DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovensjri Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pbndeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nimčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, iamreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina? se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Kam to vede?
„Malena si, kao dragog groba gruda" . . . tako bi tudi Slovenec s hrvatskim pesnikom lahko vzkliknil o svoji domovini. Ker je pa tako majhna, bi človek dejal, da jo vsak Slovenec, posebno vsak inteligent, dobro in temeljito pozna do zadnjega kota, do zadnje dolinice in sleherne Vasice ob naših jezikovnih mejah. Do tega je pa še daleč. — Tuji gospodje so nas, sebi v korist, nam na škodo razdelili na štiri države, v Avstriji sami pa, kjer edino prihajamo v poštev, na šest kronovin. To razkosanje traja že veke in nam je žalibog prešlo že tako v meso in kri, da Slovenec iz ene avstrijske province gleda na Slovenca iz druge province Kakor na tujca in dogodi se le prevečkrat, da/govori Kranjec prezirljivo o Štajercu, kar mu ta seveda v istem denarju vrača in da imata oba skupaj o Primorcu svoje posebne nazore, kakor jih ima tudi Primorec o svojih rojakih iz drugih kronovin. V tem oziru so Slovenci pač spolnili želje onih, kateri so je razdelili, da bi je lažje ovla-dali. Da, vsemu temu oficijoznemu par-tikularizmu so dodali še nekaj čisto svojevoljno, povzdignili so ta partiku-larizem do te stopinje dovršenosti, da bode kmalu vsaka, občina zase, prav gotovo pa že vsako večje mesto zase teralo svojo politiko, o kateri bi nikjer drugod po Slovenskem ne smeli govoriti, češ, da teh posebnih razmer ne more drugod nikdo razumeti.
Te filistroznosti se moramo do dobra otresti in biti veseli, da se tudi drugod brigajo za naše razmere in da nas ne prepuščajo bratje ""po drugih krajih naše majhne domovine vedno samim sebi.
Ča se kdo zanima za svoje rojake v drugi deželi, ali v drugem mestu in izreče svojo sodbo o kakem za vse Slovence važnem vprašanju, mu treba takoj podtakniti zlobne namene, brez teh sploh ne moremo več shajati. Da, v zadnjem času smo prišli tako daleč, da je izdajstvovanje že vsakdanji kruh naših večjih časnikov in političnih strank,
Boj za volilno reformo je imel pač eno dobro stran, da je vzbudil naše ljudstvo malo iz mrtvila in politične -apatije. Voditelji nasprotujočih si Strank so pa v tem boju prekoračili vse meje dostojnosti in zdravega razuma. S tem menim v prvi vrsti časnikarske voditelje. Tu je bilo vsak dan čitati o izdajstvih, o vmazanih prodajah o vmazani dobičkariji itd. „Vsak, ki ni mojega mnenja, je vsaj izdajalec, nepošten človek, kako drugo prepričanje kakor moje, je sploh izključeno,«_
Tako daleč so prišli naši stari izkušeni časniki in - iijil, politiki, at enega treznega in mirnega ni bilo med njimi in ga še ni.
In čudno! Mladi, ti od vseh zaničevani. zasmehovani in prezirani mladiči, ki pišejo v „Naš list", v „Naše zapiske", so ostali v vsem tem boju edini trezni in mirni. Ti edini so prinašali stvarne kritike o volilni reformi in nje pomenu za Slovence. Stari jih niso poslušali, morda jih še čitali niso, ker so prepričani, da se v teh mladih glavah ne more nič takega poroditi, kar bi bilo tudi zanje poučno.
In vendar je nasprotno res. Danes bi se od mladih lahko mnogo naučili, posebno pa to, da bi odvrgli od sebe ves partikularizem, ki je vbil in onemogočil pri nas diskusijo o slovenski politiki, o slovenski kulturi in o slo-
venskem gospodarstvu z Višjega stališča Naučili bi se pobijati nasprotnika, odločno in neizprosno, če treba, pri vsem tem pa vendar upoštevati tudi nasprotno mnenje in ne vedno in vedno obkladati druge z izdajalci, izdajstvi in hudodelstvi najhujše vrste. Kam vede vse-to? Ljudstvo bode naposled tako zbegano in podivjano, da ne bode več nikomur verjelo, ker mu v resnici tudi ne more verjeti.
Dovolj je te gonje in ski čas je, da se napravi temu konec in začne resno delo, treznega pouka in bistrenjä bodočih volileev, ki bodo kmalu v prvič stopili na volišče.
Našim izobraževalnim društvom.
Bliža se oni čas in deloma je že napočil, ko si bo tudi naš kmet lahko nekoliko odpočil od trudapolnega dela
in <i privoščil nekoliko zasluženega
-.ka. Bliža,ju se an.i dolgih jesenski in zimski večeri, ko bomo posedali ob
topli peči, in bo ta ali oni včasih tudi tožil o dolgem času in se jezil na puste, mrtve zimske dni, ko človek včasih ne ve, kaj bi začel. — Ta čas, ta dolgi zimski čas porabimo za se. za izobrazbo. Ob tej priliki kličemo tudi naša izobraževalna društva in naše čitalnice na delo! Ne prespimo tega časa, ne zamudimo te lepe prilike, ko lahko toliko storimo in dosežemo v svoj napredek. Zbirajmo se po naših društvih, razgo-' varjajmo se, učimo se. Pred vsem pa se obračamo do tebe, slovenska mladina, ko se ti še smejejo lepa, mlada leta, ko stopaš v življenje in se veseliš brezskrbnih mladih dnij. —Ne zamudi prilike, ki se ti ponuja v društvih, da se pripravljaš za trdo življenje, da se
vadiš že v mladosti samostojno misliti in samostojno delati, da te pozneje v življenju ne bodo sleparili in za nos vodili kaki tuji pritepenci. — Mladina slovenska, zbiraj se v slovenskih društvih, da ne izgubiš in potratiš zlatih mladih dnij, da si pridobiš izobrazbe za življenje, da nadaljuješ in izpopolniš delo, ki si ga začela v ljudski šoli. Ne boj se slovenske knjige, ne boj se slovenskega časopisja, v zimskem času lahko segaš marljivejše po njih!
Na delo torej — slovenska društva po deželi, po naših trgih in mestih!
