77 številka.
„KDINOIT"
iihtji po trikrat na teden t Ustih i*, danjih ob torkih, A«trtklh ia a0b0t*h. Zjutranje izdanje il-
kaja ob vri ijutraj, večerno pa ob 7. ari v«ier. — Obojan ladanje stan«: ■a Jedea aiaeec . f. -.&>, izven AvitriJ« (. 1.40 u tri bnk . . , 2.00 . . 4,— n pol leta . . 5.- . . ,8.-aa vm lat« . . . 10.— ... 16.— Na urtilt krti prikhn uniilii m
■o jssrijs Mir. tevilka se
Posamične številke 'ae dobivajo v pro-dajalnlcah tobaka v Trutu po S nv6., v OTiH po a nvč. Sobotno veierno iidaaj« v Irrtu 9 ni., v Gorici « n«.
ftsdatg«.)
V Trstu, v četrtek dne 28. junija 1894.
Teki) XIX.
EDINOST
Oglasi «o račune po tnrifu v petitu; r.i uaitlovr t. debelimi črkami on plačuje prostor, kolikor obsega ravadnih »ruti«, l'o-lana o*mrtn;oe in j irne/nhvitlo, domači oglftdi itil. ho r:ii''imnjo po pi>goilbi.
V »i ilnpiii naj *e po*iljajo uredniHtvu : ulica Ca*erma it. 13. Vsako pi»rao mora biti frankovano, k'tr nefrankovana mt no •prejjmajo. Rokopisi se no rračajo.
Naročnino, roklaiuarije in oglsso spro-joma ujtravniitvo ulica Casorma 13. Odprte reklamacijo ao proste poAtnine.
OlMllo slovenskega političnega drufttva za Primorsko.
n V rittnu«l4 J« mh / '
M«ilm navodnikom.
Bili* m drugo polulotj», a mnogo čaatltlh nalih naročnikov J> t zaatankn z naročnino »a prvo polnletje, ii celo za Uto 1893. Naročniki to naia eđlna zaslomba ln >ko oni na vrič svoje dolžnosti točno, spravljajo nai li«t, kl lna viled prsetnovs, Izvedene i početkom tiga leta, velikanske tročke, v nevarnost, da prtaeha Izhajati. Prosimo toraj čestita svojo naročnik«, ki so v itstanku, da prej ko mogoče dopoSljejo podpisanemn uprav^ niitvn dolžno naročnino. Zajedno opoiar Jamo T»i ono, katerim zapade naročnina » prvim jnlijtm t. 1., da lito pravočasno "ptT novć. Onim, ki ne dopoiljsjozastalo naročnin« ii tega in 1» 1893. Ista do pmga julija 11., bodemo primorani brez obzira ustavili ffšt ttr prodati Jih odvetnlkn. Da bode pa vsak mal, koliko dolgnje, priložimo prihodnjo dni llatko i nanačtnlm zastankom, nastalim do L julija t l Nadejamo ie, da nas rodoljubnost in razsodnost nailh naročnikov ne bode prisilila do neljubih nam korakov.
UPBAVNIŠTVO „IDINOSTI.*
Pojmi se bistrijo.
»Slovenec* pile v ovoji itevilki s dno 91. t. a. os a vodnem mesta :
. Uprav ob času, ko oe rasli rja vest, da pripravlja aal aveti oče Leon XIII. okrožnico o pomena pspeštva, v kateri vabi ločene kričanoke verske droibe v naročje katoličke cerkve, zabeleiujemo z največjim veseljem nad vse anameniti ead modrosti njegove — a o p e t n o diplomatično sveso med aveto stolico in Rueijo.
Dne 6. febravarja leta 1866. se je ta aveia pretrgala. Tedaj je ravno ruska vlada • vsemi silami bojevala se proti katoličkim Poljakom. Nadčkofa varšavskega Felinskega ia Čkofa Baevnakega je pregnala, ikofa helm-akega ni hotela imenovati in upravnim potom je odredila nebrojno določil, e katerimi je aaprečila vaakerčno svobodo tndi v cerkvenih stvareh. Pepela Pija IX. je krvavelo srce ia ko ma je dne 25. decembra 1865- čestital poslanik baron Uegendorif, ma je to tadi nasnanil. Poslanik je preoej jesno hotel nagovarjati svojo vlado in to je bil varok, da je diplomatična aveia prenehala.
Leon XIII. jo je okaial aopet obnoviti. Ob 9K*letnioi kronanja Aleksandra II. mu je čestital; h kronanju Aleksandra III. je poslal msgr. Vannutellija, katerega je car častno eprejel. Pričela so se pogajanja in sklenila so je leta 1883. nekaka pogodba mej papelem in carjem ; nastavilo se je več praanih ftkofovskih mest, nekatere krute določbe so se omočile in leta 1887. je pričel Iavolsky v Bim; dne 18. junija letošnjega leta pa je bil vsprejet kot „mlnister-reaident11 v svečani avdijeneiji pri svetem očetu.
