* URKDNMTVO Df UPRAVA: LJUBLJANA, BKLJTJCMO ZASTOPSTVO m o^Iam bi Kraljevine Italije te UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO ULKA «. —IBLEFON: S1-«, opoktoe. Meseena naročnina 6.— L, Za lnozemrtfo S OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per 1« pubbUotA Nelson< zares hudo poškodovana. Spričo toga kaze, da bo po zasilnih popravilih v Gibraltarju morala odpluti v neko angleško ladjedelnico, da Jo tam temeljito popravijo. Nekaj angleških mornarjev je pripovedovalo, da je bila ladja hudo poškodovana v strojnem oddelku in da se je lahko vrnila v Gibraltar le zaradi tega. ker je bilo morje popolnoma mimo. Ce bi bilo morje viharno, bi lahko vzvalovele vode vdrle v strojni oddelek in bi se ladja v danem primeru lahko potopila. Angleški mornarji so potrdili vse. kar je bilo objavljeno v italijanskih vojnih poročilih o bitki v Sicilskem kanalu. Dodali so še, da predstavljajo italijanska torpedna letala stalno nevarnost za angleško plovbo, nele zaradi tega. ker očitno njihovo število stalno narašča, marveč tudi zaradi napadalne tehnike italijanskih letalcev. Tudi eksplozivna sredstva, ki se jih Italijani poslužujejo, imajo ogromno razdejalno silo. Le zaradi njih sta bili potopljeni dve veliki angleški ladji. Angleže je ob priliki zadnje bitke presenetilo ogromno Število italijanskih lovskih letal, ki so imela velik ak-~ j-ski radij. Mnogo mrtvih ln ranjenih je bilo v Gibraltarju izkrcanth ne le z »Nel-sona«, marveč tudi z drugih vojnih ladij. Angleški napadi na mirne vasi kolonistov Z vojnega področja, 7. okt. s. Dne 6. oktobra so sovražna letala s strojnicami nesmotrno obstreljevala vasi in osamljene hiše kolonistov v cirenajiškem Džebelu. Očitno so hotela pri tem povzročiti le čim več človeških žrtev. Taki napadi na izključno kmetsko ozemlje in na nezaščitene ljudi so postali v zadnjem času zelo pogosti. Postali so odvratni. Italijanski vojaki za kaj takega v nobenem primeru in v nobenem kraju ne bi bili sposobni. Ni v njihovem duhu, da bi napadali mirne kmetovalce, starce ženske in otroke. Angleži so znova pokazali, da se skrivajo za njihovo navidezno civilizacijo barbarski instinkti. Nove nakaznice za obleko v Nemčiji Nakazila se bodo zmanjšala za 50 %, da se zagotovi preskrba vojske Berlin, 7. okt. s. Listi poročajo, da bodo prihodnje dni v Nemčiji razdelili nove nakaznice za oblačila in obutev. Te nakaznice bodo tretje po številu, kar jih je bilo doslej razdeljenih med civilno prebivalstvo. Veljale bodo od -»rede ok obra do decembra prihodnjega leta. torej 14 mesecev in pol. Zaradi težkoč z o.-krbo in nujne potrebe, da se oborožene sile Torinima preskrbe z oblačili tud; i.cče na na^c-ine podnebne razmere, kakor n. pr. v Afriki ali pa na severu, so nem?ke oblasti sklenile, da bo moralo civilna nrerv vaVtvo doprinesti potrebne žrtve. Število tačk novih nakaznic za oblačila, se bo zaradi tega znižalo od 150 na 120. 20 točk na do neve uredbe ljudje ne bodo smeli izrabiti. Glede na znižanje točk in na okolščino, da so prejšnje nakaznice veljale za dobo 12 mesecev, izhaja, da se bodo nakazila za oblačila sedaj zmanjšala skoraj za 5o odstotkov. Oblasti, pravi »Dienst aus Deu+scVand«, nič ne prikrivajo te okolščine, marveč nanjo celo opozarjajo. Z nemškim oskrbovalnim sistemom, pravijo, da so podana tudi za bodočnost jamstva, da si bo 1*hko sleherni nemški državljan iiab^il vse. do česar ima pravico na osnovi svoje nakaznice. Duce med svojim narodom Obisk v Fortiju o priliki otvoritve letalskega zavoda v počastitev spomina kapetana-pilota Bruna Mussolinija — Navdušene ovacije prebivalstva Forli, 7. okt. s. Včeraj zjutraj je Duce kratko obiskal Forli. Nebo je bilo sicer zastrto od oblakov, toda prebivalstvo je sprejelo Duceja s svetlim toplim navdušenjem. Duce je prispel v Forli z motornim brzim vlakom ob 10.45. Na postaji so ga pričakovali Tajnik stranke minister Serena, prefekt v Forliju. zastopniki vojaških oblasti in prvaki stranke v pokrajini. Duce je bil v fašistični uniformi. Cim je zapustil vlak, je pregledal častni oddelek fašistične mladinske organizacije in nato še četo pehote Pred postajo se je zbrala velika množica ljudi, tako da se je Duce za hip ustavil, ko je zapuščal postajno poslopje. Množica je bila d:sc:nTinirano razvrščena na velikem trgu. na katerem stoji visok steber v spomin na padle. Pristaši stranke in člani mladinskih organizacij so bili koncentrirani v strumnih oddelkih. Množica je sprejela predsednica vlade s toplim vzklikanjem. To navdušenje je bilo značilno za ves dopoldne, dokler je trajal Duceiev obisk. Dalo je popolni izraz duševnega in političnega razpoloženja forlijskega prebivalstva. V odprtem avtomobilu se je Duce skozi gost špalir prebivalstva odpeljal po Cesti 28. oktobra do letalskega zavoda, kjer ga je sprejela spet ogromna množica ljudstva. Z majhne tribune je Duce prisostvoval otvoritvi zavoda, ki je potekla v stro- gem vojaškem duhu. Zavod je dobil ime Po kapetanu-pilotu Brunu Mussoliniju, ki je padel za domovino. Tajnik stranke minister Serena je odredil pozdrav Duceju; množica se mu je navdušeno odzvala. Nato se je pričel cerkveni obred, ki mu je sledilo odkritje spominskega napisa ter spominska počastitev kapetana Bruna Mussolinija in šest drugih letalcev iz Romanije, ki so bili odlikovani z zlato svetinjo za vojaške zasluge. Med tem ko je množica vzklikala so se votlo oglasili bobni in so zaregljale strojnice. Svečanosti je prisostvoval tudi vodja hrvatskih mladinskih organizacij skupno s člani hrvatske misije. Duce se je nekaj minut prisrčno razgovarjal z gosti. Nato si je ogledal veliko moderno in bogato opremljeno poslopje. Sredi pritličja se je Duce ustavil pred bronastim kipom svojega sina. Na enem izmed obsežnih dvorišč je bilo zbranih 300 gojencev, ki so defilirali pred Ducejem z rimskim korakom. Duce je sam izročil prapor zavoda najmlajšemu izmed gojencev. Vojaška svečanost se je zaključila s prepevanjem fašističnih revolucinamih pesmi. Duce se je nato skozi množico odpeljal po Corsu Viktorja Emanuela. Ogledal si je obnovljeni zgodovinski samostan na trgu Andreja Saffia, ki mu ga je