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
V volilnem odseku je bil 29. t. m. izvoljen posi. Locker poročevalcem o volilni reformi v zbornici. Nasprotniki reforme so še v zadnjem trenotku poskusili če žn ne zaprečiti 'vsaj zavleči še celo vprašanje s tem. da je Pergelt stavil predlog, naj se postavno določi število nemških in čeških delegatov za Češko in Moravsko in naj se o tem njegovem predlogu razpravlja in glasuje v zvezi s § 6. nove volilne postave. Še le po dolgi debati, v katero je posegel tudi ministrski predsednik in je Nemce opozarjal na nevarnost, ki jim preti, če bi trdovratno obstali na Pergeltovem stališču, da bi s tem izzvali tudi Slovence, Italijane in Kusine v Bukovini, da bi tudi oni zahtevali, da se v njih deželah število delegatov postavno določi, kar bi bilo za Nemce izvestno zelo škodljivo in bi je stalo več delegatov nego bi je pridobili po Pergeltovem predlogu na Češkem in Moravskem. Baron Beck je
LI STE K.
Cigani.
Malomestna veseloigra v treh dejanjih. — Spisal Jakob Dolinar. — Založila Goriška tiskarna A. Gaberšček. — Cena 80 vin.
Najprej si oglejmo snov ali jedro te veseloigre!
Radoslav, avskultant v malem mestu ljubimkuje z Anico, hčerko go-stilničarke Puc. A^ica malomestno dekle, se popolnoma zaljubi v Rado-slava, ki mu pa sprva ni mnogo do tega. Kot praktična ženska bi se rada prepričala, jo li bode Radoslav vzel v zakon ali ne. Vsako priliko porabi v to, in tudi danes, ko je stala pred oknom Radoslavove pisarne in se raz-govarjala z njim. Konec tega govora je bilo kakor običajno, poljubovanje. Pred zunanjimi radovedneži ju brani Aničin solnčnik. Ko se tako poljubu-
jeta, pa pribrenči Brenk v sobo in ju zasači pri tem prijetnem početju, ua kar se Anica prestraši in odbeži. Seveda ne pride Brenk kot vohun v sobo ampak službenim potom in javi avskultantu, da so orožniki pripeljali štiri cigane. Radoslav ga zavrne, češ, da njega ne brigajo cigani, da naj javi sodniku. Brenk stori po Radisla-vovem ukazu.
Sodnik veli Brenku cigane takoj privesti k zaslišanju, ker se mu zelo mudi na vlak, da se odpelja k prezi-dentu zaradi povišanja pavšala. Brenk privede cigane v sodno dvorano, kjer jih sodnik obsodi na mesec zapora. Brenk odide s cigani, sodnik pa se gre napravljat za pot k prezidentu. Nastopita Cvetan in Cvetana, katera hočeta . danes vprizoriti v gostilnici g. Puc-a pri „Kroni" „Rokovnjače". Pri tem ga ociganita na prav modern način za 10 kron. Med tem vstopi dr. Veselko star prijatelj Radoslavov, novi odvetnik v tem mestu. Cvetan in Cvetena po-
vabita tudi njega na večer k „Kroni". Zdaj sta prijatelja sama, odkrijeta si srci. Veselko jame Radoslavu praviti o svojem dekletu ali Pie, Pac ali Poe. Slednjič se pa Radoslav uda a pravi, da bi se rad otresel te ljubezni, a ne ve kako, Brž pa mu ponudi Veselko svojo pomoč in mu obljubi napraviti njegovi ljubezni konec,
Anica pride k avskultantu in ga prosi, da bi sposodil cigane zvečer. Radoslav se brani vstreči. To priliko inkoristi Veselko za svoje intrige; da podraži Anico proti Radoslavu.
Zvečer se jamejo shajati gostje polagoma, kakor je po malih mestili navada. Prvi je bil dr. Veselko, kateri hoče nocoj speljati sklenjeno namero. Ko pride Ana k njegovi* mizi, nadaljuje svojo intrigo proti Radoslavu, namigne ji, da se zanima za njo lep, mlad odvetniški kandidat, napelje pogovor na Cvetano in na Radoslavovo prijaznost proti njej. Kot drugi gost pride zdravnik dr. Pacek, ki brije
norce sprva z natakarico, po prihodu Radislavovem pa z Ano. Radoslav odobrava Packove dovtipe, kar Ano še bolj užali, kakor njegovo hladno obnašanje proti njej. Brenk pripelje cigane in javi to Radoslavu. Cigani godejo. Ko nehajo, pa se dvigne zastor in Cvetan in njegovo osobje ..igrajo „Rokovnjače". tako izvrstno, da nikdo ni opazil, da so se cigani zmuznili iz dvorane. Ko Brenk zapazi, da so ušli, hiti vun in zopet v sobo k Radoslavu naznanit, da .so cigani pobegnili. Med igro je Veselko prepričal Ano,, da je Cvetanin deček sad ljubezni med Cvetano in Radoslavom. Po predstavi vidimo Radoslava v mali, gostilniški sobi, kjer naroča Brenku naj gre naznanit orožnikom, da so cigani ušli. Brenk odide, a Cvetana pride in govori z Radoslavom. To opazi Ana vstopivši v sobo. Vsa razburjena zabrusi obema v obraz, da je mali deček, ki je bil tudi v sobi, sinček njiju obeh. Cvetana se zasmeje in odide. Ana in Radoslav
Nemcem obljubil, da se bode vlada slovesno zavzela za nemške interese v imenovanih deželah, da naj pa odstopijo od zahteve, da bi se o Pergel-tovem predlogu glasovalo v okviru volilne postave.
Nato so poslanci dr. Šusteršič za štajerske Slovence, Conci za Italijane, Hruby za Slovane v Šleziji in Yasilko za Rusine v Galiciji stavili Pergelto-vemu slične predloge. Pri glasovanju je bil Pergeltov predlog z 22 proti 13 glasovi odklonjen. — Kakor poročajo danes listi, bode Nemcem zajamčeno zahtevano število delegatov na Češkem in Moravskem s posebno garancijo krone same. S tem bi se Nemcem osi-gural privilegij, da dobe na Češkem in Moravskem kar jim gre, da p*a oni brezobzirno brutalizirajo Slovence na Štajerskem in Koroškem in druge narodnosti v drugih kronovinah. Proti temu načinu delenja pravic morajo naši poslanci odločno protestirati.
