gj List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 14. marca 1975 - Leta XXVI - številka 4 čl« st zl Položaj ji« S te kaj rekel? Bi mi kdo rad kaj očital? Me spodnašal? ‘'Jina. — Talr * , »ko je prav! Za uspeh smo vsi enako odgovorni. f il« liv v u t strokovno posvetovanje o 25.1 šolski vzgoji, proslava etnice vzgojiteljske šole ali 25-letnica načrtnega usposabljanja kadrov za to dejavnost. - Posebno zaslužnim vzgojiteljem bodo podelili nagrade za 30-letnico dela na področju vzgoje in izobraževanja. — Program predšolske vzgoje se bo obogatil tako, da bo vseboval več stika z naravo, več izletov, bolj načrtno skrb za zdravje in vsestranski razvoj; to bo hkrati tudi temelj za uvajanje otrok v splošni ljudski odpor na kasnejših stopnjah . vzgojnoizobraževalnega sistema. - Izšle bodo vzgojne slikanice z vsebino domovinske vzgoje. Osnovne šole Osnovne šole si bodo prizadevale pri vseh predmetih približati učencem naš boj za svobodo in 30-letna prizadevanja za samoupravne odnose. — Zavod SR Slovenije za šolstvo in šole bodo podprle vso dejavnost Zveze prijateljev mladine in pionirske organizacije ob praznovanju 30-letnice osvoboditve. — Učitelji zgodovine bodo sodelovali kot mentorji pri izvedbi VI. tekmovanja pionir-jev-zgodovinarjev, tokrat na temo Osvoboditev domovine. — Zavod SR Slovenije za šolstvo bo v ta namen organiziral sestanke strokovnih aktivov učiteljev zgodovine, na katerih se bodo seznanili z metodologijo dela zgodovinskih krožkov. — Učitelji zgodovine na osnovnih šolah bodo vključevali tematiko NOB in ljudske revolucije ter tematiko povojne graditve naše socialistične samoupravne družbe v pouk tudi v tistih razredih, v katerih ta tematika sicer ni v učnem načrtu. — Učitelji slovenskega jezika bodo pri rednem pouku in prostovoljnih dejavnostih usmerjali učence k ciljem, ki so bili tudi cilji NOB. Pričakujemo, da bodo šolske proslave 9. maja letos posebno slovesne — tudi zunaj šol in da bodo šolska glasila letos še bolj kakovostna. Morda bodo nekatera izšla v ponatisu in zbrala doslej najbolj uspele in izvirne prispevke. Šole, ki doslej še niso niti poskusile javno nastopiti s šolskim glasilom, naj vsaj v jubilejnem letu zberejo pogum in denar ter pripravijo izbor najboljših spisov (šolskih in domačih nalog). Ti naj bodo reprodukcije pripovedovanja staršev in starih staršev o času NOB in s tematiko iz obdobja graditve socialistične samoupravne družbe. — Zveza bralnih' značk bo v letošnjem tekmovanju za bralno značko dala poudarek knjigam z revolucionarno tematiko, organizirala pa bo tudi srečanja s pisateljicami in pisatelji te tematike. — Republiški center šolskih športnih društev in zavod SRS za šolstvo sta izdelala program šolskih športnih tekmovanj in pripravljata izdajo 5 številk Biltena ŠSD, katerih vsebina bo posvečena 30-letnici osvoboditve. — Ob proslavljanju dn§va mladosti bo izšla posebna številka Biltena ŠŠD s pregledom razvoja telesne vzgoje in šolskega športa po osvoboditvi. — Šolska tekmovanja, nastopi in prireditve s poudarkom na množičnosti bodo potekala pod geslom „30 let telesne kulture v svobodi". — V sodelovanju z Zvezo socialistične mladine SR Slovenije bo 24. maja 1975 v Ljubljani v hali Tivoli svečana akademija, povezana s sklepnimi šolskimi športnimi tekmovanji. — V Velenju bo 20. junija 1975 sklepna prireditev ob tekmovanju šolskih športnih organizacij pod geslom ^Samoupravljanje v šolskih športnih društvih". — Osnovne in srednje šole bodo organizirale za vse učence športni dan in ob tej priložnosti obiskale partizanske kraje in spomenike NOB. - Za aktivno vključevanje mladine v koncept splošnega ljudskega odpora bodo šole priredile obrambne pohode in obrambne dneve ob šolskih športnih dneh. — Zveza prijateljev mladine Slovenije se bo vključila v mno- več kot 20.000 slovenskih pio-žično proslavljanje 30-letnice niijev (april, maj, junij); osvoboditve s poudarkom na - grafičnemu bienalu v Ko-razvijanju revolucionarnih tra- stanjevici na temo: ,,Koraki v dicij in pionirske samouprave, svobodo"; Program bomo uresničili z Ju- — mali Groharjevi shkarski goslovanskimi pionirskimi koloniji v Škofji Loki (maj); igrami pod geslom: ,,NAŠA - pionirskemu taboru DOMOVINA POD SVOBOD- „Sutjeska“, ki se ga udeležijo NIM SONCEM". Tako se bodo pionirji vseh republik in pokra-lahko pionirji množično vklju- jin. Tabor bo usmeril svoj pro- Orač, Marica Pukšič, 12 let, osnovna šola Bratov Polančičev Maribor — z razstave Likovni svet otrok 1975 čili v proslavljanje 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. — Zveza pionirjev bo dala poseben poudarek: — tradicionalni prireditvi Kurirčkova pošta (v sodelovanju z RO ZZB Slovenije), april 1975; — tekmovanju za znak partizanskih enot; — srečanju pionirjev zgodovinarjev v Postojni (v sodelovanju z zavodom SRS za šolstvo; — zboru slovenskih pionirjev v Ajdovščini kot sklepni manifestaciji slovenskih in jugoslovanskih pionirjev, ki bodo najbolj množično (10.000) praznovali 30 let v svobodni in združeni Jugoslaviji (junij); — pohodu „Po poteh IX. korpusa" in ,pohodu po poteh zmage", ki se ju bo udeležilo gram v spoznavanje bogate revolucionarne tradicije in razvijanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi pionirji (julij 1975). Izšla bo brošura „30 let v svobodi", ki bo vsebovala kratek oris zgodovine NOB 1941 — 1945 s posebnim poudarkom na akcijah IX. korpusa, prikazala razvoj samoupravljanja in seznanila pionirje z bogatim razvojem pionirske organizacije v 30 letih. V njej bo 20 partizanskih pesmi z notami, ki jih je izbrala posebna žirija. Knjige bodo ilustrirali pionirji na temo objavljenih partizanskih pesmi (maj 1975). V zborniku PISANA BESEDA bodo objavljene najlepše (Nadaljevanje na str. 6) ooo Uspehi že na začetku Ni še dolgo tega, kar so v osnovni šoli „LOJZE ŠUŠ-MELJ“ v Selnici ob Dravi, ustanovili šolsko športno društvo. Profesor telesne vzgoje in mentor šolskega športnega društva v Selnici ob Dravi Aleksander Zemljič (Foto: T. Urbas) BOJAN LEP, učenec 6. d razreda: ..Sodelujem v nogometni sekciji. Igram tudi v reprezentanci šole. Sedmi b je v nogometu najboljši na šoli.“ (Foto: T. Urbas) MIRAN POKERŽNIK, učenec 5. b razreda in predsednik razreda: „Kar 16 učencev iz našega razreda sodeluje v nogometni sekciji. Če bi bilo letos več snega, bi smučarska sekcija še bolj zaživela Komaj čakamo na novo telovadnico." (Foto: T. Urbas) Člani društva pa se lahko že pohvalijo s številnimi športnimi uspehi. Razumljivo je, da imajo tudi težave, toda te bodo uspešno reševali, ko bosta nared nova telovadnica in urejeno asfaltirano igrišče pred šolo. Q njihovem dosedanjem delu in načrtih nam je pripovedoval mentor šolskega športnega društva v Selnici ob Dravi, profesor telesne vzgoje ALSEKSANDER ZEMLJIC. „ V našem mladem, komaj nekaj mesecev starem šolskem športnem društvu, je okoli 120 učencev in učenk. Največ učencev je v nogomemi sekciji, veliko jih je tudi v rokometnem in namiznoteniškem ter šahovskem krožku. Udeležujejo se številnih tekmovanj in moram reči, da so dokaj uspešni. Na jesenskem krosu osnovnih šol Slovenije smo med ekipami zasedli šesto mesto. Učenci se redno udeležujejo vseh občinskih tekmovanj osnovnih šol. Tudi dekleta uspešno tekmujejo. Posebno uspešne so rokometašice, ki jih vodi predmetna učiteljica telesne vzgoje Marija Podlesnikova. “ — Ali imajo vse sekcije možnosti za trening? Najbolj pogrešamo telovadnico in urejeno igrišče pred šolo. Namizni tenis igrajo učenci kar v avli, igrišča ob šoli pa so v deževnem vremenu in pozimi skoraj neuporabna. Zato pospešeno gradimo novo telovadnico, ki bo odpravila marsikatero nevšečnost. Upamo, da bo telovadnica nared že ob začetku prihodnjega šolskega leta. “ — Kako boste preuredili igrišča? ,,Sedanji prostor pred šolo nameravamo preurediti v igrišče za rokomet, odbojko in košarko. Na asfaltiranem igrišču bo delo z mladimi športniki na šoli veliko boljše. Po nekajletnem načrmem delu tudi športni uspehi ne bodo izostali. Ko bomo uredili še atletsko stezo okoli igrišča, se ne bomo mogli več pritoževati zaradi razmer za trening. “ - In kaj menite o športnikih na šoli? ..Zadovoljni smo z njimi. Z načrtnim delom in v boljših razmerah za vadbo bomo nedvomno dosegli še boljše športne uspehe - seveda, če bodo naši športniki še naprej tako navdušeni in prizadevni, kot so sedaj. “ TONE URBAS „Okostje“ nove telovadnice je že postavljeno. Zdaj bodo dela potekala hitreje in že jeseni se bodo odprla poleg šolskih vrat še vrata nove telovadnice. (Foto: T. Urbas) Temeljna izobraževalna skupnost Maribor Veliko govorimo, malo storimo 0 težavah in nerešenih vprašanjih, s katerimi se ubadajo naše posebne osnovne šole, je bilo že vehko napisanega ali izrečenega, še več obljubljenega, žal pa malo uresničenega. V zadnjih petih letih so se možnosti za usposabljanje otrok z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju vendarle izboljšale. Še vedno pa je premalo posebnih osnovnih šol in oddelkov. Tudi v domovih za te učence je že premalo prostora. Mariborska občina sodi med razvite slovenske občine, vendar ima kljub temu težave na področju posebnega osnovnega šolstva. Po najnovejših podatkih čaka na prosto mesto v posebni osnovni šoli že okoli 120 osnovnošolcev. Zaradi prostorske stiske v vseh posebnih osnovnih šolali morajo ti učenci pač obiskovati redne osnovne šole. Odveč je spraševati, kakšen je njihov učni uspeh. Mnogi med njimi končujejo obvezno šolanje že v nižjih razredih! Tako seveda niso pripravljeni za samostojno življenje, slabo pa tudi za nadaljnje usposabljanje. Mariborska posebna osnovna šola ima letos kar 40 oddelkov, poleg tega pa še dva oddelka za predšolske otroke, štiri oddelke podaljšanega bivanja in devet oddelkov za usposabljanje teže duševno prizadetih otrok. Ima tudi zunanje oddelke v Rušah, pri Jakobu, Zgornji Kungoti in še na nekaterih mariborskih osnovnih šolah. Čeprav je posebna osnovna šola v Mariboru v začetku letošnjega šolskega leta vključila v prve razrede skoraj vse učence, ki so bili kategorizirani pred vstopom v šolo, je še vedno veliko učencev v nižjih razredih rednih osnovnih šol, ki so potrebni šolanja in nadaljnjega usposabljanja v posebni osnovni šoli. Večina učencev, ki po svojih sposobnostih sodijo v posebno osnovno šolo, je iz socialno ogroženih družin. Zato se zavedajo, da morajo dati tem učencem poleg šolskega znanja in vzgoje tudi primerno prehrano v šoli. Stroške zanjo, ki največkrat niso majhni, je treba prišteti k drugim stroškom za šolanje. V marsikateri posebni osnovni šoli se že vprašujejo, kje bodo dobili denar za redno prehrano, otrok, posebno še za učence iz socialno šibkih družin. Take in podobne težave pa imajo ne samo v posebnih osnovnih šolah na mariborskem območju, temveč tudi povsod drugod. Zato bo treba v prihodnje tem vprašanjem posvetiti več skrbi, zagotoviti šolam več denarja, ustrezno usposobljenih vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev. Ne smemo več samo govoriti in opozarjati na težave, sicer nas bo čas prehitel. -tu- štore Urejeno varstvo Prejšnji teden so v Štorah pri Celju sprejeli v nov vzgojnovar-stveni zavod prve otroke. Vsa leta doslej so morali biti predšolski otroci v neprimernih prostorih že zdavnaj dotrajane zasebne hiše. V novih prostorih vzgojno-varstvenega zavoda je prostora za 120 predšolskih otrok, načrtujejo pa tudi gradnjo jasli, ki naj bi prihodnjo jesen sprejele okoli 20 dojenčkov. S tem bo konec dosedanje prostorske stiske. Novi vzgojnovarstveni zavod v Štorah je že tretji po vrsti (zgradili so ga za vzgojnovar- stvenim zavodom na Hudinji in na Otoku), za katerega so prispevali denar občani celjske občine. Vzgojnovarstveni zavod v Štorah je stal le nekaj manj kot 5 milijonov dinarjev.. Postavili so ga v neposredno bližino osnovne šole in dali s tem štor-ski osnovni šoli še boljše možnosti za uvedbo celodnevne šole, ki naj bi po sedanjih predvidevanjih začela delati že letošnjo spomlad. Tako bo osnovna šola v Štorah na območju celjske izobraževalne skupnosti prva uvedla celodnevno šolo. Prisrčno ob prazniku Učenci in učitelji podružnic osnovne šole ,,Gustav Šilih" iz Šentilja in Pake pri Velenju so pripravili pred praznikom dneva žena vsem materam in starejšim ženam prisrčno proslavo. V Šentilju so učenci obiskali vse tiste ostarele ženske, ki zaradi bolezni niso mogle priti na pri- reditev, nekaj pa so jih pripeljali na pobudo šole kar z gasilskim avtomobilom. Težko bi trdil, da je katera od prireditev bolj prisrčna kot proslave, ki jih pripravijo najmlajši pod strokovnim vodstvom. JOŽE MIKLAVC Črešnjevec Nova šola Pred dnevi so v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici položili temeljni kamen za gradnjo nove osnovne