LETO Lin, št. 11 PTUJ, 16. MAREC 2000 . CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Na glavo postavljeni!
Fašenk je mimo. Ta nori čas, ko seje dovoljeno na glavo pos-
taviti in početi norije. Nadaneš si masko in si nekdo drug. Obs-
taja pa tudi druga teorija. Pravijo, da si pravzaprav v teh dneh
snamemo maske in postanemo to, kar v resnici smo, počnemo
to, kar smo si vedno želeli, pa ne upali. In končno je prišel tisti
čas, ko lahko izpod maske kritično, glasno, groteskno in vulgar-
no privre na plan tisto nekaj, kar včasih nas same preseneti, in
ne vemo, od kod seje vzelo. Izpod zakrinkanih obrazov švigajo
nežni pogledi, stegne se božajoča, a tudi roka, ki "pošlata" vse,
kar se da. Moški se spremenijo v razgaljene ženske, ženske
dvignejo krila in se spremenijo v "kurbe" - stare, iztrošene ali
pa tiste iz boljše družbe. Mlada dekleta postanejo zgrbljene
čarovnice z razmršenimi lasmi in črnimi zobmi, ki divje mlati-
jo okoli sebe. V laseh "viklerji", v črvivih ustih cigareta, pošved-
rani čevlji na nogah, "nosečnice" z napetim trebuhom ... In ne-
kateri se zgražajo nad tako masko ...
...In pride čas, ko si snamemo (ali pa ponovno nadanemo)
krinke. Kurbe so v bordelih, stare brezzobe, zgrbljene ženice sa-
mevajo v domovih, greh ostaja na varnem za vrati doma - svo-
jega ali sosedovega -, Kučan in Pukšič sta sestopila s pustnega
voza in ju lahko gledamo po televiziji, zanemarjene nosečnice
s črvimi zobmi, čiki v ustih pa prazno strmijo v pepel svojega
življenja. In ko srečamo kričečo, vulgarno, zanemarjeno in
"poscano" pijanko, se varno umaknemo na drugo stran ceste. In
tako naredimo vedno, ob soočanju s svojo preteklostjo, ki trka
na našo vest.
Potem pa je spet vse v redu. Kurenti so odgnali zimo, ptički
se ženijo, rožice cvetijo, čebelice letajo s cveta na cvet in v
deželo je prišla POMLAD. x	| _ .
Zimska zaspanost in otope-	/ __- I
lost je mimo, na vrsti |	\ IK^
pomladanska utrujenost.	\
POLJCANE / POGOVOR S
PREDSEDNIKOM VLADE
DR. JANEZOM DRNOVŠKOM
v
Čvrsto gospodarstvo - temeli
za našo pot v Evropsko unijo
Prejšnji petek je biia v kamnolomu slovenjebistriškega
gradbenega podjetja Granit v Poljčanah slovesnost ob zagonu
nove drobilnice in klasirnice. Med številnimi gosti je bil tam
tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Ob tej
priložnosti je povedal, da želi biti Slovenija del evropske in sve-
tovne ekonomije, dosežki ter uspehi posameznih podjetij,
kakršno je tudi Granit, pa so brez dvoma temelj, na katerem
gradimo našo skupno pot v svetovne in evropske povezave.
Stran 5
Zaradi daljšega sušnega obdobja je bilo v prvi polovici marca po Sloveniji že okoli 100 travniških
požarov. In čeprav je razglašena požarna ogroženost naravnega okolja, ljudje tega ne upoštevajo.
Požari se vrstijo iz dneva v dan, tudi pri nas na ptujskem območju. Tako so se ptujski gasilci prejšnji
petek lotili tudi gašenja travniškega požara ob Peršonovi ulici v Ptuju.	Foto: M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA / SVEČANOST OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Dr* Zora JanžekovU -
prva iastna obianka
12. marca 1311 je nastal pravni dokument, pergamentna listi-
na, iz katere je razvidno, da se Bistričani pnič in zanesljivo
opredeljujejo za meščane, kar pa zagotovo ni prva prekrstitev
tržanov v meščane, ampak le najstarejši ohranjeni zapis o tem.
Dogodek sega globoko v preteklost in potijuje zgodovinsko
kontinuiteto meščanske tradicije, s katero se na Štajerskem
pred Bistrico lahko pohvalijo le Ptuj, Maribor in Slovenj Gra-
dec. In prav ta datum na pragu pomladi so si v Bistrici izbrali
za občinski praznik.
"Naša občina je na vseh
področjih naredila velik korak
naprej in ob sedanjem razvoju
lahko pričakujemo še njen večji
razcvet," je v svojem govoru
poudaril župan dr. Ivan Žagar,
V minulem letu so v Slovenski
Bistrici odprli težko pričako-
vano srednjo šolo in na sploh so
vložili veliko denarja ter energi-
je v širitev in posodobitev šols-
kega prostora. Tako je bilo v
zadnjem času zgrajenih kar ne-
kaj telovadnic, glasbena šola, ki
so ji odprli vrata ob lanskem
občinskem prazniku, letos pa je
končana naložba pri obnovi in
dograditvi osnovne šole v La-
porju.
"Posodobili, obnovili in na
novo asfaltirali smo kar nekaj
kilometrov občinskih cest, v
delu je zadnja večja cestna zaga-
ta v Zgornjih Poljčanah,
pripravljamo dokumentacijo za
obvoznico Pragersko, v mestu
Slovenska Bistrica gradimo ko-
lektor in načrtujemo čistilno
napravo, vrata je odprlo nekaj
naložb v gospodarstvu. Kultur-
no življenje je vse bolj živo,
športniki imajo vedno boljše po-
goje za delo in dosegajo dobre
športne rezultate, brezposelnost
upada, v mestu načrtujemo nova
parkirišča, obnavljamo staro
mestno jedro ... Stanovanjska iz-
gradnja je tekoča, za potrebe
zdravstvenega doma načrtujemo
dograditev zdravstvenega doma.
Mladost in starost družno živi-
ta, ustvarjata in gradita. Seveda
nam dela, novih idej in želja ne
bo zmanjkalo. Mnogo še mora-
mo postoriti in verjeti je, da se
bomo ob letu svojih delovnih
mej lahko ponovno veselili," je o
uspehih in načrtih govoril dr.
Ivan Žagar.
Tudi dobitniki javnih priz-
nanj občine Slovenska Bistrica
za leto 1999 so nekaj posebnega.
Tako se družijo gasilci, kultura,
krajevne skupnosti, gospo-
darstvo in zdravstvo v povezavi
z znanostjo. Priznanja občine
Slovenska Bistrica za leto 1999
so prejeli Prostovoljno gasilsko
društvo Poljčane ob svojem
častitljivem jubileju, 112-letni-
ci, ter ob velikem, humanem in
prostovoljnem delu, Jože Mar-
zidovšek iz Studenic za aktivno
delo v krajevni skupnosti ter
KUD Štefana Romiha s
Črešnejvca ob 80-letnici nepre-
kinjenega delovanja, vendar pis-
ni viri, kot so cerkvena in šolska
kronika, govorijo o še starejšem
datumu nastanka. Jernej Čoki,
dipl. ing. metalurgije, je dobit-
nik listine občine Slovenska
Bistrica. Brez dvoma sodi ta
nagrada v prave roke, kajti Im-
pol je prava zgodba o uspehu.