V	zbornici je stavil dr. Gessmann nujni predlog, naj se odsek za volilno reformo pozove, da nemudoma poroča o predlogu volilne reforme. S tem za-dobi volilna reforma prednost pred vsemi drugimi nujnimi predlogi in je nepotrebno zavlačevanje zaprečeno. Take namene, reformo zaprečevati so imeli Vsenemci, češki radikalci, pa oboji so se prepričali, da ne spravijo skupaj za nujni predlog potrebnih podpisov in bodo v bodoče to po sili opustili. Tako so bili Vsenemci stavili nujni predlog, naj se izročijo žezlo, državno jabelko in druge vladarske insignije „rimskega cesarstva nemške narodnosti", katere so v zakladnici našega ce-sarjs na Dunaju, Hohenzollercem, pa niso dobili za nujnost predloga predpisano število podpisov. Na to velik škandal, v bodoče pa bodo stavili že manj tako nujnih predlogov.
V	proračunskem odseku so razni poslanci urgirali vlado, naj poskrbi, da se uradnikom zboljša gospodarsko gospodarsko stanje in naj sestavi račune, koliko bi stala podelitev 20% draginjske doklade za 4 nižje plačilne razrede.
Konflikt z Ogrsko se menda čim dalje bolj ostri. Rakoczyjeve slavnosti so bile po vsem svojem ustroju naperjene naravnost proti Dunaju. Vse te slavnosti so se izvršile naravnost sijajno. Plemstvo, meščanstvo in duhov-stvo je storilo vse, da povzdigne sjaj te narodne slavnosti in s tem izrazitejše označi politični pomen vse slavnosti za Ogrsko. Cerkvene obrede v Budimpešti je vršil v katoliški cerkvi nadškof Samassa z veliko asistenco in v protestantski cerkvi pa evangelski biskup Scholz. Skupna armada in hon-
ostaneta sama in Radoslav odločno taji, da bi imel kako razmerje s Cvetano. razideta se nesprijazneno. V tem pride Brenk in naznani, da je sodni inšpektor prišel. Radoslav da Brenku strogo povelje, da morajo biti zjutraj cigani v zaporih -in odide.
Drugi dan vidimo Radoslava zopet v sodni pisarni, vsega v skrbeh, kaj mu poreče inšpektor. Kar vstopi Ve-selko in mu pove, da je Anica zginila. Radoslav se dela, kakor da bi mu ne bilo nič mar za njo. Tudi gospa Puc pride in zdihuje in jadikuje. Zdaj dobi tudi brzojavko. Kmalu odslovi Veselka in gospo Puc, češ, da bi tudi on pomagal iskati Anico, ako bi ne bilo inšpektorja tu. Inšpektor najde vse v najlepšem redu. Ko ga pa vpraša, koliko ima zaprtih, pove, da nobenega. V tem hipu vstopi Brenk in javi, da so vsi cigani v zaporih. Radoslav se zgovori na brzojavko. Zdaj pa pridrvi dr. Pacek v sobo in pove, da je Anica skočila v vodo.
ved se slavnosti niso smeli vdele-žiti. Radi te prepovedi in zaradi odurnega postopanja vladnih zastopniiov proti srbskim deputacijam v Oršovi, bodo neodvisnjaki stavili v parlamentu ostre interpelacije na honvedskega ministra in na vlado sploh.
Bližajo se sploh burni časi, ker Madžari nočejo vojnemu ministru dovoliti povišanje rekrutov, če prav sa to baje ko so se s krono poravnali, slovesno obljubili. O tem tajnem paktu nikdo nič ne ve, zato so pa tudi posledice te neopravičene in za Avstrijo naravnost žaljive skrivnostne taktike, sedanje zadruge in homatije, katerim ne bo z lepa konec. Kaj naj pa krona napravi? Če Wekerla odpusti, kdo naj pride za njim? Absolutistično se: na Ogrskem ne da več vladati.
Vnanje države.
—	Rusija. Agrarno vprašanje na Ruskem čedalje glasneje zahteva re-šenja. Razpuščena duma se je s tem vprašanjem pečala in je zahtevala, naj se naprosto takozvana apanažna posestva izroči državi, katera naj je potem brezplačno razdeli med kmetsko prebivalstvo. To je bilo seveda prera-dikalno. Ker so pa vendar morali nekaj storiti, so sklenili, slaba zemljišča teh apanažnih posestev razdeliti med kmete, pa ne zastonj, ampak proti temu, da bodo obvezani 49 let plačevati najemnino in da postanejo šele potem lastniki zemlje. Krona ima vsega skupaj osem milijonov desetin posestev, da bi torej brez vsake škode lahko odstopila večji del tega ogromnega posestva vbogemu kmetskemu prebivalstvu, je jasno. Morda jo prihodnja duma prepriča o nujnosti tega čina.
—	Bolgarsko. 28. t. m. je bilo Sobranje odprto s prestolnim govorom, katerega je v odsotnosti kneza prečital ministrski predsednik Petrov. V pre-štolnem govoru pravi knez, da sé gospodarsko stanje kneževine prav po-voljno razvija, da kmetijstvo, trgovina in obrt lepo napreduje in da je vsled tega tudi financijelni položaj prav ugoden. Položaj bolgarskih bratov na Turškem je pa žalosten in je bila vlada prisiljena žrtve raznih razbojniških band onstran meje denarno podpirati ter jim dati na svoji zemlji zavetja. Razmere z vsemi državami so povoljne.
—	Francija. Novi francoski minister vnanjih stvari je izjavil, da se pod novo vlado ne bode spremenila smer francoske vnanje politike in da Francija ostane zvesta svoji zaveznici Rusiji in Angliji.
To dirne Radoslava tako, da se oprosti pri inšpektorju in odide vun.