šole. Ob tem je bila krajša svečanost, ki so se je poleg predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini udeležili tudi številni krajani, učitelji in učenci. Nova šola bo imela poleg kuhinje, jedilnice, sanitarij in večnamenskega prostora še šest učilnic ter knjižnico in čitalnico. V novi šoli bo tudi prostor za vzgojnovarstveni zavod. Predavanja o poklicih Komunalni zavod za zaposlovanje v Ljubljani je pripravil za učence osnovnih šol ljubljanskega območja številna predavanja o različnih poklicih. Tako so že 6. in 13. marca seznanili učence s šolanjem na gradbeni tehniški šoli, 10. marca je bil pogovor o tehniški elektro šoli, 11. marca o tehniški šoli za lesarstvo, 12. marca o tehniški šoli za kemijo in metalurgijo. V prihodnjih dneh, ali natančneje, 17. in 24. marca, bodo osnovnošolcem predstavili šolo za oblikovanje, 18. in 25. marca tehniško šolo za strojništvo, 19. marca in 7. aprila gimnazijo, 20. in 27. marca administrativno in upravnoadministrativno šolo ter 26. marca in 2. aprila vzgojiteljsko šolo. 1 S | Vsa predavanja se bodo za- j čela ob 16. uri v prostorih ko- | munalnega zavoda za zaposlova- s nje v Ljubljani. S predavanji | želijo kar najbolj natančno se- 3 znaniti učence osnovnih šol s pestro izbiro poklicev. Temu pa smo doslej posvečali pri nas ; premalo pozornosti. Kdo je in kdo ni za štipendiranje Zadnji podatki povedo, daje v ljubljanskih občinah Vič in Bežigrad sprejelo samoupravni sporazum o štipendiranju in štipendijski politiki okoli 85 odstotkov vseh zaposlenih, v občinah Center in Šiška sta to storili dve tretjini zaposlenih, v občini Moste-Polje pa je od 92 temeljnih organizacij združenega dela podpisalo samoupravni sporazum že 86 organizacij. Izvršni odbor mestne konference SZDL Ljubljana je na zadnjem sestanku veliko razpravljal o tem, kako sprejemajo družbeni dogovor ter samoupravni sporazum o štipendiranju in štipendijski pohtiki v Ljubljani. Sprejeli so več pomembnih sklepov. Med drugim so zadolžili občinske k onle-renče Socialistične zveze, da natančno preverijo, katere delovne organizacije so že podpisale samoupravni sporazum in katere tega še niso storile. Poleg tega bodo v vsaki občini natančno preverili socialno sestavo štipendistov, ki se je v zadnjih nekaj letih verjetno precej spremenila. V vseh petih ljubljanskih občinah dobiva štipendijo le 582 dijakov in študentov. To je spričo nekaj tisoč Ljubljančanov, vpisanih na visokošolske zavode, zelo malo. Po sedanjih podatkih prejema štipendije 170 štipendistov iz družin uslužbencev, 190 iz družin delavcev, 11 iz družin obrtnikov, 114 iz družin upokojencev itd. S samoprispevkom do novih šol ti s, a s c 5 t b ji r k k n »3 ti V ž n h n V Litiji so pred nedavnim ustanovili samoupravno interesno skupnost za financiranje gradnje osnovnih šol, vzgojno-varstvenih zavodov ter telesno-kulturnih in kulturnih objektov na območju litijske občine. Na minulem referendumu so se namreč občani odločili, da bodo v prihodnjih petih letih plačevali samoprispevek. Tako naj bi skupaj s prispevki delovnih organizacij združenega dela zbrali v prihodnjih petih letih okoli 27,600.000 din. Krajevni samoprispevek bodo plačevali občani od prvega julija letos pa do 30. junija leta Kranj Napotki Na nedavni seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, bila je v Kranju, so med drugim posvetili veliko časa tudi težavam učencev, ki se odločajo za pedagoške poklice. Menili so, da bi bilo treba ovire čimprej odpraviti, če hočemo, da bo dobil pedagoški poklic večjo družbeno veljavo in tako postal bolj privlačen za mladino. Govorili so tudi o celodnevni šoli. Menili so, da ne bo mogoče preiti iz sednje na celodnevno šolo v enem letu ali dveh, posebno v tistih šolah, ki nimajo temeljnih možnosti za tak prehod. Poudarili so, naj bo prehod na celodnevno šolo dolgoročna naloga tako krajevnih skupnosti kot socialistične zveze in posameznih šol, ki naj sestavijo programe postopnega prehoda. Programe bodo spremljali posebni koordinacijski odbori. 1980, organizacije združenega ^ dela pa do konca leta 1981. Samoprispevka bodo opro- 5 ščeni le tisti, ki prejemajo inva- ; lidnine, socialne podpore itd.> l in občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu in pokojnin manjši od najnižjega osebnega dohodka- j • ki je v občini določen z družbenim dogovorom. \ Z zbranim denarjem iz samoprispevka bodo do konca leta 1983 zgradili v Litiji novo ] osnovno šolo z 12 učilnicami h1. telovadnico, v Kresnicah triraž' rednico, na Rozmanovem trgu v Litiji pa štirirazrednico. PoRž tega bodo zgradili naprave z3 f centralno ogrevanje v osnovnih šolah v Jevnici, Kostrevnici h1. Polšniku, novo telovadnico pr! 1 osnovni šoli na Vačah in uredil* , nekaj šolskih igrišč ob podruž', j ničnih šolali litijske občine; ] Nekaj denarja bodo namenih : tudi za pomoč pri gradnji vzgoj' i novarstvenih objektov ter p°' čitniškega doma za letovanj1* 1 otrok na Debelem rtiču. ‘ l \ ’ . i Priprave na gradnjo ^ 1 j Osnovna šola v Begunjah, z3 ] katero so občani radovljiške ob' j čine zbirali denar, bi motal3 ( biti zgrajena že lani. Zaradi zn3' : nih podražitev v gradbeništvu *** zaradi pomanjkanja denarja so Z gradnjo načrtovane in obljublj3' j ne šole odlašali. Kaže, da gff zdaj zares in da bodo prav km3' lu začeli graditi novo šolo. T0 , bo zadnja šola v radovljiški ob' čini, zgrajena z denarjem, ki s° ga zbrali občani s samopri' spevkom. pod reflektoliem PIŠE: SILVO TERŠEK tridesetimi leti Od prodajnega Pulta za šolski kateder _________________ , Vrh lesenih stopnic. Škripa-nie je utonilo v polmraku. Na fb0 vidljivi ploščici piše: Fer-“P Vidmar. Zvonec hrešči kot skrhana žaga, ključ v vratih se 0brača kakor mlinsko kolo. lafno še trenutek in m vrsti bodo že tolikokrat zdrdrane besede: od kod in čemu ..., ki ’lrn sledi nerodno mencanje rPk. Hipec za tem me povabi v j^hinjo. Nezakurjena peč in bladne stene. . -Nedelja je pač,“ se opravile možak, ki se je rodil v zad-nlem letu prejšnjega stoletja, [ "Pa si privoščim malo več spanja. “ , V kotu je naročje drv. Oprašujem se in dvigujem ramena. ^aSotavljam mu, da bi ga nerad 1710til in da se lahko pogovarja tudi medtem, ko se bo b^otalpo kuhinji., .Nikoli si ne bi mislil, da me b°ste obiskali," pravi, ko prižge Vžigalico, ki se trenutek zatem v bgnjišču razplamti v ogenj. S šahom se motam iz zadrege. Šaj ga bom vprašal, če je že k°t otrok mislil na to, da bi po- stal učitelj. On pa, kot bi razbral moje misli. ..Pravzaprav sem od nekdaj želel postati trgovec. Čeprav sem se zelo rad učil, učitelj nisem mislil postati. Veste, včasih ni bilo mogoče izbirati poklicev tako kot dandanes. Kot mnogi je tudi moj oče želel le to, da bi jaz čimprej prišel do kruha. Življenje pa se je tako zasukalo, da sem izgubil očeta, ko sem imel pet let, in mater, ko jih niti devet nisem imel. Delal sem, upal in živel le pri tujih ljudeh. Leta 1913 sem šel v uk za trgovca v Metliko. Po sedmih letih sem se vrnil v Idrijo kot tujec v svoj rojstni kraj. Med italijansko okupacijo je bilo tako, da je dobro živel le tisti, ki je znal slepariti. Spominjam se, da mi je trgovka, pri kateri sem služil kot pomočnik, takoj prvi dan rekla: ,Ferdo, mera in vagal' Bil sem pošten in tudi lačen ...“ Zasmeje se, ko stopi po kozico, vanjo natoči vodo in jo pristavi na štedilnik. Preden sede za mizo, začne pripovedovati, kako ga je pot zanesla v Šebrelje. „ V Šebrelje sem že kot mladenič rad hodil na izlete. Tik pred vojno sem bil trgovski pomočnik v Trenti. Tam sem bil leta 1943 med terenskimi agitatorji za sodelovanje z osvobodilnim bojem. Nemalokrat me je pot zanesla v Šebrelje. Zdelo se mi je, da je to imenitna vas, čeprav sam nisem vedel zakaj. Z vojno pa so postale Šebrelje del mene. “ Ferdo potegne iz miznice fotografijo. Sredi valovitih polj stoji nekaj hiš, ki jih ne bi mogel imenovati vas, in med njimi poslopje, ki je na fotografiji označeno s piko. V tem poslopju je bila že leta 1867 -vsaj tako zatrjujejo Šebreljčani -ustanovljena šola. In vendar je okrajni šolski svet v Tolminu šele leta 1901 poslal tja prvega poklicnega učitelja - Franca Peternelja iz Cerknega. Ker je bil med drugo svetovno vojno šolski arhiv uničen, se je pač treba zanesti m pripovedovanje vaščanov. Slovenski pouk je bil ukinjen leta 1926, leto pozneje pa je bil ukinjen verouk kot zadnji učni predmet v slovenskem jeziku. Precej sveži spomini pripovedujejo, da je prispelo leta 1940 v , vas mnogo italijanske vojske, pehote, artileriie in črnosrajčnikov. Prav iz Šebrelijje ob napadu na Jugoslavijo topništvo obstreljevalo Blegoš, vendar so izstrelki padali na italijansko stran. Partizanski upor se je začel na tem območju jeseni leta 1942. V okolici sta se zadrževali prva in druga četa bataljona Simona Gregorčiča. To je bilo v obdobju, ko so se začele prve aretacije aktivistov Osvobodilne fronte. Na šoli v Šebreljah je bil pouk prekinjen spomladi leta 1943, ko so se v šolsko poslopje naselile alpinske čete. Po prvi nemški ofenzivi od 10. do 14. novembra 1943 se je v okolici zadrževal štab tretje operativne cone, pozneje pa enote IX. korpusa. In kako je postal tovariš Ferdo partizanski učitelj. ..? „ V Šebrelje sem prišel januarja 1944. Najprej so me vključili v krajevni N00. Nekega dne pa me je takratni šol- II8¥' fcrsPSsk /L » - Partizanček pri kosilu, 1944 (V Črmošnjicah na Kočevskem Foto: B. Jakac) s ki nadzornik, ki me je srečal na Oblakovem vrhu, prosil, naj bi v vasi poučeval otroke. Poučeval bi že, sem odgovoril, a ne vem, če bo šlo. V tej stroki nisem izučen .. .! „Bodi natančen, kot si bil pri tehtanju, pa bo vse v najlepšem redu," mi je odgovoril nadzornik. Naj vam povem, da je bil prvi učitelj po kapitulaciji Italije v naši vasi Franc Pavšič-Zvonko. V Šebrelje je prišel 8. novembra 1943. Ker so ga pozneje poklicali k organizacijskemu delu, sem sam prevzel poučevanje na šoli. Čez nekaj časa je začela poučevati prvi in drugi razred tovarišica Angela Hvala, domačinka. Kako sem se znašel pred učenci? Ja, najprej je bilo treba pošteno tuhtati, kako bi srečno zvozil vso uro. Nisem vedel kaj, niti kako bi govoril učencem. Za katedrom je bilo pa le drugače kot za prodajnim pultom, čeprav tudi tam ni vedno lahko. V največjo pomoč mi je bil tovariš Pavšič. Naučil me je predvsem iznajdljivosti. Pomagati si je bilo treba na najrazličnejše načine. Za šolsko literaturo niti ni bilo velikega problema. V bližini šole smo imeli partizansko tiskarno. Toda dokler ni bilo literature, je bil za branje dober tudi molitvenik. Stanoval sem pri kmetu v vasi. Za hrano in stanovanje sem moral pomagati pri kmečkem delu. Ko pa smo 10. januarja 1944 ustanovili prvi roditeljski svet in-je krajevni odbor OF prevzel skrb za kurjenje šolskih prostorov in prehrano učiteljev, je bilo za nas mnogo laže. Dne 10. junija 1944 so enote SS požgale vas, ljudje pa so se umaknili v gozdove. Ubitih je bilo devet ljudi. Nekatere so odpeljali v internacijo v Nemčijo. Nihče se ni vrnil. V ofenzivi marca in aprila so vas zasedli četniki... “ Ferdo ima skoraj faktografski spomin. Rad pove, da se je med starimi, ozkimi in razrez-Ijanimi klopmi v šoli „kar lepo počutil". Najlepše je bilo takrat, kadar so zapeli slovensko pesem. Vedno je rad pel in povzdignil svoj glas. Pa otroci? So se radi učili. . .? „Radi so se učili, kajpak, in tudi starši so bili zelo zadovoljni, ker smo imeli slovenski pouk. Seveda smo imeli ob vsem tem kup težav. Vedeti je treba, da smo bili osemnajst let pod italijansko oblastjo in da otroci pisati in brati v slovenskem jeziku sploh niso znali...