8 tem pomenljivim vspehom Leonove politike se seveda bavijo listi vsak po svoje. aNeue Freie Presse* spravlja ta dogodok v aveao e smrtjo krakovskega kardinala in s breaoairno nesramnostjo trdi, da je papei o
PODLISTEK. "
Kmetski upor.
sfmfotrffmft« jmoml i«4<H4M*f*
— Spisal Arffu&t Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski. —
Teško odjesdi ban po brdu navadol in Tahi mu aakliče:
—	Stoj, brate ! Lolič naj te spremlja do Zagreba, da ne aaideš. Ali me čuječ, Lolič P Jutri si lahko vsamei Zukaličev mlin na Kra-pini. Ali si resumel ?
—	Sem. Lahko noč, vaia milost, same* žikne debeluh in hiti aa majajočim ae pod. banom, kateri gleda v sahajajoče solnoe.
Gospod Tahi se vrne v grad in potrka na vrata kastelanovega stanovanja nedaleč
tem izročil Poljske na Ruskem na milost in nemilost ruski vladi, čei, da nimajo od njega ničesar več upati.
8 pravo židovsko zvitostjo dokazuje, da katoličanstvo nima več sveze s poljsko narodnostjo in pristavlja: .Cvetoči in duševno visoko razviti poljski narod oe ne bo vekomaj dal voditi na škrlatnem traku.*
V teh zlobnih besedab vidimo vso ostud* nost in absolutno nepoboljšljivost avstrijskega liberalizma. To, kar jedino more pomagati katolički cerkvi in o tem tudi Poljakom v Rusiji, zlorablja liberalna Židinja v ta namon, da bi t o m b o I j priklopila avstrijske Poljake k liberalizmu.
Papeieva okrožnica poljskim ikofom in diplumatična svesa s Rusijo bo tudi po naiem m e n e n j u mnogo isjasnila mod Poljaki. Ta se bo pokazalo, koliko jo prave udanosti sveti cerkvi pri njih in ne dvojimo, da se bo tudi tam sedaj tem ložje in hitreje osnovala resns, moika, dosledna katoliika stranka.
Rimski cerkvi prijazni listi s največjim veseljem piiejo o tem dogodku; prav tako tudi ruski lioti, kateri ob jednem javljajo, da bo nadikof Koalovski imenovan »internun* čijem" v Petrogradu, katerega naloga bo, pripomoči, da se vredi razmerje mej rusko drŽavo in katoličko cerkvijo.*
Tu navaja aSlovaneo" izjave nekaterih ruskih listov o doseženem sporazumljenju med Rusijo in Vatikanom; zlasti pa priobčuje z razprtimi črkami izjavo lista „Birlevija Vjed-nos ti«, dajeta Rusijo Leon XIII. če vedno papež-kralj, kot bi v obče nikdar ne bila lačka vojska vzela Rima.
Potem nadaljuje ljubljanski list:
,To so jasne besede. Resnica, katero smo ie velikrat povdarjali, da ima R u -sija mnogo zdravega, živega jedra v svojih javno priananib krlčanskih načelih, se nam tu potrjuje. Pomen ogromnega carstva, ki ga skuiajo dnevni pisači s par surovostmi uničiti, ispoznava sveti oče, vedoč, kaj bi bilo pridobljeno Evropi in Aziji, če bi Rusija imela življen-ako aile katoličanstva.
Na Malarskem, v marijanskom kraljestvu, mečejo sadnjo ostanke kričanskih načel od aebe; Rusija pa se abližuje Rimu. Otroci, katerim je življenje ohranila cerkev in za katero so očetovsko skrbeli papeži, se odvračajo; tujci pa prihajajo iskat blagoslova v njeno bližino. Hitro živimo in mnogo izprememb skuiamo dan aa dnem. Naučimo se tudi za-se resnice, ki nam jo kaže zgodovina in javno življenje v teh iz-premembah: zveza s katoliiko cerkvijo in z namestnikom Odreženikovim je pogoj obstanku in areAnemu razvoju držav."
Ko amo pročitali ta „Slovenčov" članek, bilo nam je nekako čudno pri srou : menjavala sta v naii duii veselje na prodirajočem spoznanju in grenki spomini na razno dogodke iz natega medsebojnega boja. Nočemo
od vhoda. Vstopi. Sredi aobe stoji mlada, Črnooka žena, malega nosu, debelih uatnio, polnih neder, Podbočivii ae, abere goste obrvi, zamiži z jednim očesom in se zasmeje.
—	Ali ste lepo odpravili mojega bedastega Loliča. Gledala sem skozi okno.
—	Pa on ničesar ne sluti, dučica P vprača Tahi.
—	Vraga ne sluti! zakrohota se žena in si zakrije, kakor da jo je aram, lice, Mialim, da vae 16. Ali dajte mu cekinov in mlinov, in ne bo vprašal, čemu žena moli rožnivenec.
—	Dobro je, njegov moj mlin, moja njegova žena.