Zdaj pa pripelje Brenk svoje štiri cigane pred inšpektorja, Radoslav pride ves razburjen nazaj, kmalu spozna Anico med cigani in govori z njo. Orožniki pa privedejo v tem hipu prave cigane, kar inšpektorja popolnoma zmeša. Radoslav mu vso stvar ; pojasni. Gospa Puc in Veselko prideta tudi v dvorano, kjer prosi Radoslav gospo Puc za Anico. Nazadnje pa pride sodnik od prezidenta in prinese vest, da je Radoslav povišan v pristava. Konec s poroko.
Rad sem vzel malo knjižico v roko, pa še z veliko večjim veseljem sem jo jel čitati, ker sem zvedel z naslova, dä je to izvirna slovenska veseloigra. Veselil sem se že prej, da mi ne bo treba čitati tujih dovtipov, ki so navadno slabo prestavljeni na slovenski jezik. Torej zopet domači dovtipi!
Človek je res tako sit tujih „duhovitosti", da mu že presedajo.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Poziv slovenskemu trgovskemu društvu v Celju in našim poslancem. Nemškim in nemškutarskim časopisom je gibanje med slovenskimi trgovci in obrtniki jako neljubo. Iz tega se razvidi, da smo zadeli slovenski trgovci in obrtniki ob pravo struno. Osamosvojimo se, podpirajmo slovenske in slovanske tvrdke! Začnimo delati za svoj narod, saj do sedaj ravno naš stan, ki je steber vsakega naroda, je za naš narod storil malo ali nič, ako smo odkritosrčni. Zbudimo se! Slovensko trgovsko društvo v Celju blagovoli poizvedeti v vsakem slovenskem okraju lepe naše slovenske domovine po zaupnikih, katere tvrdke so narodne, katere nasprotne. Vsaka narodna tvrdka naj pristopi slovenskemu trgovskemu društvu ter naj ga po svojih močeh podpira. Pisec teh vrstic ne pozna niti programa slovenskega trgovskega društva, rad pa žrtvuje par desetakov za isto. Društvo naj vpošlje programe _ slovenskim tvrdkam. Dalje naj ima društvo na razpolago imenik narodnih tvrdk ter jih na zahtevo vpošlje, ako to zahteva katera narodna tvrdka. Imeniki narodnih tvrdk, tudi nasprotnih tvrdk, naj se izročijo po društvu tudi našim poslancem. Istim ni treba pri njihovih shodih drugega nič storiti, kakor prečitati imena narodnih strank v istóm okolišu, kjer skličejo zborovanje. Naši poslanci se morajo postaviti tudi za naš stan, katerega so do sedaj, če hočemo govoriti resnico, jako zanemarjali. Dobro bi bilo, da slovensko trgovsko društvo takoj sestavi proračun za take in enake ideje ter ga vpošlje slovenskim tvrdkam. Storimo nekaj za svoj narod! Mi podpiramo Nemce in nemškutarje, za svoj narod pa storimo premalo! Naši nasprotniki blatijo narodne tvrdke po svojih časopisih, mi pa jim še dajemo zaslužka.
Vidi se, da se naši nasprotniki nasprotniki trgovskega in obrtniškega stanu brigajo več za politiko, kakor mi, ki imamo več pravice na svojih tleh politikovati
Trgovec z dežele.
—	„Slovensko trgovsko društvo v Celju" sklenilo je v svoji zadnji seji prirediti za svoje člane dva učna tečaja. Poučevala se bode slovenska korespodenca in enostavno knjigovodstvo, vsaki predmet po 11/2 ure na teden v popolnoma ločenih razredih. Zanimanje za tečaja je. živahno, zlasti v krogih mlajših trg. nastavljen cev. Brez dvoma je znanje slov. korespon-
Da se more človek prav do dobrega nasmejati, je treba pred vsem izvirne domače burke. Seveda, to še ni vse, da je burka izvirna. Veseloigra mora biti tudi duhovito osnovana, ako hoče doseči z njo pisatelj zaželjeni uspeh.
Ali ga je Jakob Dolinar dosegel?! S popolno zavestjo more biti prepričan, da ga je. In ker je dosegal uspeh, smemo trditi, da je ta veseloigra prav dobra. V tehničnem oziru je ta igra dobro sestavljena.
Oejanje se vrši popoI»ema naravno in neprisiljeno, dogodek sledi čisto naravno dogodku do konca.
Bralec in gledalec se tako zabavata in ostaneta ves čas v dobrem razpoloženju, kar je za vspeh igre velike važnosti.
Dobro bi bilo, da bi se na manjših slov. odrih večkrat uprizorila, ker je izvirna in duhovita zares dobra veseloigra. Tudi v Celju bi jo rajši videli, kakor pa tuje in še slabo prestavljene burke.	—V —
dence in knjigovodstva najvažnejši pogoj za razvoj našega trgovstva. Pismeno občevanje s strankami v domačem jeziku kakor tudi med trgovci samimi se dandanes povsod zahteva in ker našemu mlademu trgovskemu naraščaju ni sploh nikjer dana prilika, da bi si v teh predmetih pridobil potrebnega znanja, pričakujemo, da' se teh naših kurzov v obilnem številu vdeleži. Opomnimo še da se tečaja vršita samo za redne člane „Slovenskega trg. društva" in sicer brezplačno. Začetek tečajev se bode pravočasno naznanil. Zunanje člane tega društva opozarjamo, da se pravočasno oglasijo.
—	Opomba uredništva k kritiki „Ciganov". Opozarjamo na članek v ponedeljski številki, v kateri je že drug poznavalec gledališke literature z veliko vnemo opravičeno hvalil duhovite in humorja polne „Cigane".
—	Iz politične službe. Štajerski namestnik je imenoval narednika Ka-rola Pongerc in računskega podčastnika Ivana Ribisel namestniškima kanceli-stoma v XI. čin. razredu.
—	Iz Laškega. Poročil se je tukajšni c. kr. fin. nadglednik g. Ernst Cajnko dne 28. t. m. z gdč. Miciko Fašing v Gradcu. Bilo srečno' — Staroznano gostilno „pri flosarju" ostavil je dosedanji gostilničar Zdravko Vasle ter odišel v Mozirje, kjer bode nadaljeval gostilničarsko obrt v lastni hiši (prej Konečnikova gostilna). Vrlemu narodnjaku želijo laški Slovenci vse najboljše na njegovem novem mestu. Gostilno „pri Flosarju" ima sedaj v najemu Franc Šahel, nadsodar v pivovarni. V gostilni „Bierquelle" izvrševal bode krčmarstvo obč. tajnik in organist Franjo Drolc. Točil bode delniško pivo. — Slovenci, podpirajmo narodne gostilničarje! — Krasen meteor, katerega so opazovali 14. t. m. v 'Litiji, videli smo posebno lepo tudi v Laškem. Zapeljal se je tako blizu po nebu, da je bil podoben raketi in je, kakor ista puščal za seboj utrinke in iskre.