razkazal Nemško vojno poročilo Preprečen poizkus izkrcanja sovjetskih čet zapadno cd Petrograda — Odbiti izpadi petrograjske posadke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Napadalne operacije na. vzhodu so prinesla včeraj nadaljnja uspehe. Zapadno od Petrograda so za obrambo pripravljene nemške čete z odločnim nastopom popolnoma onemogočile poizkus močnih sovjetskih sil za izkrcanje, ki ga je podpiralo s svojim ognjem vse kron-Štatsko trdnjavsko, ladijsko ln obalno topništvo. Istočasno so bili strti srditi napadi, s katerimi so skušale sovjetske Čete prebiti s petrograjskega področja obkolitveni obroč. Sovražnik je utrpel hude krvave izgube. Izkrcani doli njegovih čet so bili uničeni ali pa ujeti. Več popolnoma zasedenih ladij je bilo potopljenih, 22 oklopnih bojnih voz, med njimi 7 posebno te* ki h, pa uničenih. Bojna letala so bombardirala v noči na 6. oktobra z dobrim učinkom neko pristanišče na Azovskem morju, kakor tudi važno prometno križišče zapadno od Moskvo in vojaške naprave v Petrogradu. V boju proti Angliji so potopila bojna letala podnevi 400 km zapadno od Bresta trgovsko ladjo z 2500 br. reg. tonami ter so bombardirala vojaško važne naprave na Shetlandskih otokih. V poslednji noči so bili usmerjeni letalski napadi proti tokara v južnovzhodni Angliji. V severni Afriki so nemška strmoglavila bojna letala v noči na 5. oktobra bombardirala mesto in pristanišče v Tobruku. Nadaljnji letalski napad je bil usmerjen proti pristanišču v Suezu. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško državno ozemlje. Vesti z vzhodne Sronte Na vseh odsekih se nadaljujejo živahne borbe Rim, 7. okt. u. V zmagoviti bitki pri Petrikovki. vzhodno od Dnjepra, ki ;e trajala od 28. do 30. septembra in v kateri so bile obkoljene znatne sov -ažne sile, je italijanski ekspedieijski zbor ujei skupno 10.000 sovjetskih oficirjev in vojakov ter zapleni] velike množine vojnih potrebščin, zlasti tepov, avtomatskega orožja, pušk, motornih vozil, konjev, nafte in drugega blaga. Hudo bombardiranje K2s&cva Berlin, 7. okt. s. Nemške letalske sile so v zadnjih dneh izredno intenzivno bombardirale železniške naprave v Harkovu in okrog njega. Centralna postaja v Harkovu je bila do tal razdejana. V Harkovu se steka osem važnih železniških prcg\ tako da predstavlja mesto izredno pomemben Železniški center vzhodne pokrajine. Skozi mesto so speljane tri velike proge, ki vežejo Moskvo z južnimi predeli Sovjetske zveze. Nadaljnja proga gre od Harkova preti Brjansku in Petrogradu. Na južno stran je mesto zvezano z Donječko industrijsko kotlino in z rudniškimi revirji okrog Knvo-jega Roga. Tako z vojaškega kakor z gospodarskega vidika pomeni razdsjanje železniške postaje v Harkovu izredno hud udarec za Sovjetsko zvezo. Slovaško vojno poročilo Bratislava, 7. okt. s. Slovaško vrhovno poveljstvo je snoči izdalo svoje TO. vojno poročilo, v katerem pravi, da so slovaške sile v zadnjem času prodrle 450 km globoko na sovjetsko ozemlje. Ujetih je bilo 1.400 ruskih vojakov, toda Število ujetni-nikov še narašča. Prišlo je do hudih topniških borb in do delovanja protiletalskega topništva na Dnjepru in na področju vzhodno od te reke. Letalske akcije Berlin, 7. okt. s. V okviru velikih operacij, ki se sedaj razvijajo na vzhodni fronti, so nemške 'fcU'slv^ sile spet prispevale velik delež k UFpehom, ki so bili doslej doseženi V nizkih poletih so prizadejale pri svojih napadih na vseh bojišč-nih odsekih sovražniku velike izgube in škedo. Hudo so bombardirale zlasti sovjetsko cestno in železniško omrežje. Do kraja so uničile v zadnjih dneh 55 vojaških vlakov, 23 pa hudo poškodovale. Mnogo železniških postaj je bilo razdejanih. Samo 5. oktobra so nemška letala uničila 34 topov, 20 tankov, 650 vozil vseh vrst in večje število poljskih utrdb. Bombardirale so tudi zbirajoče se čete ter jih besno obstreljevale s strojnicami. Helsinki, 7. okt. s. Neki sovjetski bombnik je poskušal včeraj napasti Kotko. Pojavil se je nad mestom zelo visoko, tola protiletalsko topništvo ga je takoj pregnalo. Letalo je svoje bombe odvrglo v morje. Helsinki so bili včeraj dvakrat alarmirani. Finske letalske sile so bombardirale in razdejale neki sovjetski tovorni vlak v bližini neke postaje na progi proti Murman-sku. V ostalem je bilo delovanje letalstva v zadnjih 24 urah omejeno zaradi neugodnih vremenskih prilik. Nemška letala so napadla tudi Petro-grad. Tam so nastali veliki požari po vseh mestnih okrajih. Hudo so bile razdejane železniške in pristaniške naprave. Nobenih sovjetskih letalskih napadov na Nemč-jo Berlin, 7. okt. s. Od zadnjega sovjetskega letalskega napada na nemško ozemlje je poteklo že 32 dni. Zadnjič sta bili dve sovražni letali 5. septembra nad Nemčijo, bili sta pa pregnani, še preden sta lahko vrgli svoje bombe. Eno izmed njiju je bilo sestreljeno. Kakor beleži DNB, je treba razloge za opustitev letalskih napadov na nemško ozemlje razlagati s sovjetskimi letalskimi izgubami. Sovjetske letalske sile so namreč izgubile že 14.500 letal, tako da je Kremelj prisiljen štediti z preostalimi letali in uporabljati jih le v borbi na fronti. Pa tudi globoki prodor nemških oboroženih sil je znatno otežil sovražnim letalom, da bi napadala nemško ozemlje, ki je že zelo daleč od fronte. 5?)upadi na Baltskem morju Berlin, 7. okt. s. Pri spopadih v bližini otokov na Baltskem meriu so skušali štirje sovjetski torpedni čo!ni napasti nemški konvoj. Manjše nem?ke vojne ladje so po-topile tri take čolne, tepnišitvo večjih nem? "kih ladii pa je med tem hudo obstreljeval ruske sle na kopnem in obalne trdnjave. Le enemu sovjetskemu čo!nu *c uspelo umakniti se iz borbe. akademik Giovannoni. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo spričo dovršene obnov« zgodovinske stavbe. Nato je obiskal tehnično srednjo Soro ^Allesar.dro Mussolini«. kjor ga je sprejel ravnatelj z vsem profesorskim zborom. Pred zavodom so bile razmeščene vse mladinske organizacije v pokrajini. Sredi ljudskega navdušenja je prišlo do več prav posebnih dogodkov. Neka revna žena, vdova v vojni padlega vojaka, je pristopila k Duceju in mu je hotela p°lJutnti roko. Duce jo je objel, kakor Se objamejo vojaki, ki se vračajo iz borb. Duce si je ponovno ogledal šolo in zlasti strojno dVo-rano. V livarni je prisostvoval vlivanju železa. Pred zavodom je bilo zbranih tudi več bojevnikov in ranjencev iz Albanije. Duce se je z njimi nekaj časa prisrčno razgovarjal. Ob 13. se je vrnil na postajo in je z motornim vlakom spet odpotoval. Stik, do katerega je prišlo včeraj dopoldne med Ducejem in prebivalstvom v Forliju, je bil spet izraz intimnega odnosa med italijansko množico in njenim voditeljem. Forli je še enkrat dokazal, da italijanski narod in njegov vodja v vojni predstavljata eno voljo, eno vero in eno silo. Stalinove zahteve Stcckholm, 7. okt. s. Stockholm Tidnin-gen« objavljajo vest iz Moskve, da je Stalin na tamkajšnji konferenci zahteval od angleških in ameriških delegatov dobavo vojnih potrebščin v znesku približno ene milijarde dolarjev. Moskovsko svetohlinstvo Helsinki, 7. okt. s. Ob koncu moskovske konference je Molotov v svojem govoru med drugim izjavil, da se bori Sovjetska zveza za svobodo naroda. Ta izjava je na Finskem napravila največji vtis. Posebno so bili razočarani, da Anglija in Zedinjene države podpirajo svetohlinstvo Sovjetske zveze. Portugalska vojaška misija odpotovala na vzhodno fronto Lizbona, 7. okt. s. Prihotlnje dni odrw>-tuje v Nemčija po.vjbna vojaška misija, sestavljena iz 10 portugalskih ča«treikov. Misija bo potovala na vzhodno fronta. 2o sneči ie nemški poslanik v Lizboni pogostil člane misije. Ob tej priliki so sti izmenjali zdravico v prospeh obeh prijateljskih držav. Zapadna fronta Nad Kanalom Berlin, 7. okt. s. Neka nemška patrolna ladja je, kakor se je šele sedaj zvedelo, 3. oktobra sestrelila nad Rokavskim prelivom sovražni bombnik, ki je skušal napasti neki nemški parnik. Dve nadaljnji angleški letali sta bili sestreljena od protiletalskega topništva na obali. V enem tednu potopljenih 150.000 ton sovražnega bro-dovja Berlin, 7. okt. s. V preteklem tednu so nemške podmornice dosegle nove zntane uspehe. Potopile so skupno 107.000 ton angleškega ladjevja. Nemška letala pa so potopila nadaljnjih 42.000 ton ladij, tako da so znašale izgube angleštoe mornarice v času od 28. septembra do vključno 4. oktobra 150.000 ton. Velik prekomornlk potopljen v angleški Inki New York, 7. okt. s. Razširila se je vest, da se je veliki 28.000tonski parnik >George« ki je pripadal družbi >Wlth Star Line« potopil v neki angleški iuki. Ladjo naj bi zadela bomba z nemškega letala. Angleške letalske izgube Berlin, 7. okt. s. V zadnjem tednu so bile angleške letalske izgube večje kakor teden dni prej. Od 19. do 26. septembra so Nemci razdejali odnosno sestrelili 80 sovražnih letal, v tednu od 27. septembra do 4. oktobra pa 76. Angleži potopili dva francoska parnika Vichy, 7. okt. s. Angleške vojne ladje so potopile dva francoska parnika. >Teoflle Ghautier« je bil potopljen na Egejskem morju; večina njegove posadke se je rešila. Dva mornarja sta utonila, 18 jih pogrešajo. »Oued Equin« pa je bil brez opozorila torpediran na Sredozemskem morju. Tudi njegova posadka se je rešila. Razmejitev med Siamom in francosko Indokii Saigon, 7. okt. s. Proti sredi oktobra bo pričela zasedati mešana komisija Slama in Francoske Indokine Njena naloga ho dokončna določitev novih meja med otjBM državama v smislu sklenjenih sporazumov. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Torek. 7. oktobra 1941-XDC P Štev. 231 Dopolavoro v Ljubljani Lep in uspešen ženski nastop na Stadionu Ljubljana, 7. oktobri Narodna ustanova Dopolavoro je priredila v nedeljo popoldne na Stadionu svoj prvi ženski nastop v Ljubljani. To je bila velika akademija, na kateri so nastopali ženski dopolavoristični oddelki iz Julijske Krajine z lepimi laiikoaUetskimi športnimi in telovadnimi točkami ter s petjem vseh sodelujočih. Prireditvi so prisostvovali tudi Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli z gospo, po\-eljnik divizije general Orlando, vi-cegeneral De Rienzi, zvezni pod poveljnik pomožnih centrov Garti, generalni tajnik Dopolavora Garatti, inspektor Dopolavora za Julijsko Krajino Onestš, pokrajinski ntajniki Dopolavorov iz raznih pokrajin, mnogi drugi visoki funkcionarji Dopolavo-ra in zastopstvo Slovenske športne zveze. Jv razvitju razstave so prikorakali na telo-vadisče vsi oddelki s šte\-ilnimi zastavami na čelu. Nastopilo je nad 500 deklet, večinoma v lepih telovadnih oblekah, deloma pa v športnih dresih tn narodnih nošah Poe-dine skupine so prispele iz Trsta. Vidma. Gorice. Reke. Pulja. Milana. Turina. Benetk, Brescie in Aquile. Govor glavnega tajnika OND Točno ob 16L30 so prikorakala na stadion dekleta v sl-kovitih šesterostopih in se postavila pred častno tribuno. Visoki Komisar je izrekel pozdrav Kralju in Duce ju, potem je pa po enominutnem molku v počastitev spomina pall'h vojakov spregovoril generalni tajnik Dopolavora Garatti. V klenih besedah je poudaril, kako vzvišene m pomembne so naloge- italijanskega naroda v sedanji borbi, ko se ne bori proti drugim narodom, temveč je to borba civi-Bncfje proti barbarstvu. Danes čutimo bolj kot kdaj koli. da se zemlja lahko osvaja z orožjem, narodi pa se ohranjajo in odrešujejo samo z duševnimi vrlinami, je dejal ob koncu svojega govora. Težko nam. Če bi morali pozabiti ob našem poslanstvu voJM~aIvov svojo vzvišeno poslanstvo kot ljudje in vzgojitelji. To je vera Kima, to je vera Duc-eja, v imenu katerega stopamo hrabri in prepričani v zmago — proti naši usodi. Govornika je prekinilo večkrat navdušeno odobravanje članic Dopolavora in številnih gledalcev, mel katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov in vojakov. Viharno vzkli-kanje in dolgotrajno odobravanje je sprejelo lepe govornikove besede in misli. Izročitev prapora Potem se je godba sardinskih grenadir-jev obrnila od častne tribune proti telo- lahkoatletsld telovadni vadkam. Pred njo je pa stopila pestra skupina narodnih noš iz Aquile. Njihova voditeljica je držala v rokah lep prapor na kovinastem drogu, ki je bil pa še zavit. S častne tribune so odšli Eksc. Grazilo. generalni tajnik Dopolavora Garatti in njihovo spremstvo v areno k narodnim nošam, kjer je njihova voditeljica razvila prapor v .iržavnih barvah na prvi, na drugi pa v v barvah Ljubljane in mestnim grbom ter napisom >Dopolavoro v Ljubljani«. 