—	A goapa Jola P vprača Lolićka, gledaje izpod obrvij razvnetega starca.
aicer v tem trenotku greniti veselja ni sebi ni drugim z rekriminacijami, ali vprašanja no moremo pntajiti : Kako so pisala io nedavno nekatera slovenska glasila ne lo o Rusiji, ampak tudi o vseh onih lastnih rojakih, koji niso hoteli kar slepo obsojati in proklinjati ruskega naroda; kako sta se ruska država in katoliika Cerkev oznaćevaia kot protislovji, koja se ne moreta približati jedna drugi nikdar na vse večno čase; in kako se je slednjič sumničila naia lojalnost do cosarja in drŽave?! Bolela ao naa aicer vsa ta očitanja, ali odgovarjati nismo hoteli, v trdni veri, da prej ali slej dejstva pris lijo go* spodo do spoznanja. O d d: moč rosnico in dejstev jo silneja nego pa slopi fanatizem, ki meni, da sme prezirati obstoječo odnoiaje in ki nočo razumeti, dalo ljubezonin spravljiva bosedn pridobivata človoika srca.
Nazori so bistrijo. Ta nenadno hitro dočla premomba v nazorih je nam v voliko Zddoččonje. Toda mi nismo tako ae-bični in častihlepni, da bi botoli potiskati v prvo vrato avoja subjektivna čutila. Nam za-doSČa, da se moremo na tihom radovati na dobljoncm zadoščenju; pred vsem svetom pa ao radujemo, ker ae nadojamo, da po bistrenju nazorov pridemo skoro do takih odnoiajev med slovonskimi plomeni, kakor-inih trebamo v blagor niie skupne Cerkve in načo narodno stvari. Divna plemenita ideja, koji nepremično služi veliki duh biskupa Stroasmayerja in radi katere je ta mož moral prebiti žo to* liko proganjanja in zasramovanja: velika ideja združenja alovanskib Cerkva zadobila je avojo posveče* nja od poglavarja katoličke cerkve. To je dejstvo, pred katerim ao morajo ukloniti tudi naii domači nasprotniki : najnovejša enciklika Leva XIII. je provaroČila to bistrenje pojmov.
Marsikdo poreče morda, da smo nepo-boljšjivi optimisti, ali v tom trenotku si ne moremo kaj, da ne bi posebno naglaiali svoje uverjenje, da bodo odslej vsa slovanska glasila gladila pot zdru-žonju vsoh Slovanov v jedno Cerkov stom, dabodo pisala v duhu bratoljubja invduhu krvne sorodnosti.
Politiške vesti.
Volilna shoda. Minolo nodoljo vršil ae je v Šempasu volilni ahod, ki je soglasno vsprejel nastopno resolucijo : „Volilni shod v Šempasu 24. junija 1894 izreka državnima poslancema gg. dru. Antonu Grogorčiču in grofu Alfredu Coroniniju iskreno zahvalo na njiju obiirnem in krepkom delovanju za dušni in gmotni prid volilcev in za dosego narodnih pravic. — Hvali ju, da sta izstopila iz II o h o n w a r t o v e g a k I u b a in vzajemno postopala z jugoslovanskimi poslanci. — Z isto navdušenostjo, s katero smo ju volili v državni zbor, jima tudi danes izre-
—	8pi in moli, odgovori Tahi.
—	Pa je dobro! nasmeje so Lolićkn, pustiva ji roinivcnec.
Tabi ovije roko okolu bujne,i a života ka-stelanice, a oua umolkne in se na tihom smehlja.
XVII.
Gospod Ambrož Gregorijancc jo sedel za mizo v stolpu mokriikega gradu, kamor je priiel v zgodnji pomladi I. 1567 na dalj čaBa v pohode. Ne zaradi zabavo in veselic, ampak ravno zaradi avojo in sosedske pravde. Ko jo zvedot o Tahijevih zločinih, hotel si je vse izbliza poglodati, vse od očividcev slišati. Nagnil se je nad debelo knjigo, na katero mu je padala dolga brada, a oči so mu
kamo svoje zaupanje, — Na dan 20. t. m. p i jo sklical g»sp. posl, dr. Gregorčič volilni shod v Dr>^|berg.
Inozemstvo in Camotov umor. Poleg vladarjev Avstrijo, Italijo in Nemčijo izjavil jo tudi ruski car Carnotovi udovi prisrčnimi besedami svojo globoko sožaljo. Ruski odposlanec v Parizu, baron Mohrenlieim jo izjavil francoski vladi sožaljo ru*ko vlado. — Angloška poslnnska in gosposka zbornica sti sklenili naprositi krnljico, da izjavi francoski vladi poleg svojega sožaljenja tiidi Bočntstvo angloškega parlamenta na umoru Carnota. — V ipanjaki poslanski zbornici izustil jo dno 20. t. m. ministorski predsednik Sngasta krasen govor v spomin Carnotu. — Senat sjedinjenih držav scvoro imeriŠkih je dno 20. t. m. pretrgal svoj > sej > v znamenjo žalovanja po umorjenem Carnotu.