—	Šmarski trški župan je to jesen uplival in posredoval, da si je v trgu in bližnji okolici nad 30 posest-^ nikov ustanovilo zadrugo za osuševanje travnikov potom drenaže. V kratkem prideta v drugič deželna kulturna inženirja teren na drobno premotrivat. Do prihodnje jeseni bodo vse potrebne formalnosti končane, 40°/o subvencija od države in dežele osigurana in dre-niranje se lahko začne. Tako si bodo posamezniki svoje travnike zboljšali, pa tudi blagodejen vpljiv ha zdravstveno stanje trga ne bo izostal. Meseca novembra se ustanovi v Šmarju zadruga za rejo bikov in mrjascev. Tudi to in pa, da si je več posestnikov kmetov poldrugi vagon umetnih gnojil naročilo, je posnemanja vredno rodoljubno delo istega moža. Sploh pa pride to jesen v šmarski in rogaški okraj najmanj 15 vagonov umetnih gnojil!
—	VIII. izkaz darov za pogorelce v Radmirju v Savinjski dolini.
181. Savinjska posojilnica v Žalcu 50 kron. 182. Trg Gornji grad 7770 K. 183. Martin Šuster v Mozirju nabral 17'80 K. 184. Dr. Ludovik in gospa Ana Filipič v Celju 20 — K. Vsega nabranega denarja 274902 K. Svota 17'58 K se je po pomoti izkazala v III. izkazu za Ljubno; sicer pa je to darovanje v cerkvi Marija Nazaret. Srčna hvala vsem darovalcem!
Odbor za pogorelce v Radmirju.
Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik,
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Boj za nemško šolo v Hrastniku. Vahtarica se baha, da bode ta gola kmalu izvojevana in da bode ta šola konec Slovenstva v Hrastniku.
Da bodo nemškutarji dosegli svoj namen, in da jim bode šola dovoljena, je morda mogoče Kar je nepotrebnega se pri nas vse dovoli — in vsaka iz političnih in ne iz kulturnih nagibov dovoljena šola je ne samo nepotrebna ampak celo škodljiva, to velja tudi o bodoči nemški šoli v Hrastniku. Kar se pa tiče ostalega modrovanja Vahta-rice, bodi jej povedano, da se z eno samo šolo — in naj bi bila ta še tako nemška, ne ponemči celega okraja. Za to se bomo še malo pogledali in premerili svoje moči poprej. Postavili bomo delo proti delu. Vi ste sedaj napadalci in imate ugodnejše pozicije, mi vender zaupamo v svojo moč in v svojo pravico, Hrastnika vam pa tako z lepa ne pustimo.
—	Lisično. Kmetijska podružnica za kozjanski okraj zboruje v nedeljo, dne 4. novembra ob 3. uri popoldne v Lisičnem v gostilni g. Pozniča. Predavala bosta potovalni učitelj g. Ivan Bele in nadučitelj g. Ivan Hočevar. Po predavanju je sprejem novih udov. Kmetje, udeležite se v obilnem številu zborovanja!
—	t Maks Pivec. V Admontu je v petek dne 26. oktobra umrl naš rojak o. Maks Pivec, i;odom iz Ribnice na Pohorju. Nad štirideset let je bil oskrbnik obširnega gospodarstva ondotne opatije, katera ima mnogo župnij tudi na Spod. Štajerskem.
—	Iz Zavrča — redka lovska sreča. Meseca septembra je znani narodni učitelj Josip Troha z dvema zaporednima streloma ustrelil lisjaka in srnjaka, kmalu na to pa dve srni z enim strelom — za naše kraje gotovo jako redek slučaj. Vsa čast izbornemu strelcu.
—	Premena posesti. G. dr. Brunen, odvetnik v Ptuju, je kupil ondi
t Gosposki ulici hišo.
—	Dijake iz Št. Florjana pri Šoštanju oziroma njih stariše opozarjamo na razpis ustanove Antona in Marije Pirečnik-a v znesku 540 K na Jeto. Natančnejše glej inserat.
—	Šolske počitnice. Naučni minister je naredil, da bode dne 3. novembra pouka prost dan na vseh srednjih šolah, na učiteljiščih, na višjih državnih obrtnih in tem sorodnih šolah, kakor tudi na trgovskih in nautičnih kademijah. Deželnim šolskim oblastvom ie na voljo dano, izdati enako naredbo tudi za ljudske in meščanske šole.
—	Oddaja vžitnega davka v najein. Dne 12. novembra t. 1. vršila se bode ob 10. uri dopoldne pri c. kr. inančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sad-
ga mošta in mesa za leto 1907 in /»gojno tudi za leti 1908 in 1909 v sekcijah Sv. Lenart v Slov. goricah, Konjice in Oplotnica. Natančneji pogoji zvejo se lahko pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih kontrolnih vodstvih finančne straže in pri oddelkih finančnih straž.
C. kr. finaDČno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 29. oktobra 1906. js — Dve kravi ukradeni. Posestnik Jožef Boršič iz Brezno-Gorje na Hrvatskem je gnal minulo sredo nar semenj f Maribor dve kravi. Ob polu 5. uri zjutraj je prišel do gostilne Wregg v Slivnici, Hotel je kravi nakrmiti, zato. ju je privezal pred gostilno. Ko pride čez kakih 10 minut nazaj, ni bilo več krav. Vse iskanje je bilo zastonj. Ena krava je plavka, po hrbtu lisasta, 5 let stara, roga ima malo skupaj zavihana in na desnem očesu mreno ; druga je rdče barve, 5 let stara in ima na koncu malo porezane roge. Obe kravi bi bili imalo povrgli.