3 prisrčnim nagovorom je zastavono&nja izročila prapor v dar ljubljanskemu Dopolavo-ru, ki se ustanavlja. Dopolavoro iz Aquile je smatral za najbolj pravilno, da sprejme ljubljanski Dopolavoro iz ženskih rok novi prapor, ki naj vodi dopolavoristke Ljubljanske pokrajine do čim večjih uspehov. Dekle v narodni noši je izročilo potem prapor Eksc. Grazioliju, ki ga je poljubil in izročil tajniku osrednjih središč Gattiju, le-ta pa vodji ljubljanskega Dopolavora inšpektorju Liberatiju. ki je stopal s praporom ob slikov-te narodne noše. Eksc. Grazioli se je v prisrčnih besedah zahvalil zastopnikom Dopolavora iz Aquile za prekrasni dar. potem so pa odiičniki s praporom na čelu odkorakali nazaj na 5astno tribuno. Telovadni nastop Sledil je telovadni nastop. Vsa prireditev je bila zasnovana kot manifestacija italijanske ženske telesne vzgoje. Vsi nastopajoči oddelki so pokazali tehnčno dovršenost. Med drugimi je nastopila tudi prvakinja italijanskega sporta v teku na 100 m in prvakinja na 80 m Gustinova. Dekleta so nastopila v teku na 100 in 200 m in v štafeti 4X100 m. Posebno pozornost je vzbudil nastop 10 deklet iz Trsta, ki branijo državno prvenstvo in so tudi v Ljubljani pokazale veliko spretnost na raznih pr.pravah ter prostih vajah. Višek telovadnega sporeda je bil skupinski nastop okrog 300 telovadkmj. Nastopile so s štirimi skupnimi točkami po godbi skladno in zelo učinkovito. Pred zaključkom so se vse nastopajoče še enkrat zbrale sredi stadiona in zapele Giovinezzo in himno Imperija ter počastile obred snemanja zastave. Navdušeno odobravanje je nagradilo vse nastopajoče. Eksc. Grazioli je odšel s častne tribune ter se posebej zahvalil članicam Dopolavora iz Trsta. Pohvalil je njihove lepe nastope. Njegove besede so bile sprejete z navdušenim vzklika njem. Lepa prireditev je bila zak'jučena z vzkliki Cesarju in Kralju, Duceju in Vojski. Đipsldne v „ Veselem teatru" Reporter je videl to, česar občinstvo zvečer pri predstavi ne vidi Ljubljana, 7. oktobra. >Veseli teater« ima pri vsaki svoji predstavi polno dvorano zabave željnega občinstva, ki pride v polni meri na svoj račun. Radovedni reporter pa bi rad videl tudi delo tu:ra teatra čez dan in zato sem se odpravil dopoldne v dvorano Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti, kjer je našlo svojo streho to najmlajše ljubljansko gledališče. Imel sera srečo. Vprav pred vrati sem srečal g. Boža Podkrajska, ki je ustanovil in uspešno vodi »Veseli teater«. Komaj sem mu izrazil svojo željo, me je že veselo prijel za roko: sKar z mano pojdite! Boste videli, kako delamo. Ves ansambl je zbran v dvorani.« Vstopila sva. Ko sem se nekoliko raz-grledal po mračni dvorani, sem zagledal okoli klavirja zbor. >Na5 koropetitor, gospod Samo...« ml je začel r:izlagati g. Podkrajšek. >Kaj, korepetitorja imate?« mi je nehote ušlo. »Menda ne boste opere postavili na oder?« »Ne. toda pri prihodnjem programu vam no tudi kaka znana operna melodija udarila v uho.« Zbor je zapeL »Gospod Podkrajšek, to Je vendar znani zbor iz . . .« »Da, to je zbor iz opere, ki jo oba po znava. <: me je naglo prekinil g. Božo, »samo imena opere ne napišite. To naj bo presenečenje za občinstvo.« »To bo pa nerodno, sem si mislil, pa piši reportažo, če ne smeš napisati, kaj vse si videl in slišal.« »S prihodnjim programom bi rad posebno presenetil naše občinstvo. Začetek naše jesenske sezone je in pripravljamo nekako revijo, če hočete z naslovom > Teater v teatru«. Takoj se bo pričela celotna vaja- Zbor ponavlja svojo pesem in medtem vadijo na odni trije akrobatje. Njihova točka je efektna in šaljiva. Znova in znova ponavljajo malenkosti: sedaj pospešijo tempo, sedaj so ^e domislili nove šaljive situacije. Vse priča o resnem in neutrudnem delu. *Tako si moramo pomagati, ker nimam*) mnogo prostora,« mi pojasni g. Podkrajšek. Stopila sva za oder. Gospa Boža Simči-t čeva vlada tam. Slikarska delavnica v I. nadstropju je majhna, pa se mora včasih kaj na odru izdelati. Gledam gospo Božo v njenem nekoč belem, sedaj 2e mavrično slikovitem plašču, na katerem so sledovi prstnih odtisov v vseh barvnih niansah, z rokami v žepu motri kritično scenografka : Veselega teatra« delo pred seboj. Nato odločno seže po čopič in napise na kitajska vrata »originalno-kitajske« napise, pri katerih sem se od srca nasmejal. Tedaj je pristopil režiser g. VI. Skrbin-šek. Pričela se je vaja za »Teater v teatru«, cel sem v dvorano ln gledal. Vesela proza se menja z opernimi, operetnimi in plesnimi točkami, ki jih virtuozno spremlja Adamičev jazz. Videti je. da je to ena izmed zadnjih vaj, saj teče vse. >kot po maslu«. Pa se oglasi iz dvorane režiser, ta ah ona podrobnost se natančneje izni presso il posteggio che il grande organismo parastatale ha allestito al villaggio della Fiera. hanno proseguito anehe durante la giornata di ieri, presente un funzionario della R. Questura e nume-rosa folla. E' risultato vincente lo scontrino N.o 765 intestato a Giuseppe Šnajder di Lubiana, abitante in Via Pokopališka 5. Egll e invitato a presentarsi presso 1'Ufficio deiristiiuto per ritirare il premio. DrugI glavni debitek zavoda I. N. A. 2rebanje številk za nagrade po 503 l?r. ki ga vsak dan prireja I. N. A* — Narodni zavod za zavarovanje — v svojem paviljonu na velesejmu, se je vršilo tudi včeraj ob prisotnosti zastopnika Kvesture in vpričo velike ljudske množice. Kot dobitnik je bil izžreban kontrolni listek štev. 7oj z imenom Josipa šnajderja. Pokopališka ulica 5. ki naj se izveli javiti v uradu, da se mu izroči izžrebana nagrada. \z N-sve?a mesta — Nastop malih harmonikarjev. Pod vodstvom g. Engelberta Sorge bo danes ob 19. v Prosvetnem domu nastopil zbor malih harmonikarjev, ki bo izvajal znane narodne slovenske in italijanske pesmi. V duetu bosta nastopila Rajačičeva in Brezova s popularno pesmijo »Daj srček nazaj«. Kot solista na harmoniki bosta pokazala svoje znanje Kos Božo in šlibar