrializacije gozdnega intenzivnega gospodarstva. V ta namen so se poiskala vsa sredstva, ki lahko dvigajo renlabili-teto gozdov, odn. omogočujejo predvidevano smotrno razvitje drž. gozdarstva. To v prvi vrsti s pomočjo notranje reorganizacije: odredil se je olaj-šajoči način budžetiranja; uvedla je princip trgovskega knjigovodstva; kot najvažnejša reforma se je smatrala dekoncentrncija uprave v tej smeri, da se je na sistemu popolnega zaupanja izvedlo razširjenje delokroga za posamezne organe državne gozdne uprave. Avstrija je komercializirala svoj«? gozdove z zveznim zakonom od 28. julija 1920 (B. G. BI. št. 282). Po tem zakonu tvorijo vsi gozdovi, ki so lastnina avstr. zveznih držav, posebno gospodarsko telo z določbo, da se gosjjodarstvo izvaja pri strogem zavarovanju vseh splošnih javnih interesov in temeljne gozdno substance povsem na načelih trgovskega obratovanja. Dalje je odrejen način budžetiranja in denarnega poslovanja v odnosu do državnih financ. A kot bistveno se je izvedla reorganizacija personalne uprave v smeri razpra-gmatiziranja uradništva s centraliziranim vodstvom v generalni direkciji. Člani generalne direkcije se postavijo po zvezni vladi na predlog pristojnega ministra na podlagi službene jxigodbe, a se lahko vsak čas odpokličejo. Trgovski način knjigovodstva je tako dosledno izveden, da se skuša tako komercializirana gozdna uprava na temelju bilančnih podatkov znebiti vseh balastov, ki ovirajo napredek, odnosno renkibiliteto podjetja bodisi v osebnih zadevah, bodisi v materialnem poslovanju. Temu stremljenju sledi tudi naša država. V novem državnem proračunu za leto 1928-29 je sedanje ministrstvo za gozdove in rude ustavljeno med gospodarska ministrstva, ki naj po svojem ustrojstvu predstavljajo važno pridobitno drživno gospodarsko panogo. Po sedanji sestavi pa doccla :ie odgovarja tej kategorizaciji. Smernice naše državne uprave nam daje točno zakon o obči upravi (čl. 1). kamor spadajo tudi posli tega ministrstva, »v kolikor se no nanašajo na upravo državnih domen«. Dosledno temu torej mora biti uprava državnega gozdnega nadzorstva, in to od prvih gospodarskih edinic (Jšumskih uprav) do najvišjo instanco (gen. direkcije pri ministrstvu). To se nam zdi potrebno povdariti napram članku v »Nar. šumi« kot bistvo reforme potom komercialfzacije. Kot vsako trgovsko podjetje mora tudi racionalno vodena državna gozdna uprava vedeti, s čim bo gospodarila in kaj ima. Taka komerciMizovana drž. gozdna uprava bi morala biti zaokroženo samostojno gospodarsko podjetie in so upravljati na trgovski podlagi, to je upoštevati in reagirati .na vse dnevna pojave, ki v zvezi s svetovnim lasnim trgom vplivajo na naš razvoj gozdnega gospodarstva. Seve se morajo pri tem vsi odnosi, v kolikor se tifajo splošnih interesov in temeljnega imetja v smislu gozdnega zakona o čuvati in po potrebi gozdno gospodarstvo temu primarno uravnati in prilagodili. Ker so pa pri nas gozdarsko razmere tako različne, bi se morala centralna gozdna uprava razbremeniti (decentralizirati) s tam, da se da večja snmostojnost in delokrog upravi posameznih področij z enakimi razmerami in pogoji. SRBSKO ZADRUŽNIŠTVO. V soboto in nedeljo se je v Belgradu vršilo veliko zborovanje srbskih kmet zadrug. Svoječasno smo že poročali statistične podatke o delu zveze in članic. Kongres je otvoril predsednik nadzorstva ar. Drag. Jankovtč, ki je zlasti naglasil, dn se more kmet. kredit podeliti la po obstoječih zadrugah, oz. ne polrebuiemo posebnih državnih zadrug. Inž. Vnrga je pozdravil kongres tudi v imenu predsednika vlade dr. Korošca, in predsednika Glavne zadružne zveza. Nato so sledila poročila uprave in nadzorstva in so se vršile volitve uprave. V nedeljo ja imel refer. t o kmetijskem kreditu g. Voja Djordjevič, katerega so vsi zadružniki odobravali, ker se je izrazil proti sedanjemu sistemu tn za to, da se daje kredit samo kmetijskim zadrugam. Bor^a Dne 12. novembra 1928. DENAR Na ljubljanski borzi je bil devizni promet prav znaten in je v tečajih omeniti, da je popustil Dunaj, pa tudi London, Newyork in Berlin. Nasprotno pa se ja učvrstil Trst, katerega je kakor tudi vse druge devizo dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 12. novembra 1928. povpraš pon. srednji sr. 9. XI Amsterdam _ 2285.51 _ I _ Berlin 1354.50 1357.51 1356.- — Bruselj — 791.32 — —• Budimpešta 930.50 993.50 992.— — Čarih 1094*10 I097.lt 1095.61' 11)95.60 Dunaj 799.02 802.02 800.52 801.09 London 275.70 276.50 276.10 276.12 Newyork :-6.84 57.05 56.84 56.95 Pariz 221.41 223.41 222.41 — Praga — — — 168.77 Trst 297.20 299.20 298.20 298,- - Belgrad. Amsterdam 228.25—228.15, Berlin 1354-1367.50, Budimpešta 904.152—994.52, Curih 1091.10—1097.10, Dunaj 799.02-802.02, London 275.70—276.50, Newyork 50.83G5—57.0325, Pariz 221.41—223.41, Praga 108.57—100.17, Trst 297.09— 299.09, Bruselj 78.9S2—79.282, Bukarešt 31.75--35.25. Dunajska borza radi narodnega praznika ni poslovala. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.71, Budimpešta 5)0.54, Bukarešt 3.13, Dunaj 73.01, London 15.19, Newyork 519.60, Pariz -_>0.2S)7:>, Praga 15.397, Trst 27.21125, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.75. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 dan., Ljublj. kreditna 128 den., 1'raštedioiia 920 den., Kred. zavod 175 d., Vevče 110 dan., Kranj. ind. 297 den., Ru-še 260— 280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Dri. pap.: vojna škoda ar. 434-43-1 (434), kasa 443.50—444.50 (443), termini: 12. 4-40 —442 (440), 2. 4.47—449, 7% invest posoj. 85.50— 86, agrari 53.50—53.75 (53.50). Bančni pap.: Union 56.50 d., Poljo 17.50-18, Hn'. 60 d., Kred. 85 d-, Jugo 88.50-90, Lj. kr. 127—130, Nar. 69.50 d., Prašted. 920—925 (920), Srpska 151—152, Z eni. 135—140, Etno 160 d., Obrt. 38—39. Ind. pap.: Gutmann 200—205 (200), Slavonija 5—6 (6, 5.50). Sla-vex 100—103, Danica 145 d., Drava 500 -580, Šeče-rana 480—485 (480), Bečkerek 1150 bi., Osj. ljev. 180—200, Brod. vag. 71—75, Union 305—320, Isis 20—23, Ragusea 490-495 (490. 495). Trbovlje 490 do 492.50, Vevče 111—113 (112), Nar. šum. 16 den., Piv. Sar. 300 bi., Oceania 255 11. Belgrad. Narodna banka 7020, vojna odškodnina 442.50—443.50, 11. 438.75 Borzna b. 1062 do 1070, Belgr. zadr. 7060, 7 odst. inv. pos. 85.25. agrari 54.50. Žito Danes je bilo zopet manj ponudbe v pšenici, vendar so ostale cene neizprenienjene. Položaj je nekoliko čvrstejšl Kupčije skoro ni beležiti. Za umetno sušeno koruzo se zahteva 270 Din sremska naklad, post Čnsu primerno suha inzulanka velja 265 medjimurska nakl. post. Laplntska koruza je neizpremenjena. Ponuja se poleg slavonskega ovsa, ki velja ca. 250 Din nakl. post., bosanski na podlagi 247.50 Din Banjaluka, vendar je malo zanimanja. Krmilni ječmen notira 260 Din baška nakl. p. Ostali proizvodi so neizpremenjeni. V Ljubljani notira jo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., plač. 30 dni, dobava prompt.): pšenica 80 kg 2% 297.50—300, november 300—^02.50, december 302.50 -306, januar 305—307.50; koruza nova pop. suha 365.50—370; laplatska 315.50—330, ječmen baški 315.50—317, oves baški 295—iSOO, rž 73/74 kg uzančna 295—297.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 4SO—4S5. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. Nori Sad. Pšenica: bč. in sr. 240 -242.50, bn. 237.50—2il0. Koruza: 12.—1. 247.50-252.50, 3—4. 250—25C.50, 4.-5. 277.50—28250, bč. suč. 267.50 do 272.50. Fižol: 870—8S0. Ječmen: 255-260, pol. 286-290, ban. pol. 295—300. Moka: Og 350-3(50, št. 2. 330-340, št. 5. 310—320, št. 6. 270-2S0, št. 7. 255—260, št. 8. 205—215. Otrobi: brez spremembe. Promet: 40 vagonov pšenice, 67 koruza, 7 moke, skupaj 114 vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšanlcn: mn-rec 23.92—26.8& zaklj. 26.90—26.92, maj 27.60 de 27.00, zaklj. 2758—27.60. Rž: marce 24.84 24.77 znklj 24.72—24.74, maj 25.14—25.04, zaklj. 25.0 do 25.06. Koruza: maj 29.10-28.70, zaklj. 28.68 d 28.70, julij 28.40—28.92, zaklj. 28.90—28.91. Les Na ljubljanski borzi »o bili zaključeni 3 vagoni bukovih hlodov. Tendenca živahna. Hmelj V Nllrnbergu je bfl promet miren tn cene tlačene V tranzitnem hmelju je prišlo do prometa v raznih partijah boljše barvnega hmelja. Notlral je tranzitni hmelj 75—110 marJt bok h vrvenišHS Peter Klemen: Slovenski kurir in njepva smolo (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) Vzeli smo vsak svojo robo in sledili angleškemu častniku, ki nam je bil prišel nasproti. Peljali so nas v prvo nadstropje. Velikanska miza je stala po dolgem v veliki sobi, ki jc bila bolj podobna skednju kakor bivališču poštenega civilista, pred vsem, ker je bilo nad General Moncada, novoizvoljeni predsednik srednjeameriške republike Nicaragua, ki je vodil meščansko vojno proti dosedanjemu predsedniku Adol-fu Diazu, katerega so podpirale Združene države. Nicaragua je od 1. 1916. vojaško odvisna od Severne Amerike. našimi glavami toliko golega tramovja in druge lesenine. Mac Farlen nam je v slabi francoščini povedal, da dobimo tu čaja in potrebne večerje, še prej pa moramo iti v skladišče, da nam dado plahte, s katerimi si posteljemo za to noč. Šli smo. Vsak je dobil štiri debele plahte in nosilo za ranjence. Vse to smo vsak zase spravili v prvo nadstropje, v obcdnico pravzaprav, kamor so bili medtem prinesli žc kotel gorkega angleškega čaja z mlekom. Vse pisano je bilo krog nas. Govorilo se je angleško, francosko, italijansko, svojo jugo-slovanščino smo govorili le mi trije, Rude, Go-bovič in jaz, a še to tako tiho, da smo se komaj sami med seboj razumeli. Dobili smo čaja, toplega, ne ravno najboljšega, a gorkotc smo bili potrebni in to nam je zadostovalo. V vratih se je med tem pojavila srednja, suha angleška postava v uniformi. Bil je gospod angleški kolonel na inšpekciji, kajti ta vojašnica je bila v njegovem področju. Nagovoril je prvega, drugega, tretjega in na vse zadnje smo prišli na vrsto tudi mi. Že na poti smo se menili, kaj naj rečemo, če nas kdo vpraša, odkod smo in kam gremo. Pred vsem smo bili v skrbeh zaradi Italijanov samih, če bi se pripetilo, da nas kličejo na odgovor. Po navadi meni ne pade nikdar nič v glavo, tedaj pa mi je padla ena in še ta je bila neumna in usodepolna. Svetova! sem svojima Sojugoslovanoma, da se izdajamo za Flamce, meneč, da tega jezika nihče ne razume, še manj pa govori. Sojugoslovana sta mislila, da modro govorim in sta obljubila, da se hočeta vestno ravnati po mojem nasvetu in nočeta zupati nikomur, razen Mac Farlenu, kaj smo. DEVETO POGLAVJE. Raport. Laž ima kratke noge. Tolažba, da me obesijo. Rudetu se je bilo že približalo usodepolno zasliševanje. ^Odkod ste vi?