—	Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj zboruje v četrtek, dne 8. novembra po 10. uri predpoldne v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 4. Najvažnejše iz pedagoških in šolskopolitičnih listov, I. Robič. 4. Perutninski tečaj v Otterbachu na Gornjem Avstrijskem, T. Pušenjak. 5. Slučajnosti. Da se vidimo po dolgem vsi!
Odbor.
—	Krida. Matija Wesjak je bil 27. t. m. obsojen pred okrožnim sodiščem na pet dni zapora radi kride. Razni upniki so zgubili 4673 K 44 v.
—	Kužne bolezni med živino na Spodnjem Štajerskem. Garje so: v okraju ptujskem, v Cerkovceh (med konji); rdečica (šen) med svinjami: v okraju konjiškem, v Skomarjah; v okraju ptujskem, na Donački gori; v okraju brežiškem, v Pilštajnu; svinjska kuga: v okraju ptujskem, na Donački gori, v Ormožu, v Slatini (zdravilišče) in v Slatini (okolica); v okraju brežiškem. v Ločah in na Bizeljskem.
—	Južna železnica uvede 1. maja prih. 1. nov brzovlak, kateri se odpelje ob 9. zjutraj iz Trsta ter bode imel zveze z brzovlaki v Insbruck in v Bolcan na Tirolskem.
—	„Hrvatske Matice" poverjeniki so na Štajerskem sledeči gospodje: za Celje dr. Juro Hrašovec, odvetnik; za Gradec akad. društvo „Hrvatska"; za Kozje Otmar Golob, not. konc,; za Sv. Lenart v Slov. goricah dr. Fr. Tiplič; za Ljutomer učitelj Fr. Zacherl; za Maribor prof. Gabrijel Majcen; za Rogatec nadžup-nik Fr. Korošec; za Vojnik kaplan Iv. Hribar; za Središče učitelj Anton Kosi; za Ormož ing. Ciril Geršak; za Brežice-Krško meščanski učitelj Leop. Levstik v Krškem; za Videm in Sevnico učitelj Peter Jankovič v Rajhenburgu; za Gornji grad nadučitelj Fr. Kocbek; za Radeče pri Zidanem mostu učitelj Viktor Jamšek. — Knjig bo devet (med njimi antologija slovenskega pesništva) in to za 3 K, za polovico dosedanje članarine. Knjige izidejo v začetku decembra; zato se je treba žuriti.
—	Podrobno narodno delo nemškega dijaštva. Te dni se je vršilo v Gradcu .zborovanje nemškega dijaštva, kjer se je govorilo o podrobnem, obrambnem delu — ali s pravimi besedami o načinu, kako bi se uspešnejše oviralo slovensko kulturno delo in po-nemčilo slovensko zemljo. — Za barbarsko, nekulturno delo se organizira nemška mladina. S ponosom lahko trdimo, da je zadnja leta krenilo naše dijaštvo na lepo, plodonosno pot samo-izobrazbe in drobnega narodnega dela. Napredna, idealna naša mladina, ki se zbira okoli lista „Omladina" se je lotila z vso vnemo, mladeniškim ognjem in zajedno z globoko premišljenostjo in treznostjo podrobnega dela. Začela je z reformo na lastnem telesu, z reformo dijaštva — in po par letih nesebičnega dela, lahko zaznamuje že vidne in lepe uspehe svojega stremljenja. Mi pa kličemo naši mladini — vstrajaj, napreduj! Slovensko občinstvo pa opozarjamo na to zdravo dijaško smer, da podpira nje težnje in marljivo naroča in čita glasilo narodno-radikal-nega dijaštva „Omladino". Naše ljudsko izobraževalno delo je šele v prvih začetkih, težavno in večkrat nehvaležno je to delo, katero je vzela naša omladina v svoj program — podpirajmo jo torej, da ne omaga, da stopa mladostno in čilo naprej v napredek svoj in napredek naroda!
—	Iz Gradca. Kakor slišimo se namerava tukajšnje slov. izobraževalno društvo „Naprej" razpustiti. Za naše razmere v Gradcu gotovo prav značilno! Prav radi se skoro bahamo,
koliko tisočev in tisočev Slovencev živi v Gradcu, tožimo tudi često koliko Slovencev nam je že požrlo to nemško mesto — in vendar nimamo moči, ne volje temu vsaj nekoliko od-pomoči. Naj nam ne reče nikdo, da naša slovenska inteligenca v Gradcu ne potrebuje nobenega društva, da lahko izhaja brez slovenskega društvenega življenja. To je le slepilo vseh onih, ki že morda ne čutijo, da se potapljajo v nemštvu, da so že odpadli kot suhe veje od narodnega debla. In če že vidimo na eni strani, da se društvo „Naprej" bliža svojemu koncu, nas mora res veseliti, da tukajšnje društvo „Domovina" od leta do leta tako vrlo napreduje. In še je čas, da rešimo društvo „Naprej" sicer gotove smrti — vzbuditi se mora v nas zopet pravi smisel za društveno življenje. Več resnosti in dela. a manj pompa in visokih fraz!
—	Slovenski „Sokol" v Gradcu. Ustanovni občni zbor slovenskega telovadnega društva „Sokol" v Oradcu se je vršil v soboto dne 27. t. m. ob velikanski udeležbi vseh graških slovenskih akademikov in zastopnikov obrtnih in delavskih krogov. Udeležilo se je našega zborovanja tudi precejšnje število drugih slovanskih dijakov, zlasti Poljakov. — Kand. phil. I. Jane nam je podal v kratkih besedah zgodovino sokolstva v Slovencih in pozival zlasti akademike, .da vstopajo polno-številno v sokolske vrste. Burno pozdravljen od vseh navzočih je prevzel mesto staroste „Sokola" g. I. Baš, predsednik izobraževalnega društva „Domovina". Vseskozi pa smo pogrešali takozvane naše slovenske inteligence. Konštatirati moramo, da so pristopili k „Sokoln" tudi klerikalni dijaki. „Sokolu" želimo mnogo vspeha, da bi res pravi sokolski duh prešinjal vse mlade brate Sokole, da bi „Sokol" Zbiral v svojem okrilju naše sinove na tujih tleh. Na zdar!