Janez, kot violinista solista pa se bosta predstavila Hvala Dušan s Fleischmanovo »No-turno op 20- in Jansonovim koncertom za violino op 54. Novak Jože s Hubertovim koncertom. Danielov violinski trio bodo zaigrali Hvala, Tesar in Novak. Žarko Petrič pa se bo predstavil kot saksofonist s Krei-slerjevim »Lepim rožmarinom«. Prireditev toplo priporočamo novomeSčanom, saj je njen cilj pokazati požrtvovalno, ljubezni polno in uspešno delo Glasbene šole, katere vodja je agilni g. Engelbert Sorga. — Vpis v kmetijsko šolo na Grmu. — Na celoletni, kakor tudi na z;mski šoli na Grmu je še precej nezasedenih mest. Ravnateljstvo šole vabi kmetovalce, naj pošljejo svoje sinove v to šolo. kjer bodo isti dobili vso potrebno praktično izobrazbo. Prvenstveno se vabijo oni, ki nameravajo LI 0 U 0 R E LIKER STR((SI T0NIC0 DIGEŠTIV0 JE KREPCILEJU^;\-VAM URAVNA PREBAVO po končani šoli ostati na posestvih. Kmetovalci, odzovite se temu povabilu! — Osebna vest. S 1. oktobrom je prenehala delovati v Novem mestu pod vodstvom g. ing. Igorja Lončarja terenska tehnična sekcija za rekonstrukcijo ceste Bre-gana-Novo mesto-Ljubljana. Sef sekcije g. ing. Lončar je bil premeščen na tehnični razdelek okrajnega glavarstva v Novem mestu, rež sekcije dipL teh. g. Vladimir Seme pa na tehnični razdelek okrajnega glavarstva v Ljubljani. G. Seme si je s svojo družabnostjo in vsestranskim strokovnim izkustvom pri.lobil veliko prijateljev, ki mu na novem službenem mestu žele obilo uspehov. Učinkovita propaganda za gobe Na našem trgu je vsak dan več gob naprodaj Ljubljana, 7. oktobra. Propaganda za gobe je ljubljansko prebivalstvo zagrabila kar z dveh strani, saj je pred semeniščem že tri tedne razstava gob, ki jo je osnoval mestni tržni urad, drugo veliko razstavo gob imamo pa na velesejmu. Hvale vredno pa delajo veliko propagando za nabiranje in uživanje gob tudi naši dnevniki, da ljubljanska propaganda z njihovim koristnim posredovanjem deluje po vsej deželi, čeprav napram gobam nezaupljivi in plašni ljudje zmajuje z glavami, češ, da kar dva Bega begata ljudi z gobami, kakršnih doslej nikdo ni poznal, vendar pa je pred omarico na semenišču dopoldne in tudi popoldne dosti ljudi, ki z zanimanjem gledajo raznovrstne gobe ter se užitne gobe uče ločiti od škodljivih. Mlajši Beg ordinira pred razstavo za stolnico vse dopoldne ter razlaga razne značilnosti gob. a ljudje prihajajo s polnimi vrečicami gob in s polnimi koši vprašanj, kje naj bi take gobe dobili, ali so vse nabrane gebe užitne ali, če jih lahko suše ali vlagajo, predvsem pa seveda, kako naj bi najpreprostejše gobe brez masti spremenili v najtečnejšo poslastico. Vrečic in vprašanj je vsak dan več, vsak dan je pa na našem trgu tudi več gob naprodaj po prav nizkih cenah, ki so navadno precej nižje kot maksimalne. Tudi nabiralke same sodelujejo pri razstavi ter vsak dan prinašajo na ogled nove vrste gob, ki jih naše ljudstvo bolje pozna ko meščan. Tudi strokovnjaki za gobe se čudlo znanju podeželskega prebivalstva ter s posebnim veseljem zapisujejo doslej neznana imena raznih zvrsti gob, da bo tako tudi naša znanost imela korist pri tej propagandi. Samo ogledovanje gob seveda ne zadostuje, ker so si večkrat gobe med seboj zelo podobne In zato površno poučen človek lahko užitno gobo zamenja s škodljivo. Zato naj si ljudje natanko prečitajo tudi besedilo pod vsako gobo, ki jih opozarja na vse značilnosti. Opozoriti pa moramo tudi, naj ljudje po enkratnem ogledu in preč'ita-nju besedila še ne mislijo, da že vse gobe poznajo, saj se jim preveč tvarine lahko zmede in ta zmeda škoduje zdravju. Najprej naj si zapomnijo samo eno ali dve doslej neznani vrsti in, ko se bodo prepričali, da so nabirali pravo gobo. naj pristopijo šele k spoznavanju novo užitne vrste. Kadar dvomite, pa prinesite gobe pokazat g. Begu k razstavi na semenišču ali pa v mestni tržni urad v Mahrovi hiši. Posebno pa opominjamo prodajalke gob, naj na tr*j ne prinašajo starih gob, posebno pa ne preležanih, temveč samo talce, ki so nabrane prejšnji dan Vsaka goba namreč postane zdravju škodljiva, če nerazr©-zana in nerazl«/.enu leži v kt>šarl ali na kupu nad 24 ur. Gospodinje pa spet opominjamo, naj zahtevajo in kupujejo same mlade, sveže in zdrave gobe ter zavračajo mehke, črvive, vodene ln plesnive gobe. Vsaka, pogreta gobja jed je nevarna, kar smo že večkrat omenili, zato naj pa nobena gospodinja svoji družini ne da postanih ali pogretih gob. Naposled pa moramo še pripomniti, da so iz več vi* t gob pripravljene jinli znatno okrfSnejSe od jedi Iz samo ene vrste gob. Sanitetna avtokolona v Semiču Semič, 6. oktobra. V petek 3. oktobra nas je obiskala sanitetna avtokolona pod vodstvom g. dr. Du-ceja. Že navse zgodaj so prihajali odrasli ljudje in šolski otroci ter se postavili na trg pred župnim dvorcem. Točno ob osmih je prispela sanitetna avtokolona z dvema krasnima avtobusoma. Takoj ob prihodu se je pričelo pregledovanje šolskih otrok. Po pregledu teh so prišli na vrsto odrasli. Pregledanih je bilo vsega skupaj 1.43S ljudi. Zdravstveno stanje mladine je zelo zadovoljivo. Najbolj razveseljivo je, da ni pri nas tuberkuloze. Sam direktor g. dr. Duce je dejal, da je semiška kotlina v resnici eno najbolj zdravih krajev v Beli Krajini. Le škoda, da je pri nas tako malo zanimanja za tujski promet. Sploh pa so se gospodje začudili, da v tako veliki občini, kakor je Semič, ki šteje do 4000 prebivalcev ni zdravnika. Veliko je tudi pomanjkanje pitne vode po vaseh, a tudi to bi se se nekako dalo pogrešati nekaj časa. Neobhodno potrebna pa bi bila električna razsvetljava, ker ubogi kmet petroleja in sveč ne dobi. Pomladi se je že pripravljal v občini Semič les za napeljavo elektrike, sedaj je pa vse zaspalo. opravila, so se morali javiti najpozneje do 30. septembra 1941 pri delovnem uraxlu svojega bivališča. Obratovodje, ki nameravajo sprejeti vajence, so morali do 1. oktobra sporočiti pristojnemu delovnemu uradu koliko vajencev nameravajo izobraževati. fSe/eznico KOL£DAU Dane*: Torek, 7. oktobra: Kraljica rožnega venca DANAŠNJE PRIKEDITVE Kino Matica: Smej se bajazzo Kino Sloga: Zaprto Kino Union: Velika