“ Kaj pa o partizanih, ste se kdaj pogovarjali? „Seveda smo se in tudi videli smo jih ničkolikokrat. Otroci so se namreč dobro zavedali, da nam bodo prav partizani priborili svobodo in da jim je treba vsepovsod pomagati. Ker v vasi skoraj ni bilo moške delovne sile, smo z otroki pomagali pri poljskih delih. Presneto smo še zavedali, da je dragocena sleherna krpica obdelovalne zemlje ..." Zadnjega dne v maju 1945 so Ferda VidmarjapoklicalivIdrijo. Izvoljen je bil v mestni ljudski odbor. Na šoli v Šebreljah je takrat poučevala domačinka Marija Rejc. In Ferdovo prosvetar-sko delo je bilo za vedno končano. „Pa ste po vojni kdaj razmišljali o tem, da bi ponovno stopili za kateder, da bi ostali učitelj," podrezam Ferda, ko se sklanja nad mizo, da bi natočil v skodelico čaj. Spet se zasmeje, si sname očala in se zastrmi skozi okno. Na mostičku nad Idrijco stoji gruča otrok in strmi v bele valove. „Težak je učiteljski poklic," pravi. , JHarsikdo misli, da učitelj odbrenka tistih nekaj uric, pa je vsega rešen. Nihče ne pomisli na svežnje zvezkov, ki jih je treba popraviti, dolge in natančne šolske priprave, družbeno odgovornost... In nekoč je bilo še teže, ko si moral ves čas gledati tudi skozi okno, če ne prihaja nenadna nevarnost. Smrt je bila presneto blizu mlademu življenju. In vendar me med otroki ni bilo nikoli strah. Ždi se mi, da bi me dandanes bilo. Družba nalaga šoli neskončno velike odgovornosti ... “ Nisem štel lesenih stopnic. Zaječale so vse, razen zadnje. Zgoraj v kuhinji so zaropotala vratca zidanega štedilnika. SODOBNA POTA VZGOJE IIM IZOBRAŽEVANJA ^SE; dr. ANA KRANJC Motivacija za izobraževanje ^Nadaljevanje) ^ Modificiran in učni situaciji mnogo bolj prilagojen model moti-,3ci/e je razvil Maslow. Loči dve vrsti človekovih potreb, ki rabijo ■ ot motivacija: tako imenovane „potrebe deficita" (ali O potrebe] J1 "Potrebe rasti" (ali B potrebe). O potrebe so homeostatične, to 2 taKe, ki ponovno vzpostavljajo ravnotežje organizma, ki je bilo aradi enega ali drugega deficita porušeno. Na primer: človek je -Cen m išče hrano, ali pa: sedaj, ko je odrasel, se hoče uveljaviti s fitnvišjimi diplomami ipd. O homeostazi je prvič spregovoril Can-tei1' ie ta izraz tudi uvedel ieta 1932 v svoji knjigi „Modrost esa“ fThe wisdom of the body). Homeostaza imenuje lastnost, "oieno vsakemu bitju, ki si nenehno prizadeva ponovno vzposta-^ 1 Porušeno ravnotežje, s tem pa tudi ohranja svojo eksistenco. ° •se ravnotežje znova vzpostavi, potreba (O) odpade in oseba ^a biti dejavna. Ko je potreba deficita zadovoljena, izgine ,. 1 motiv. Taki motivi delujejo le toliko časa, dokler ni vzpostav-,eno nujno ravnotežje. ^ V3 človeku pa se pojavljajo tudi motivi, ki rušijo ravnotežje. ^ovfdnost, raziskovalni nagon in podobni motivi spravijo člo-nža }z ravnotežja tudi takrat, ko ni deficita in ga prisilijo, da se jPr. izobražuje. To so tako imenovane ,,B potrebe" in delujejo po *,er°statičnem načelu. Nastala dejavnost ni neposredno povezana (ficitom, ker tedaj, ko je nastala akcija, deficita še ni bilo. s delitvijo potreb rta homeostatične in hetero statične je bila ^ d bit a klasična psihološka teorija o motivaciji, ker je temeljila le tarw?rUSenem ravnotežju. Z novimi pogledi so priznali tudi „spon-akcijo“ ati tako imenovano „notranjo motivacijo", ak "■ bi bil° ravnotežje prej porušeno, doživlja oseba v spontani se Cid nagrado, zato se tako ravnanje nikoli ne konča. Kontinuirano tu^daljuje, ker tem motivom ne moremo nikoli povsem zadostiti, pri° >C0t tlstlm> M so nastati zaradi deficita. Dejavnost (v našem sp^eru ‘zoraževanje) preneha le takrat, ko jo pretrga neka druga ntana akcija ali porušeno ravnotežje. M ^J^ziskave so pokazale, da se večina ljudi izobražuje pod vplivom u!neo statičnih motivov ali „motivov deficita". Malo je takih, kise * P°d vplivom hetero statičnih motivov ali „motivov rasti", t mnjih pobud in nagibov. Ti se pojavijo predvsem pri bolj raz- Ibidem, str. 23 vitih in izobraženih osebnostih. Manj izobraženim narekuje učenje predvsem kak deficit, nezadovoljena potreba ali porušeno ravnotežje. Maslow loči v svoji hierarhiji potreb pet vrst motivacije: - fiziološke potrebe ’ - potrebo po varnosti ‘ - potrebo po ljubezni in pripadanju - potrebo po spoštovanju in samospoštovanju - potrebo po samouresničenju kot najviško potrebo. Opazovanja kažejo, da ta hierarhija potreb uravnava človekovo ravnotežje. Če katerikoli potrebi ni zadoščeno, se poruši ravnotežje. Moramo pa najprej zadostiti potrebam nižje stopnje, sicer se potrebe višje stopnje sploh ne pojavijo. Zaman bi npr. pričakovali, da se bo nekdo še dalje izobraževal iz potrebe po spoštovanju, če nima zagotovljenih niti temeljnih možnosti za svoj obstoj ati pa če se mora najprej pripraviti, da bo lahko dobro opravljal svoje delo. Na vsakogar vedno vpliva več motivov. Ti so „naloženi" kot „motivacijške dispozicije" v zmogljivosti vsakega učenca. Kateri motiv bo sprožil ali pospešil učenje, je odvisno od trenutnih notranjih (subjektivnih) in zunanjih (objektivnih), razmer. V spremenjenih razmerah se lahko pojavi nov motiv za učenje ali pa tudi nasprotni motiv, ki ovira učenčevo dejavnost. Pri izobraževanju odraslih je sestavil Zvonarevič profil življenjske situacije kot pomožno sredstvo za diagnozo in prognozo njihove motivacije. Koristno ga je uporabljati predvsem pri dopisnem izobraževanju, kjer je učenje najbolj odvisno od motivacije. Najbolje je, če za vsakega dopisnika izdelamo profil življenjske situacije takoj ob vpisu. Takrat je še čas, da mu svetujemo, naj si izbere kako drugo obliko izobraževanja ali naj še malo počaka, dokler se objektivne razmere jne bodo nekoliko izboljšale. V skrajnih primerih mu izobraževanje tudi odsvetujemo - če zares ni upanja, da bo uspešno. Zvonarovičev profil življenjske situacije vsebuje 26 elementov: od zdravja, motivacije, inteligence do delovne organizacije in učne skupine. (x) Objektivni dejavniki močno vplivajo na motivacijo, pa tudi drug na drugega. (Finančne težave npr. spreminjajo odnos do učnih programov in podobno). Vendar pa učenec s svojo aktivnostjo L M. Zvonarevič: Socialno-psiho loške osnove obrazovno-odgoj-nog procesa, str. 329 lahko vpliva na objektivne dejavnike, jih spreminja in obrača sebi v prid. Tipologija motivacije za izobraževanje odraslih Houleova tipobgija motivov za izobraževanje odraslih hči tri temeljne tipe motivacije: 1) Motivacija za učenje, ki je usmerjena k postavljenemu smotru. Ljudje se izobražujejo zato, da dosežejo smoter, ki so siga postavili. Učna vsebina jih zanima le toliko, kolikor je povezana s smotrom, ki ga želijo doseči. Ti ljudje se uče v epizodah. Najprej se nekaj časa intenzivno uče, da dosežejo smoter (novo delovno mesto, zmago na tekmi itd.), potem prenehajo. Znova se začno učiti, ko odkrijejo nov smoter, ki bi ga lahko dosegli z izobraževanjem. Zanje je torej izobraževanje sredstvo za doseganje smotrov. Če imajo dobre izkušnje, se vedno znova vračajo k njemu. Pri tem se ne vežejo samo na eno ustanovo; udeležujejo se dopisnega izobraževanja, večernih tečajev, radijske šole, televizijskih izobraževalnih oddaj in drugega. Na posamezni ustanovi sodelujejo le toliko časa, dokler jim to koristi. Tudi niso izbirčni glede različnih tehnik učenja ali metod izobraževanja. Dopisniki s to vrsto motivacije za izobraževanje tudi veliko berejo, vendar samo tisto ožjo literaturo, ki jo potrebujejo pri izobraževanju. Že na začetku izobraževanja si hočejo priskrbeti potrebne vire, zato se zelo pritožujejo, če pripravi mentor bolj ohlapen spisek literature. V splošnem pa so to dobri študentje, hitro opravljajo izpite in navadno tudi z dobrimi ocenami. 2) Drugi tip motivacije za izobraževanje je motivacija, usmerjena v dejavnost. 'Ljudje se izobražujejo, ker si želijo stikov z ljudmi in se zanimajo za druge, torej zaradi socialnih stikov v najširšem pomenu besede. Sodelujejo pri najrazličnejših ustanovah. Najmanj ljudi s takimi motivi najdemo med dopisniki, ker so osebni stiki pri dopisnem izobraževanju tako skopi. Včasih pa se skupinam dopisnikov pri delu v različnih krožkih pridružijo tudi osebe s to vrsto motivov - zlasti tedaj, če jim niso na voljo redne oblike izobraževanja odraslih, lahko pa tudi iz drugih razlogov, npr. če jih večerna šola preveč spominja na redno šolo. Takih ljudi vsebina izobraževalnega programa ne zanima, posebno ker zanje ni najbolj pomembna. Učijo se bolj zato, da se izkažejo pred drugimi v skupini in da tam utrdijo svoj ugled in družbeni položaj. Največkrat se ne učijo veliko, izobraževanje jim je bolj obred ati socialna manifestacija. Tudi berejo malo - komaj to, kar je najbolj potrebno. (Prihodnjič naprej) Čim lepše proslavimo 30-letnico osvoboditve (Nadaljevanje s 3. str.) pionirske pesmi iz natečaja TISOČ RADOSTI (maj 1975). Festival Kurirček si bo še nadalje prizadeval popularizirati umetniške stvaritve s tematiko ljudske revolucije. Pripravil bo knjigo esejev o umetnikih, ki so prejeli priznanje Partizanski kurir. V posebni publikaciji bo izdal strokovno gradivo s simpozija o partizanski pesmi. Na prireditvi v Mariboru bo strokovni simpozij na temo partizanske lirike. Poleg tradicionalnega literarnega natečaja za književnike bodo letos razpisali še: literarni in likovni natečaj za pionirje s tematiko NOB ter glasbeni natečaj za pevsko revijo Srečanje ob partizanski pesmi. Literarni nastopi s tematiko NOB bodo letos v vseh republikah. Srednje šole Učitelji srednjih šol bodo skupaj z mladino vključevali .v vsakodnevno vzgojnoizobraže-valno delo pridobitve revolucije in uspeh,e v 30 povojnih letih. — Zavod SR Slovenije za šolstvo bo razpisal tekmovanje učencev srednjih šol na tematiko NOB in ljudske revolucije. Učenci bodo v skupinski obliki pripravili naloge na podlagi proučevanja in vrednotenja zgodovinskih virov in literature. Tekmovanje bo končano 25. maja 1975. Razpis tekmovanja bo objavljen v Prosvetnem delavcu, metodološka navodila za skupinsko delo učencev pa bodo dobili učitelji marca na sestankih strokovnih aktivov učiteljev zgodovine. — Zavod SR Slovenije za šolstvo bo v sodelovanju s komisijo za ohranjanje tradicij NOB pri RO ZZB NOV pri- . pravil in obdelal anketo o pouku zgodovine NOB in ljudske revolucije na srednjih šolah. - Učitelji zgodovine na srednjih šolah bodo vključevali v pouk tematiko NOB in ljudske revolucije ter tematiko povojne graditve naše socialistične samoupravne družbe tudi v tistih razredih, v katerih ta tematika sicer-ni v učnem načrtu. — Učitelji slovenskega jezika na srednjih šolah, potrudimo se, da bo naše vsakodnevno vzgoj-noizobraževalno delo med šolsko mladino (tudi tedaj, ko predpisana učna snov ni neposredno povezana s tematiko NOB) izhajalo iz.idejnih osnov naše ljudske revolucije in osvobodilnega boja. Mnogo naših srednjih šol izdaja kakovostne literarne liste ali novinarsko urejena šolska glasila. Mnogo truda je vloženega v priprave za uspele dosedanje šolske in javne proslave, ki bi zaslužile priznanje širše slovenske javnosti. Toda marsikateri biser iz literarnih glasil ostane skrit ali pa v najboljšem primeru — zablesti pred ozkim krogom avditorija na literarnem večeru; marsikatera interpretacija besednih umetnin na proslavah ni ohranjena na magnetofonskem traku, in tehtna beseda, izgovorjena v slavnostnem govoru, ne išče poti v tisk. Se-štejmo, ovrednotimo to množično ustvarjalnost Ijot zgled in spodbudo za širši krog ustvarjanja zmožnih mladih ljudi. Plemenita literarna tekma omogoča primerjavo, izbor, spodbuja k naj večjim naporom, sproti odmetava plevel. Upamo, da bo sklep letošnjega tekmovanja na šentviški gimnaziji obveljal in da bo skupni zbornik izšel. Vsakoletne razstave srednješolskih glasil na Prešernov dan (vsakič v drugem kraju) pa bodo spodbuda dosedanjim udeležencem in vaba tistim srednjim (tudi poklicnim) šolam, ki si doslej niso upale na tekmo ali še sploh nimajo šolskega glasila. Literarnim glasilom bo začela konkurirati (in prav je tako) bolj novinarsko urejevana besedna ustvarjalnost, tako da bodo našli v njej mesto tudi tisti učenci, ki so usmerjeni bolj v znanost in tehniko. Tako se srednješolskemu učitelju slovenskega jezika, ki še ni okusil mentorskega dela z mladino in seje osredotočil bolj na iskanje napak kot na iskanje vrednot in na vzgajanje k vrednotam, ponuja priložnost, da korenito spremeni metodo svojega dela. Ob 30-letnici osvoboditve bomo na različnih ravneh našega življenja ocenjevali pre-' hojeno pot, ugotavljali stopnjo razvoja, se pohvalili z uspeli revolucionarnih sprememb. Učitelji slovenskega jezika pa se bomo vprašali, ali smo dovolj hitro spreminjali zastarele metode dela in iskali poti k novim, bolj uspešnim, današnjemu času in današnji mladini bolj privlačnim in koristnejšim. — Zveza socialistične mladine Slovenije se bo v svojem vključevanju v praznovanje 30-letnice osvoboditve prizadevala oživiti vire revolucionarnega in osvobodilnega duha naših narodov. Pripravlja tele akcije: — 30 let svobode (posebna priloga revija Mladina, v kateri bo predstavlieno delovanje SKOJ); ' — „Spoštujmo in ohranjajmo spomenike revolucije" (vključevanje mladine v vzdrževanje in ohranjevanje spomenikov revolucije); — 40-letnica pokrajinske konference SKOJ; — štafeta mladosti (sodelovanje pri proslavljanju 30-letnice osvoboditve); — proslavljanje 30-letnice bo vključeno v druge akcije (Naša beseda 75, Kaj veš o kmetijstvu, Naš klub 75, 1000 odličnjakov); — kvizi in druga tekmovanja na tematiko NOB; . — organizirana srečanja mladine s člani ZZB NOV; — izdali bodo priročnik Moja knjižica obrambe kjer bo opisan koncept ljudske obrambe; — pohod AVNOJ 1975; — tekmovanje za odličje „22. december"; — literarni in likovni natečaj na temo 30-letne graditve; — sodelovanje mladih v akciji ,,Aleja spominov in tovarištva" (Ljubljana); — razpis tem za diplomske naloge s področja NOB; — zagotovitev množične