—	Graška trgovska in obrtna zbornica je v svoji seji dne 29. t. m. določila svoje skupne troške za 1907 na 184.157 K 16 v, v pokritje teh troškov bode zvišana doklada za ka-moro od 3 na 4%- Zbornica je sklenila soglasno, da odločno odklanja povišanje poštnih, telegrafskih in telefonskih pristojbin in zahteva naj se upelje cenejši telefonski tarif ter razširi avstrijska telefonska mreža. Zbornica se izjavi proti vladnemu predlogu menjati postavno obrestno mero, predlaga pa, naj vlada zniža obrestno mero za zamudne obresti od davkov in pristojbin. Zbornica se je izrekla za to, da se osnuje strokovna črev-ljarska zadruga za sodni okraj Šoštanj. Zbornica se je konečno izrekla za to, da se osnujejo posebni štipendiji za samostojne obrtnike ali obrtne pomočnike, kateri se nameravajo na obrtnih šolah ali na posebnih strokovno izobrazbo pospešujočih zavodih še posebej v svoji stroki spopolniti in usovršiti.
—	Nemško dijaštvo in Südmark. Po zadnjem shodu nemških akademikov v Gradcu, dne 26. t. m. je pristopilo v Gradcu nič manj kot 6 0 0 dijakov na novo vSiidmark, rektor graškega vseučilišča dr. Cornelius Doelter je pristopii k društvu kot ustanovnik. Nabirajo se denarni doneski in zbirajo se delavci, da se z ogromno silo napade naše ozemlje. Tem večja je naša dolžnost, da se tudi sklenemo v čete na odločen odboj sovražnega napada.
Kranjsko.
— Profesorska vest. Gospod Franc Orožen, profesor na ljubljanskem učiteljišču, je pomaknjen v VII. čin. razred.
—	Zadružna zveza v Ljubljani namerava postaviti svoj lastni ^zadružni dom".
—	V Krškem so čutili v ponedeljek 29. t. m. ob 1. uri 16 min. popoldne zopet potres.
—	Na Jesenicah na Gorenjskem bodo stavili vodovod, za čigar gradnjo so dela že razpisana.
—	Georneterske vesti. Evidenčna eleva Franc Witschl in Jožef Kerner sta imenovana za evidenčna geometra II. razreda v XI. čin. razredu.
—	Gorenjsko. Mestna občina v Radovljici bode gradila vodovod, ki bode stal veliko. A za pokritje stroškov je darovala gospa Josipa Hočevar v Krškem kot rojakinja tega mesta 2000 K iu poljedelsko ministrstvo je dovolilo 40%, prispevek k vsem stroškom tega vodovoda, čegar dela se razpišejo v kratkem. Tako bode mesto, ki je že, glede zgradb poslopij, n. pr. mestne hranilnice in okrajne posojilnice, v. zadnjem času zelo napredovalo, tudi glede pitne vode dobro preskrbljeno. — Kamniški naddavkar Grundner je stopil v pokoj in se preselil v Radovljico. — V Kranju se delajo tudi letos priprave za zimska znanstveno-popularna predavanja v on-dotni čitalnici.
Primorsko.
— Banda ponarejevalcev denarja.
Policija je prišla na sled dobro organizirani bandi ponarejevalcev bankovcev po 20 in po 10 K. Štirje so že zaprti in so priznali svoje hudodelstvo. Tudi ostalim so že na sledu.
Druge slovanske dežele.
—	Pesnik-berač. Nedavno je izšla v Sofiji zbirka pesmi dosedaj se nepoznanega pesnika P. Toškina pod naslovom: „Bolesti". Te pesmi so vzbudile veliko pozornost, kritika je pohvalila in dejala, da so Bolgari dobili v neznanem pesniku dostojnega naslednika Ivana Vazova. Lahko si je misliti iznenadenje, ko je bilo dognano, da je ta pesnik po božji volji — poulični berač, ki ima svoje stojališče v mestnem parku. Sofijski „Dnevnik" je takoj začel akcijo, da se ubogemu pesniku malo pomaga.
—	Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju bo imelo drugi redni občni zbor dne 3. listopada 1906. zvečer ob pol 8. uri v restavraciji „Feldmarschal Laudon", XVII., Hernalsergiirtel 11. Slovanski gostje dobrodošli!
Svetovne vesti.
—	Velik požar. V Parizu je pogorela 26. t.'m. tovarna za klavirje. Posrečilo se je ogenj omejiti. En ognje-gasec je bil pri tem ranjen; škode je več miljonov frankov.
—	V Kansas City v Severni Ameriki je pogorelo poslopje trgovske zbornice. Ognjegasci trde, da je nad dvajset oseb, ki so stanovale v vrhnih nadstropjih pogorelo, petdeset jih je pa ranjenih.
—	Štrajk prekajevalnih pomočnikov. Na Dunaju so stopili pomočniki prekajevalcev mesa v štrajk.
—	Tunel iz Amerike v Sibirijo. V Trenton-ii v Sev. Ameriki je bila 25. t, m. sodnijsko registrovana akcijska družba „Transalaska and Imperial Company", ki ima namen napraviti podmorski tunel iz Alaske pod Behrin-govim prolivom do Sibirskega obrežja.
—	Podraženje svinčenih izdelkov. Avstrijski tovarnarji svinčenin so sklenili povišati cene svojih izdelkov za 3 K od 100 kg, čeprav so je nedavno tega bili že povišali za 2 K od 100 kg.

Dunajski župan Lueger je
precej nevarno bolan, njegovi pristaši so že v velikih skrbeh, kajti z njim bi stranka neizmerno veliko zgubila.
—	Grofica Montignoso, nekdanja prestolonaslednica Saksonska je 25. t. m. po dveh letih smela zopet videti svoja najstarejša otroka.
—	Portlandski cement bo dražji. Kartei avstrijskih tvornic portland-skega cementa je sklenil povišati cene. To povišanje cene utemeljuje s tem, da se je premog podražil za 20%» drva za 20 do 30% da morajo tovarnarji tudi mezde povišati. Da ne bodo odjemalci iznenadeni je kartel pravočasno o tem obvešča ter zatrja, da bode podraženje cementa kljub temu, kolikor mogoče zmerno.
N
agrobne vence, polne, krasne priporoča v velikem izbiru in po vseh cenah P. Kostič, v Celju.