Camotov pogreb. C«motovo truplo so sprejeli na železniški postaji v Parizu razni zastopniki politiških oblastij. Krsto so odpeljali takoj v Elizej, kjor jo od včeraj javno izložena. Na ulicah od kolodvora v Elizoj jo stala neštevilnu množioa ljudstva. Mimoidoči voz je ljudstvo molčo pozdravilo r. razkrito glavo ; marsikatero ok6 so jo rosilo. Sijnjon pogreb bodo v nedeljo, na državno stroške. Pogreba so udoležo zastopniki vseli pokrajin države, uomškega cesarja bodo zastopali o pogrebu princ Friderik Hohenzollerški in dva cesarjeva generalna pobočnika. Po vseh pripravah je soditi, da Francija ni Še videla tako sijajnega pogreba, kakor&ncga priredi nosrečnemu svojemu predsedniku. Truplo Carnotovo polože k večnemu počitku v ,Pantheon".
Izgredi proti Italijanom v Franciji. Iz raznih mest Francijo prihajajo vesti o izgredih proti Italijanom. Samo v Lyonu jo po noči na 26. t. m. ljudstvo oropalo 14 proda* jalnic, kojih lastniki so Italijani. Vojaštvo ima dokaj opraviti, da odbija množico, ki vedno in vedno skuša navaliti na italijanski konzulat. Zaprli so okolo <300 izgrodnikov. — Na italijansko vlado napravili so ti dogodki globok utis. Italijanski odposlaniki v Parizu, Berolinu in na Dunaju živahno občujejo z Rimom. Položaj jo jako resnoben, no vendar so nadeja italijanska vlada, da so preprečijo komplikacijo. — Mnogo Italijanov jo pobegnilo is Francije v Švico,
Camotov morilec, h Lyona poročajo, da morilec Caserio odločno trdi, da jo izvršil svoj zločin iz lastnega nagiba, tor, če tudi anarhist, vendar ni član nobene anarhiško zveze, Kljubu tej trditvi pa preiskovalni sodnik vendar sluti neko zaroto. V Cuttu ho zaprli 8 anarhistov, ki so bili občovali b Ca* serijom. — Morilec Santo Casorio so jo porodil dno 8. aoptombra 1873. kot sin irno-vitih starišov, kateri imajo šo dandanes lepo urojono posestvo in poltarijo v Motti Vi* aconti. Ima & bratov in jedno Bostro.
Različne vesti.
Imenovanja pri financi. Cos. namestnik na Primorskem imenoval jo kot predsednik
naglo letele po črnili tiokanih vrstah. Mor^al jo o razliki mej Hlavonakim in ogrskim dod-nim pravom, ker je kraljevsko sodiščo nalašč za to vprašalo. Ravno vzatno papir, da si zabeleži nekoliko besedij, ko vstopi gospod Mihajl Konjski v popotni opravi. Starec vzravna glavo in ponudi prišlecu obo roki rekoč:
—	Da ste mi zdravi, dragi mi prijatelj 1 Kakova sreča vas prinaša na Mokrico P
—	Bog vas okrepčaj, domino Ambrož, reče Konjski. No vem, jo Ii sreča ali nesreča, uli vsekako važna novica.
—	Da čujemo, odgovoti Ambrož in zopet sodo,
(Daljo prili.)
det. finančnega ravnateljstva; koncaptne vei-benike Avgusta vitesa Funka, Valentin« Ma-ruiićft in Edvard* Suligoja finančnim konci-piatom; carinskega oficijala Irana Iveja dav-karjem v X. pl. rasr. pri uiitoinskih mejnih uradih ; asistenta pri tabaćnen in kolckovnem uradu Riharda pt. Comellija pisarniikiin ofi-cijalom ; fin. koncolista Hermana Brundulo asistentom pri tabačnein in kolekovnom uradu ter umirovljenoga carin«rskega asistenta Karla Pinka finančnim kancelistom.
Izredni občni zbor pol. druitva .Edinost"
bode, kakor smo žo javili, v nedeljo dne 1. julija t, I. ob 9'/. uri predpoludne v Matejevi dvorani, ulica Torrcnto hit. IG. Ker se bode obravnavalo o *el6 važnih resolucijah, nadejamo ae obilne udeležbe. Odbor.
Velike ljudske Shode namsrja prirejati .Slov. politično društvo" na Spodnjem Štajerskem. Prvi tak shod bode v Mozirju.
Slovensko pevsko druitvo v Ptuji si
usoja javiti, da je bil koncert spočetka določen na 5. avgusta 1894, odložen na 8. septembra 1894. Ta odložitev bila je potrebni, ker ni bilo za 5. avgusta 1894. godbe dobiti. Vaa čuatita društva, vse gospode člane naiegj. društva, kakor tudi vse rodoljube in prija, te I j o slovenskega petja opozarjamo, da as blagovoljno na to oairajo in društvu ohranijo svojo blagonaklonjenost. Vai gospodje po-verjeniki ae prosijo, da radi sklepa računov točno pobirajo doneske in vračajo nabiralne pole.