udeležbe mladih na osrednji proslavi 9. in 10. maja 1975 v Ljubljani. predlaga, naj bi študentje med temami za diplomske naloge izbirali teme iz NOB in povojne graditve. — Študentje zgodovine se bodo vključili kot vodniki v akcijo ,,Pob odi po poteh revolucije. - — Univerzitetni komite ZSMS bo pripravil * akademijo ob 30-letnici osvoboditve, na kateri bodo sodelovali pevski zbor APZ „Tone Tomšič", AF5 „France Marolt" in recitatorji revolucionarne poezije in proze. Leta 1975 praznuje večina, visokošolskih zavodov v Mariboru 15-letnico delovanja, zato so pripravili bogat program praznovanja. Poleg osrednje slovesnosti, ob kateri bodo na vseh šolah izdali tiskano publikacijo o dosedanjem razvoju, bodo pred širšo javnostjo predstavili tudi svoje razvojne načrte. Organizirali bodo več strokovnih. posvetovanj (tudi z mednarodno udeležbo), razstav, ogledov ipd. Te manifestacije bodo na primeren način vključene v proslavljanje 30-letnice osvoboditve s posebnim poudarkom na dosedanjih pozitivnih rezultatih in prihodnjih nalogah visokega šolstva pri uresničevanju ustavnih načel ter stališč X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS. Ena takšnih literarni večer partizanske in borbene proze in lirike ter pogovor z borci in aktivnimi družbenopolitičnimi delavci. — Visoka tehniška šola bo organizirala za delavce in študente obisk krajev ir bojev XIV. divizije — Vitanje, Paški Kozjak, Graška gora — študentje bodo pripravili kulturni program. Skupaj z mladino TAM bodo organizirali kviz na temo - NOB in graditev samoupravne socialistične družbe ter mesto in vloga šole h} združenja pri usposabljanju kadrov. Štu-' dentje bodo sodelovali pri letni mašinijadi, ki bo na Tjentištu (pokrovitelj tov. TITO). — Na visoki ekonomsko komercialni šoli bosta sindikat in Zveza socialistične mladine pripravila več skupinskih obiskov krajev, ki imajo pomembno mesto v zgodovini NOB. Množično se bodo udeležili proslave, ki bo organizirana v Ribnici na Pohorju. - Višja pravna šola seje že vključila v praznovanje 30-let-nice pravosodja. Osrednjo proslavo s poudarkom na 30-letnici osvoboditve bodo povezali z dnem šole, tj. 11. aprilom. — Višja agronomska šola bo za delavce in študente organizirala obisk Treh žebljev, udeležili se bodo proslave v Ribnici Na straneh Podobe iz sedanjosti in na prilogah seznanjamo naše bralce z dosežki našega gospodarstva in znanosti. Že nekaj let teče v listu nadaljevanka Ukana Toneta Svetine in letos tudi povest Nepremagljivo gnezdo - o partizanski bolnišnici Franji, sledila pa ji bo nadaljevanka o Albinu Piberniku. PIONIR manifestacij bo tudi preosnova sedanjega združenja visokošolskih zavodov Maribor v novo slovensko univerzo v Mariboru. Visokošolske delovne organizacije, vključene v združenje, pa bodo organizirale tudi vrsto posebnih prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve. — V četrtek, 15. maja bo osrednja proslava za delavce in študente vseh šol s slavnostnim govorom in kulturnim programom. — Pedagoška akademija bo organizirala za delavce in- študente pohod k Trem žebljem na Pohorju, kjer bodo izvedli kulturni program. V šoli bodo pripravili več tematskih razstav, na Pohorju. — Visokošolska in študijska knjižnica bo pripravila nekaj tematskih razstav, povezanih z NOB in povojno graditvijo. - Visoka šola za organizacijo dela se bo vključila v praznovanje 30-letnice v Kranju. — Dogovorjeno je, da bodo učitelji predmeta teorija in praksa samoupravljanja še posebej poglobljeno govorili o našem 30-letnem razvoju. Delavci in študentje se bodo udeleževali tudi tistih manifestacij, ki bodo organizirane v Mariboru. Zagotovili pa bomo tudi ustrezno udeležbo na osrednji proslavi v Ljubljani. Mladinski periodični tisk ViSje in visoke šole Mladinski periodični tisk ima že v svojih vsebinskih zasnovah in letnih uredniških programih zajeto obujanje tradicij NOB. V jubilejnem letu daje prispevkom s to tematiko še večji poudarek. likem formatu; prejele ga bodo šole in jim bo dobrodošel učni pripomoček. Obenem bo to Cicibanovo darilo ob 30-letnici njegovega izhajanja. — Študentje bodo v svoji organizaciji ZSMS aktivno sodelovali pri uresničevanju sprejetega programa RK ZSMS. — Univerza v Ljubljani in drugi visokošolski zavodi bodo imenovali komisije za podelitev nagrad in priznanj upokojenim pedagoškim in dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delavcem. - Univerza bo izdala posebno publikacijo o 30-letnem razvoju in delu v povojnem obdobju. — Slovesna seja univerzitet- nega sveta in pedagoško znanstvenega sveta bo v začetku študijskega leta 1975-76. Proslave bodo tudi v študentskih domovih, v študentskem naselju pa bodo ob dnevu mladosti športne in kulturne prireditve. - Razstava „Udeležba univerze v NOB". — Narodna univerzitetna knjižnica bo pripravila samostojno razstavo na teme: Literatura, ki je oblikovala znanstveno zavest, Revolucionarni tisk in Znanstveni tisk. Univerzitetni komite ZSMS CICIBAN V naslednjih številkah bo kot doslej dajal prednost tistim otroškim dopisom, ki se nanašajo na dogodke iz NOB in jubilejne proslave po šolah in vzgojnih zavodih. V rubriki Ciciban išče prvake znanja, ki je po vsebini mala otroška enciklopedija, bodo posamezna gesla prav tako posvečena jubilejni tematiki. Poseben prispevek pa bo poster o osvobodilnem boju, ki bo objavljen v 13. številki Cicibana, obenem pa tiskan na ve- KURIRČEK Revija KURIRČEK bo dajala še poseben poudarek prispevkom s tematiko NOB in revolucije. Svoje mlade bralce bo aktivno vključila v iskanje in odkrivanje dosežkov naše NOB in povojne graditve socializma. Odprla bo posebno rubriko 30 let graditve socializma. PIONIRSKI LIST Uredništvo Pionirskega lista je že v jeseni, z začetkom novega letnika, posvetilo pozornost praznovanju 30. obletnice osvoboditve. Na dopisnih straneh objavljamo poročila naših pionirjev — dopisnikov o prireditvah, objavljamo pa tudi (v povezavi z^ Zvezo prijateljev mladine) vse razpise za pionirska srečanja in prireditve v letošnjih Jugoslovanskih pionirskih igrah NAŠA DOMOVINA POD SVOBODNIM SONCEM. Sestavke, ki se nanašajo na naših trideset let v svobodi, objavljamo tudi v Veseli šoli. Tudi testna vprašanja na tekmovanjih se bodo nanašala na pomembne dogodke in dosežke teh tridesetih let. Naš prispevek k 30-letni osvoboditve je bila posebna štf vilka revije Pionir, kjer smo & spomnili .pomembnih in zait mivih dogodkov na ozemlj osvobojene Bele krajine. P( udarili smo tudi 30. obletnic* ustanovitve Društva novinarje' V Pionirjevi knjižnici pa srti' izdali: NOB - 1941 do 1945 Številka, ki bo izšla v maj mesecu, bo obravnavala tem* Kaj pomeni ljudem mir svetu in narodom svoboda? Pisateljevi spomini na d&i osvoboditve. Na straneh Pionirja, ki so p0 svečene literaturi, bomo of javili odlomke iz nagrajenih dc na temo NOB. V rubriki Klub radovedni) bomo razpisali raziskovalno n* logo: Kako so se igrali in uči) moji starši, kako pa jaz? Pionirski list se je vključil v Jugoslovanske pionirske igre z nagradnim natečajem LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD. Razpisali smo osem tekmovalnih nalog z naslednjimi podnaslovi: Prvi dan svobode, Mi gradimo ceste, proge, _Naša občina in njen praznik. Moja razredna pionirska skupnost, Zavihajmo rokave, Tovarištvo ni prazna beseda, Naš kraj jutri in pojutrišnjem. Predstavili bomo tudi slike.partizan-skih slikarjev in objavili pogo- vore z njimi. MLADINA Posamezni vsebinski sklopi š vrstijo v reviji M vse leto: z ra* ličnimi načini obravnave # oblikami želimo mlademu čR veku na čimbolj zanimiv, nf posreden in z zgodovinskit1* dejstvi ilustriran način posri' dovati celostno informacijo ‘ naši revolucionarni preteklosti Ves program bo pod enotni!1 naslovom ,,Zadnji (fen vojne J prvi dan miru". Predvidevam0 da bodo v seriji sodelovali tud ugledni družbenopolitični d«1 lavci — revolucionarji. Pripravljamo objavo še nek* terih doslej neobjavljenih p° datkov iz revolucije, predvsem* področja delovanja SKOJ. Program izdaj slovenskih založb Učiteljem je namenjen tale program izdaj posameznih založb - da bodo tako lahko čim bolj obogatili svoje znanje ter ga posredovali mladini. Program naj bo v pomoč pri izbiri knjig, ki jih bodo kupili posamezniki ali pa knjižnice. Založbe so se odločile, da bodo v počastitev 30. obletnice osvoboditve izdale ta dela: OBZORJA: France Prešeren: Zdravi ji1 (ponatis partizanske bibliofilsl* izdaje) Miran Jarc: Partizanski Rc Težak je bil ta čas (gram1 fonska plošča partizanskih s; mospevov) CANKARJEVA ZALOŽBA: Koraki k svobodi (zbornik razvoja revolucije in delavskega gibanja v Sloveniji od leta 1918 do danes), Slovenci v Italiji (v sozalož-ništvu z Lipo in Založništvom tržaškega tiska). LIPA: Vremec—Guček: Slovens) Istra v boju za svobodo dr. Mirko Koršič: Razvoj sl' venskega pomorstva -Jurančič in Potočnik: Rab SKUPNOST SLOVENSKIH OBČIN: Zbornik praznikov obč Slovenije SLOVENSKA MATICA: Zgodovinski pregled svojega delovanja v zadnjih tridesetih letih. ZAVOD ZA STATISTIKO: Publikacija o ekonomskem1 družbenem razvoju Sloveni.!1 UNIVERZA: 30 let razvoja Univerze MLADINSKA KNJIGA: Ivan Cankar: Hlapec Jernej PARTIZANSKA KNJIGA: Rdeči atom (zbirka obsega KOMUNIST: III. zasedanje AVNOJ Zbornik, ki bo zajemal n pomembne sklepe in resoluc! kongresov ZKJ in ZKS KMEČKI GLAS: Ptice pojo nad Olševkom Naše mame ljubi vsakdan 25 knjig) Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 —1945 Ivan Sedej: Likovni umetniki v NOB Anica Černejeva: Moje poti BOREC: Matevž Hace: Med prijal' in znanci r# Zbornik revolucionar pesmi ž vsega sveta in vseh ča- sov DRŽAVNA ZALOŽBA: Izbrana dela Dušana Kvedra V zbirki Kurirčkova knJ1 ‘i MOHORJEVA DRUŽBA: niča: Karel Grabeljšek: Petfif k°nj; m v zbirki Kurirčkova sl.,. France Bevk: Kaplan Martin Čedermac niča: France Bevk: Bosop6 DELAVSKA ENOTNOST: Partizanski miting (praktični priročnik) Umetnost v NOB it«’ GOSPODARSKI VESTNIK: 30-letnica slovenske vlad0 Knjige, izdane v po čas U ^ jubileja, bodo imele oznak0* dano v počastitev 30-leh1 osvoboditve. Sklep SKLEP: Podrobna navodila boste dobili neposredno pri organizacijah in ustanovah, ki so predložile program praznovanj in del ob 30-letnici osvobo- o# ditve. Organizacijski komite za vo 30-letnice osvoboditve ^ ^ misija za vzgojo in izobra* nje RADIO IN Š©1_A Radio televizija Ljubljana, uredništvo mladinskih, otroških in izobraževalnih oddaj Okvirni načrt programov v jubilejnem letu 1975 V tridesetem letu svobode bomo v mladinskih, otroških in izobraževalnih oddajah radijskega uredništva posvetili veliko programskega časa bodisi počastitvi pomembnih obletnic ali Pa — širše pojmovano — oživljanju in ohranjanju tradicij NOB. Na področju oddaj za otroke bomo pri snovanju kratkoročnih in dolgoročnih programov sproti upoštevali roke, ki se nasujejo na dogodke iz NOB ali Povojne graditve. V literarnih °ddajah za otioke bomo podajali besedila 5 tega področja, Predvsem dela s festivalov Kurirček. Tako bo v oddajah: Pisani svet pravljic in zgodb, Mehurčki I. in II. programa, Enaj-sta šola (tu dajemo otrokom (eme, da pišejo spise), Počitniško popotovanje od strani do strani in Lahko noč, otroci. Prav tako bomo z živo besedo, 2 reportažnimi zapisi, s pripo-vedmi otrok in občanov v različnih krajih beležili spomine na Pomembne dogodke v oddajali: Pionirski tednik, Pet pedi, Otro-ci med seboj in med nami, Za nilade radovedneže, Ponedeljkov križemkraž, Dobro jutro, otroci in v javni_otroški oddaji Veseli tobogan. Še posebno pozornost bomo posvetili dejavnosti pionirjev v Jugoslovanskih Pionirskih igrah Naša domovina P°d svobodnim soncem, pohodu Kurirčkova pošta, posa-[Ueznirn pionirskim zborom, ki bodo sodelovali v JPI itd. V oddajah za mladino bomo Posebej .upoštevali datume, ob katerih lahko mladim veliko po-vemo: v oddaji Mladina'sebi in vam bomo obravnavali tele teme: — aprila: obrambna pripravljenost mladih ljudi; — maja: srečanja s Titom; — junija bomo predstavili predvsem mladim ljudem, kaj je pomenilo biti član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (ob 40-letnici pokrajinske konference SKOJ v Ljubljani); — oktobra: OZN in angažiranje Jugoslavije v vseh tridesetih letih. V redne oddaje bomo uvrstili tudi pohod AVNOJ 1975. V oddajah Na poti s kitaro bomo obravnavali vse obletnice in proslave kot del dejavnosti RK ZSMS in osnovnih organizacij ZSM. V oddajali — to so javne mladinske tekmovalne oddaje -Spoznavajmo svet in domovino smo že doslej (in bomo tudi vnaprej) v vprašanjih mladim tekmovalcem beležili pomembne dosežke med vojno in po njej- Zadnja oddaja v tej sezoni bo 10. maja, potlej pa bomo jeseni spet na poseben način beležili tridesetletnico svobode. V programu za mlade in tudi širše v radijskem govornem