Prva častna občanka sloven-
jebistriške občine pa je postala
primarij prof. dr. Zora Janžeko-
vič, rojena Bistričanka. "Ponos-
ni smo, da je našega rodu, saj je
s svojim delom in ugledom
ravno ona največ naredila za
promocijo naših krajev in
občine. Naš ugled sega prav za-
radi nje in njenega dela daleč
preko občinskim meja, se širi po
vsej državi in gre dalje v svet," je
ob podelitvi tega častnega nazi-
va dr. Zori Janžekovič povedal
slovenjebistriški župan.
Prazniku primeren je bil tudi
kulturni program. Spodnjepols-
kavski godbeniki so igrali pred
vhodom v bistriški grad, peli so
pevci moškega pevskega zbora
DPD Svoboda iz Slovenske
Bistrice, z Jurijem Vodovnikom
se je ponovno predstavil Marko
Cvahte, stare viže pa je na har-
moniko igral Hinko Seme. Svoj
prispevek k slovesnemu vzdušju
je dala tudi Jana Jeglič s po-
vezovanjem programa ter pri-
ložnostnimi recitacijami.
Uda Topolovec
2
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik

PTUJ / FEBRUARSKI ŽENSKI KLEPET Z DIREKTORICO VALIDA MAG. ZDENKO BEZJAK
Širifev programov in števila zaposlenih
Magistra teki^tilne tehnologije Zdenka Bezjak je Ptujčanka,
direktorica podjetja Valido, d.o.o., o njej pa Ptujčani zelo
malo vedo, ker je tako doslej želela tudi sama. Delati v tekstil-
ni industriji danes je zelo težko, povrhu pa spravljati na noge
invalidsko podjetje v razmerah, ko je šlo zelo slabo tudi nek-
danji Delti, ki je šla pred dvema letoma v stečaj, ni bilo lahko
in tudi danes ni, poudarja. Ko želiš sebi in okolici dokazati,
da nekaj zmoreš, pa je tudi medijska prisotnost postavljena
na stranski tir, če posebej ker tako kolektiv kot njo čakajo še
velike preizkušnje.
Njen dom je, kot se rada
pošali, v "deželi Breg", kjer ima-
jo danes že skoraj vse, kar imajo
veliki. Včasih so imeli le eno
trgovino, danes imajo tudi ban-
ko, skoraj vsako leto se na novo
odpre katera od dejavnosti, gos-
tiln pa je od Emice do Hajdine
že več kot petnajst.
Mož dela v Ljubljani za eno
od francoskih firm. Delo obeh
je zelo odgovorno, drug druge-
mu zaupata, da pa teče družin-
sko življenje brez težav, so jima
v veliko pomoč tudi stari starši.
Ob koncu tedna, ko se družina
zbere skupaj, je zanje praznik,
še posebej za otroka, 9-letnega
fanta in 5-letno deklico.
Da bo nekoč direktorica, si ni
nikoli predstavljala, dolgo-
ročnih ciljev si ni nikoli zas-
tavljala, kratkoročne pa že. Oče
je bil krojač, ob njem se je
naučila dobro šivati gumbe. Po
končani gimnaziji se je
odločila, da bo njeno študijsko
področje tekstil, kar očeta sploh
ni razveselilo, ker je vedel, da
gre za težko panogo, v kateri se
zelo slabo zasluži. Sama pa je še
danes prepričana, da bi morala
izbrati ekonomijo, vendar je v
tekstilu ostala zvesta. Končala
je tudi magistrski študij. Ob di-
rektorju Laboda mag. Kirnu je
edina s tovrstno izobrazbo v ce-
lem sistemu.
Invalidsko podjetje Valido je
bilo ustanovljeno leta 1995. V
njem je zaposlenih 40 odstot-
kov invalidov. Kot invalidsko
podjetje uživajo nekatere ugod-
nosti, med drugim, da jim ni
treba odvajati prispevkov od
plač; ti se zbirajo na posebnem
računu in se uporabljajo za na-
kup strojev. Mag. Zdenka Bez-
jak je uradno postala direktori-
ca maja 1996, eno leto direktor-
skih izkušenj pa ima tudi iz
Delte. Podjetje Valido je bilo
prva družba z omejeno odgo-
vornostjo, ki so jo ustanovili v
Labodu, avgusta istega leta se je
v d.o.o. preoblikovala tudi Del-
ta. Pod isto streho sta na Dorn-
avski cesti delovali dve družbi;
v Validu je bilo takrat zaposle-
nih okrog 120 delavcev, v Delti
350. Ker pa sta si delili vse
proizvodne in pisarniške pros-
tore, je prihajalo do težav.
Prvo leto poslovanja je bilo za
Valido izredno težko, podobno
je bilo tudi v drugem letu.
Stroškov je bilo več kot prihod-
kov, sedaj pa je že dve leti veli-
ko bolje, čeprav cilj invalidske-
ga podjetja ni ustvarjanje
dobička. Kolikor zaslužijo, toli-
ko razdelijo. Prišlo je tudi do
širitve programov, nekatere sta-
re kupce so zadržali, drugim so
se odrekli, saj si ne morejo pri-
voščiti dela, ki bi prinašalo iz-
gube. V tem obdobju so tudi že
nekaj investirali.
"S plačami se ne moremo po-
hvaliti, čeprav smo jih v
zadnjem obdobju delno popra-
vili. Leta 1998 smo jih povečali
za četrtino, lani še za 19 odstot-
kov. Nizke plače so problem
cele tekstilne industrije. Pogos-
to se vprašam, kako lahko de-
lavke sploh preživijo s tako
majhnimi prejemki, zato social-
ni problemi niso redki."
Ko so zaradi znanih razmer
pričele stavko pred dvema leto-
ma delavke Delte, tudi v Validu
niso bile razmere rožnate, ven-
dar so se takrat delavke zavest-
no odločile za delo v upanju, da
pa bo nekoč le boljše in da je
vredno poskusiti. Dobro so se
tudi zavedale, da ko bodo en-
krat delo izgubile, ga bodo
težko znova pridobile, ker je
imela večina nedokončano
osnovno šolo, s srednjo šolo jih
je bilo zelo malo. Ko je bil 16.