.Triaikl Sokol* vabi na vrtno slavnost in veliko javno telovadbo, ki bodo v nedeljo dne 1. julija 1894. na vrtu restavracijo ,Al Mondo nuovo" (Via Cologna it. 4.) Pri slav-nosti blagovole sodelovati sledeča pevska druitva: .Velesila" is Skednja, »Zarja" is Rojana, mešani zbor »Danica* s Kontovelja, .Slovansko pevsko društvo* iz Trsta, telovadci in gojenci .Tržaškega Sokola' ter vo* jaška godba c. in kr. pp. št. 97 iz Pulja pod osebnim vodstvom g. kapelnika Wodr&ike. Spored : 1. Maiunek : ,Oj Banovci", svirs vojaška godba. 2. Milluoker: .Jonathan", valjček, svira vojaška godba. 3. P. S. Vilhar t »Himna Gunduliću*, veliki zbor, pojo zdru-ženi zbori .Velesile«, .Zarje", „Danice" in .Slov. pevskega druitva". 4. Telovadba: Nastop vseh telovadcev in gojencev; velike skupine prostih vaj s spremljovanjom vojaške godbe. 5. H. Volarid: „Vesela družba", poje mešani pevski sbor »Danice* is Kontovelja. 6. Telovadba: Vaje na drogu, konju in bradlji, izvršujejo telovadci; tekmovalna telovadba gojencev Sokola na konja in skoku, ter ras-delitev nagrad. 7. Gounod : Fantazija iz opere „Faust", svira vojaška godba. 8. H. Volarić: .Slovanska pesen", peva mešani sbor »Danice*. 9. Poldk : Potpouri .Slovanskih pesni", svira vojaška godba. 10. A. Hajdrih: „Jadransko morje", pojo adruieni sbori: .Velesila", „Zarja*, .Danica* in „Slovansko pevsko društvo". 11, Wodr£tka: .Lola", polka f.-ai>$ais, svira vojaška godbs. 12. Telovadba : Velika piramida, izvršujejo vsi telovadci pri razsvetljavi umeteljnega ognja. 13. Witte: .Kadrilja hrvatskih pesni1, svira vojaška godba. 14. Prosta sabava s petjem, godbo, kegljanjem, streljanjem na dobitke, otroškimi igrami itd. Pričetek streljanja na dobitke ob 2. uri popol. Ustopnina: za osebo 30 nvč.; otroci 10 nč. Začetek točno ob 6. uri popol. Ker je čisti prihod te slavnosti namenjen za nakup novega telovadnega orodja in uredbo nove telovadnice, vabijo se vsi društveuiki in slavno obdiustvo, da se te narodne veselice mnogobrojno udeleže, in se v ta namen tudi preplaćila hvaležno sprejemajo. ODBOR.
O neugodnem vremenu se slavnost preloži !
Iz Kopra se nam piše: Naše mesto, ki ima blizo 9000 prebivalcev in preoej sdatno kupčijo a Trstom in kopersko okolico, posebno ozirom na vino, olje, avilo in prve pomladanske pridelke, ni imelo dodlej »sen-sala", ki bi bil po zakonu izprašan, potrjen in naši dožolani ao zašli večkrat v roko raznih .meSetarjev" brez pravega znanja. Te dni pa je pri trgovski komori, nadzorstvom c. kr. deželne sodnije v Rovinji, napravil dotični izpit posestnik France Tomma-s i c h mlajši v Kopru, ki se je po dekretu potrdil kakor prvi in dosedaj jedini paten-tovani sensal in trgovski posredovalec.
O možu, ki se sedaj nekaj časa žo radi uilne potrebo slovenščino uči, nočemo dolj govoriti; pač pa bi v potrebnih slučajih priporočali, da bo vsi oni, katerim jo potreba,
obrnejo do mola, ki ima po vladi potrjeno
pooblastilo in je tudi položil potrebno kavcijo.
Iz Škrbine se nam piše : Pridelki kažejo pri nas prav lepo. Nadejati se je prav dobre letine na žitu, aenu in grozdju. — Prve dni tega meseca je imelo naše starešinstvo javno sejo, pri kateri je prečaatiti goap. žUpnik predložil s Dunaja došle načrte cerkvenih .lestencev*. Izbrali so n jednoga za 700 gld. Navdušeni starešine obljubili so takoj
gld., gn«p. župan pa še posebej lepo svoto. Neka posestnica pa je darovala 6 pravih lepih svečnikov (ki stanejo 70 gld.) za oltar Matere Božje. Vsem tem dobrotnikom naie cerkve ae zahvaljujemo najiskreneje vsi ob-činarji. — Dne 24. t. m. smo kaj sloveano obhajali spomin posvećenja nale cerkve. Slovesni sprevod so vodili g. vodja Goriškega nemeniča, dr. G a b r i j o 1 i i 6. Prihodnjo nedeljo bodemo imeli posvećenje novih .lestencev" in tudi je minulo ravnokar 8 let, odkar smo^ kupili nove orgije, ki so stale 1700 gld. Se enkrat bodi izrečena prisrčna zahvala vsem onim možem, ki so toli vneti za čast božjo.	p. I.