programu se bodo vse leto vrstile nekatere posebne oddaje, pripravljene predvsem za mlade: — aprila: dan OF, frontna baza, aktivisti; — maj a: o bojih za osvoboditev Trsta; — o edinstvenem dogodku v slovenski zgodovini — ustanovitvi narodne vlade; — osvoboditev Ljubljane, pričevanja onih, ki so kot otroci doživljali to dobo; ali je fašizem premagan; — julija— pomen prvega kongresa O F; — novembra: Še pomnite svobodo naših tridesetih let -obdobja graditve nove Jugoslavije; - decembra: počastitev obletnice Prešernovega rojstva -ob tem in ob-programu Zedinjene Slovenije razmišljanja o današnjem času - ob 50-lctnici ustanovitve Kluba študentov marksistov na ljubljanski univerzi. Na posamezne oddaje iz rednega programa ali na posebne oddaje bomo sproti opozarjali v dnevnem tisku. V oddaje na izobraževalnem področju bomo v vseh treh stopnjah Radijske šole uvrščali teme, ki bodo osvetljevale boj naših narodov za svobodo. Radijska šola za višjo stopnjo: a) oddaja o Orjuni, b) Fašistični teror v ljubljanski pokrajini. c) Fašistični teror in raznarodovanje Slovencev na Štajerskem in Gorenjskem, č) Zlom fašizma in osvoboditev, d) Besede in glasba Miroslav Vilhar, e) Štiri literarne oddaje -Matej Bor - Karel Destovnik-Kajuh — Ivan Potrč — Socialna poezija med NOB. Radijska šola za srednjo stopnjo: februar: Izdajalec - oblike narodnega izdajstva; — marec: Ustanovitev naše mornarice; - april: Bitka za prehod čez Neretvo Glasbeno ustvarjanje med NOB/ — Tone Seliškar: Tovariši -radijska priredba; — maja: Bitka za prehod čez Sutjesko. Radijska šola za nižjo stopnjo bo vključila dve radijski priredbi, in sicer Vide Brest Ptice in grm ter Karla Grabeljška-Gabra Partizanska oprema. Podrobnejši program oddaj Radijske šole in prav tako dru-gih naših vžgojnoizobraževalnih ' oddaj bo objavljen v publikaciji Radijska šola, ki bo izšla marca za II. polletje letošnjega šolskega leta, v septembru pa v novi publikaciji Radijska šola za L polletje šolskega leta 1975/76. Mladinska redakcija TV Uredništvo mladinske televizijske redakcije je v skladu s programom proslavljanja 30-let-nice osvoboditve oblikovalo svoj program, ki bo potekal od aprila do konca tega leta. Temeljni namen je bil celotni program uskladiti tako, da v njem ne bo zgolj oddaj, ki bi jih predvajali le na določene zgodovinsko pomembne datume, pač pa bomo v sprotni program, nevsiljivo vnašali praznične oddaje. Poleg tega so se člani mladinske redakcije na posebnem sestanku odločili, da bodo pripravili tudi nekaj samostojnih oddaj, ki jih bomo ustrezno vključili v naš redni program. PISANI SVET (kontaktne oddaje za šolarje) ' V vseh oddajah Pisani svet -od aprila do konca leta 1975 bomo v rubriki NOVICE beležili zanimivosti v letošnjih JPI, ki potekajo pod geslom-Naša domovina pod svobodnim soncem. Pripravljali bomo zapise o tekmovanju za znak partizanskih brigad, tradicionalni prireditvi Kurirčkova pošta, srečanju pionirjev-zgodovinarjev, grafičnem bienalu v Kostanjevici na temo Korak v svobodo in mali Groharjevi slikarski koloniji v Škofji Loki, ki bo prav tako posvečena 30-letnici osvoboditve. Vse te dogodke bomo sproti objavljali v Pisanem svetu in jih skušali televizijsko obdelati tako, da bodo vsaj deloma presegli zgolj informativno raven. . Pisani svet, ki bo na sporedu 2. maja, bo povsem posvečen 30-letnici, pripravljamo pa ga v sodelovanju s šolarji iz osnovne šole Dol pri Hrastniku, ki delajo v Uterarno-novinarskcm krožku. Tudi drugo majsko oddajo Pisani svet, ki bo na sporedu 23. maja, bomo posvetili iskanju in odkrivanju naše preteklosti ter jo smiselno navezali na 25. maj - dan mladosti. Pripravljamo jo v sodelovanju s šolarji iz osnofhe šole Vinica, kar ni naključje, saj je imela Bela krajina med NOB pomembno vlogo. Kontaktna oddaja za šolarje: MORDA VAS ZANIMA Oddaja iz tega cikla, ki bo na sporedu 9. maja, bo prilagojena že omenjenim izhodiščem. V njej bo nastopil slikar Božidar Jakac, ki bo v'pogovoru s šolarji predstavil svoje delo, življenje in čas, v katerem se je bil boj ža svobodo. Tako bo tudi ta oddaja smiselno vključena v celotni program s prazničnim obeležjem. KAKO SE JE KALILO JEKLO Izmed tujih oddaj smo uvrstili v naš jesenski spored (oktober- november) doslej najboljšo nagrajeno mladinsko rusko nadaljevanko Kako se je kalilo jeklo. Narejena je po motivih istoimenskega dela N. Ostrovskega. Popelje nas neposredno v revolucijo, v porevolucijsko obdobje in obdobje graditve. Serija šestih oddaj pod skupnim naslovom Kako se je kalilo jeklo se tako posredno, nevsiljivo navezuje tudi na čas naše osvoboditve in kot taka brez dvoma lepo dopolnjuje naš program. Poleg navedenih oddaj, ki so vključene v naš redni program, se bodo do konca tega leta zvrstile št/ nekatere posebne oddaje: , 1. ZBOR PIONIRJEV V AJDOVŠČINI - V celoti bomo posneli Zbor pionirjev, ki ga tako kot vsako leto tudi letos pripravlja ZPM, in oblikovali posebno oddajo, ki jo nameravamo uvrstiti v spored 4. julija na dan borca. 2. Mladinska redakcija rtv Ljubljana je tudi v dogovoru z mladinskimi redakcijami vseh jugoslovanskih televizij, s katerimi namerava oblikovati skupno oddajo, posvečeno 30. obletnici osvoboditve. Dokončni koncept oddaje bo izoblikovan najkasneje do konca marca. 3. NAŠA BESEDA 75 - predstavo, ki jo bomo izbrali na letošnjem srečanju pionirskih in' mladinskih gledaliških skupin Naša beseda '75, ki bo vezana na oživljanje tradicij NOB in čas osvoboditve, bomo posneli in ustrezno programirali do konca leta. Če bi na tem srečanju “lahko izbrali še več ustreznih gledaliških realizacij, jih bomo premišljeno uvrstili v naš igrani program. Tako bomo tudi to srečanje povsem spremljali in pri tem že računali tudi z ustreznim izborom nekaterih postavitev. 4. SMEŠKA - Poseben poudarek obletnici osvoboditve smo namenili tudi s kratkim igranim filmom Smeška v režiji Igorja Praha. Scenarij za film je pripravljen kot črtica Mihajla Simonoviča (ena od njih je bila nagrajena m Kurirčkovem festivalu v Mariboru). Moto filma je iz besedila: ,,Zaradi otrok prosim, da nikoli ne bi bilo vojne! “ Film je zgrajen na vtisih majhne punčke, ki ji vojna popolnoma spremeni življenje. Film bo na sporedu oktobra ali novembra. 5. IMELI SMO LJUDI V POLJANI CVET - To bo posebna oddaja, ki jo pripravljamo z mladimi likovniki na osnovni šoli Kobarid. Osnovna ideja -sporočilo te oddaje se razkriva v odločitvi mladih, da postavijo spomenike svojim rojakom, da se s tem vsaj malo oddolžijo tistim, ki so za svobodo dali največ - svoje življenje. Mladinska redakcija bo vse navedene oddaje skušala pravočasno najavljat vin se dogovarjati s šolami, da bodo sezmnjale in deloma tudi pripravljale šolarje nanje. + -k + “k ARMADA SMO VSI k it ir ir it Prebiramo priročnik za vojaški fioklic (IV) d ' ^ Menimo, da ni dovolj, če le Prašamo osnovnošolca ali srednješolca, ali bi želel-postati vo-f i hi starešina, ne da bi mu ob ^ predočili širok spekter °žnosti za specializacijo in ‘smeritev v vojaškem poklicu, asprotno: učenca moramo fotelji to informirati. S tem se 0 tudi znebil morebitnega Predsodka, češ da je vojaški Poklic združljiv samo s pojmi: vpeljevanje, vodenje, urjenje i l 0V’ nenehno pripravljanje hoj. Ali na kratko: vojak je it Pac vojak. J J t ,, rvo oporekamo takim na-r°m, seveda ne trdimo, da i1 i: 1Clr ali mlajši oficir ne oprav-. a naštetih dolžnosti. Želimo : j- 0P°2oriti na to, da je v arma-" nit,Ve *^° sPecializacij in delov-g mest, za katera lahko re-šk ,‘0>pa niso klasično ,,voja-bok ”°iavila so se ob čedalje ' d,,k vsestranski uporabi so- r °bne tehnike in tehnologije v :f e ?. arrnadi. Zato lahko danes njfj6 tudi v strukturi JLA ures- P°l3i0cne0jte najb°lj SVQj7Stne SPosobneostfnje ^ JaV1J° v ^jno potrebno je torej, da v (inu .Informativnih in propa-ftandnih dejavnostih pri usmer-r b mladine v vojaški poklic . P°šteyamo razvejanost smeri, Pecializacij in posebnih delov-nJtmestvJLA POMAGAJMO MLADIM, DA SE BODO LAŽE ODLOČILI Opravljenih je bilo že več raziskav o motiviranosti za vojaški poklic. Toda kolikor vemo, ni še nihče nadrobno razčlenil, kaj je bilo za gojence vojaških šol in akademij tisto odločujoče, zaradi česar so si izbrali svoj prihodnji poklic. Prepričani smo, da je le malokdaj odločila privlačnost poklica oficirja ali mlajšega oficirja ,.nasploh", ampak da je gojence pritegnilo kako določno delovno mesto ali ožja specializacija v armadi. Zato je temeljno vprašanje: kako naj slovenski mladinec čimbolje spozna vso raznolikost in pestrost vojaškega poklica? Ko jo bodo namreč spoznali, se bodo lahko premišljeno odločili za neko vojaško šolo in pozneje za usmeritev in ustrezno delovno mesto. Pomagajmo jim torej, da bodo lahko čimbolj določno povedali svoje želje. Potem ne bomo — nekoliko poenostavljeno povedano — na vprašanje ,,ali želiš postati oficir", dobili odgovora „ne“, ha vprašanje, ,,ali želiš postati vojaški pilot," pa odgovor „da“. Ni namreč rečeno, da mladinec že vnaprej ve, da so vsi vojaški, piloti oficirji, tako po delovnem mestu v oboroženih silah — po statusu — kot po načinu življenja. TRI ŠIRŠE USMERJENOSTI Že zdavnaj so minili časi, ko se je oficir lahko odločil samo med dvojim: poveljevati vojaški enoti ali pa opravljati določene dolžnosti v štabu. V sodobni armadi, kakršna je naša, se lahko mladinec odloči za eno teh temeljnih 'usmeritev; v vsaki od njih pa se lahko z rednim in dopolnilnim šolanjem še bolj specializira. Opozorili bomo le na tri temeljne usmeritve in.njihovo vsebino. Navajamo nekaj podatkov iz priročnika „Kaj daje oficirski poklic mlademu človeku", v katerem je dovolj tovrstnih informacij. Prva možna opredelitev je klasično vojaška: želja, da se posvetimo poveljniško štabni stroki (kot oficirji) ali poveljevanju posadkam, desetinam in vodom raznih rodov kopenske vojske (kot mlajši oficirji). Če se odločimo za to smer, se moramo vpisati na vojaško akademijo kopenske vojske ali na srednjo šolo te vrste'v Beogradu ali Sarajevu. Če se odločimo za klasično vojaško stroko v vojni mornarici ali vojnem letalstvu, se moramo vpisati na mornariško vojaško akademijo (Zadar), na kateri spoznamo- poleg letalske stroke tudi temeljna znanja o poveljevanju in vodenju enot. Pri omenjeni usmeritvi je manj možnosti za ozko specializacijo, ker mora obvladati starešina širok spekter različnih znanj. Najvišji profil teh kadrov se pozneje oblikuje na komand- (Foto: S. Krševan) (Foto: S. Krševan) no-štabni akademiji ali na šoli Ijenosti" na posamezne smeri in za narodno obrambo. Samo specializacije. Na tehniških oficir, ki konča šolanje na eni akademijah so samo smeri: 6 za od njiju, lahko konkurira za kopensko vojsko, 2 za vojno visoke komandne ali vodstvene letalstvo in 2 za vojno morna- dolžnosti v JLA. Edina širša rico. Zaradi takega načina iz- speciaiizačija je šolanje na višji obraževanja se tehniški oficirji vojaškopolitični šoli — absol- po dopolnilnem šolanju lahko venti te šole pa opravljajo viso- preusmerijo na komandno-štab- ke politične funkcije v armadi, ne dolžnosti. Mladenič, ki ga zanima teh- Posebno zanimivi sta še voja-nika, bodisi posebna vojaška ah ško-ekonomska akademija v druga, ima veliko več možnosti Beogradu in intendantska sred- za specializacijo. To velja po- nja vojaška šola v Sarajevu. Go- sebno za mlajše oficirje v tehni- jenci teh šol si pridobe takšna ških službah. Tako npr. teh- znanja, da se lahko pozneje za- niška srednja vojaška šola v Za- poslijo v vseh „vidih“ in rodo- grebu izobražuje gojence za štiri vih oboroženih sil. smeri z desetimi specializaci- Na koncu moramo še ome-jami (kopenska vojska), tehni- niti, da razvoj sodobne armade ška srednja vojaška šola v Splitu zahteva in omogoča, da se vsi pa za tri smeri z devetimi spe- njeni pripadniki posvetijo tudi cializacijami, (mornarica). Naj- študiju vojaških ved ne glede bolj razvejano pa je izobraževa- na svojo usmerjenost in speciali- nje za vojno letalstvo ih zračno zacijo. Za to pa so potrebne obrambo. Tehniška srednja vo- raziskovalne ambicije, strokov- jaška šola v Rajlovcu, ki izobra- na izobrazba in pripravljenost, žuje kadre zanju, ima štiri smeri da se delovna energija, nadar- s kar 22 specializacijami. To ni jenost in volja usmerijo v pro- presenetljivo, ker je tukaj po- učevanje splošnih in posamič- trebna. ozka specializacija za jiih vprašanj, ki so pomembna posamezna tehniška sredstva ali za naše oborožene sile in za zahtevne sodobne priprave. obrambo dežele. Pri izobraževanju vojaških inženirjev ni tolikšne ,,razdrob- FRANC VRANČIČ Kako načrtujemo izobraževanje v samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje Samoupravne interesne skupnosti, ustanovljene po ustavnih določilih, so nova kvaliteta v družbenoekonomskih odnosih. Spoznanje, da je treba skrbno načrtovati potrebe po kadrih v OZD in izobraževanje le-teh, morajo postati vodilo za delo samoupravnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Pomembna spoznanja o zasnovi in vsebini načrtovanja izobraževanja lahko strnemo v nekaj točk. 1. Funkcije načrta vzgoje in izobraževanja so: — Načrt je instrument za sporazumevanje o vzajemnosti združenega dela; zadostiti mora osebnim, posebnim, skupnim in splošnim potrebam v izobraževanju. ' - Prek načrta se delovni ljudje sporazumevajo o skupnih in splošnih potrebah in o tem, kako bodo uresničili sprejete naloge, spremljajo izvajanje sprejete razvojne politike in sprejemajo potrebne ukrepe. — Načrt omogoča delovnim ljudem v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, da ugotovijo svoje potrebe po izobraževanju in se odločijo, kako jim bodo zadostili. — Z njim se opredelimo do načrtov družbenopolitičnih skupnosti in vloge izobraževanja v družbenem razvoju. — Ugotavljamo, katere reforme so potrebne v posameznih delih ali v celotnem izobraževanju in predvidimo, kako jih bomo uresničili. 