dirka Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici Razstava slik Franca Pavlovca v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti DE2URNE LEKAKNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7. Iz Hrvatske Izbira poklicev na Gorenjskem Nemčija smatra za eno glavnih nalog izbiro poklicev mladine, ki stopa v praktično življenje. Tudi na Gorenjskem se je že pričelo delo v tem pogledu. Naloga poklicnega posvetovanja je pojasniti javnosti odločilno važnost izbire poklicev za narod in njegovo gospodarstvo. Pri svetovanju se ozirajo na telesne, duševne in rasne razmere, na nagnjenje, lastnosti in nadarjenost tistih, ki si hočejo izbrati poklic. Pri tem mora ostati v ospredju splošna korist. Da se poklicno posvetovanje pravilno usmeri, je določil šef civilne uprave na zasedenem ozemlju, da je vsak nastop učnega, ali naučnega mesta izobrazbe v poklicu in vsak izstop iz službe dopusten le z dovoljenjem delovnega ura!a. Enako smejo obratovodje sprejemati aJi odpuščati nove moči le po prejšnjem dovoljenju za izobraževalno mesto pristojnega delovnega urada. Vsi mladoletni moški in ženske, ki so po 1. januarju 1939. zapustili ljudske, glavne ali višje šole ter se zdaj niti redno poklicno ne izobražujejo, niti nimajo rednega Zagreb, 7. otkt. s. Poglavnik ie včeraj imenoval usta:kcga generala Vilka Rckiča za državnega podtajnika obrambnega ministrstva. Zagreb, 7. okt s. Včeraj je španski poslanik dr. Vincente Gonzales de La Torre Poglavniku predložil svoja akreditivna pisma. Za to priliko je »Hrvatski narod« objavil uvodnik, v katerem izraža željo, da bi se doseglo čim tesnejše sodelovanje med obema prijateljskima državama. Znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je danes umrl, previden s tolažili sv. vere, gospod FERDO WIGELE nad uči tel j v pokoju Pogreb bo v sredo, 8. t. m., ob 15. uri iz kapele sv. Jakoba na Žalah. V Ljubljani, 6. oktobra 1941. Marija, sestra, v imenu odsotnega sina Fer da z družino in sestre Olge. Malo italijanščine za vsak dan 05 Potovanje. II višggio. Quando partite — kdaj odpotujete? Partiamo alle otto — odpotujemo ob osmih. In quanto tempo saremo alla stazione — v kolikem času bomo na postaji? Ho paura che arriviamo troppo tardi — bojim se, da dospemo prepozno. State tranquillo, signore, non siamo mai in ritardo — bodite mirni, gospod, nikoli ne zamudimo. £ccoci alla stazione, prendete presto i biglietti — evo nas na kolodvoru, kupite brž listke. Perche non li avete comprati dal CIT — zakaj jih niste kupili pri CIT-u? Avete i bagagli — ali imate prtljago? Signore, favorite dirmi dove si pren-dono i biglietti — gospod, povejte mi. prosim, kje se kupijo listki? DoVe 1'ufficio dei bagagli — kje je prtljažna blagajna? Dove la sala d'aspetto — kje je čakalnica? Datemi due bislietti per X. — dajte mi dva listka za X.! Quando parte il prćssimo treno — kdaj odpelje prihodnji vlak? Dobbiamo tra-versare il binario — ali moramo čez progo? £cco il nostro treno — evo našega vlaka. Abbiamo due locomotive — imamo dve lokomotivi. In vettura, signćri — vstopiti, gospoda! £cco il segnale della partenza — evo znamenja za odhod. Ora si va — se že peljemo. Vi incomoda il fumo del tabacco — ali vam je tobakov dim nadležen? Scu-s&te, veramente non posso sopportšrlo — oprostite, zares ga ne morem prenašati. Vi da noia questo pacco — ali vam je ta zavoj na poti? Niente affatto, sto molto cdmodo — nikakor ne, zelo udobno sedim. Si cambia il treno per Y. — prestopiti za v Y.! Conduttore, aprite lo spor-tello. per favore — sprevodnik, odprite, prosim, vrata (vagona)! Dove siamo 6ra — kje smo sedaj? Si ferma il treno ab-bastanza tempo per far colazione — ali se vlak ustavi zadosti časa za kosilo? Domandate al conduttore — vprašajte sprevodnika. Ho il tempo di scendere per un instante — ali imam časa, da za hip izstopim? Siamo giunti — dospeli smo! Facchi-no, facehino — nosač, nosač! Prendete le mie valige e andate trovarmi un tassi — vzemite moje kovčege in poiščite mi taksi! E* prćnta la m£cchina — ali je avto pripravljen? L'ho fatto pulire al di fuori e lubrificare di dentro le parti piu impor-tanti — dal sem ga očistiti od zunaj in od znotraj, namazati najvažnejše dele. Bisogna dettere della benzina nella vas-ca (nel serbatoio) — ali je treba naliti bencina v rezervoar? Avete gruardato se man ca Tacqua al radiatore — ali ste pogledali, ce manjka vode v hladilniku? Temo che le gomme abbiano bisogno d essere gonfiate — bojim se, da bo treba obroče na kolesih načrpati. Non avete avuto ieri una panna in strada — ali niste imeli včeraj na cesti defekta? Si, c'era un difetto all'accensione e il carbu-ratore consumava troppo benzina — da, bila je okvara na prižigaču in razplinjač je porabljal preveč bencina. I fanali fun-zidnano bene — ali luč dobro delujejo? E questa la str&da che mćna a X. — ali je to cesta, ki pelje v X.? No, signore, avete sbagliato strada — ne, gospod, na napačni cesti ste. Dovete tornar in-dietro — morate nazaj. Attenzione, la macehina sb£nda — pozor, voz meče! Che cosa c'e — kaj je? tJna cšmera d'£ria s*e sgonfišta — zračna cev se je izpraznila. C611a mšcehina non c*e da scherzšre — z avtom se ni šaliti. Dove vai in bicicletta — kam pa greš s kolesom? Faccio un'escursione — grem na izlet. Hai anehe tu una bici-cletti a mota Ifbera — ali ' " 1 *■' kolo s prostim tekom? II telaio mi sem bra troppo leggero — okvir se mi zdi prelahek. E quel manubrio da corsa non mi piace — in tista dirkalna balan-ca mi ni všeč. Voglio sedere diritto sul sellino — hočem sedeti pokonci na sedlu. Quanti freni ha questa bicicletta — koliko zavor ima to kolo? Hai perso la pompa — ali si izgubil črpalko? Quando parte il piroscafo (il vapore) domani — kdaj odplove parnik jutri? Vorrei prenotare una cabina — rad bi rezerviral kabino. Desiderate una cabina esterna o interna (a un letto, ali: singola, a due letti, ali: doppia) — ali želite zunanjo ali notranjo kabino (z eno posteljo, z dvema posteljama)? Qua-le e il prezzo di passaggio per la classe turistica — koliko stane prevoz v turističnem razredu? Dobbiamo salire a b6rdo prima che sia ritirato il ponti-cello d'imbarco — moramo na krov, preden odmaknejo mostiček. Dove si fa scalo — kje se pristane? Quanto dura la sosta — koliko časa stojimo? Siete sog-getto al mal di mare — ali ste podvrženi morski bolezni? »SLOVENSKI NAROD«, Torek, 7. oktobra 1941-XTX. Stran S Skozi velese jmske paviljone Kaj vse vidiš pri bežnem ogleda bogatita velesefanskita razstav jarv/L, 7. cJctobna-Va5e velele j mi Aee je ž« tako veli- ko, da Ki bil potreben vodič zsa obiskovalce. Tem« namenu sicer .silufi velesejmsiki ka tata*, fci že snm na sebi. po svoji obSirncsti kaže. kako bogate so sedanje \-c!cscjmskc razstave. Tcxia vsak c+>:?