Poitne poliljatvo na razpolago. Tukajšnje poštno ravnateljstvo objavlja izkaz 108 poštnih pošiljatev izza leta 1892., katere se niso moglo niti dostaviti dotičnim prejemnikom, niti vrniti odpošiljaloom. Dotične poSi-Ijatve so različne vrednosti: od nekoliko krajcarjev, do 20 gld. — Kdor ima pravico do koje teh pošiljatev, naj se izkaže tekom 3 mcsecev.
Zdravniški zapisnik o Carnotovl rani glasi: »Rana jo nonavadno isredna. Jetra ao pro-drta 12 cm. globoko. Ž la dovodnica je prerezana na dveh krajih. Jedno rebro jo zlomljeno. V prsni votlin! nabralo se je dva litra krvi.«
Vpraianje In proinja do alav. redarstva
V »Via S. Maurizio" — sicer lepi in snažni ulici — je od zjutraj 8. ure do 11. ure zvečer takov vriše pouličnih pobalinov, da si ćlo-vek ne more odpočiti svojih kosti, utrujenih od celodnevnega dela. Tu igrajo tisti glasoviti .sasaetto" a kamenjem in novci, igrajo .slepe mili", lučaj o kamenje, da človek ni nikdar varen, da ne dobi kaj v glavo ali da se kak otrok ne zaleti vanj. Tu je čuti bogomrake kletvine in druge nespodobnosti, z jedno besedo, tu vlada taka razbrzdanost, da take ne najdeš zlepa. Vprašali bi in prosili slavno redarstvo, ali bi ne bilo mogoče priti v okom temu nedostatku, da se bodo mogli mirni meščani in delavci vsaj odpočiti po dnevnem naporu ter mirno prebiti večerno uro v krogu svojih rodbin, a ne da so tako rekoč ne morejo niti razumeti od silnega vrišču na ulici. Prosimo za red I	M e i č a n.
Novi poitl. Z dnom 1. julija 1.1. osnuje se v Pazinu na mesto dosedanje noerarične poŠte in eraričnega brzojavnega urada, era-rična pošta spojena z brzojavnim uradom, Nova erarična poita bode sprejemala tudi hranilno uloge. — Dne 10. julija t. 1. se odpro nova pošta na kolodvoru v Gorici pod imenom .Gors-Bahnhof". (I.i druga imena P Mar jo Gorica nemška? Stavec).
Za družino Čopičevo ao darovali gosp. Ivan Šabec 2 gld., Filip Jež 25 nvč., Josip Potratar 45 nvč., Josip Kav č i č 20 nvč., J. Zore 10 nvč.
Cerkven rop, Miuoli torek opoludue so ulomili neznani tatovi v tukajšnjo cerkev oo. kapueinov in pokradli vse vrednostno predmete, koje so bili verniki darovali cerkvi.
Grozen zločin. V torek zvečer vstopil je 401etni vinski meletar Anton Sossak, rodom iz Malerate pri UmagU, v pivarno Depretiz v ulici Scoieeria hšt. 1. Ž nji m je bila njegova ljubica, 281etna kuharica Neža Kovačevič iz Zavoj pri Zagrebu. Dvojica je sedela mirno pri kozaiou piva, a kar naenkrat potegne Sossuk revolver is žepa in ustreli svojo dru-žabnico v desna prsa, potem sproži bliskoma drug hiteč sobi v desno seuco. Smrtno ranjena Ženska skočila je kviiku, storila par korakov v bližnjo kuhinjo, potum ee je zgm dila na tla. Morilec padel jo po strelu v znak tia pod. V pivarni prisotni ljudje bili so prvi hip kakor okamenoli od gruzo; prvi so je zavedel natakar ter tokol k bližnji policijski postaji iskat pomoči. V hipu zbrala se je noStevilna množica pred pivaruo, kateri so prihitovši stražarji komaj ubranili, da ni udrla v pivurno. Zdravnik je ukazal urno prenesti smrtno ranjeno žensko v bolnišnico, toda tam jo nim-la po nekoliko trenotkih. Potem so prenesli v bolnišnico morilcu. Kr<glja je bila njemu
obtičala v glavi, a rana ni nevarna. Ako se
ne dogodi kaj nepričakovanega, utegne še ozdraviti. — O vzroku tega groznega zločina doznamo: Sossak je ločen od svoje žene že kakih 8 let; sedaj je živel nekaj časa skupno s nesrečno Kovačičevo v malem stanovanju v IV. nadstropju hiše it. 5 v ulici Solitario. Kovačičeva morala je skrbeti za vse in zaradi tega se je baje naveličala Sosska. Poslednji je te dni odpotoval v Istro, da odprć neko gostilno. To priliko pa je vporabil« Kovačičeva ter ae preselila v ulico del Salice hšt. 9. Ko se je vrnil Sossak, našel je stano-vanje prazno. Iskal je svojo ljubico, in ko jo je našel, prosil jo je, naj ga za boljo voljo ne zapusti. Kovačičeva menda ni hotela privoliti v to — in nasledek je bil omenjeni zločin. — Sossak jo v bolnišnici pod strogim policijskim nadzorstvom.