2. V pripravi načrtov samoupravnih interesnih skupnosti je treba predvideti predvsem tele programirane dejavnosti: - izdelava načrta - uvajanje v prakso - izvajanje načrta - nadzorovanje in vrednotenje izvajanja načrta - sprotni popravki in dopolnitve načrta. 3. Načrtovanje izobraževanja je podsistem družbenega načrtovanja. Subjektov načrtovanja vzgoje in izobraževanja je več. Nekaterim načrtovanje izobraževanja ni temeljna dejavnost, vendar pa so tudi zanje bistvena vprašanja razširjene in enostavne kadrovske reprodukcije. Načrtovanje izobraževanja je torej celostno in zahteva od njegovih nosilcev veliko medsebojnega usklajevanja. Osnova celotnega sistema načrtovanja je v združenem delu (TOZD, OZD), ki je porabnik izobraževalnih storitev in kadrov. Ves ostali sistem je treba na tem graditi. V ustanovljenih samoupravnih interesnih skupnostih skupno odločajo delegati porabnikov in izvajalcev o vseh pomembnih vprašanjih. Ti vrednotijo programe vzgoje in izobraževanja, uresničujejo svobodno menjavo dela, načrtujejo razvoj itd. Pri načrtovanju izobraževanja sodelujejo predvsem tile subjekti: — TOZD, OZD in njihova združenja: sestavljajo in izvajajo načrt kadrov in izobraževanja kot sestavni del načrta razvoja organizacije; — OZD v usmerjenem izobraževanju: sestavljajo pro- gram razvoja izobraževalne dejavnosti; - samoupravne interesne skupnosti: sestavljajo in izvajajo-načrte za razvoj vzgoje in usmerjenega izobraževanja; - družbenopolitične skupnosti: sestavljajo in izvajajo načrte družbenoekonomskega razvoja v občinah (občinskih skupnostih); - republika: izvaja načrt družbenoekonomskega razvoja, ki predstavlja sintezo načrtov vseh subjektov načrtovanja; - zbornice (in druga gospodarska združenja), skupnosti za zaposlovanje itd.: v svojih razvojnih načrtih, oblikujejo tudi odnos do razvoja kadrov in izobraževanja. 4. Samoupravne __ interesne skupnosti morajo obvladati problematiko smotrov in strategije načrtovanja izobraževanja. Združeno delo je temeljni subjekt- v politiki izobraževanja, zato lahko zahteva spremembe in dopolnitve izobraževalnih smotrov ali reformo izobraževanja. Idejni temelj izobraževalnih smotrov in spremenjenega odnosa med obema velikima pod- ročjema združenega dela („pro-iz vodnim" in neproizvodnim") je zajet v resoluciji X. kongresa ZKJ in v novi ustavi. Za sedanje in prihodnje potrebe združenega delaje treba izdelati ustrezno politiko in strategijo izobraževanja. Pred izdelavo načrtov za izobraževanje je treba določiti temeljna izhodišča prihodnje politike združenega dela. Menimo, da ta temelj predstavljajo izhodišča družbenoekonomskega razvoja SRS v letih 1976-80, resolucija o dolgoročnem razvoju SR Slovenije in dokumenti drugih družbenopolitičnih skupnosti (občin, mest, regij itd.) in programi razvoja gospodarskih organizacij za prihodnje obdobje. Z načrti za izobraževanje operacionaliziramo to politiko na ožjem področju, ki skrbi za izobraževanje kadrov. 4. 1. K reševanju temeljnih strateških problemov izobraževanja sodi tudi razčiščevanje vprašanj: — kako organizacijsko in vsebinsko uresničiti zahtevo, naj postane izobraževanje kadrov dejavnik družbenega, ekonomskega in samoupravnega razvoja; poskrbeti je treba za vraščanje izobraževanja v združeno delo; — kako ustvariti enakopravna razmerja med izobraževanjem in drugimi področji družbene reprodukcije; — kako doseči sprotno in ustrezno vrednotenje izobraževalnih storitev; — katera ožja področja izobraževanja je treba delno ali povsem reformirati. 4.2. Eno od temeljnih vprašanj politike in strategije pri načrtovanju izobraževanja je večja učinkovitost vzgojnoizobraže-valnega procesa. Z uspešnim načrtovanjem je treba doseči ravnotežje med: — izobraževalnimi potrebami in interesi ljudi po izobraževanju; — kadrovskimi potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti izobraževalnega procesa ter rezultati; — med delom, vloženim v izobraževanje, in rezultati udeležencev izobraževanja; — med sedanjo izobraževalno tehnologijo in možnostmi posodabljanja izobraževalnega procesa s sodobnimi učnimi pripomočki; — med sedanjo pedagoško teorijo in prakso ter novo izobraževalno teorijo, ki naj zagotovi povezanost z delom in temelji na zahtevi po permanentnem izobraževanju. 5. Za uspešno načrtovanje izobraževanja potrebujemo razvit sistem informacij, ki omogoča pravočasno pripravo načrta ter nadzor nad njegovim uresničevanjem in dopolnjevanjem. V strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti ni mogoče zbrati vsega strokovnega kadra, ki bi zbiral in analiziral podatke z zahtevnejšimi matematičnimi in statističnimi metodami. Treba pa je doseči sodelovanje s projektanti informacijskih sistemov in zahtevati podatke, ki so pomembni za načrtovanje. 5. 1. Načrtovalci izobraževanja morajo razpolagati z agregati podatkov: — o kazalcih družbenoekonomskega razvoja — o kazalcih demografskih stanj in projekcij — o kazalcih kadrovskih potencialov in resursov — o kazalcih dejavnosti izobraževalnih ustanov in njihovi organizacijski strukturi — o finančnih kazalcih za potrebe izobraževanja. Vse te skupine kazalcev so temelj za nadaljnje razčlenjevanje podatkov, ki naj omogočijo nadzorovanje in vrednotenje rezultatov pri izvajanju načrtov. Menimo, da je treba izdelati tudi podrobnejši sistem kazalcev za vrednotenje izobraževalnih dosežkov. 5. 2. Za načrtovanje v DPS je zavod za plan SRS izdelal minimalne kazalce, ki naj bodo trden temelj za primerjavo in usklajevanje načrtov DPS. Del teh minimalnih kazalcev je tudi solidna osnova za izdelavo in usklajevanje načrtov s področja kadrov in izobraževanja. Te minimalne kazalce za načrtovanje izobraževanja pa bo treba še izpopolniti. 6. Struktura načrta izobraževanja temelji na njegovih funkcijah (točka 1). Dodati pa je treba še ugotovitev, da je načrt razvoja eden temeljnih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje. Je samoupravni dokument, ki ga sprejme skupščina SIS (izvajalci izobraževanja in uporabniki kadrov). Načrt je temelj za dolgoročno in operativno (letno in sprotno) odločanje delavcev o združevanju sredstev za uresničevanje programov in instrument usmerjanja za doseganje dogovorjenih smotrov. Struktura načrta vzgoje in izobraževanja naj vsebuje: — uvod (v katerem je treba določiti odnos do načrtov DPS in načrtov drugih SIS); — cilje razvoja za načrtovano srednjeročno obdobje; * — oceno dosedanjega razvoja (oceno prejšnjega načrta in trenutnega stanja); — podatke o resursih — o človeškem potencialu, za katerega načrtujemo razvoj in izdelujemo projekcije; — projektiranje in napoved razvoja izobraževanja; — operacionalne smotre in naloge, ki izhajajo iz opredeljenih in sprejetih ciljev razvoja glede na posamezne subjekte, ki so vključeni v načrtovani razvoj; — instrumentarij za izvedbo, nadziranje, vrednotenje in rebalans načrta ter finančne vire in finančni instrumentarij, ki zagotavlja izvedbo načrta; — operacionalizacijo načrta glede na: časovne roke, potreben denar, organizacijske spremembe in nosilce ali izvajalce operativno razčlenjenih programskih nalog. 7. Izvedba načrta je faza, ki ni vedno sledila dosedanjim načrtovanjem. Za razliko od stro-kovnili opravil pri načrtovanju oblikuje to drugo fazo vrsta samoupravnih dejavnosti in procesov. Ta faza je veliko zahtevnejša in seveda dolgotrajnejša. Njen prvi del vsebuje tudi iz- delavo letnih načrtov dela SIS. Dmgi del te faze naj bi zajemal izdelavo nekaterih načrtov za posamezne dejavnosti, ki bodo omogočile uresničenje' globalnih ciljev srednjeročnega obdobja. Ti posebni načrti (letni ali pa večletni) naj bi za-' ~-devali predvsem tale področja: . — usmerjanje in izobraževa-i | nje za pedagoške poklice ~ znanstvenoraziskovalno ; delo za potrebe vzgoje in iz- ! k obraževanja gj — zahtevnejše in nujne refor- ' ^ mne posege, izobraževalni si- ]1’ stem ter modernizacijo izobra-' P ževalnega procesa s< — naložbe v šolski prostor in j p opremo n — socialno varstvo in živ- v Ijenjsko raven mladine, ki se ■« šola. ‘ 8. Za uspešno načrtovanje J izobraževanja morajo biti izpol- : k njene tele predpostavke: d — v razvojnih načrtih suh- 0 jektov načrtovanja(na vseh rav-,neh) morata biti jasno določena P vloga in pomen razvoja kadrov d in Izobraževanja pri doseganju n globalnih družbenih ciljev; 11 — natančno določeni cilji ^ razvoja področja vzgoje in iz- ^ obraževanja; — usklajeno delovanje poli- > tičnih in strokovnih subjektov v načrtovanju; ^ — poznavanje kadrovskih g potreb združenega dela; j, — kakovostna analiza razmer 5 za izobraževanje in poznavanje o vzrokov za velike razlike med p številom vpisanih učencev in r( tistih, ki končajo šolanje, ter poznavanje strukturnih ne- p skladij na kadrovskem pod- „ j, ročju; — izdelava nomenklature po- ^ klicev, ki naj čimbolj usklajuje 5 strokovne zahteve dela in iz- neni. Je neka dopolnitev v tvojem vsakdanjem življenju, torej v Medčloveških odnosih, kajti odnos do glasbe je, po mojem mnenju, vtya oblika medčloveških odnosov. Sicer pa je glasba najbolj ^straktna oblika umetnosti. Je neke vrste uresničena filozofija. Ne More obstajati sama. Nastaja šele kot odnos, razmerje med fizično Osnovano podobo glasbenega dela (komponista) in med podobo, M si jo o delu ustvari poslušalec. Zato glasbe skorajda ni mogoče ^finirati, ker ima vsak poslušalec zaradi posebnih značilnosti svoje °sebnosti do glasbe svoj odnos. ~ Kriza v glasbi? Glasba ni nič bolj v krizi, kot je bila kdajkoli bjej. Razmere niso nič slabše, kot so bile v preteklosti. Tudi produkcija ni nič manjša, kvečjemu še večja, saj so možnosti glasbe-nega uveljavljanja in izobraževanja spričo tehničnega razvoja še Vfdje, kot so bile nekdaj. Danes sicer prevladuje mnenje, da glasita dela, ki nastajajo v najnovejšem času, sploh niso več glasba, toč pa neko konstruiranje zvočnih učinkov, brez kake globlje n°tranje vrednosti in sposobnosti izražanja. Mislim pa, da je kriza v °dnosu do današnje glasbe. Lahko porečeš: „Saj so tudi za ^ethovna v njegovem času pisali, da komponira nemogočo glasbo, Sklanjali so atonalno glasbo . .. “Poslušati tako imenovano ,,staro Šhsbo“, je poslušalcu razmeroma laže, saj je seznanjen z oblikami 'čbisbenega izražanja, Poleg tega mu take glasbe ni treba vrednotiti, (fi je že precej strokovnjakov pred njim odločilo o njeni kakovosti. *°dobno glasbo pa poslušalec mora sam ovrednotiti; to je zaradi 0°ilice novih prijemov v komponiranju veliko teže. Mislim, da si je eiko ustvariti metodo vrednotenja, kot je to s stilnimi zakoni-0sttni določeno za glasbo preteklih dob. JOŽE KOCJANČIČ je študent šestega semestra oddelka za Muala in trobila, na akademiji za glasbo. Študira rog, oberiem pa je Mdno zaposlen v orkestru rtv Ljubljana. , ~ Glasba je umetnost, ki ima lik, vsebino. Glasbo pravzaprav Muko doživi samo človek, ki ima izjemno sposobnost: spomin, '■'-stavljena je iz tonov, ki jih povezujemo v našem spominu; tako °živimo glasbo. Sicer pa bi se dalo o tem veliko razpravljati. Je l^je, če povem, kaj je glasba zame, ki igram v orkestru. Na glasbo uko gledam kot na svojo službo, lahko pa gledam nanjo tudi z JMgačnega zornega kota, in sicer kot na užitek, nek navdih, ki ga ko igraš in ko poslušaš. Če moram zaigrati neko težjo frazo, s,e Prevzame občutek veselja, volje, da bi kar najlepše zaigral. . . ,e samo to, da pravilno zaigraš, ampak da pri tem tudi nekaj .0živiš. Saj človek igra v orkestru več let in nevarno je, da preide granje v nekakšno avtomatizacijo, monotonost. Velikokrat se to esnično zgodi, vendar pa igraš mnogokrat tudi s srcem. L ' Težko je povedati, kaj išče današnji človek v glasbi, ker vsak če nekaj svojega. V glasbi preteklih dob iščemo melodije, motive, Pnonije. .. Današnje kompozicije pa je težko oceniti, ovred-saj nimaš nikjer opore. Kljub temu pa ima marsikatera ^našnja glasba neko vrednoto in to lahko ugotoviš takoj. Za ečino pa to ne velja! " Glede krize pa tole: prepričan sem, da je kriza v glasbi, še l^sebno, če gledam nanjo kot „orkestraš“. Ne morem ugotoviti, n .!!