« ga je vprašal strogi kolonel v nerodni angleško pobarvani francoščini. »Jaz sem Flamec,« odgovori nekoliko v zadregi. »Iz katerega kraja pa?« je nadaljeval radovedni vojščak. »Tam iz neke vasi pri Bruxelu,« je bil Ru-detov odgovor. »Bravo, bravo,« je pritrdil kolonel, »iz katere vasi pa ste, meni so oni kraji znani že izza treh let, v vojski sem bi! tam.« Tedaj jc Rudetu zastala sapa, slišal sem še nekaj godrnjanja in pregovarjanja med obema, a slednjič je Rude priznal, da je Srb. Prišla jc vrsta name. Ko mc je vse po vrsti izprašal in sem mu tudi jaz natvezil, da sem Srb, je naenkrat vzkipel in mi napravil sledečo pridigo: »Torej vi, Srbi, ki smo vas potegnili iz luže mi zavezniki, vi si upate prihajati v Italijo — obenem pa pripravljate novo vojsko z Italijo. Vas bodo že zaprli in obesili.« Rekel sem mu, da mene vojska nič ne briga, da me je poslala moja vlada, da sem sploh čisto nenavaren človek in imam dobre namene s svojim potovanjem. Rekel sem mu, da je meni in mojima tovarišema veliko na tem, da nas Angleži protc-žirajo pred Italijani zaradi ne baš prijaznega razmerja med Jugoslavijo in Italijo. Možje francoske vladne krize: Prva skupina (od zgoraj navzdol): Poincare, Loucheur, Marin; druga skupina: Tardieu, Briand; tretja skupina: Herriot, Daladier, Sarraut; četrta skupina: Mar- garne, Nogaro, Caillaux. »Mordenaer!« Dne 10. novem. 1918 je nizozemska vlada razglasila: »Nemški državljan \ViIjem iiohen-zollernski, je danes zjutraj ob 5 uri pri Eysdenu stopil na naša tla. Ker ni nosil nobenega orožja, sc ne internira.« Viljem se je sprehajal na stezi pred malo podeželsko postajo in čakal nadaljnjih odločb. Teh pa dolgo ni hotelo biti. ker se je holandska vlada sporazumevala z Londonom. Še-Ie proti večeru je prišlo poročilo, da sme biti Viljem Hohenzollernski gost grofa Bentingka na gradu Amerongenu v Doornu. Že preti poldnevu se je pripeljal iz Belgije na postajo Viljemov dvorni vlak; iz oker? so gledali častniki, vsi brez orožja — tako pripo- Scima Lagcrioei, sla\na švedska pisateljica, bo praznovala 20. t. m. svoj 70. rojstni dan. Po poklicu je bila učiteljica. Kot prva ženska je prejela Noblovo nagrado za literaturo. Sedaj živi v svojem rojstnem dvorcu Marbacka. »Kaj mene briga to razmerje,« je zavpil name, nnene jc tu postavil italijanski general, Ie njemu sem pokoren in odgovoren.« Tako sc je končal najin razgovor, in kolonel je šc! prodajat svojo sitnost naprej. Približa se mi poljski Jud (tudi take ljudi so imeli Angleži v ekspediciji) in mi reče: Machen sie sich nichts daraus, das ist ein besehranktes Vieh, man sieht's ihm ja an.« Vendar mi judove besede niso mogle seči do srca. Kajti za pečenko, kruh in sir, kar so bili med tem prinesli na mizo, nisem imel več teka, tako živo so mi stale kolonelovc vislicc pred očmi. Doktor Gobovič je bil dobil enako lekcijo kot jaz, a njegovemu apetitu to ni škodilo. Tam nekje v kotu jc sedel, kakor da oni tak zločinec kot jaz. A jezil se je, da ne vidi niti v svojo skledo, ker je bil izgubil ščipalnik na potu. (Dalje.) veduje očividec. Cesar je takoj odšel v svoj zasebni voz in se ni več pokazal. Vlak so porinili na stransko progo in postavili holandsko vojaško stražo. Tako je ostalo vso nedeljo. Ponoči je začelo deževati in naslednje jutro je bilo mokro in megleno. Vlak je krenil preko Arn-lieima v Maarn. V Arnheimu so menjali lokomotivo. Nekaj stotin ljudi se je nabralo ob nasipu; žvižgali so in slišali so se klici: »Mordenaer! Massen-mordenaer!« (Morilec! Morilec množic!) Holandsko meščanstvo je molče gledalo oddaleč. Tega obiska ni bil nihče vesel; bali so se kakih zapletljajev, pa tudi prejšnjih Vilje-movih govorov še niso pozabili. Na postaji Maarn je bil položaj brezupen. Pravzaprav je to samo podeželsko postajališče; za potnike samo lesena uta. Deževalo je curkoma. Beli vlak je privozil in se ustavil. Nihče ni izstopil. Pač, tam iz petega voza nekdo previdno izstopa — cesar! Starejši častnik, silen dolgin, mu sledi. Oba imata rdeči ovratnik visoko zavihan ter korakata po stezi na cesto. Cesar se lahno opira na palico. Z grofom Bentingkom se pozdravijo molče. Ob železniškem prelazu stoji skupina mož; kmetje in delavci. Voda jim teče s klobukov kakor iz žleba, roke stiskajo v žepih. Cesar mora tesno mimo njih, mimoidoč dvigne roko v pozdrav. Tedaj presekajo tišino žvižgi in kriki: »Mordenaer' Mordenaer!