(570) 3—1
500 škafov korenja tudj
drobnega krompirja in runkla kupi takoj Kantiner v Domobranski vojašnici (Landwehr Kaserne).
Ktcparta
pomočttiHa
(562) za stalno delo sprejme takoj 3—3
£eop. £ebar, Klepar na Bledu, GorettjsKo.
•t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je blagorodni gospod
Fran Dobovišek 691
bivši trgovec
danes, dne 30. oktobra ob pol 6. uri zvečer v 65. letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega se vrši v četrtek, dne 1. novembra 1.1. ob 4. uri popoldne na farnem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župui cerkvi v Št. Jurju ob j. ž. Nepozabnega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL., dne 30. oktobra 1906. Barbara Dobovišek, roj. Fieglmiiller Fran, Emerik, Karolina om. Rošker
soproga.	otroci.
Rudolf Dobovišek, Alojzij Dobovišek	Franja Majer
brata.	sestra.
Josipina Dobovišek roj. Radaj Fran Rošker Metka Dobovišek roj. Čop
svakinja.	zet.	sinaha.
Vladko, Ciril, Metod Dobovišek, Fran, Stanko, Milica in Dragica Rošker
vnuki.
Ubogim in pridnim dijakom, kateri so.pristojni občini Št. Florijan pri Šoštanju, se podeli prva ustanova Anton-a in Marije Pirčovnik-ovega zaklada letnih 540 K., katero dijak lahko do konca svojih študij vživa.
Prosilci za to ustanovo morajo vložiti prošnje, katerim je priložiti zadnje spričevalo, krstni in domovinski list, najdalje do 25.vnovembra t. 1. pri spodaj podpisanem županstvu.
Županstvo Št. Florijan, dne 80. oktobra 1907.
(571) 3-1
Franc Verbač, župan.
Razglas.
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1906/7 iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapoca deveterim visokošolcem podpore v znesku po 300 K.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, naj se vlože pri posojilnici v Mariboru do 20. novembra 1.1.
V	prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnik že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
Navesti je tudi študijski semester.
V	Mariboru, dne 29. oktobra 1906.
(568) 1
Ravnateljstvo.

(563) 3-3
Redke knjige na prodaj.
Citrarji dobe 6 komadov za citre in (1907) zastonj pri i. NeukirchneJ, Jirkov, Češko.
Ljubljanski Zvon'
celoten 25 letnikov 1881 do 1905: Stritarjev dunajski „Zvon" celoten 6 letnikov; „Kres" 1881—1883. — Prodaja posredno Ivan Bonač, trgovina papirja v Ljuljani.
Kupujte narodni kolek!
ima množino vsake dolgostf prodaj po cenah 32 do 44 vinarjev (560)	komad	;
EMERIK KUKETZ, Žalec.
Št. 37.844 II. 6267
Razglas.
Naročila na amerikanske trte proti plačilu iz združenih državnih in deželnih trsnic za sadilno dobo 1906/1907.
Dežela Štajerska bo imela spomladi 1907 sledeče množine amerikanskih trt pod spodaj popisanimi pogoji naprodaj in sicer:
1.	700.000 kosov požlahtnenj (večinoma Moslerja rumenega, italijanskega rizlinka, Burgurideca belega, dobre žlahtnine rudeče in bele, Sylvanca zelenega, Traminca rudečega, Malega rizlinka, Muškatelca) na ripario portalis. vitis So- : lonis, in rupestris monticola.
2.	600.000 kosov sadik vrste: riparia portalis, vitis Solonis in rupestris monticola.
3.	Večje število roga imenovanih treh vrst.
Cene trt za 1000 kosov se sledeče:
, I. Požlahtnene trte za premožne posestnike 200 K, za vse druge posestnike 140 K.
II.	Amerikanske sadike za premožne posestnike 24 K, za vse druge j posestnike 16 K.
III.	Rozga pó 10 K.
Ce ena stranka naroči več\ nego 1000 požlahtnenj, 3000 sadik ali rožja.' pridržujemo si pravico, zmanjšati naročeno množino primerno s splošnim stanjem prijav.	^
Naročila na te trte naj se pošiljajo naravnost deželnemu odboru, ali pa , potom občinskih uradov, pri katerih so posebni naročilni listi na razpolaganje, do 15. novembra 1.1.
Občinska predstojništva imajo spolnene naročilne liste takoj poslati deželnemu odboru.
Vsa do 15. novembra dohajajoča naročila se bodo nabirala ter bodo-trte, katere bodo na razpolaganje, ako bi ne zadostovale za vsa naročila,, sorazmerno razdeljene.
Trte bodo oddajane samo štajerskim posestnikom in morajo zato one stranke,, katere naročajo trte naravnost pri deželnem odboru, pridjati potrdilo občinskega urada, da imajo vinograd v občini. Trgovci s trtami so izključeni in ne dobfr nič od gorenjega materjala.
Cene se razumejo od trsnice in mora biti znesek pri sprejetju trt vplačan, oziroma, ako se pošljejo po železnici, bode s tovarnimi, dostavnimi in za-vojnimi stroški vred, kateri bodo po njih istilliti ceni zaračunjeni, inkasiran. s povzetjem.
Pri vsakem naročilu se mora natančno označiti: 1. razločno zapisano ime bivališče in stan naročevalca; 2. davčna občina, v kateri leži vinograd; 3. za-željena vrsta trte; 4. zadnja železniška in poštna postaja, na katero naj se trte pošljejo.
Ako bi bila zaželjena vrsta že razprodana, ali ako bi je ne bilo več f zadostni množini na razpolaganje, nadomestila se bode z drugo podobno vrsto.
Trte naj naročevalci. če le mogoče, sami prevzamejo ali, ako bi je dobili po železnici, naj je takoj po prejemu pregledajo.
Pritožbe treba takoj poslati vodstvu trstnice. Na poznejše pritožbe se ne bode več oziralo.
GRADEC, dne 1. oktobra 1906.	(566) 3—2
Od štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Attems.
m LASTNI PRIDELEK M STAREGA IN NOVEGA
Ljutomer™
PRODAJAM VSLED OBILNE TRGATVE PO ZELO NIZKEJ CENI.
1	IVAN KOČEVAR |
2	POSESTNIK V SREDIŠČU. 2