} le današnji glasbeni tok usmerjen. Kriza je celo v orkestrih! V vlada čudna psihoza, ki zelo slabo vpliva na „orkestraše“ in J’e?a ta^° tudim izvebe. Kriza je tudi v učenju glasbene mladine, l kihko ugotovimo, da se odstotek te mladine vedno manjša. Pri Ust primanjkuje instrumentalistov, predvsem dobrih instrumenta-(j0?v- ^orkestru nastanejo včasih razni izpadi, ki jih ponavadi zelo ^ r° utišajo. Zavest „orkestrašev“ je na zelo nizki stopnji. Če bi ° Ponudil boljše plače, boljše življenjske možnosti, bi verjetno , 0 njen, zato smo že letos v sem1" ! nar vključili tudi soboto. j j počitnicami seminarja skoraj 0 1 mogoče organizirati zara° s predavateljev Iz univerze. U«0 1 ležencev seminarja je bilo 75 1 52 šol in ustanov. Prevladov°r 1 so srednješolski profesorji 1 zike. Obisk predavanj je bil vS0 ' dneve stalen, zadnji dan Jj: prišli celo kolegi, Id niso 1,1 pripravljeni za seminar. Sekretarka seminarja: , Predšolski otrok človeka« !• )i r li 1- i- i. il ti r-i-:a o e o > V_. ia ii :3 ‘J, IV 0 Zveza prijateljev mladine Slovertije je pravkar izdala knjigo RAZVIJAJMO SPOSOBNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA, Id je plod načrtnega in usklajenega truda skupine strokovnjakov - pedagogov, psihologov, zdravnikov in drugih. Ker je to prvo tovrstno delo s področja vzgoje predšolskega otroka na Slovenskem, smo zaprosili glavno urednico knjige dr. MILICO BERGANTOVO, izredno profesorico na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete univerze v Ljubljani, naj bralcem „Prosvetnega delavca11 pove nekaj svojih misli o tej knjigi. — Znano je, da posvečajo Udobne antropološke znanosti otroku, posebno predšolskemu, Vedno večjo pozornost. Neka-kti celo slikovito pravijo, da je Jaše stoletje ,.stoletje otroka11. J Kaj menite o tem? e- »Predšolska vzgoja je bila a- dolgo časa zanemarjena celo v ii Pedagoški znanosti. K njenemu >a napredku so največ pripomogli r Pediatri, pedopsihiatri, psiho-3' ^alitiki, psihologi itd. Nekako 3' ^ let je že od tega, ko je po-s st°poma začelo prodirati dra-j. Š°ceno spoznanje, da je predla solski otrok „oče prihodnjega v cloveka“, kar zadeva njegovo •j. “Ueligentnost, kasnejše duševno ni kravje in celo morebitne soji tialne odklone. Skratka: v dobi |o °trokovega predšolskega raz->a postavljamo temelje ce-» otne človekove osebnosti. Danes zagotovo vemo, da 3- yzgoja v predšolskem obdobju i3 ln v kasnejših letih ni samo raz- 3. 'ajanje telesa; tudi ni samo po-9- Sevanje otrok in razvijanje r3 °trokovih razumskih sposob- l aosti. Vzgoja mora zajeti celo *°tno otrokovo osebnost. Poleg i- *lesa in razuma mora zajeti ci udi razvoj otrokovih socialnih ij čustev, saj bomo prav na otro-jo kovo čustveno doživljanje naje s*Qnili socialno, moralno in estetsko vzgojo. Vzgoja mora ;o Vedno upoštevati tudi otrokove Lkr°jene sposobnosti in pori ^bnosti ter gledati v otroku 'j v°jevrstno, enkratno, a enako-d Vredno osebnost. 0' Takšno spoznanje vse do /o anes še ni dovolj prodrlo v Praktično pedagoško delo, še iti manj pa v širšo javnost. Večina 0- aršev ve o tem, žal, zelo malo rb Pedagoških pa tudi v nepe r Jpgoških krogih je namreč dol )0 8° časa veljalo zmotno prepri P1 da je zgolj šola ter po i še vanje šolanja edina mož |0 Jst za intenzivnejši razvoj 111 f°ka in tudi odraslega člo-^ ra ■ Novejše longitudinalne v^ave pa ponovno potrjujejo uk pomen predšolske vzgoje ^ otrokov nadaljnji razvoj. V n Su.’ ko so otrokove sposob-k st* Še izredno plastične, lah-- ^ na nekaterih duševnih j- dročjih dosežemo izredno f. w'Uuniben razvoj, kakršnega v *j šolski dobi ne moremo ;3 Sn • Presenetljiva so, na primer, j, /Uznanja^ jaj^o najbolj f. lij Suemo otrokov umski ko-} jkjuk prav v ranem predšol-j na m °bdobju, med šolanjem ji p* količnik že dokaj ustali, ji edica zanemarjene predšol- 3- ^goje je lahko zmanjšanje 'Z ^kega količnika, ji je, da so socialno in 1- titfTdbu 0*‘pat°loški po^avi pri ,c « ,ini tesno povezani z dru- ,o raznierami. Zato jih je )i h, -0 Popravljati ali-zdraviti. S^a higiena trdi, da je terkSO-sko obdobje čas, v ka-čiio*?* 1 --e otrok najbolj ranljiv in tednoen° ,občutljiv; Je torej iz-Cust ojalo odporen do raznih zvenih obremenitev. Prav Prerij i o rečemo, da polaga tem »i-ka družinska vzgoja Zdra -e .otrokovega duševnega meoV',a m lahko tudi zvišuje te?a kasnejšo odpornost ob Dak Vnjb življenjskih okolišči-razm ^ neugodnih družinskih Pa ^ °b napačni vzgoji Prih ^ko povzroči otrokovo De Pdnjo neuravnovešenost ter upornost do duševnih ■ in socialnih obremenitev. Danes torej zagotovo vemo, da lahko storimo za razvijanje otrokovih sposobnosti že v predšolski dobi veliko več kot kasneje, med dolgotrajnim otrokovim šolanjem (npr.: kar zadeva otrokov čustveni razvoj, razvoj njegovega umskega količnika, odpornost do duševnih obremenitev ipd.). Vsa ta spoznanja so povzročila tudi pomemben premik na področju poznavanja šolskega sistema. V svetu so se začela pojavljati stremljenja, naj bi šolske obveznosti ne podaljševali samo navzgor, marveč tudi navzdol. Takšnemu stremljenju v prid govori staro in že presku-šeno. spoznanje, da se otrok v predšolskem obdobju igraje in najlaže (na)uči, na primer, tujega jezika. Takšnih primerov bi lahko našteli še več.11 — Osvetlite, prosim, mesto predšolskega otroka v naši družbi! „Moderni nazori antropoloških znanosti so le počasi prodrli tudi k nam, saj smo na predšolskega otroka dolgo časa gledali zgolj kot na objekt zdravstvene nege in socialnega varstva. Zahvaljujoč nenehnemu kritičnemu spremljanju najnaprednejših znanstvenih tokov v svetu, se tudi pri nas ' vse bolj zavedamo velikega pomena predšolskega razvojnega obdobja za otrokov nadaljnji razvoj; pri tem mislimo na velike razvojne možnosti v tem obdobju, pa tudi na preventivo glede duševnega zdravja zoper kasnejše socialne odklone pri mladini, kakor tudi na pravočasno učinkovito preprečevanje kasnejše . šolske neuspešnosti naših šolarjev, dijakov in študentov — od osnovnih do visokih šol. Zelo razveseljiva je misel, naj bi že ob šolski reformi razširili šolsko obveznost tudi navzdol, s čimer bi se vključili v najmodernejše pedagoške tokove v svetu. To pomeni, da bi v predšolske ustanove obvezno vključevali vse otroke vsaj od petega leta starosti naprej. S takšnim ukrepom bi veliko pripomogli tudi k zmanjševanju socialnih razlik pri otrocih.11 — Družina je temeljna družbena celica, ki vzreja in vzgaja otroke. V času, ko se „širša družba11 še ne zanima dovolj za otroke, je torej izredno pomemben dejavnik na področju predšolske vzgoje naših otrok. .. ,,Vsekakor! Ni pa razveseljivo, da opažamo za+o, ker starši ne vedo za široke razvojne možnosti predšolskega otroka, v SR Sloveniji pojav, ki ga imenujemo rahla vzgojna zanemarjenost predšolskih otrok. Ta nastaja deloma tudi zaradi velikega priseljevanja podeželskega prebivalstva^ mesto. Znano je, da naša tradicionalna podeželska vzgoja ne pospešuje razvoja otrokovega govora, ga zanemarja ali celo zavira po nače li: „Manj govori, pa več delaj: In vendar je govor eno izmed naj- . učinkovitejših sredstev za razvoj duševnih sposobnosti. Na primer: za razvoj mišljenja ter ne nazadnje tudi za vzpostavljanje ustreznih socialnih odnosov med ljudmi, pa tudi za zmožnost otrokovega izražanja »oče prihodnjega samega sebe. Na vseh teh področjih je naša podeželska vzgoja dokaj pomanjkljiva. Zato se otrokova osebnost ne more polnovredno razvijati ali je celo 'nekoliko zatrta.11 — Namen knjige RAZVIJAJMO SPOSOBNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA je torej posredovati poklicnim in naravnim vzgojiteljem nekatera najnovejša spoznanja antropoloških znanosti na področju razvoja in vzgoje predšolskega otroka, hkrati pa je knjiga tudi poziv vsem, ki se ukvarjajo z našimi malčki, naj začno na predšolsko dobo in predšolsko vzgojo gledati bistveno drugače. Kakšen je po vašem mnenju bistveni pomen in namen te knjige? ,,Kakšno je 'sedanje stanje predšolske vzgoje pri nas, posebno, v družini, smo že povedali. Zato se je pokazala nujna potreba po ustrezni sodobni strokovni, vendar pa poljudno napisani knjigi, 'ki bi obravnavala predšolskega otroka, možnosti za njegov razvoj in predšolsko vzgojo. Pobudo zanjo je dala Zveza prijateljev mladine Slovenije, saj so prav pri tej organizaciji iskale nasvete številne vzgojiteljice iz predšolskih zavodov, ki so pomanjkanje tovrstne strokovne literature še posebno občutile. Težišče vzgoje predšolskega otroka je gotovo v družini, čeprav so ravno predšolske vzgojnovar-stvene ustanove nepogrešljiva družbena pomoč staršem pri pravilni, načrtni in poglobljeni vzgoji. Zato naj bi takšna knjiga zajela nekatera najpomembnejša poglavja s področja (družinske) vzgoje predšolskega otroka. To je bil prvoten koncept; le-ta pa se je med zbiranjem in obdelavo gradiva nenehno izpopolnjeval. Knjigo smo začeli pisati ne le kot nekakšen priročnik za predšolsko vzgojo v pomoč vzgojiteljicam za delo s starši, marveč z namenom, da bi postala sredstvo za izboljšanje metod vzgojnega dela v predšolskih ustanovah in družinah. Zato smo v njej objavili sezname ustreznih igrač, prikladnih za posamezne razvojne faze predšolskega otroka, seznam kakovostne literature od najpreprostejših slikanic do ..pravih11 knjig itd. Končni rezultat naših skupnih prizadevanj je torej delo, ki je lahko razumljivo za starše; to je nadvse pomembno, saj je znano, da v naših predšolskih vzg oj no varstven ili ustanovah še zdaleč niso zajeti vsi predšolski otroci. Prvotna zasnova knjige se kaže zdaj samo še v „Do-datku za vzgojiteljice11, ki vsebuje' tri poglavja: poglavje o metodah izobraževanja staršev, poglavje o spolni vzgoji v predšolski dobi ter poglavje o pripravi otroka na šolo. Vsa poglavja v knjigi so prispevali naši priznani strokovnjaki — pedagogi, knjižničarji, psihologi, zdravniki, psihiatri ter uspešni praktiki s področja predšolske vzgoje. Marsikaj, kar je objavljeno v tej knjigi, ni bilo objavljeno še nikjer. To velja zlasti za najsodobnejše pedagoške, psihološke, duševno higienske, sociološke in druge izsledke, ki izčrpneje osvetljujejo nekatera področja občutljivega razvojnega obdobja predšolskega otroka (npr.: o sposobnosti učenja v predšolski dobi, o religiji in vzgoji, o pomenu televizije za predšolskega otroka, o težko vzgojljivem predšolskem otroku ipd.). Knjigo priporočam zlasti staršem in vzgojnovarstvenim ustanovam ter družbenim delavcem,'katerih prizadevanja so posredno ali neposredno povezana z življenjem predšolskih otrok. Pozivam učitelje in učiteljice v osnovnih šolah ter vzgojiteljice, medicinske sestre in druge, naj s svojim strokovnim ugledom pripomorejo, da bo knjiga RAZVIJAJMO SPOSOBNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA prodrla v vse družine, kjer imajo predšolske otroke. S tem bo knjiga dobila priznanje, ki ga zasluži ter polnovredno opravila svoje koristno vzgojno prosveti teljsko poslanstvo.11 Vprašanja: V. T. ARHAR Stiskalnica, Jože Kobe, 12 let, osnovna šola Brezovica pri Ljubljani — s VIL razstave Likovni svet otrok Me tako, kolegice! Ko otrok čestita svoji mami za 8. marec, je to vedno doživetje za oba. Premagovala sem solze ganotja, ko mi je moj prvošolec, pc nastopu za mamice s posebnim, skrivnostnim glasom rekel: „Nekaj imam zate!