junija 1998 uveden stečaj Delte,
je bilo olajšanje v zraku, saj se
je agonija, ki je trajala več me-
secev, le končala. Ostale pa so
travme, načeti živci, porušeni
medsebojni odnosi; vse to pa ni
obetalo nič dobrega. Takrat je
padla odločitev, soglasje je dalo
ministrstvo za delo, da bi za-
poslili čim več nekdanjih de-
lavk Delte. Zaposlitev jih je ta-
krat izgubilo kar 311. "Vse smo
zaposlili za določen čas, da smo
do konca izpeljali vse posle. V
tistem času smo spoznali tudi
vse Deltine partnerje. Nastavili
smo ceno za svoje delo, tam,
kjer se ni dalo dogovoriti, pa
poslov nismo sklepali. V
začetku smo v Validu šivali le
srajce, pozneje smo uspešno
osvojili tudi program bluz in
program jersey. S širitvijo
proizvodnje in dobrim delom
nam je uspelo pokriti izgubo iz
prejšnjih let. V zadnjem obdob-
ju se je izboljšala tudi izobraz-
bena struktura zaposlenih. Še
na začetku poslovanja je bilo
kar 83 odstotkov delavk brez
dokončane osnovne šole, danes
jih je za 30 odstotkov manj. Vse
novosti uvajamo postopoma, da
ne povzročamo nepotrebnih
travm; o vsem se najprej veliko
pogovarjamo. Tudi delo smo
uspeli že tako organizirati, da
podaljšano oziroma nadurno
delo ni več potrebno. Vse, kar je
potrebno, opravimo v rednem
delovnem času. Zavedamo se
tudi, da delo za stroji ni lahko,
saj v bistvu poteka v prisiljeni
drži, kar slabo vpliva na hrbte-
nico, ramenski sklop in noge,
zato se ponovno dogovarjamo o
uvedbi rekreacije, s katero smo
nekoč že poskušali, a smo jo,
ker nismo bili dovolj vztrajni,
opustili. Za zdravje naših de-
lavk moramo narediti v bodoče
veliko več, kot smo doslej. Tre-
nutno se zelo trudimo pri hra-
ni.
Zelo me veseli, da delamo do-
bro, saj v zadnjih dveh letih ni-
smo imeli nobene reklamacije.
V Validu trenutno zaposlujemo
168 delavcev, od tega 68 invali-
dov. V lanskem letu smo usta-
novili tudi novo podjetje Vali-
do - Stil, v katerem dela 95 del-
avcev, tako da nas je trenutno
že 263, od tega le 8 moških. Več
jih ni tudi zato, ker moški že po
tradiciji nočejo delati tam, kjer
so plače izredno nizke.
Se danes Valido plačuje na-
jemnine za prostore in stroje, s
katerimi dela. Tako jih v bistvu
še enkrat odkupuje od Laboda.
Vsi problemi pa še niso za
nami. Nekaj je takih, ki jih
lahko sami rešimo, na svetovne
razmere v tekstilu, ki se vse bolj
prenašajo tudi v Slovenijo, pa
nimamo vpliva. Možnosti za za-
poslitev žensk se vse bolj
zožujejo, delovno intenzivne
panoge se namreč vse bolj selijo
na vzhod. V naš prid pa trenut-
no še vedno govorita spoštovan-
je rokov izdelave in zanesljiva
kvaliteta. Kaj bo, ko si bodo
tudi na vzhodu tekstilni velika-
ni priučili dovolj ljudi, pa si ne
upam niti pomisliti."
Kolektiv Valida je skupaj z di-
rektorico v obdobju, odkar pos-
luje, dokazal, kaj vse zmorejo
ženske, če sta v podjetju sloga
in zaupanje v bodočnost. Če bi
za svoje delo dobile tudi kar se
da spodobno plačo, pa bi bilo
zadovoljstvo še večje.
MG
Mag. Zdenka Bezjak, direktorica Valida, d.o.o, Ptuj.
Foto: Kosi
SLOV. BISTRICA /12. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Potrdili dobitnike nagrad in priinani
Dnevni red na seji slovenjebistriškega občinskega sveta 6.
marca so razširili še z obravnavo pripomb in predlogov z javne
razprave osnutka odloka o lokacijskem načrtu za obvoznico
Pragersko in to so svetniki soglasno sprejeli. Prav tako so so-
glasno potrdili drugo obravnavo poslovnika občinskega sveta,
odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Sloven-
ska Bistrica, predlog programa dela občinskega sveta za leto
2000 ter plan porabe sredstev režijskega obrata za gospodar-
jenje s stavbnimi zemljišči na območju občine.
Nekaj več razprave je bilo pri
določitvi dobitnikov priznanj
in nagrad občine Slovenska Bi-
strica za leto 1999. Komisija za
priznanja in odlikovanja je
občinskemu svetu predlagala v
potrditev, da postane častna
občanka občine Slovenska Bi-
strica za leto 1999 prof. dr. Zora
Janžekovič za svoje dolgoletno
strokovno in znanstvenorazi-
skovalno delo, za dobitnika lis-
tine občine Slovenska Bistrica
so predlagali dipl. ing. Jerneja
Čokla iz Impola za njegove vid-
ne uspehe in dosežke v gospo-
darstvu ter še tri dobitnike
priznanj občine Slovenska Bi-
strica. Komisija je iz več pred-
logov izbrala Prostovoljno ga-
silsko društvo Poljčane, Jožeta
Marzidovška iz Studenic ter
KUD Štefana Romiha s
Črešnjevca. Svetniki so se rav-
no pri društvih spraševali, ali
jim je pri njihovih jubilejih
smiselno dajati priznanja, ko pa
za tem delom, pa naj bo še tako
dolgo, vendarle stojijo posa-
mezniki, ki so bili toliko in to-
liko let njihova gonilna sila.
Prav tako je svetnike zanimalo,
koliko denarja stoji za posa-
mezno nagrado oziroma priz-
nanjem. Izvedeli so, tako je tudi
zapisano v odloku, ki ga je
občinski svet sprejel 18. decem-
bra 1997, da častni občan sicer
ne dobi denarne nagrade, tem-
več umetniško delo, najpogos-
teje sliko, v vrednosti desetih
povprečnih slovenskih neto
plač v minulem letu, dobitnik
listne in priznanj pa denar. Pri
"listini občine Slovenska Bistri-
ca" gre za znesek petih pov-
prečnih slovenskih neto plač v
minulem letu, pri dobitnikih
priznanj občine Slovenska Bi-
strica pa za tri. Dogovorili so se
tudi, da ne bodo glasovali "v pa-
ketu", temveč po posameznih
imenih oziroma priznanjih.
Tako sta se dva svetnika pri
častni občanki glasovanja
vzdržala, soglasno so potrdili
letošnjega dobitnika listine
občine Slovenska Bistrica, prav
tako sta se dva vzdržala tudi pri
dobitnikih priznanj občine Slo-
venska Bistrica.
Vseh pet občinskih nagrad in
priznanj so podelili na osrednji
akademiji v počastitev občin-
skega praznika.
Vida Topolovec
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA /
TEDENSKI KOMENTAR
Prebujanje?
Investitorji so po dolgem obdobju padanja
tečajev konec preteklega tedna pri nakupih
zopet pokazali nekoliko več volje. Slovenski
borzni indeks je na tedenski ravni še vedno
malenkostno padel in se še vedno giblje
krepko pod 1.800 indeksnimi točkami, ven-
dar pa so se konec tedna posli sklepali pre-
cej višje kot v sredini.