«ko*valcc ga nima pn rodcah. a neicaterim se- preveč mudi skozi paviljone, da bi utegnili listati po katalogu in iskati v njem razstavijalce po abecednem redu ali iz seznama po strokah. KJE NAJ ZAČNEMO? Mnogi se vprašujejo, ko stopijo na vele-se.imišče skozi glavni vhod. kam se naj obrnejo najprej. Če že nimajo pri rokah kataloga, bi kazalo, da bi si preskrbeli s">ruacij^ki načrt v^!c>eiinisQa, ki zelo dobro shržti za orientacijo«. Prxxivsem j« pa po-tTešbno. da veste imena posameznih pavi-ljono\*. Ce začnete- o<*!ed paviljonov od tfkivr»e
  • '/ C\-:<.v-"ke ce^tc. V nji ie razstava razstavi j a Iccv Ljubi T>an--ke pokriiine. Po ogleda tega paviljona smo že zaključili krač a čaka nas še precej poti po razvtnvi. PrTporoćlji\o ic. da jo nadaljujemo skozi '»tari paviljon M. ki j?a zagledamo, čim stoprimo na velescjmi^čc ."»d £*!avnc<_fa vlv>.!a. V tem paviljonu prikazujejo svoje deVv ministrstva n.i raznih podraejin t«ospn, k? je imenovan P. za pavrlkvnom M je pa stavi paviljon O, kjer je razstavljen.* tekstilno bla-jo iz umetnega ~kiva. Nmi paviljon, kjer $e bil prejšnje čase neke vrste ^etar, je O (nasproti pavi! i rna T—H), kjer razstavlja svoje številne izdelke koncern Montccarmi Končno sii moramo ogledati še paviljon K v T^atteTman<>A-em drevoredu, kmetijsko naz-ravo Ljuhlianskc r*ck-mfine. Prvi ot?led bi bil s tem obhodom končan, a zaslužijo pozornost še razstave na pol odprtih in odprtih prostorih. CESAR XI MOGOČE RAZSTAVITI Marsičesa na velesejmu. tudi na največjem, ni mo.Coče razstaviti, n. pr. ladij, doslej se nam je pa zdola nemogoče razstavljati rudi železniške vozove m (lokomotive. Pač r*a ne Komo mo-jli videni izdelkov ladjedelnic, tmla razstava modelov velikih ad:j za do;«^o plovbo, železniških vagonov n lokomotiv na električni po^tm v pavi-icmi C—D je tako mogočna, da je iluzija popolna. Obiskovalci m? ustavi j a jo del j časa ^ri koji Anstrldija. Združenja indranskih EadjedeiiiiCaVJev in Brede. Pozornost ob-skovalcev je prterrniena lakoj ob vstopu v ta pav1! ion. Skoda, da vsi obiskovalci ne vržejo tudi po-gloda pr> celotnem paviljonu: nudi se jim zelo zanimiva perspektiva :n opaziti hi. da ima celotna razstava enoten slo£. Vsi mzabrvfjslci so dali velik poudarek na estetsko stran. Marsikje vidimo cvetje, tudi ob razstavnem gradivu težke industrije, tako da nikjer ne lega na obiskovalca težko vzdušje tovarne. AH ste opazili, da razstavijalci posvečajo veliko pozornost celo izbiri črk. posebno pa kom-bmaciram barv draperif? Zdaj bi kazalo celo. da Ki o velesejmskih razstavah pisali ocene es.tcti kakor o umetnostnih razstavah. Posebej je treba rce\ da ni nikjer iz-:eme: vsi razstavi jalci se kosa jo. da nia-"love razstave učinkaieir. rudi estetsko in ie le zgolj reklamno. Razen podjetij težke industrije je v paviljonu C—D razstavljeno rudi precej pisalnih in računskih strojev, pekarski stroji na *ktričn: pog<:m, elektrotehnični material KJE JE NAJLEPŠE? Ko si ogledate vse večje razstave, te/ko presod:tc, kateri oddelek je urejen najlepše, Tudd v posameznih paviljonih je človek v zadregi, komu Hi dal prednost. T\>.ko v največjem paviljonu, v E—F—G. vsi občudujemo z izrednim okusom razstavljene kmetijske pr~'de!ke. s posebno lepim sadjem » posTTnino Narodne zveze poikrniiri^ih konzorcij ca* kmetijskih pridelovalcev. Tu pa tudi estet postane materiaiist, b*xiisi ob pogledu na sir sočno sadje ali na zbirko bute:jk. Vse b'ak:h harmonik se pa obis4cc^*alc; ustavljajo že zato. da poslušajo improvizirane koncerte. V tem paviljonu sta dobro zastopani tudi elektrotehnika in rad:oteh-liika. Omenili smo žc, da ie tu tudi razstava avtomobilov itali;ansk:h ovarn. Av-aomobile pa razstavlja tudi seveda Fiat v dvojem |jf »Ujooti. kjer liudic z zanimanjem preučujejo prerez potniškega avtomobila. PAVILJON LJUBLJANSKE POKRAJINE Pavifljon J—H fmenu jejo zdaj v srp lo* nem »pavilj'iin Ljubljanske pokrajine^, ker v niem razstavljajo le domači razstavi jalci. Splošna sodba je. da razstava v tem paviljonu dootojno. učinkovito ter v enotnem s.o-gu prikazuje industrijsko in gorspodar-sko delavnost naše prič raj ine. Domačini si io ogledujejo prav tako z zanimanjem kakor ijostj. Razumljivo je seveda, da v en ^rn paviljon, čeprav 'je velik, ni bilo mogoče uvrstiti vseh naših razstavljal cev, zato pa ne smete prezreti še številnih koj pod pristreškem. urejenih tudi zelo okusno in ori-j i na! no. Nekatere koje v paviljonu bi zaslužile p«ebcn op» zaradi svoje izvirne in res. lepe ured it ve, kakor n, pr »Un iona«-. TrKove'f^ke nremr-^ stroj za nepjfkinjeno izd. testenin (mod.'T.P.G.) BREZOBVEZNE Informacije, nasveti in ponudbe. ČASA DI OKTOPEDIA ..ML" - 0RT0PEDEČHI ZAVOD ..ML" €r. C a r r a m o Via S. Marta, 25 — fl I L A X O - Telefono 84.345 ERNIA senu opera zione Nuovo Ot ura tore speciele Contiene in modo mcraviglioso qualsiasi forma di ERNIA, anehe volumicosa, riducendola ed im-mobilizzandola in breve tempo. L'ortopedico antorizzato a norma di legge riceve a: KILA brez operacije Nov poseben pas, $ katerim je mogoče na čudovit način zadržati tudi obsežno kilo vsakršne vrste, jo omejiti in v kratkem usta vid. V smislu zakona avtori*ranj oetoped sprejema GORIZIA fDRIA — Venerdi 10 Ottnbre — v petek, 10. oktobra — Sabato n Ottobre — v soboto. 11. oktobra — Albergo Reale ~ Domenjra e Lur.edi 12 e 13. Ottobre — v nedeljo m ponedeljek, 12. in 13. oktobra — Albergo Posta — Martedi c Mercoledi 14 e 15 Ottobre — Piazza Oberdan — ▼ torek in sredo, 14. in 15. oktobra — Albergo Didic POSTUMIA — Albergo Leone FIUME TRIESTE »SLOVENSKI IfIRODc, 23i Hamlet v dr. Kretfovi reži)! VeHk uspeh Slavka Jana te vse Ljubljana, 7. oktobra. Zupančičev izrek, da je Shakespearov' Hamlet naša najboljša in najdtvnej.