« Cesarju upade roka; hitro gre proti vozu in se glolx>ko pogrezne v svoj sedež. Etna O sicilijanskem ognjeniku Etni govore žc grške narodne pravljice. 2e v davnini je ognjenik zasul mesta Naxos, Hyb!a i. dr. Vsega je znanih v zgodovinskem času zadnjih 2500 let približno 100 izbruhov. Vendar Etna nikoli ni zahtevala tako ogromnih človeških žrtev ka-kar razni drugi ognjeniki, ker ne razvija strupenih plinov in deluje polagoma, tako da ima prebivalstvo čas za beg. Vsekakor je ob izbruhu 1. 1169. našlo smrt 15.000 ljudi, 1. 1669. 20.000 in 1. 1693 cclo 60.000 ljudi; toda to niso bile žrtve strupenih plinov ali lave, marveč potresa, ki jc spremljal delovanje ognjenika. Leta 1669 jc bljuval ognjenik od 8. marca do srede julija in 26. marca se je ob strahovitem potresu sesedel vase celi vrh gore. Nad vso bližnjo in daljnjo okolico so se zgrnili silni oblaki prahu in pepela. 18 krajev je zalila lava in jih zbrisala s površja zemlje. Žareča lava je tekla tedaj daleč ven v morje, ki je strahovito vrelo in šumelo, a iznad njega se je visoko dvigala para. Ta lava tvori sedaj kilometer dolgo predgorje. Množina lave, ki je tedaj privrela iz ognjenika, cenijo na 1000 milijonov kubičnih metrov. Obupani prebivalci Catanije so skušali še v zadnjem trenotku rešiti svoje mesto pred lavo. Oblekli so se v mokre kožuhe in šli s krampi in drugim ostrim orodjem razkopavat zgornjo, otrdelo skorjo lave, da bi se tako dal tekočemu jedru dušek in bi se obrnil drugam. Dejansko je stopljeno kamenje s tako silo bušilo na dan, da so se ljudje komaj rešili. Lava se je sedaj obrnila proti kraju Paterno, čegar prebivalci so nato prisilili prebivalce Catanije, da so opustili nadaljnjo uravnavanje lave. « Pisma je odpiral dunajski poštni uslužbenec 24 letni Karel Pfundstein. Pobiral je iz njih srečke, ki so zadele in si dal dobitke izplačati. Na ta način je dobil 3200 šilingov. Ker so se pa pri bankah začeli oglašati pravi lastniki srečk, ker niso prejeli dobitkov, so se začele poizvedbe, ki so prišle Pfundsteinu takoj na sled. Pfundsteina so zaprli. 28 deklic utonilo. V Kairu se je odpeljalo 28 deklic s čolnom trgat cvetlice. ČHn se je med vožrjo prevrnil in v vodo je padlo vseh 28 deklet. Neki uradnik z bližnje Marconijeve postaje je skočil v vodo in rešil devet deklet, toda vsled napora ga je zadela kap in je umrl. Taormina, eno najlepših sicilijanskih mest. ki mu žc tudi grozi poguba po lavi. ~£)Salin6-J? 'jtšiVu/cano-J ^•THSSCd/l 'i ffl Riposto ŠpGfifrre }Acir&i/e 'catania Paterno* iont/n/ Severovzhodna Sicilija s kraji, ki jih je zalila ali pa jih ogroža lava iz ognjenika Etne. Fiumefreddo, ki go je pravkar dosegla kadeča se lava Radio Programi Kadio-Crublfana Torek, 13. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 17 Lahka glasba (orkester »Sloge«); 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik; 19.30 Ptičja gnezda in valitev, predava prof. Pen-gov; 20 Drama »Žena — vrag« od K. Schoenherrja, igra se v studiu; 21 Citraški večer ge. Košmer-ljeve; 22 Poročila. Sreda, 14. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 18 Pravljice, pripoveduje pisatelj Mtlčinski; 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Ma-zovec; 19 30 Od Djerdapa do Makedonskih jezer, predava dr. V. Bohinjc; 20 Večer arij, goje g. L. Kovač, član kr opore v Ljubljani: Bizet: Carmen, Gounod: Fausl, Smetana: Prodana nevesta, Leon-cavallo: Serenada, Wagner: Mojslri pevci Norim-berški, Puccini: Bohe; 21 Academic Danziug-band; 22 Poročila. ;Drugi programi Zagreb: 17.30 Lahka glasba, 20.30 Prenos orkestralnega koncerta iz Prage: Novak: Serenada f-dur za mali orkester — Dvorak: Pesem in balada iz opere »Poročna srajca« - Suk: Fantazija g-mol za violino in orkester -r- Smetana: »Hakon Jarl«, simf. pesem za veliki orkester. — Praga: 16.80 Popoldanski koncert; 20 klavirski koncert; 20.30 Orkestralni koncert, oddajajo tudi mnoge druge postaje. — Stuttgart: 18 15 Predavanje o gibanju Rabite Tungsram barium-elcktronke zvezd; 20 koncert v proslavo Fr. Schuberta: Ofer-torij — Velika maša v es-dur za solo kvartet, zbor orkester in orgle. — Katouoice: 18 Prenos koncerta iz Varšnve; 20.30 Prenos koncerta iz Prage. — Brno: 19 Orkestralni koncert; 20.30 Iz Prage. — Rim: 20.45 prenos iz opere »Prijatelj Fritz«, (Ma-seagni). — Berlin: 16.30 Zabavna glasba; 20.30 Prenos iz Prage. — Dunaj: 11 in 16 Koncert zabavne glasbe; 20.05 Solospevi; 20.30 Iz Prage, nato operetna glasba. — M nenehen: 17.30 Orkestralni koncert; 19 50 Koncert vojaške godbe; 21.15 Koncert. _ Milan: 20.50 Koncert pestre glasbe. — Budapest: 12.20 Opoldanski koncert; 17.10 Zabavna orkestralna glasba; 20.30 Solospevi; 21.10 Klavirski kvarteti; 22.85 Ciganska kapela. Nasnanila Cjuhl/ansko gledališče Drama: Začetek ob 20 Torek, 13. novembra- NOBLOVA NAGRADA. Red B. Sreda, 14. novembra: FANY, TETE, STRICI ITD. Red C. Četrtek, 15. novembra: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20 Torek, 13. novembra: OED1PUS REX, IZ KOMIČNE OPERE. Red A Sreda, 14. novembra: Zaprto. Četrtek, 15. novembra: TOSCA. Izven. Mariborsko gledališče Torek, 13. nov. ob 20: ROBERT IN MARIJANA. Ab. C. Kuponi. Zadnjič. greda, 14. nov. ob 20.: GEJŠA. Gostovanje v Celju. Certek, 15. nov. ob 20: KONJEDERKA. Gostovanje Hanni Nise. Petek, 16. novembra ob 20: DIVJI AVTOMOBl-LIST. Gostovanje Hanni Nise. Cfublfanstei Cjudslci oder Nedelja, 18. nov. ob pol 8 zvečer: .»PODOBAH«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v D dejanjih. Prireditve In društvene vesti Občni zbor Leonove druibe se vrši v četrtek 15 nov. ob 4 pop. v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, 2. Poročilo revizorjev, 3. Izpopolnitev odbora s sedmimi novimi odborniki,4. Eventualija. — Predsednik. Slovenska Matica bo imela letošnji redni občni zbor v torek, dne 27. t. m. ob 20 zvečer v društveni posvetovalnici z dnevnim redom: 1. Ci-tanje zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 3. Izprememba čl. 4, alinea 3 in 4, ter čl. 15, alinea 2 društvenih pravil: višina po-kroviteljnine in ustanovnine ter veljavnost odbo-rovih sklepov. 4. Slučajnosti. Društveniki boao dobili še [»osebna vabila. — Odbor. Stična, Preteklo nedeljo je g. opat p. Avguštin blagoslovil novo motorno brizgalno, ki je stala 57.000 Din. Med župljani so v ta namen zbrali 35.000 Din, drugo je še na dolgu. Samostan je zgradil gasilsko shrambo, oblastni odbor pa je po posl. Erjavcu daroval 1000 Din. Skioptieno predavanje v Remšniku dne 25. t. m. ima bogosl. prof. iz Maribora dr. Jehart. Predavanje ima naslov: Iz Nazareta v Betlehem po potu sv. Družine. Naše dlfaštvo Daničarji! V sredo dne 14. t. m. ob 20 bo vrši drugi skupni sestanek vseh Daničarjev, nn katerem govori univ. prof. dr .Gregor Rozman o temi: »Nekaj osnovnih zakonov kat. religioznosti.« Za člane udeležba strogo obvezna. — Člani bratskih društve vabljeni. Danica v Zasrcbii. Na rednem občnem zboru dne 10. nov. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Kožuh Ludvik, cand. med.; podpredsednik Pod pečan Ivan. cand. med.; tajnik: Karlin Franc, stud. vet.; blagajnik Logar Ivan, cand. med.; knjižničar Bergant Joško, cand. vet.,; go«podar Jakelj Gregor, stud. vet.; revizorja Mngajna Bogomir, abs. med., Jernejec Peter, cand. foresrt. Orel Akademija Akademskega Orla. Dne 17. novembra ob osmih zvečer priredi odsek Akademskega Orla svojo III. letno akademijo z izbranim, sodobnim programom. Ze lanska akademija Akademskega Orla je bila veselo oznanilo vsem ljudem, ki radi vidijo zdrav odsev naše mladine, ki se v svod mladostni zaneSenosti tako rnda postavi na stališče absolutnega kritika vsega našega javnega in privatnega življenja. Letošnja akademija Akademskega Orla hoče biti za vsakogar, ki jo po-seti, vesel večer ob delu naših fantov. Zato pridite in poglejte!______ Tovarna Išče špecerijskega zastopnika za Štajersko proti dobri proviziji. — Naslov v upravi pod štev. 11.126. ilužbodobe Kuharico perfektno, iščem za takoj. Plača 500 Din. — Dr. Sava Nedel)kovič, mestni fizik, Zemun. Društvo trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, ima sle-dVča irlcsta prazna: potnik alkoholne stroke za potovanje po Gorenjskem, zastopnik za prodajo glavnikov, obiskovati samo engrosiste, zastopnik za prodajo francoskega žganja (vinovica) za Slovenijo, zastopnik za volnene izdelke za Ljubljano. - Pisarna po5'«)6 samo za člane. Stanovanja Čisto sobico oddam solidni gospodični. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.107. 113 Učenko v trgovino mešan, bla ga in galanterije, krepko in zdravo z zadostno šol. izobrazbo, dobro v računanju in lepega vedenja, sprejme takoj trgov, firma J. Kušlan, Kranj. Učenko ne . pod 15 let, katera je dovršila 4 razrede mešč. šole, se sprejme takoj v modno in manufaktunio trgovino. — Oskrba pri starših. Več pri F. & 1. Goričar, Sv. Petra c. 29. Veščega rezkalca pet (Schnittfraser) in oblikovalca (Absatzglaser) — išče tovarna čevljev v Zagrebu, poštni predal 286 Stanovanje od 4 do 5 sob, z vsemi pritiklinami, po mogočnosti z uporabo vrta, v ccntrumu mesta, iščem za takoj. Takojšnje ponudbe na upravo lista pod št. 11.134. II ____ i Samozastopstvo za Slovenijo se odda. Največja možnost zaslužka. Presenetljiva iznajdba. Vsakdo je kupec. — Vprašati v torek in sredo med 11. in 13, uro- v hotelu »Slon«, soba 51. smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu ooleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30. Zaslužek tirrmmmm IRBBaHHMnBBII —■ Vsakovrstno llalfSSSMPHlt po naivišiih cenah. ČERNE. invelir. Ljubljana. Wollova ulica št 3. v različnih vzorcih, po 550. 