Veliko je tokrat k popravku indeksa prispe-
vala delnica Krke. Poslovni rezultati podjetja
za leto 1999 so investitorjem vlili novega
upanja, kar se je pokazalo tudi na tečaju del-
nice, ki je v enem tednu pridobila 1,3 odstot-
ka. Čisti dobiček podjetja se je v letu 1999
povečal za 8,4 odstotka v primerjavi s pred-
lani. Ob 50,9 milijarde tolarjev prodaje je čisti
dobiček podjetja znašal 4,5 milijarde. Naj-
večji del svoje proizvodnje podjetje proda na
trge držav Cefte, sledijo pa domači trg in trgi
nekdanje Jugoslavije.
Krki se je pri rasti pridružila tudi delnica Ra-
denske. Njena vrednost se^je vrnila malen-
kost pod 2.000 tolarjev, kar j^ v enem tednu
pomenilo 2,8-odstotno rast. Dober odstotek
je porasla tudi delnica špediterskega podjet-
ja Intereuropa. Njena vrednost se kar nekaj
časa ni uspela odcepiti od nivoja 2.330 tolar-
jev, tokrat pa so investitorji dvignili ceno na
2.375 tolarjev. Vrednost delnice je ob
upoštevanju temeljnih kazalcev podjetja še
vedno nizka, zato lahko v prihodnje ob
upoštevanju gibanja celotnega trga še ved-
no pričakujemo rast tečaja. Uspešno se je s
trgom borila tudi delnica Save. Njena vred-
nost se je konec preteklega tedna ustavila
pri 16.820 tolarjih, prihodnost pa je zanjo go-
tovo svetla. Podjetje je po prevzemu Chema
naredilo naslednjo potezo na področju stra-
teškega povezovanja na področju trgovine.
Prevzemni cilj podjetja je tokrat tehnična
trgovina Astra. V njej je Sava že pridobila
tretjinski delež, prihodnji načrti pa segajo Še
nekoliko višje, saj Sava želi pridobiti večinski
delež.
Izmed delnic uradne borzne kotacije je naj-
več izgubila delnica Istrabenza. Pesimistična
ugibanja o lanskih poslovnih rezultatih pod-
jetja so znižala trgovalne nivoje pod 2.600
tolarjev. Prav tako se negativnemu predzna-
ku ni uspelo izogniti Leku. Vrednost njegove
delnice je pretekli teden zopet zdrsnila za
0,3 odstotka, kar je bila posledica predvsem
večjih prodaj s strani tujih investitorjev. Na
trg vrednostnih papirjev je prikorakala tudi
delnica Pivovarne Union. Kotirati je pričela
relativno visoko, potem pa se je njena vred-
nost naglo zniževala tako kot do sedaj mno-
gim pomembnejšim delnicam, ko so zagle-
dale luč trga. Investitorji so jo sprva kupovali
pri 47.000 tolarjih, do konca tedna pa se je
njena vrednost postopoma znižala za več
kot 10 odstotkov, na 41.400 tolarjev. Enako
se je ob prihodu na borzo gibala tudi vred-
nost Pivovarne Laško. Delnica je pričela koti-
rati prek 5.800 tolarjev, zatem pa se je njena
cena znižavala iz dneva v dan. Malo občut-
nejšo rast je doživela šele konec prejšnjega
tedna, ko je uprava predstavila lanskoletne
rezultate. Podjetje je v letu 1999 doseglo 1,4
milijarde tolarjev čistega dobička, kar pome-
ni 4-odstotno rast v primerjavi z letom po-
prej. To je opogumilo investitorje, da so v
enem dnevu zvišali tečaj delnice slovenske-
ga največjega pivovarja za 1,6 odstotka, na
4.771 tolarjev.
Podobno kot uradno borzna kotacija se je
pretekli teden gibal tudi trg pooblaščenih in-
vesticijskih družb. V začetku tedna so delni-
ce PID-ov izgubljale na svojih vrednostih, in-
vestitorji pa niso kazali nobenih večjih na-
kupnih želja. Situacija se je proti koncu ted-
na pričela obračati, pooblaščene investicij-
ske družbe pa so pričele pridobivati na svoj-
ih vrednostih. Kljub temu da je indeks poob-
laščenih investicijskih družb pretekli teden
končal v rdečih številkah, pa nam porast v
zadnjih dneh tedna le daje nekoliko upanja,
da se bo končno pričelo optimistično obdob-
je tudi na tem segmentu trga.
Vrednosti delnic na slovenskem trgu kapi-
tala so pretekli teden izgubile na svojih vred-
nostih. Z negativnim predznakom sta
končala tako slovenski borzni indeks kot tudi
indeks pooblaščenih investicijskih družb.
Nekaj več optimizma je prinesel le konec
tedna, ko so delnice po večini pridobile. Ali
bo opaznejša rast prinesla nekoliko svetlejšo
trgovalno prihodnost ali je šlo zgolj za po-
pravek vrednosti tečajev, pa bomo lahko
opazovali v teh dneh.
Matjaž Bernik
llirikaBPH,d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujske-
ga tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko Ri-
barič (vodja tehnične redakci-
je) in Jože Mohorič (grafično-
tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
•s 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
IS (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino
13.520 tolarjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7.
točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost,
Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik. si
tednikSiamis.net
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
3
POIKKAMO, KOMHfmAilO
ŽENSKi VEČER $ TANJO STARIČ
Gostja morčevskega ptujskega ženskega večera, ki bo nocoj
ob 19. uri v hotelu Mitra v Ptuju, bo znano televizijska vodi-
teljica in novinarka ter predsednica ženske vlade Slovenije Tanja
Starič. Tudi nocojšnje srečanje je omogočila NLB - podružnica
Ptuj.
NOV KATALOG SLOVENSKIH GRADOV iN
DVORCEV
Slovenska nacionalna turistična organizacija je izdala nov,
izpopolnjen katalog slovenskih gradov in dvorcev. V njem v
sodelovanju z Združenjem gradov na Slovenskem predstavlja 31
gradov in dvorcev, njihovo hotelsko, gostinsko, muzejsko, prire-
ditveno in drugo ponudbo. V združenje je trenutno vključenih 1 7
od 31 predstavljenih gradov in dvorcev. Katalog je izšel v nakladi
30 tisoč izvodov v slovenskem, nemškem, italijanskem in
angleškem jeziku. Na tujem so ga prvič predstavili 11. marca v
okviru svetovne turistične borze v Berlinu.
SAVA NAJVEČJi DELNiČAR TEOLA
Vtem mesecu je delniška družba Sava Kranj dosegla skoraj
49-odstotni lastniški delež podjetja Teol. S tem je postala na-
jvečji delničar v strukturi delničarjev te družbe. Družba Teol je
priznano kemično podjetje, ki proizvaja širok asortiman izdelkov,
kot so surovine za kozmetično in detergentsko industrijo,
pomožna sredstva za usnjarsko industrijo, lepila, hladilno-mazal-
na sredstva, pomožna sredstva za tekstilno industrijo in podobno.