“ Za hrbtom je prelagal ta ,,nekaj" iz roke v roko. In potem mi je pokazal tri čestitke. Drugo za drugo je razgrinjal na mizo. Trije šopki v vazi. Vaze so bile skoraj enake, le zvončki so bili v vsaki drugače potaknjeni. Posebno mi je bila všeč tista, kjer sta dva prav majhna cvetka komaj kukala čez rob vaze. Z dvomom v glasu meje sin vprašal: „Ali so ti res všeč, ali so res lepe? “ Potrdila sem in ga poljubila. Potem pa je rekel:,, Veš, tovarišica pa mi je za tole dala oceno tri do štiri. “ Bila sem žalostna. O tem sem povprašala njegovo učiteljico. Potrdila je, da je res ocenjevala čestitke za mamice. Tole sem napisala kot mati in prosvetna delavka sebi in kolegicam v razmišljanje: ali ne delamo (zaradi svoje poklicne vneme? ) včasih nasilja nad otrokovimi najpristnejširni čustvi? M. V Lepo je živeti (Foto: M. Pal) VZGOJA,VARSTVO Metoda je igra______ Pri reviji OTROK IN DRUŽINA že štiri leta izhaja posebna priloga z naslovom VRTEC. Ureja jo Olga Vipotnikova. Naprosili smo jo, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. — Komu je . VRTEC namenjen in zakaj ste ga začeli izdajati? ,,Namenjen je staršem otrok, ki iz kakršnegakoli razloga niso deležni družbene vzgoje. In teh je kar 80%. Mnogo - glede m današnji čas, ko vemo, kako pomembna je vzgoja v prvih letih otroštva. Da je bil tak priročnik res potreben, je pokazalo že povečanje števila naročnikov: -pridobili smo kar 6.000 novih. Starši sami so nas usmerjali: da premalo vedo, kako naj se z otrokom igrajo; kako naj ga uvajajo v svet domišljije in prvega oblikovanja, saj komaj najdejo čas za bežne odgovore. Kje pa je moč in sposobnost, da bi v otroku izzvali radovednost in zanimanje? Starši so iz najrazličnejših socialnih struktur - od preprostih delavcev do visokošolsko izobraženih. Kaže, da so pred otrokom vsi v podobnem položaju. “ — Na kaj najbolj pazite pri vsebini? „Da dobi vsak nekaj za svoje veselje in izpopolnitev: nekaj risarskih zgledov za najmlajše; so tudi besedila in naloge, po katerih radi segajo prvošolci in drugošolci. Vzgojiteljice najdejo nasvete, kako usmeriti otrokovo ustvarjalno sposobnost glede na zanimanje. . VRTEC' pa je seveda predvsem priročnik za starše, ki svetuje, kako naj se otroci v igri spoznavajo z interesnimi področji in pravili življenja “ — Predstavite nam, prosim, letošnje in prihodnje načrte. ,,Začetek je bil težak. Skupaj z vzgojiteljsko šolo - zlasti z njihovo metodičarko •- smo odbirali besedilo ter se mučili, kako z besedilom in risbo izraziti določeno vsebino, pa tudi z igro in domislico. Iz leta v leto smo iskali novo vsebino, razširjali smo interese. Ugotovili smo, da pri naših otrocih često pretiravamo z umskimi zahtevami, zapostavljamo pa čustveni in motorični razvoj. Skušali smo ustvariti ustrezno vsebino za različne vrste otrok: tiste, ki se ukvarjajo bolj z likovno smerjo, pa z ritmiko in tudi z glasbo. Od tega smo imeli najmanj - saj je tudi najmanj staršev glasbeno izobraženih. Letos nameravamo izpopolniti prav glasbeno področje: preprosto in uporabno. Z letošnim januarjem smo dobili v uredništvo nove, za to področje usposobljene ljudi. Mislim, da bomo lahko vse več dajali tudi vzgojiteljicam. “ — Ste že pomislili, da bi izdali poseben priročnik najboljših sestavkov? ,,Da, vendar bi za to potrebovali dodaten denar. Vemo pa tudi, da mnogi naročniki spravljajo izvode in jih razvrščajo po številkah Letos bomo z junijsko številko izdali poseben ovoj, v katerega bodo lahko vložili priloge VRTEC - morda tudi za vsa leta nazaj, ne samo za letošnje leto. Tako si bodo vsi, ki se zanimajo za vzgojo otrok, tako rekoč sami sestavili priročnik za vsakdanjo tabo. “ - Še nekaj misli o odnosu vrtec (ali vzgojnovarstveni zavod) — šola ,,Za nas je temeljna metoda - igra. Vse, kar podajamo otroku, kar ga ,,učimo", ga učimo igraje. Tako ne podiramo njegovega otroštva, temveč ga bogatimo. Male šole počasi povzemajo enako metodo. In to je dobro: tako nastaja naravna povezava med vrtcem in šolo. Otrok se igraje uči, vrtec pa se ob šoli organsko vrašča v družbo. “ Pogovor vodila: NEŽA MAURER Preventiva je rešitev Ko prebiramo poročila o številnih prometnih nesrečah, nam postane jasno, da bi z malo pazljivosti in tovarištva reali marsikatero življenje. ^ Pri republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so ustanovili komisijo za propagando: njena naloga je, da prek sredstev javnega obveščanja opozaija ljudi na nevarnosti v prometu. Posebno pozornost posveča prav najaktualnejšim primerom. tako je komisija na svoji prvi seji ugotovila, da so v pomladanskem času posebno nevarni tisti cestni odseki, po katerih vozijo traktoiji. Zakaj? Traktorje vozijo največkrat premalo usposobljeni vozniki, ta vozila se premikajo počasi in puščajo na cesti plast blata, ki napravi ob dežju ali megli cesto izredno spolzko. Člani komisije so poudaijali, naj bi učitelji pri uri prometne vzgoje pa tudi sicer opozaijali učence na previdno kolesarjenje. Spomladi pa je hitrost tako vabljiva! Svet hiti mimo kolesarja, okrog ušes mu poje veter, za previdnost pa „ni časa“. Ne pozabimo na učence — traktoriste, ki tako radi pomagajo pri delu predvsem, če smejo igrati šoferja Razložimo jim nevarnosti take „vožnje iz veselja". Na nedeljskih izletih hočejo mnogi otroci sedeti na prvih sedežih — poleg šoferja Od tam je svet lepši. In vendar vsi šoferji vemo, da ima prav ta sedež ime „smrtni“. Prav je, da poučimo otroke o tem. Komisija za propagando pa želi še nekaj: ob morebitnih nesrečah so šolarji pogosto najboljše priče: pogledajo številko avtomobila, barvo, včasih si zapomnijo celo šoferja. V šoli jih opozorimo, da je najvažnejša številka avtomobila. S tem bodo veliko pripomogli k javni varnosti. Na svoji 1. seji je komisija sprejela tudi akcijski program, v katerega sodi pošiljanje strokovnih sestavkov sredstvom javnega obveščanja — in sočasno preverjanje prispevkov drugih piscev, če so podatki natančni in vsebina ustrezna Če bo le mogoče, bo komisija začela izdajati poseben bilten — ta naj bi seznanjal vse časopise, pa tudi radio in televizijo, občinske skupščine in tiste, ki so posredno udeleženi pri varnosti prometa (avtomehaniki, servisi za usposabljanje vozil) z vsem, kar lahko zmanjša število nesreč na naših cestah. N. M. »Kaj veš o prometu?« Republiško tekmovanje srednješolcev v Velenju________________________________________ Komisija za vzgojo in preventivo v prometu pri skupščini občine Velenje je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da organizira III. republiško tekmovanje srednjih šol na temo, „Kaj veš o prometu". Tekmovanje bo 24. maja letos v Velenju, obsegalo pa bo teoretični preskus znanja, vožnjo po mestu in tekmovanje na poligonu. Predvidevajo, da bo sodelovalo 15 ekip iz vse Slovenije — zmagovalk na območnih tekmovanjih. JOŽE MIKLAVC Tradicionalni pohod Štirirajste v Na dan, ko je pred enaintridesetimi leti pri Žlebnikovi domačiji nad Belimi Vodami padel partizanski Kajuh, in v dneh, ko se spominjamo bojev XIV. divizije na Štajerskem, je krenilo na spominski pohod okrog 250 mladih. Pot jih je vodila iz Dobrne prek Paškega Kozjaka, Doliča, Škal-skih Cirkovc, Raven do Zavodenj, kjer je bila sklepna prireditev. Pri pohodu so sodelovali tudi pripadniki JLA iz celjskega in postojnskega garnizona, SLO občine Velenje in domačini. Ob tej priložnosti je bil na Paškem Kozjaku ustanovljen mladinski odred partizanskih enot pri SO Velenje, v katerem je okrog sedemdeset prostovoljcev. Tudi letošnji pohod je organizirala komisija za SLO pri OKZSMS Velenje, JOŽE MIKLAVC insvetni delane v Seznam diafilmov na temo NOB, ki jih pripravlja Sava film za proslavo 30-letnice osvoboditve SAVA FILM - zavod za šolski in poučni film je že ob svoji ustanovitvi sprejel v program izdelavo diafilmov o narodnoosvobodilnem boju. A. DIAFILMI 02 201 RAZPAD STARE JUGOSLAVIJE IN PRIHOD OKUPATORJA 02 233 VSTAJA SLOVENSKEGA LJUDSTVA 1941. LETA 02 203 TEROR OKUPATORJA 02 202 RAZVOJ SLOVENSKE NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE 02 219 LJUBLJANA MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO 02 222 ZMAGOSLAVNA POT OSVOBODILNE FRONTE 02 226 KOČEVSKI ROG IN SLOVENSKI PARTIZANI 02 228 NACISTIČNE DEPORTACIJE SLOVENCEV 02 231 ITALIJANSKA TABORIŠČA 02 232 NEMŠKA KONCENTRACIJSKA-TABORIŠČA 02 220 POHORSKI BATALJON 02 229 ITALIJANSKA OFENZIVA NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM POLETI IN JESENI 1942 02 218 ZBOR SLOVENSKIH ODPOSLANCEV V KOČEVJU 02 230 PRVO ZASEDANJE SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA 02 242a DRUGO ZASEDANJE AVNOJ, 1. del 02 242b DRUGO ZASEDANJE AVNOJ, 2. del 02 207 S XIV. DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO 02 227 DOLENJSKA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI 02 205 KOROŠKA V BORBI 02 206 SLOVENSKO PRIMORJE V NARODNOOSVOBODILNI BORBI 02 238 GORENJSKA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI 02 235 ŠTAJERSKA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI 02 236 POMURJE V NARODNOOSVOBODILNI BORBI 02 216 JOSIP BROZ TITO 02 225 SLOVENSKI NARODNI HEROJI 02 217 ŽIVLJENJE IN DELO BORISA KIDRIČA 32 221 ŽIVLJENJE IN DELO TONETA TOMŠIČA 02 223 NARODNI HEROJ FRANC ROZMAN-STANE 02 236 NARODNI HEROJ SLAVKO ŠLANDER 02 237 NARODNI HEROJ STANE ŽAGAR 02 234 NARODNI HEROJ MILAN MAJCEN 02 209 PARTIZANSKE BOLNIŠNICE 02 210 PARTIZ ANSKO SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE 02 211 SLOVENSKA PARTIZANSKA GLASBA 02 213 SLOVENSKA PARTIZANSK A GRAFIKA 02 214 LIKOVNI UMETNIKI O NARODNOOSVOBODILNI BORBI 02 204 DELOVANJE REAKCIJE - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO 02 241 RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI V SLOVENIJI 02 243 SUTJESKA 02 239 OSVOBODITEV NAŠE DOMOVINE 02 215 MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE 02 240 SLOVENSKI SPOMENIKI NARODNOOSVOBODILNI BORBI RISANKE 2 0 101 a DRAŽGOŠKA BITK A, 1. del 20 lOlb DRAŽGOŠKA BITKA, 1. del 20 102 POVEST O TRMASTI MULI 20 103 SOVRAŽNIK JE VDRL V NAŠO DEŽELO 20 104 ŽALOSTNA POVEST O MULI 20 105 DEKLICA Z JUNAŠKIM SRCEM 20 107 HRUŠKA 20 108 SINIČKA NAS JE OBISKALA 20 109 HLEBČEK KRUHA 20 110 LIŠČKI 20111 MALI KONJEVODEC B. PROJEKCIJSKE PREDLOGE 02 04 01 DRAŽGOŠKA BITKA 02 04 02 VELIKA ITALIJANSKA OFENZIVA POLETI IN JESENI 1942 NA DOLENJSKO IN NOTRANJSKO : 02 04 03 POSLEDNJI BOJ POHORSKEGA BATALJONA 02 04 04 NERETVA - BITKA ZA RANJENCE 02 04 05 PREBOJ PREK SUTJESKE 02 04 06 POHOD XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO C. SUPER 8mm FILMI 02 2001 OKUPATOR - OKUPACIJA, 1. del 02 2002 OKUPATOR - OKUPACIJA, 2. del v izdelavi 02 2003 LJUBLJANA POZDRAVLJA OSVOBODITELJE, 1. del 02 2004 LJUBLJANA POZDRAVLJA OSVOBODITELJE, 2. del D. 16mm FILMI VIS - 139 DEKLE Z NASLOVNE STRANI - 264 NAREKI SLAVE-221 K ADINJ AČ A — 282 KRI, PRELITA ZA SVOBODO - 286 GROB V ŽITU-315 NA MRTVI STRAŽI - 318 MUZEJ NOB SLOVENIJE - 769 27. JULIJ - 1088 TRDNJAVA REVOLUCIJE - 1092 DESET NA ENEGA - 1093 SESTANEK OB ZORI - 1097 PARTIZANSKI DOKUMENTI - 1119 * POSLEDIIV. IN V. OFENZIVE-1718 NARODNI HEROJ - 22 ON-25 ZBOR PRVE PROLETERSKE BRIGADE V RUDNEM - 1179 SPOROČILA OBSOJENCEV - 1199 OGNJENI CVET - 908 DNEVI VSTAJE V SRBIJI - 1706 ULICA BRATOV KOVAČ - 104 NA SUTJESKI -21 SUTJESKA - 21 DRVAR - 1579 OD MONARHIJE DO REPUBLIKE - 1707 HEROJI NE UMIRAJO - 1578 TRIJE SPOMENIKI - 1581 JASENOVAC - 1076 V PRIPRAVI SO TILE DIAFILMI: 1. NEMŠKA OFENZIVA NA GORENJSKEM POLETI 1942 2. SLOVENSKA MLADINA V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 3. OTROCI REVOLUCIJE (Sodelovanje pionirjev v NOB) 4. GOSPODARSTVO V NOB 5. PARTIZANSKO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM 6. PARTIZANSKE DELAVNICE . 7. KURIRSKA SLUŽBA IN ZVEZE V NOB 8. NOTRANJSKA V NOB 9. NARODNI HEROJ JANKO PREMRL-VOJKO 10. NARODNI HEROJ LJUBO ŠERCER 11. NARODNI HEROJ ŠTEFAN KOVAČ 12. NARODNOOSVOBODILNI BOJI V POSAMEZNIH POKRAJINAH JUGOSLAVIJE 13. 3 dialilmi o celotnem pregledu narodnoosvobodilnega boj a jugoslovanskih narodov: L del - OD ZAČETKOV BOJA DO ZASEDANJA AVNOJ II. del - OD L ZASEDANJA AVNOJ DO II. ZASEDANJA AVNOJ III. del - OD II. ZASEDANJA AVNOJ DO OSVOBODITVE 14. SLOVENSKI SPOMENIKI NOB .15. SUTJESKA 16. SLOVENSKA ŽENA V NOB List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284. poštni predal 355—VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 ro mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenrje je list prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko I. odstavka 36. člena zakon: o obdavčenju proizvodoy in storitev v prometu). IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje na podlagi zakona o osnovni šoli prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Pogoji: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, najmanj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati za navedeno delovno mesto ...oiuj imeti ustrezne moralnopolitične lastnosti ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje, kolkovane z 2,00 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiskavi, na naslov: Izvršni svet skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj. PREHODNI MLADINSKI DOM V LJUBLJANI, zavod za diag«?' stiko in razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja ^ osebnosti LJUBLJANA, Jarška 36 (telefon 43402) razpisuje za nedoločen čas delovna mesta — 3 vzgojiteljev za delo v deških vzgojnih skupinah - 2 vzgojiteljic za delo v dekliških vzgojnih skupinah. d kandidatov pričakujemo višjo ali visoko izobrazbo (ortoped3, )gika za MVO, pedagogika, psihologija, šola za socialne delavc*/ moralnopolitične lastnosti. Študente navedenih strok lah> irejmemo za določen čas. Dskusno delo 3 mesece. Nastop dela po dogovoru. Interesen^ rosimo, da se osebno zglasijo v ravnateljstvu zavoda, kjer boo3! Dbili podrobne informacije.