600 in 680 Din. oto-manska pregrinjala, mo-droce itd kupite najboljše - Rudoll SEVER tapetništvo, Marijin trg 2. Mlinar fi i Iti, proso. ajdo In lefmMi kupite nalceneje url a. VOl K- LJUBLJANA vetlericovlna ilta In moke PERJE Moderen! Trpežen! Krasen! Prod a iti o '•V. • K' * 14 Poceni naprodaj: sesalni plinski motor, KS (Sauggasmotor), pol no-jarmenik (Vollgatter), 65 cm širok, različni stroji za obdelovanje lesa, leseni vijaki, 6/s' matice, in še drugi predmeti. Ivan Sirak, Maribor, Pobreška cesta 15. Ljudskošolska učiteljica ki poučuje tudi francoščino in glasovir, se išče za zasebni pouk osemletne deklice. Naslov na upravo Maribor. Ca. 10 hI vina cena 4 Din za liter, se proda. — Vpraša se na Poštni predal 246, Ljublj Kovačnico novo, ob glavni cesti, nekaj inventarja, oddam takoj v najem. Družinsko stanovanje in vrt na razpolago. — Ivan Hlupar, Semič na Dol. Slike za legitimacije! Najboljši švicarski izdeluje najhitreje foto- pletil. stroj »Dubied« graf Hugon Hibšer, Ljub- - - - - ljana, Sv Petra cesta 25. Samo 26 do 28 Din plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14 Repe 2 vagona, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 11.054. Krojači in šivilje Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za dame in gospode Knafelj Alojzij, strok, učitelj v Ljubljani, Križevniška 2. samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (poleg Prešernovega spomenika) ob vodi. vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano, kokošje, purje, račje in gosje prodaja tvrdka E. Wa|da Sakovec. McdBimurjc Ljubljana Gradišče 10 - Telefon 2268 Prospekti zastonj! krompirja, fižola vsako množino, ter več vagonov božičnih drevesc- kupim. - Ponudbe (za II Službe iičejo Kontoristinja z večletno prakso v veliki eksportni trgovini, vešča vseh pisarniških del, išče primernega mesta, najraje kot pomočnica h knjigovodstvu. Nastopi lahko 1. decembra. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Vestna« St. 11.053. Iščem dela: kuha — likanje. Florijan-ska ulica 19, levo. Kolarski pomočnik Ferdin Kobljar, 19 letni, Martin vrh 2, p. Železniki, išče službe. Nastopi lahko takoj. Izvežban jc v vseh delih. Stanovanjska hiša dvonadstrop., sredi mesta, ugodno naprodaj. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 10.983. Stalno službo Išče v dobro kmečko hišo mladenič z dobrimi večletnimi spričevali, 22 let, vajen konj in vsega kmečkega dela. Naslov v upravi »Slov.« št. 11.104. Gostilno v Mariboru ali v okolici kupim ali vzamem v najem. - Naslov v upravi Slovenca v Mariboru pod »Plačljivo takoj«. Jabolka trešena, cirka 8000 kg, ugodno naprodaj. - Ponudbe pod »Štajerska jabolka 8000« upravi Slov. Puhasto perje „_,.._. ______ kg 38 Din. razpošilja«, j v Z o r e c)_na po povzetju naimani 5 kg. i frazniK, z,a«reD, Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli pub kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na peria. Zagreb, llica 82. Klavirji I Tovarna in zaloKa klavirjev, prvovrst. Instrumentov raa-ličnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdolkov. Poseben oddelek 7,a popravila-UglaSevanJe in popraviln za Glasbeno Matico, Konservu lorij in dnipte institute »e i7.dolavl.lajo od moje tvrd Ue. Točna postrežba in zmer 110 cone tudi nn obroko. — t/.delovnloo klavirjev U-Wi»rblnek, Ljubljano, Ore Eorčičeva ulica 5, I. nadstr. ki krepi in zdravi ieSociac v Ljubljani išče prvovrstnega "*C knjigovodjo (knjigovodkinjo) samostojnega bilancista. — Ponudbe s currikulum vitae in navedbo zahtevkov naj se pošljejo do 20. novembra na upravo »Slovenca« pod: »Stalno«. prvovrstne marke avtomobilskih in stroimh olj sl; odda za vse večje kraje Slovenije. Protokolirani trgovci na prometnem kraju naj poslieio svoje ponudbe pod »Zastupnik« na Pubhcitas, Zagreb, Gunduličeva 11. SALDA-KONTE STRACE -JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Hišo z vrtom prodam. Cena po dogovoru. - Franc Babnik, Dvor 14, Št. Vid nan Lj. Vrtnice gozdne divjake, lepe in zdrave ter dobro vkore-ninjene, večja množina, naprodaj Cena po dogovoru. - Jakob Torkar, Višelnica 9, p. Gorje pri Bledu. Jabolka »kanade«, nekaj zabojev, ca. 50 kg, ima oddati: Fran Pogačnik, Dunajska cesta it. 36. Aparat za varenje kovin, kupim Izdel. kotlov, Jos. Otorepec, Za Gradom št. 9, Ljubljana. Božična drevesca kupujem r,a vagone, -Kdor jih ima, naj javi ceno. Jovan B o d o r , vrtnar, Ada. Otroški voziček v dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v upravi št. 11.132. Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Mag. št. 39.002/28. - Rcf- XIII. 11.114 Razglas Na podstavi člena 19. pravilnika za umetne yži|alnike in kresilnike, ki je objavljen v »Uradnem listu« st. 96 z dne 11. oktobra 1928, se vse imetnike in prodajalce ^igalnite in kremenou ooziva da le-te v svrho naknadnega žigosanja najkasneje do konca novembra 1928 Pri tukajšnjem magistra u pr.avMa Priiave se spre ema p pri mestnem magistratu (srednje poslopje) Mestni magistrat št. 1, pritličje, levo, v sob, nekda-nje poHcijske stražnice od 12. do 30. novembra vsak dan od S ilJtrai do 14 popoldne, izvzemši nedelje m praznike. Imetniki vžigalnikov, kresilnikov in kremenov se opozarjajo da jih v navedenem času prijavijo, ker bo po izvršenem žigo s a n ju v s a k imetnik nežigosanega vž galnika kresila ah kremeni v smislu člena 16. pravilnika kot_ tihotapec strogo kaznovan. — Dan žigosanja se objavi pozneje. Mestni magistrat ljuM^nski, dne 7. novembra 1928. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA d U. NADSTROPJU Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 4. decembra t. 1. ob 11 dopoldne prvo pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo: 10 obiteljske delavske stanovanjske hiše Pogoji in načrti so na vpogled pri podpisani vsak delavnik med uradnimi urami. - Ponudbe |e kolkovati s 100 Din Kavcijo, in sicer 5% " domače, a 10% za tuje ponudnike, ie po'«^1" na licitacije pri blagajni podpisane do tO dop. pisar. Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 8445JV. DomaČe tialfc flanela Din 185—, 240'— pralni baržuni enobarv. D 270 „ « vzorčasti D 350 Puiame. flanela vzorčasta Din 185'— Oglejte si zalogo! A. Šinkovec nosi. K. $ _ItnMtana. Mestni irg Stev. 18-19. NAZNANILO! Puškama haiser se |e preselila na Kongresni tr£ si. s » poslopje Hlno Malica (desni lohalj \r *§m ■'i- Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega srčnoljubljenega, nadvse dobrega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Ivana Kreka orožniškega vpokojenca in mesarja ki nas je danes po kratki in mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 54. letu starosti zapustil za vedno. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek dne 13. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti št. 29 na pokopališče v Stari Loki. Škofja Loka, dne 11. novembra 1928. KRISTINA KREK roj. FAGANEL, soproga. IVAN in LADKO. sinova. LENČKA in MILKA, hčeri. Opremljen sedaj s prestavo na 4 brzine, zavorami na vsa 4 kolesa in 2 posebnimi, neodvisnimi na zadnja kolesa Odlični tovorni doz more obratovati na najslabših cestah in na najstrmejših klancih Prevozništvo zahteva dostikrat promet na slabili cestah in brezpotnem terenu. Posestva, stavbištva, opekarne, kamnolomi itd. imajo često-krat dohode, do katerih je dovoz z motornimi vozili skoro nemogoč. Premagati težave v takih situacijah in voziti uspešno na najstrmejših klancih more Chevro-letov tovorni voz 1 '/2 tonske nosilnosti, ki je opremljen z novo posebno nizko prestavo. Ta voz, četudi natovorjen s tovorom 2000 kg, omogoča brezhibno in udobno vožnjo na najslabših cestah in na k'aneih 30%. Ta nizka prestava je ve-levažna zlasti pri startanju na zmehčanih kolovozih, polzkih cestah ter na strmih klancih. Naravno, da imajo vozači posebno zaupanje v to prestavo, ko vedo, da ta nova naprava zajamči učinkovitost motorja v najtežjih situacijah. Zboljšane in povečane zavore dopustijo naglo za' viranje voza. Sedaj morete s pomočjo močnih zavor na vsa štiri kolesa in dveh posebnih neodvisnih na zadnja kolesa (s čemur so opremljeni razun težkih tovornih vozov tudi lahki tovorni in kupč>jski vozovi) lažje uoravljati vozilo na najstrmejših klancih in ga hitreje ustaviti v slučaiu potrebe, tako da je voz popolnoma siguren tudi pri veliki brzini. Chevroletov tovorni voz je omogočil tisočerim trgovcem, podjetnikom in drugim povečanje obrata, s tem, da morejo prevažati dnevno večjo količino tovora in da imajo priliko sklepati kupčije daleč preko mej dosedanjega delokroga. Chevroletov tovorni voz 1 '/2 tonske nosilnosti je, kar potrjujejo tisoči lastnikov, koristna investicija za vsak obrat, ki zahteva ekonomičen in brzi prevoz. Potrebuje le redko popravil in ne trpi tudi ne tedaj, ko prevažate poln tovor na najslabših cestah. Vrhu tega je tudi nai enejši tovorni voz, ki ima prestavo na 4 brzine in 6 zavor. Chevroletovi vozov' so takoj dobavni. v Zastopniki po celi Jugoslaviji. Chevrolet tovorni PROIZVOD GENERAL MOTORSA Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov vozoyj V, & M. Barešič & Zagreb Marije Kraljice 64 — Tel. 27-44 Ljubljana Dunajska cesta 12 — Tel. 2292 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. Uvodna izjava. Mr. Edward Dunn Malone, poročevalec »Daily Gazette«, mora pripomniti, da je prof. George Ed-vvard Challenger brez vsakega pridržka umaknil svojo prepoved objave kakor tudi tožbo radi razžalje-nja časti. Gospod profesor je priznal, da ga avtor s svojo kritiko in tolmačenjem nikakor ni hotel raz-žaliti: zato je izjavil, da nikakor ne bo nasprotoval tisku oz. prodaji te knjige. Prvo poglavje. Povsod nam jc dana. prilika za junaštva. Mister Hungerton, njen oče, je bil brez dvoma najmanj obziren človek na svetu, prava našopirjena, razkuštrana, nemarna papiga, jako dobrodušen sicer, a popolnoma zatopljen v lastno malenkostno osebo. Če bi se sploh mogel izneveriti moji Gladvs, bi se to lahko zgodilo edino radi pomislekov o bodočem taslu. Na tihem je iskreno mislil (o tem sem prepričan), da se cglašam trikrat na teden pod njihovimi starimi kostanji samo zato, da uživam njegovo prijetno družbo, predvsem pa, da poslušam njegove nazore o bime-talizmu (bil je namreč pravi strokovnjak v tem vprašanju). Tudi ta večer sem že več kakor eno uro poslušal njegovo enolično čebljanje o tem, da ima srebro samo pogojno priznano vrednost, da slab denar vedno bolj izpodriva boljšega in da pada kupna moč indijske rupije, da morajo imeti borzni tečaji svojo stvarno podlago. »Pomislite samo,« je zaklical slednjič razvnet, če bi bilo troba v istem času takoj poplačati vse dolgove na svetu! Kaj bi se potem zgodilo pri sedanjih razmerah?