MEDiCINA iN PRAVO
V prostorih Tehniške fakultete v Mariboru bo jutri in v soboto
potekalo že 9. tracionalno srečanje Medicina in pravo, ki ga
organizirata Zdravniško društvo in Pravniško društvo Maribor v
sodelovanju z Univerzo Maribor. Letošnja naslovna tema je Zaro-
dek v medicini in pravu.
CEPLJENJE i>ROTi HEPATITiSU B
Inštitut za varovanje zdravje Republike Slovenije pripravlja
zdravstvenovzgojno akcijo, s katero želijo predvsem mlade
spodbuditi k cepljenju proti hepatitisu B. Cepljenje je najučinko-
vitejši način zaščite pred to nalezljivo boleznijo, saj je zdravljenje
uspešno le v manjšem odstotku primerov.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
w	-
Četrtek: Ob 21. uri bo na programu film z naslovom "Revolucija
- drugi del".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na programu je pos-
netek izbora za Naj vižo Slovenije. Nastopili bodo najbolj zna-
ni slovenski ansambli zadnjih petdeset let.
Pripravila: MG
^^^n^ragencija GS prejela
^^ajevMv protest, ker je zapi-
da tam ni medvedov. Baje
^^]thova domačija tam že od
P^omaj. Glede na to, da so, še
pedno sklepamo, da kmetijski
minister zanje - morda tudi za-
fadi mask - tokrat ni vedel.
' ... DA bodo odslej policisti po-
magali lopovom. Da slednjim ne
ho potrebno svetiti in gledati v
avtomobile in iskati torbic in
drugih "pozabljenih" vrednosti,
jih bodo o tem policisti pisno
obveščali.
... DA je po zadnjih primerih,
kijih je obravnavala ptujska po-
licija, nesporno ugotovljeno, da
imajo tudi moški pravico, da so
včasih pretepeni.
... DA se bosta ptujsko in ljuto-
mersko mesto pobratili. V Ptuju
imamo enega, v Ljutomeru pa
dva člana županove žlahte.
Mesti bi se lahko tudi ozemeljsko
združili kot v časih dinastij.
so imeli lancovski
cigani kurje možgane.
Sami so bili sicer brez njih, po-
vprečje je popravila trpinčena
kura.
... DA bo potrebno pepelnični'
postni dan žensk v smislu hrane
in pijače podoživeti ob kaki dru-
gi priložnosti, sicer se bo znižala
povprečna poraba alkohola na
prebivalca. To pa pred vstopom
v EU zaradi kvot ni dobro.
... DA pristojna mestna četrt
odločno protestira, da gre mestna
obvoznica prek njihovega
ozemlja. Po njihovem mnenju je
obvoznica vendar stvar sosednje
videmske občine.
... DA je zaradi velike želje
mestjanov po mirni okolici
škoda, da niso mesta raje zgradi-
li kje na podeželju.
VIDI SE ...
... DA je župan, poslanec in šef
komisije zamišljeno gledal mas-
kirane ksihte in si strogo resno
mislil: "Tote ptujske maske so
vsaj iskreno butaste."
DORNAVA/
10. DOBRODELNI
KONCERT ZA
OBNOVO
DVORCA
Nastopili
bodo Završki
fantje in
videmski
tamburaši
Letošnja pomlad je prinesla
nekoliko več upanja tudi za
gradnjo novega zavoda dr.
Marijana Borštnaija, saj je
mag. Anton Rop pred krat-
kim položil temeljni kamen
za gradnjo prostorov za go-
jence, ki zdaj živijo v nepri-
mernih razmerah v stari
graščini.
Že nekaj let pa deluje v Dornavi
odbor za obnovo baročnega dvor-
ca, ki ga sestavljajo domačini, saj
želijo opozoriti, da ga je ne glede
na njegovo prihodnjo namem-
bnost potrebno ustrezno
vzdrževati in obnoviti. Da bi širšo
in strokovno javnost opozorili, v
kakšnem stanju je dvorec ter v
kako neprimernih prostorih živi-
jo odrasli duševno prizadeti, so
pripravili v gradu že veliko pri-
preditev.
V soboto, 18. marca, ob 19. uri
pripravljajo že deseti koncert.
Tokrat bodo nastopili člani vokal-
nega kvinteta Završki fantje, ki so
povzeli svoje ime po pesmi gene-
rala in pesnika Rudolfa Maistra,
ki jo je spesnil na Zavrhu pri Le-
nartu, kamor je rad zahajal na od-
dih. Umetniški vodja vokalnega
kvinteta Završki fanje je Darko
Škerget. Program Završkih fano-
tov obsega ljudske, narodne in
umetne pesmi. Poleg številnih
nastopov v domačih krajih so pe-
vci v teh letih prepevali na kon-
certih, proslavah in prireditvah
po vsej Sloveniji in v tujini - letos
februarja so se vrnili z uspešne
turneje v Avstraliji.
Na koncertu bomo slišali tudi
tamburaše KUD Franceta Prešerna
iz Vidma pri Ptuju. Ljubitelji
tovrstne glasbe jih dobro poznajo,
saj že nekaj let nastopajo po krajih
na Ptujskem in s svojim igranjem
nadaljujejo tradicijo tamburaštva,
ki je ponekod stara že čez sto let, v
Vidmu pa dobrega tričetrt stolet-
ja. Zadnjih nekaj let jih vodi Jože
Šmigoc, predstavljajo pa se s
skladbami, ki so jih za tambu-
raške orkestre napisali vidni
ustvarjalci te glasbe. Tamburaška
skupina bo v Dornavi nastopila
prvič.
Koncerti, ki jih pripravljajo
člani odbora, imajo dvojni na-
men: opozoriti na lepoto dor-
navskega gradu, za katerega obno-
vo gre izkupiček od koncerta, in
želijo, da bi širša javnost spoznala,
kdo so, kaj so, kako živijo, delajo
in razmišljajo ljudje, ki jih je na-
rava njihove bolezni in prizade-
tosti obsodila na drugačnost in
življenje v zavodu.
MS
TRNOVSKA VAS •
Koncert za
materinski dan
Občina Trnovska vas pripravlja
za materinski dan, 25. marca, ce-
lovečerni pevski koncert. V goste
so povabili komorni moški zbor iz
Ptuja ter pevce iz Globasnice, ki
se bodo predstavili v dveh
zasedbah: kot mešani pevski zbor
Peca in dekliška skupina Spem.
Ptujski pevci se bodo predstavili z
novim programom letošnjega štu-
dijskega obdobja, Korošci pa
bodo predstavili predvsem lepoto
koroške ljudske pesmi.
PTUJ / V GRADBENEM PODJETJU SE VEDNO ISCEJO
REŠITEV
Predlog la prisilno poravnavo
v okviru sanacije razmer v Gradbenem podjetju Ptuj se je
vodstvo, kot je bilo pričakovati, odločilo za določanje začas-
nih presežkov delovne sile. Ta sklep naj bi prejelo okrog 40
delavcev. Vodst>'o je z 28. februaijem predlagalo za podjetje
tudi prisilno poravnavo. Ali bo do nje prišlo, naj bi bilo
znano že v drugi polovici marca. Po uvedbi prisilne poravna-
ve se bo pričela celovita sanacija podjetja.