ša ljudska igra, se izkazuje ob vsaki novi uprizoritvi te veličastne umetnine. Tragedija v stihih z uprav fantastnim razkošjem poezije, globokoumja in dejanja je osvojila vse sdoje na^e publ ke z močjo, ki nima primere. Tako se je zopet v nedelj«-« popoldne •vzlic zeoJnji uri ob na jkra^nejšem jesenskem soncu napolnila n.:ša Drama kakor bi š!o za pranem najbolj sen začne novosti. A napetA« per maechlne fino a Kg. 800 - L. 291 - lmballo gratis u dvigalnlk »B. G. M.«, stalno in nevidno pritrjen >B< per maechlne fino a Kg. 1500 - L. 304 - lmballo gratis ODen straneh avtomobila, omogoča dvigniti >Cc per maechlne fino a Kg. 2500 - L. .321 - lmballo gratis avt0 s skrajno lahkoto. — Odobrile so ga glavne Cercanfd rappresentanti Italijanske ln tuje tovarne avtomobilov. Oene za kos, franko prejemnik: »A« za vozila do 800 kg.....L. 291.— zavoj nina gratis tB< za vozila do 1500 kg ... t . L. 304.— zavojnlna gratis >C< za vozila do 2500 kg ... R . L. 321.— zavoj nlna gratis Iščemo zastopnike Offitin limiti [flsimo Giganti - Milano fia istesani 6 45 DEMANTA Romam. XIX. Nepričakovani gostje V kratkih besedah moram pojasniti, zakaj sem ae tako nepričakovano odločil vzeti Edito a seboj na Holandsko. Podlež, ki se je pisal Bili Sharper, je vedel za moj naslov. Ce bi bil pustil Edito v Londonu, bi bil ta podlež v svoji razjarjenosti gotovo našel sredstvo, da bi prišel do moje ljubice. V zvezi z Manzano bi jo bil teroriziral, ji grozil in jo končno pripravil do priznanja, da sem se odpeljal na Holandsko. Bili Sharper bi ne bil pripisoval velikega pomena mojemu odhodu, pač pa bi bil Manzana takoj razumel, kaj to pomeni. Takoj bi se bil spomnil amsterdamskega trgovca z dragulji, o katerem sva pogosto govorila in storil bi bil vse. da bi odpotoval za menoj v Amsterdam. Ce bi pa tega ne mogel storiti, bi me ovadil policiji, da bi me aretirali, se preden bi mogel prodati svoj demant... ta dragoceni demant. ki sem ga še vedno nosil skritega v peti svojega čevlja. S tem, da bi pobegnil s Edito, bi bfl pa odstranil od svojih sovražnikov edino pričo, ki M jih bila mogla informirati o meni. Drugi dan, ko bi priaei Btn Sharper na dogovorjeni sestanek, bi našel gneado prazno. Ta čas, ko bi me bfl skupaj z Manzano iskal po Londonu, bi se jaz mirno peljal proti Holandski, Bil sem seveda odločen ne vrniti se tako kmalu v Anglijo. Ko bi imel končno svoje milijone, bi se napotil v Ameriko in tam bi si uredil s Edito prijetno, brezskrbno življenje. Za ta čas je bil London nevaren. Treba je bOo popihati jo iz njega čim prej. Obedovala sva mirno, po obedu sva pa pripravila prtljago, kar nama ni vzelo mnogo časa, ker sva hitro spravila v kovčege, kar sva imela. Moja in Editina garderoba je bila potrebna znatne razmnožitve in obetal sem si storiti to čim bi izpre-menil v bankovce ta prokleti demant, ki mi je postajal silno nadležen. Med pripravami za potovanje mi je zastavila vzradošcena Edita, podobna gojenki penzijonata pred odhodom na počitnice, mnogo vprašanj ,na katera sem odgovarjal večkrat tudi šaljivo, ker sem bil tistega dne zelo vesel in prav tako nestrpen, kakor moja ljubica, ker se mi je mudilo iz Anglije. Misel, da se mi ne bo treba ločiti od Edite, mi je bila zelo prijetna. Osamljenost sovražim. Ce sem sam, mi rade roje po glavi mračne misli, z Edito se pa nikoli ne dolgočasim. Prvotno sem bH sklenil vneti jo s seboj v Amsterdam, pozneje sem si na premislil. Spoznal sem, da bo bolje puatitl jo v Harlemu. ženske so pač radovedne in zato nisem hotel, da bi mi sledila ter končno ugotovila naslov mojega trgovca z dragulji. Izmislil sem si zgodbo o stricu Schaffu in Edito je bilo treba povsem prepričati, da me zalaga ta stric s denarjem. Igro s stricem Schaffom sem mogel igrati tako dolgo, dokler bi mi to kazalo, potem bi pa pustil v ugodnem trenutku strica umreti. Ah, ti ubogi Manzana, kako boš potegnjen za nos! — sem si mislil. Ce bi bil prijaznejši z menoj, bi bfl morda zagotovil tvojo bodočnost, teko bi pa vrgel raje sto tisoč funtov v Temzo, nego da bi ti dal en sam šiling. Tvoj delež dobi Edita in naravno bo, da se bo to zgodilo. Ob treh popoldne sem poravnal najin račun za stanovanje in prosil gospodinjo, naj pošlje po avto-taksL Kmalu potem je prišla služkinja povedat, da čaka avtotaksi pred hišo, da pa šofer ni hotel priti gori. da bi odnesel prtljago. Prtljaga ni bila težka, vendar je pa sam nisem hotel odnesti Lepo je, če ni človek domišljav, so pa primeri, ko mora polagati važnost na to, da ohrani svoj ugled gentlemana, zlasti vpričo ljubice, ki ga smatra za milijonarjevega sina. — Poiščite mi nekoga, ki bo to odnesel, — sem dejal služkinji. — Na ulici je dosti ljudi, ki radi zaslužijo nekaj napitnine. Služkinja je takoj odšla in kmalu se je vrnila, rekoč: — Našla sem nosača, gospod. Na hodniku so se začuli težki koraki in že je stala na pragu orjaška postava. — Nosača ste iskali, — se je začul močan, globoko doneč glas. — Evo me! In mož, ki je izgovoril te besede, se je porogljivo ozrl name. Bil je Bili Sharper. Pozdravil me je afektirano, se zasmejal z glasom, ki je zvenel kakor škripanje slabo namazanega kolesca, potlej je pa stopil v sredino sobe in kriknil v veliko presenečenje Edite: — Ah, ah, zaljubljenca! Vidim, da sta se pripravljala na pot... Kaj pa najin sestanek ... najine nujne zadeve? Hoteč za vsako ceno preprečiti škandal, sem stopil k Billu Sharper ju in mu zašepetal: — Niti besedice več___Sto funtov dobite. — Sto funtov! — To je lep dohodek, toda nikamor ae ne ganem, — je odgovoril ta predrznež na glas. — Kljub temu ... — Oh, ni nobenega »kljub temu«; če je izjavil Bili Sharper, da se ne bo nikamor ganil, se ne da nič storiti... Se boste pač morali sprijazniti z mislijo, da me ne smete smatrati za cunjo, gospod Pipe. — Glejte, prijatelj ... Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za lnseratnl del lista: Anica Karla — Vsi v Ljubljani