« Odgovoril sem mu seveda, da bi jaz v tem slučaju prišel na kant. Planil je nato s svojega stola in mi očital vedno lahkomiselnost, ki mu je onemogočala v moji navzočnosti razpravljati o kateremkoli resnem vprašanju. Nato je ves besen odsopihal iz sobe in za- loputnil vrata, da se preobleče za neko prostozidarsko sejo. Tako sva jaz in Gladys naposled ostala sama in napočil je trenutek, ki je moral odločiti mojo usodo! Ves la večer sem se počutil kakor vojak, ki pričakuje povelja, naj odrine na mrtvo stražo: zdaj upa na zmago, zdaj se zopet boji poraza. Sedela je nekoliko stran od mene in rdeči zastori v ozadju so razločno poudarjali njen ponosni in nežno oblikovani obraz. Kako lepa je bila in kako nedosegljiva zame! Dozdaj sva si bila dobra, prav dobra prijatelja, a nikoli se mi ni posrečilo, priti preko onega tovariškega razmerja, ki bi lahko obstojalo tudi med menoj in katerimkoli drugim sotrudnikom pri »Dailv Gazette«: bilo je jako iskreno, zelo ljubeznivo in popolnoma nedolžno. Sem takega značaja, da se nikoli ne morem ogreti za ženske, ki so napram meni pre-domače in samozavestne. Sličen nastop je slab poklon za moškega. Za pravo razmerje med obema spoloma sta od kraia značilni pla^ost in nezaupnost, preosianek iz starih krutih časov, ko ie ljubezen korakala še s poredno z nasilnostjo. Pravi izraz zaljubljenosti nudijo povešena glava, stran obrnjene oči, zamolkel glas in drhteče roke, ne pa odkrit pogled in pogumen odgovor. Toliko sem se naučil celo tekom svojega kratkega življenja, če ni živel v meni od pradedov podedovan spomin, ki ga imenujemo samo nagon. Gladvs je imela vse pristne ženske lastnosti. Marsikdo jo je sicer smatral za brezsrčno in hladno, a ta sodba je bila vsekakor iz trte zvita. Njena nežno bronasta, skoro orientalsko pobarvana polt, vranji lasje, velike krotke oči, polna, a dovršeno oblikovana usta, — vse to je dalo sklepati na ognjevit značaj. Žalibog sem moral priznati, da še vedno nisem odkril skrivnosti, ki bi lahko raznetila ta plamen. Zato sem sklenil, da moram — pa naj pride, kar hoče — končati nejasnost in še nocoj razčistiti to svojo zadevo. Naj me le zavrne, — sem mislil, — rajši odnesem košek, kakor pa da ostanem samo nekak pobratim. Tako daleč sem bil dospel v svojih mislih in sem baš hotel prekiniti mučni, dolgi molk, ko so me pogledale stroge, črne oči, in je Gladys z očitajočim smehljajem zmajala s ponosno glavo. "Slutim. Ned, da me hočete menda zasnubiti. Ne bi rada videla, da to storite, zakaj zdaj je vse innogo lepše.« Primaknil sem svoj stol nekoliko bliže. »Tako... Odkod pa morete vedeti, da sem vas hotel zasnubiti?« sem vprašal ves zavzet. »Mar žene ne poznamo vedno vsega? Vendar ne mislite, da katerakoli žena na svetu ne opazi, če se kdo zanima za njo? Ah, Ned, kako prijetno in lepo je bilo najino prijateljstvo! Kako škoda bi ga bilo uničiti! Ali ne občutite, da je to nebeško lepo, če smeta mlad mož in mlado dekle tako odkritosrčno govoriti drug z drugim kakor midva?« »Kako bi rekel, Gladys... Lahko bi odkrito govoril tudi, na primer, s postajenačelnikom.« Sploh ne vem, kako se je zapletel ta uradnik v najih razgovor; vsekakor pa je prišel vmes, in temu sva se morala nasmehniti. — »A tega mi je vendar premalo. Rad bi vas objel, si pritisnil na srce vašo glavo in, Gladys, rad bi...« Tu pa je planila na noge, zakaj postalo ji je jasno, da namerava dejanski uresničiti svoje nadaljnje želje. »Vse ste pokvarili, o Ned,« mi je rekla, »vse je tako lepo in naravno, dokler ni prekoračena neka meja. Kako mi je žal! Zakaj se ne morete bolj obvladali?« »Saj nisem tega samo jaz kriv,« sem se opravičeval, »to je vendar narava, ljubezen je to.« »Dobro. Stvar je najbrž čisto drugačna, če se imata oba rada. — Jaz pa še nikoli nisem bila zaljubljena.« »Saj to morate vendar tudi vi občutili... Vi z vašo lepoto in vašo dušo! O, Gladys, saj ste ustvarjeni za ljubezen! Tudi vi morate ljubiti 1 »Počakati bo pač treba, dokler ne pride ljubezen sama od sebe.« »Zakaj pa me ne bi radi imeli, Gladys? Ali je tega moja zunanjost kriva ali kaj?« Njen obraz se je malo omilil. Iztegnila je roko — zdaj je bila videti prijazna in prizanesljiva — ter mi upognila glavo za spoznanje nazaj. Zamišljeno se smehljaje je potem pričela ogledovati moj navzgor obrnjeni obraz. Nc, za to pač ne gre,« je rekla naposled, »nimate tako odurnega obraza in zato vam lahko povem, da ni to pravi vzrok. Leži pač mnogo globlje.« »Ali je v mojem značaju?« Resno mi je prikimala. »Kaj pa naj potem storim, da se poboljšam ln vam ugajam? Sedite vendar, pa mi o tem kaj povejte. Ne, prosim lepo, usedite se!« =111=111 =111=111 u Č055-S. > ^rr^Z-a. ZCSsa P»2- Q 8 •^SetI DUISKN a — j* s., 2. * N 2. < o> ?k-C»q N >•• C « — rv N s'ji ~zQ> =111=111 111=111= Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: fcaiei Cei. Lzdajateii Ji t't. Kulovcc. Urednik: Franc Terseglavi