Gradbišče ptujske gimnazije os-
taja za podjetje osrednje
gradbišče, na njem pa dela le
manjše število od okrog 120 dela-
vcev, kolikor jih podjetje še zapos-
luje. Ker nimajo dela za vse, neka-
teri koristijo dopust, nekaj jih je v
bolniški, nekateri pa so že zapus-
tili podjetje. V prejšnjem tednu se
je stavkovni odbor pogajal z
vodstvom podjetja o izplačilu
februarskih plač in izplačilu dela
regresa za lansko leto. Na četrtko-
vih pogovorih pa je bil sprejet
sklep, da bodo februarsko plačo v
višini zajamčene plače obračunali
enako za vse zaposlene v celem
Gradbenem podjetju Ptuj (razen
za nekatere izjeme, ki jih je pred-
lagal direktor Samo Majcenovič),
izpad ur za devet dni stavke pa
poračunali iz stroškov za prevoz
na delo in regresa za prehrano za
januar in februar, po potrebi pa
tudi iz dela regresa. Za čas stavke
regresa za malico in stroškov pre-
voza na delo ne bodo obračunali.
Direktor Samo Majcenovič je v
začetku tedna zatrdil, da so za-
padle stroške, ki so bili najbolj
sporni, izplačali večini razen ne-
katerih izjem; do tega je prišlo po
pomoti in bodo izplačila opravili
v kratkem. Pred kratkim je bila
tudi skupščina podjetja, na kateri
pa delavci, ki so še vedno 49-
odstotni lastniki podjetja, niso
dobili pričakovanih odgovorov.
Direktor jim je predstavil zgolj
podatke za poslovanje celega
podjetja, ni pa posebej razčlenil
podatkov za poslovni center Dra-
va, ki delavce najbolj zanima, saj
so prepričani, da je eden glavnih
krivcev za zdajšnje kritične raz-
mere v podjetju. Ti podatke naj bi
bili znani do konca aprila.
MG
4
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI
TomaŽ Plava v Miheliievi galeriji
Danes ob 18. uri bo \ Miheliče\i galeriji otvoritev razstave
lomaža Plavca, enega najmlajših ptujskih likovnih ustvarjal-
cev. Kljub mladosti (diplomiral je lani na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani) seje v domačem mestu že večkrat predsta-
vil. Leta 1998 je razstavljal na gradu, domačinom je spomladi
1999 javno na Mestnem trgu prikazal svoje diplomsko delo, so-
deloval pa je tudi na 8. likovni koloniji Štatenberg. Tomaž Pla-
več dopolnjuje svoje znanje na ljubljanski akademiji. Mentor
pri njegovem podiplomskem študiju je prof. Bojan Gorenc,
Plavčeva naloga pa ima naslov »Slika kot objekt«.
Slike Tomaža Plavca, ki bodo
do 9. aprila na ogled v Mihe-
ličevi galeriji, so razdeljene v
več poglavij. Z »Znamenji« se je
Plaveč predstavil že na razstavi
likovne kolonije Štatenberg. Ta
dela najbolj neposredno
odražajo njegovo študijsko temo
o sliki kot objektu. Slikovno
polje ni ravna, dvodimenzional-
na površina, pač pa se ploskev
mehko boči navzven v obliki
blazine. Ima obliko kvadrata, v
kvadrate pa Plaveč vrisuje kroge
in išče središčno točko.
Krog, kvadrat, središčna točka
in križ so štirje osnovni simboli.
Krog se je razvil iz središčne
točke, kvadrat pa samodejno
prehaja v križ. Najpopolnejša
oblika je krog, ki simbolizira
večnost, in gibanje planetov,
ima pa tudi magično moč. Pona-
zarja neminljivost in večni po-
novni začetek. V nasprotju s
krogom je kvadrat simbol
zemlje, zemeljske materije in te-
lesne resničnosti. Kombinacija
kroga in kvadrata tako zajema
dialektiko zemeljskega in ne-
besnega.
Tomaž Plaveč v zadnjem času
veliko uporablja vosek, pleme-
nit in starodaven material. Čep-
rav je vosek občutljiv na toplo-
to, ima ob pravilni negi dolgo
dobo trajanja. Plaveč z voskom
prekriva dele svojih slik, da van-
je ujame lastne zapise, podobno
kot je v pradavnini jantarjeva
smola zalila drobne živalce in
rastline, da so se spremenili v
trajen zapis. Vosek ima žameten
videz in lahko doseže zlato ru-
meno barvo. Če ga pomešamo z
oljnimi barvami, lahko delamo
v tehniki enkavstike, ki so jo
uporabljali v starih civilizaci-
jah, pa tudi v bizantinski umet-
nosti. Na tak način so nastale
Plavčeve študije z naslovom
»Bazeni energij«.
Najnovejša skupina Plavčevih
slik nosi naslov »Galaksija
občutkov«. Slikar je iskal
načine, kako naslikati svetlobo,
ki žarči iz slikovnega polja
navzven. Tej problematiki se
posveča mnogo sodobnih
ustvarjalcev, a je vprašanje že
staro. Na svoj način so ga
reševali ustvarjalci bizantinskih
ikon, ki so menili, da je posto-
pek slikanja verski obred. Na-
jprej so na leseno podlago na-
nesli sloj zlata, nato pa po vrsti
vse druge barve od najsvetlejše
do črne. Plaveč preko nanesenih
slojev barve napenja tančico,
včasih enakomerno mrežasto,
drugič razgibano z dekorativni-
mi vzorci. Čipkasta tkanina je
zameglila fluorescentne barve.
Tomaž Plaveč ostaja v mejah
tradicionalnega slikarstva. Čep-
rav raziskuje odnose med slika-
mi in objekti, vsaj zaenkrat ne
želi postavljati instalacij. Sliki
namenja njeno tradicionalno
mesto na steni in ji le v točno
določenih mejah odreja pose-
ganje v prostor. Išče pa tudi jed-
ro, kompozicionalno in
vsebinsko središče slike. To pa
je tisto, čemur se je sodobna li-
kovna ustvarjalnost odrekla.
Slikar Emerik Bernard je duho-
vito kometiral, da je »... prišlo
do razsrediščenja središčne
točke«. Na središčni točki je več
stoletij temeljila evropska likov-
na in duhovna kultura. Zdaj jo
Tomaž Plaveč išče s pomočjo
vzhodne filozofije in verstva, so-
dobne postopke slikanja pa op-
laja s starodavnimi tehno--
loškimi prijemi.