Zaprli SO predvčerajnjem popoludne do-tičnega učenoa — imenom Ercolessi — ki je zatožen žaljenja Nj. Veličanstva in o katerem je obravnaval tudi na! mestni zbor. Javljajoč to vest vsklika ubogi .Indi-pendente* elegično, da mu v tem trenotku prihajajo na misel besede, katere je bil izustil mestui svetovalec Banelli v poslednji seji o ječi in o materni obskrbi.
Statistika triaika. Od 17. do 23. t. m. rodila sta «e v področju tržaške občine 102 otroka (51 možkih in 51 ženskih); poleg teh so bili 4 mrtvorojeni. Umrlo jo 70 oseb (35 možkih in 35 ženskih). V rszmerju na število prebivalatva pride 22*78 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniško poročilo navaja med ostalimi vzroki amrti: 1 slučaj osopiilc 2 slučaja škrlatico, 7 slučajev difterito, 20 sluč. jetike, 8 sluč. vnetja sopnih organov, 2 slučaja k&pi in 1 samomor.
Smrten poljub. Čuj emn, da je tu minoli torek nek zaljubljenec poljubil avojo zaroč-nioo tako ognjeno, da ata dekletu padla dva ponarejena zoba v sapnik. Dekleta so urno prenesli v bolnišnico, toda tam se jo zadušilo. — Pobližjoga o tej zares čudni stvari doslej nismo mogli doznati.
Nenadna smrt. 54letnega Valentina Bi-težnika, stanujočega v zagati deli'Olmo hit. 8, zadela jo v torek popoludne srčna kap pred lekarno Picciola na Barrieri. Biteinik je bil nekaj časa bolan za bronkitami, omenjeni dan pa je vatal, ker se je čutil nekoliko boljše. — Pokojni je ostavit vdovo, 18letno hčer in 14Ietnega sina.
Policijsko. Minoli torok zvečer so zaprli stražarji Štefana C., lastnika noke gn. stilne v ulici Ferriera, ker se je v pijanosti z nožem v roki nevarno grozil lastni svoji ženi, katero je pozneje s kamnom lahko ranil na glavi,— I7letnegaKarla Daisa iz Gmflida na Virtemberškem so odvedli v zapor, ker je brez posla postopal po Trstu. — Naši čitatelji se morda ie spominjajo na vest, katero smo bili objavili meseca aprila t. I. o drznem sleparstvu, ki ao je bilo dogodilo na tukajšnji postaji južne žoluzuioe, ko bo ai bili namreč nekateri lopovi prisvojili col vagon sladkorja. Takrat ao bili zaprli trgovca Brirn-šiča, ki je bil nakupil ukradeni sladkor, pozneje je prijel polio, oficijal g. Tiz v Sežani nokega Singerja in njegovo ljubico, ki Bta bila tudi zapletena v ta nečist posel, a železniški pisar Unterkircher in njegov sokrivec Piaceutiui sta bila odnesla pete iz Trata. Te dni pa je gosp. Tiz doznal, da sta poslednja dva v Monnkovom na Bavarskem. No bodi len, odpotoval je g. Tiz v Monakovo, kjer je na svojo žalost doznal, da je Piacentinti že odpotoval, zasledil pa je Unterkircherja, kojega bavarske oblasti pošljejo v kratkem v Trst.
Koledar. Danes (28.): f Leon II., papež ; Ironej, sp. — Jutri (29.): Peter in Pavel, apostola (praznik). — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri uri 19 min., zatoni ob 7. uri 45 min. — Toplota včoraj: ob 7. uri zjutraj 24 7 stop. ob 2. pop. 29 stop. C.
Loterijske številke. Izžrebano 26. t. m. Hermanovo	5, 58, 37, 22, 31.
Najnovejše vesti.
Dunaj 27. Shod avstrijskih advokatov je vsprejel resolucijo, naperjeno proti uvedonju omejenega števila odvetnikov. Zvečer je bil banket, pri katerem je dr. Mengrr napil pravosodnemu ministru grofu Schonbornu. grof Schonborn odvetniškemu stanu, župan dr. Griibl prijateljskim odnošajem med narodi avstrijskimi (!!!)
Pariz 27. Casimir-Perier je kongresu službeno prijavil svojo kandidaturo za predsedniško mesto.
Pariz 27. O shodu demokratiike levice navstal je pretep, katerega so provzročili socijalisti, da zapreČijo votacijo. O poskušnem glasovanja združenih treh republikanskih senatskih skupin dobil je Oasimir-Perier 144 in Dupuv 15 glasov.
Pariz 27. Ves večer je vladalo veliko razburjenja v mestu. Nek časopis je objavil vest o napadu na Franeoskega odposlanika v Rimu. Ta vest j« in lo prav povišata razburjenost. Oblasti so zaplenilo dotični list, boječe se velikih demonstracij.