Afor/efa Cigleneiki
STOPERCE / ZIVUENJE KULTURNO-PROSVETNEGA DRUŠTVA
Spet uspel Pokaži, kaj znaš
v nedeljo, 27. februarja, je bila v Stopercah že tradicionalna
prireditev POKAŽI KAJ ZNAŠ in šestič zaporedje bila dvora-
na napolnjena do zadnjega kotička. Ker prireditev ni bila tek-
movalna, je bilo vzdušje toliko bolj sproščeno in veselo. Kul-
turno-prosvetno društvo Stoperce tako skrbi, da domačinom
in drugim, ki radi obiščejo ta kraj, ob nedeljskih popoldnevih
ni dolgčas.
Stavek: »Ponosen sem, da sem
Stoperčan!«, ki ga je zadnje čase
kar pogosto slišati iz ust
domačih krajanov, pove, da se v
Stopercah nenehno nekaj doga-
ja. Tega se še posebej zavedajo
člani KPD Stoperce, ki je v kul-
turi zelo aktivno. V januarju so
tako ljudski pevci nastopili na
srečanju ljudskih pevcev in go-
dcev v Zavrču ter ob predstavit-
vi knjige rojakinje Angele Gor-
jan Haloške podobe, veselo za-
peli v kraju Turnišče v Prek-
murju. Velik uspeh je požel pro-
jekt mladih članov z naslovom
Zgarane dlani so življenja sledi,
o katerem smo že pisali. Vseka-
kor niso pozabili na slovenski
kulturni praznik 8. februar, zato
so na predvečer pripravili prire-
ditev, ki je bila dobro obiskana.
Za program so poskrbeli člani
KPD Stoperce skupaj z učenci
osnovne šole.
Na prireditvi Pokaži, kaj znaš
so nastopajoči pokazali svoje
pevske, igralske in tudi akro-
batske sposobnosti. Sponzorji
so prispevali nagrade, tako da so
bili nagrajeni vsi nastopajoči.
Dve uri trajajočo prireditev so
pričeli ljudski pevci iz Stoperc,
nato sta harmoniki raztegnili
dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič
iz Križeče vasi, ki sta v nadalje-
vanju programa skrbeli za teh-
nično plat prireditve. Pravo pre-
senečenje je bil tudi mlad in
simpatičen fant Vito Mlinarič iz
Kidričevega, ki ga mnogi že
poznate kot zmagovalca tele-
vizijske oddaje Orion. Slišati je
bilo mogoče tako zabavno kot
domačo glasbo. Nekateri so
samo zapeli, drugi samo zaigra-
li, ansambli pa so seveda to dvo-
je združili in občinstvo je bilo
navdušeno. Na prireditev pa ni
pozabil niti župan Franc
Bezjak. Nasmejali smo se njego-
vi zgodbi, na katero ga je
spomnil eden izmed številnih
instrumentov na sceni. Vsi inst-
rumenti, narisani na karton, so
bili delo spretnih rok Ivanke
Galun. Bilo jih je res veliko in
vsak zase je bil posebej zanimiv.
Klementina Golob
Le malokatero dekle razen Dolores Friež je tako pogumno, da
si upa Igrati »zahtevni« saksofon.	Foto: Peter KItak
MARKOVCI / DRUGI SLIKARSKI EKSTEMPORE
Pustni liki na platnu
v Markovcih so na pustno so-
boto sklenili drugi slikarski
ekstempore Fašenk 2000, na
katerem je v tednu od 28.
februaija do 4. marca sodelo-
valo kar 54 slikarjev iz Slove-
nije in Trsta.
Kot je na zaključni svečanosti
ob odprtju razstave v avli osnov-
ne šole Markovci povedal orga-
nizator prof Jože Foltin, je bilo
oddanih 67 slik, izmed katerih
je tričlanska komisija, ki ji je
predsedovala umetnostna zgo-
dovinarka Stanka Gačnik, iz-
brala za razstavo 33 del. Prvo
nagrado je prejel Zoran Ogrin iz
Slovenj Gradca, drugi nagradi je
komisija prisodila Mojci Vilar
iz Domžal in Ani Cajnko iz
Ljubljane, tretjo nagrado je pre-
jel Jože Foltin, četrto pa Grega
Samastur - oba iz Ptuja. Razsta-
va v avli markovske šole je
vredna ogleda, saj izpričuje
pestrost mask in izvirnega
pustnega dogajanja, odprta pa
bo do 1. aprila.
-OM
Obiskovalci razstave med ogledom prvonagrajenega dela sli-
karja Zorana Ogrlna.	Foto: M. Ozmec
Od tod in tam
PTUJ • Karitas
pomaga pri pri-
javi dohodnine
Karitas sv. Ožbalta, Potr-
čeva 22 (v pravni svetoval-
nici), vam tudi letos nudi
brezplačno pomoč pri iz-
t)olnitvi davčnih napovedi
za odmero dohodnine za
leto 1999 v sredo, 22., ter v
petek, 24. marca, od 8. do
12. ter od 16. do 17. ure. S
seboj prinesite: osebno iz-
kaznico, davčno številko,
sporočilo izplačevalca o
izplačanih osebnih dohod-
kih v letu 1999, sporočilo
PIZ (pokojninsko-invalid-
sko zav.), podatke o kata-
strskem dohoHku (davčna
uprava) in podatke o vzdr-
ževanih članih (EMŠO,
davčno številko).
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Pomlad je ias skrivnosti
čez deželo se je razdišala
pomlad. Barve pridobivajo na
moči in pestrosti. Vse vrvi in
se dviga kvišku, naravnemu
zimskemu oddihu sledi pre-
rod in nov življenjski krog. Ej,
kako mamljivo je duhanje
pomladne svežine! Kako vab-
ljivo in razposajeno se ogla-
šajo ptice! Skrivnostna zeme-
ljska nedrja poganjajo tisoče
mladik in prebujajoča se nara-
va se odraža tudi v ljudeh:
zimska turobna občutja so po-
zabljena, prevladuje optimi-
zem in veselje ter dovzetnost
za nežna, skrivna občutja.
Vzemite si čas za prisluško-
vanje čarobnim pomladnim
namigom, uživajte lepote po-
mladi v krogu najdražjih! Poi-
ščite in doživite kakšno po-
mladno skrivnost, poskrbite
za srčne vrednote in jih delite
naokoli.
Morebiti so vam občutja skri-
vnosti obležala le v spominu,
zatorej vam predlagam kratek
bralni zalogajček: Larina veli-
kanska skrivnost. To je slika-
nica, ki bo vam in vašim otro-
kom pomagala plesti žlahtne
prijateljske vezi.
Lara in Rudi sta prijatelja, ki z
veliko vnemo igrata gumitvist.
Deklica šepetaje namigne de-
čku, da ima skrivnost. Jasno,
fantič postane radoveden, a
Lara ga zavrne, saj se skrivno-
st ne pove nikomur. Rudi bi na
vsak način rad izvrtal Larino
skrivnost: ali je to ogaben pa-
jek, morda smrdljiva bomba,
sluzasta žaba ... Deček je tako
zatopljen v razvozlavanje Lari-
ne skrivnosti, da se zaplete v
elastiko in gumitvista je ko-
nec. Tudi Rudijeva mama ni
uspešna pri iskanju.Tako Rudi
vztrajno prigovarja in poizve-
duje pri Lah. Toda ona s svoji-
mi odgovori le še povečuje
skrivnostnost, da Rudija raz-
ganja od radovednosti in vse-
mogoče sprašuje prijateljico.