Pariz 27. Italijanskega delavca Mattagnija so zaprli, ker se je grozil francoski vladi in žalil spomin Carnotov. V njegovem atanovanju so na»li mnogo anarhiskih spiiov,
Lyon 27. Tu sem je došlo mnogo vojakov. Močno patrulje hodijo po mestu, ki je skoro vae zasedeno po vojakih. Do tedaj so zaprli kakih 2000 oseb.
Merzilj 27. Mnogo italijanskih delavcov je zahtevalo, da ae odpošljejo v domovino na državne stroške. Italijanski konzul jih je skušal pomiriti, češ, da izgrede prireja le poulična druhal
Carji grad 27. Sultan je izjavil Garsotovi udovi in franooski vladi svoje sožaljenje vsled
Cirnotovega umora.
Trgovinski bncjavl.
Budimpjita. Pionica ta jani 7 05-7.10, in jesen 715 718 Koruaa na juli-avgust 4-75 do 4*77 Oren zii jesen 5 85 —5 87. Rž 5-fl2-ir54.
Pšenica nora o<l 77 kil. f. 7*30-7-85, od 78 kil. f. 7-40-7-45. od 79 kil. f. 7•50-7-55, od 80 kil. f. 7 55-7 60, 0(1 81 kil. for. 7*65—7 70.
Ječmen	j proso 8*80—4-35.
Ponudbe in povpraševanja pšenico slaba. — Frodnlo se je 12.000 met. stot. po mirnih cenah. — Vreme hladno.
Praga. Nerafinirani sladkor e« junij f. 19.05 nova roba aa september f. 14-70.
Havrs. Kava Santo* good average ia junl 100 —, aa oktober »2 -, mirno.
Hamburg. Santo* good average m juni 78-75, september 76-75, december 70-50, mirno.
Dun^Jaka boi
Drlavni dolg v paplijn ,
s „v srebru Avstrijska renta v zlatu • , v kronah Kreditne akcije ....
London 10 Lst.....
Napoleoni ......
100 mark......
100 italj. lir.....
RODOLJUBI!!
Podpisani naznanjam, da sem odprl v soboto dn« 9 junija svojo krčmo v ulici ValdMvo it. 10., znano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodem vina prvo vrste, kraški teran in izvrstno pivo, Isborna kuhinja, cene poitene. — Nadejajoč ae. da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beleiim udani Fran Kravo«,
Gostilna*
„CANTINA ISTRIANA"
Via Tlvarnsla, blizo postaje južne železnice.
Prodaja najboljša Istrska vina po B9 kr. in kraški „Auberski« teran po «4 kr. liter; pivo is tovarno „Hteinfeld* po M kr. liter. Kuhii^ja prte vrsto. — Kosila po «a kr. - Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se ujjud o podpisani za mnogobrojni obisk.	Joaip Moie.
Gostilna »All'Antico Moro"
uhca Solitario 12, fpo domaČe pri „ l'rvačkovcu") prodaja črna in bela vina prve vrttš iz prvaikih in <lornotr&kih vinogradov, in sicer: domaće črno po 32, belo po 36, modra franki^a po 40, Irno kraiko po 40 m rutmk po 48 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Driec ae geslu s .Rojak k rojakupriporoča se podpisani za obil obisk. Antom rodoptvec,
gostilničar.
včeraj	danes
»8-	9805
9795	98-05
121 45	121-70
»7-90	97*95
350--	351-40
125 20	125-30
997	9 98
61-40	61-45
44-75	44 85
Gostilna „II castello ii Dornberg".
toči iivrutna bola in črna vina ia Dornberga in Pr-vačine po 36 nč. liter j istrsko pa po 82 nč. liter. — Zajodno pa priporoča avojo izvrstno kuhinji« cena jedilom so primorno.	Fran Hijnvec.
Gostilna „Stoka", Jr'TđJr-;
poleg kavarne „FabriB", priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se iaborna vinp intotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino ha dobelo, tako meščanom, kakor na doielo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnorjn št. 5 (Piazza Ponterosao). Po dvakrat na dan frišno opretmo mloko po 14 kr. Uter ne-dosredno iz 8t. Petra, n*eža (frišna) smetana. Na
zahtevanje, pošilja so tudi na dom.
Martin	(>ia/za Giovanm &t. i.
IVICU UM m &U, i,na trgovino z mnogovrst-nim loHonim, fculuznim in lončenim kuhinjskim orodjeui, pleteniuo itd.	Q],
KAVftVnl .Commeroio'
navurm in	Oo«
v ulici Čaroma, glavni HhajališČi tržaških Slo-voneov vsoh stanov. Na razpolago ao Časopisi v raznih slovanskih jozikili. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, Cl	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", pri-
pmora ho Hluvuemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk, — Točila so bodo samo domaća izvrstna vina. 104 - 23
Lastnik politićno drućtvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni ureduik : Julij Slikata. — Tiska T zkarna Dolenc v Trstu.