Naslednji dan Lara obišče
Rudija in ga, presenetljivo, po-
vabi: Pridi, pokažem ti svojo
skrivnost. Lepše je, če svojo
skrivnost deliš s prijateljem.
Stekla sta po ulici, nato skozi
vas, pa prek trate, prek sed-
mih gora in nazadnje v gozd.
To je bil Rudi razočaran, saj
mu je Lara pokazala le og-
romno sivo skalo! Rudiju se
navaden kamen pač ni zdel
nobena skrivnost in mahnil jo
je domov. Lara mu ni mogla
izdati skrivnost: s kamna se je
namreč videla morska pošast
Loti.
Avtorici odlične pravljice sta
Angelika Glitz in Anette Swo-
boda, za slovenske bralce jo
je prevedel Janko Dolinšek in
je minulo leto izšla pri založbi
Epta.
Pomemben de! slikanice je
nagovor otrokom, staršem in
vzgojiteljem, ki ga je napisala
dr. Margareta Dolinšek Bub-
nič, pediatrinja in strokovnja-
kinja za spodbujanje branja.
Na koncu slikanice je nanizala
številne vzpodbude za druže-
nje ob slikanici, za ustvarjalno
branje, za poustvarjanje ob
pravljici. Zatorej knjigo pripo-
ročam vsem, ki se tako ali dru-
gače ukvarjajo z najmlajšimi.
Liljjana Klemeniii
FILMSKI KOTIČEK
Nepopisan list
Priznam, dolgo je trajalo, preden sem si končno
ogledala najnovejši slovenski film, kljub temu da
bo menda po gledanosti kmalu prehitel Srečo na
vrvici. Toda kdo ve, takšne izjave so lahko prefin-
jena oblika reklame. Nazadnje sem se odločila, da
si stvar pobliže ogledam.
Osemletni Luka med poletnimi počitnicami ostaja
med štirimi stenami in noč in dan ždi pred televizi-
jo. Ko se končno pridruži svojim vrstnikom na
dvorišču, pade v slabo družbo in si prisluži hišni
pripor. Toda Luka ne miruje tokrat se spoprijatelji
z mladim parom, ki uživa sad prepovedane ljubez-
ni. Še nikoli zaljubljen Luka postane posrednik
med simpatično Neli in zapeljivim motoristom
Žigo ...
Zdi se, da smo končno odkrili recept za dober slo-
venski film: dogaja se v mega velemestu Ljubljani
med betonom in še večjim betonom, kjer na ulicah
strašijo zlobni mulci, mi pa navijamo za nepokvar-
jenega in nič hudega slutečega fantka. Tako kot v
Sreči na vrvici se v najbolj nemogočem okolju
kljub vsemu porodi ljubezen pred nekaj leti med
psom in fantom, sedaj pa med lomilcem ženskih
src in nedolžno deklico.
Vsaj tako kot mladoletni kratkohlačniki sta zanimi-
va tudi Lukova starša; uspešno ju je upodobil ver-
jetno najlepši slovenski 'par' Borut Veselko in Tan-
[a Ribič. Če Luka ne razume odnosov med Neli in
Žigom, še manj razume tiste med mamo in
očetom zato jih pa gledalec prav dobro, kar je ena
od poslastic tega filma. Spoznamo še raztreseno
babico, za svoja leta le nekoliko preveč sklerozno
in nebogljeno, v nasprotju z njo je dedek najbolj
mistična oseba, o kateri se v celem filmu samo
govori (naj vas opozorim, da ni pokojen!). Morda
za vlogo babice in dedka producenti pač niso
mogli najti tako idealnega para kot sta mama in
oče.
Ne vem, ali bo film res tako uspešen kot Sreča na
vrvici, toda priznanje zanj je že, da ni samo
gledljiv, ampak ga je tudi veselje pogledati. To pa
je že dovolj dober razlog, da slovenske filme v kinu
nehamo bojkotirati in si tu in tam kakšnega tudi
ogledamo.
Nataša Žuran
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
5
POUCANE / POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE DR. JANEZOM DRNOVŠKOM
Čvrsto gospodarstvo - temelj za našo pot v Evropsko unijo
Prejšnji petek je bila v kamnolomu slovenjebistriškega grad-
benega podjetja Granit, d.d., v Poljčanah slovesnost ob zago-
nu nove drobilnice in klasirnice. IVIed številnimi gosti je bil
tam tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Ob
tej priložnosti je povedal, da je bilo v Poljčanah zanimivo, pri
tem pa se je spomnil tudi svojih mlajših let, ko je sam delal v
podobnem podjetju. Dodal je še, da želi biti Slovenija del ev-
ropske in svetovne ekonomije, dosežki ter uspehi posameznih
podjetij, kakršno je tudi Granit, pa so brez dvoma temelj, na
katerem gradimo našo skupno pot v svetovne in evropske po-
vezave.
Dr. Janeza Drnovška smo po-
prosili za pogovor o nekaterih no-
tranje- in zunanjepolitičnih
vprašanjih. Pogovor pa smo seve-
da pričeli z odprtjem nove Grani-
tove ekološke naložbe v poljčan-
skem kamnolomu ter ga vprašali,
ali se strinja, da zavest o naravi
prijaznih tehnologijah prodira
tudi med naše gospodarstvenike.
Dr. Janez Drnovšek: "Prodira
in tega sem nadvse vesel.
Današnja naložba v kamnolom je
okolju prijazna. Veseli me, da je
na tem področju v Sloveniji soraz-
merno visoka osveščenost. Oseb-
no sem prepričan, da je varovanje
okolja naša prihodnost, zato je to
tudi nadvse aktualna tematika. V
Sloveniji bomo o tem čedalje več
govorili, varovanju okolja pa na-
menjali vedno več sredstev."
Tednik: Izostruje se odgovor-
nost za izkoriščanje naravnega
bogastva in tudi odnos države do
koncesionarjev je vse ostrejši.
Dr. Janez Drnovšek: "Seveda,
takšen je naš namen in politika, ki
jo uvajamo na tem področju. To
so direktive Evropske unije, kjer
so na tem področju dovolj
osveščeni, bolj kot drugi deli sve-
ta, tako da bomo poskušali te
zahtevne standarde čimprej osvo-
jiti tudi pri nas."
Tednik: V Laporju, tu v
bližini, odpirajo danes pomemb-
no šolsko naložbo, vredno kar
255 milijonov tolarjev. Bo država
s takšno hitrostjo gradila šolske
objekte tudi v prihodnje?
Dr. Janez Drnovšek: "Seveda,
če je še kje kaj ostalo neustreznih
šol, ker smo jih zadnja leta
strašansko veliko zgradili. Seveda
jih je še kaj; to je bilo tako pol za
šalo, pol pa zares. V preteklem ob-
dobju smo v Sloveniji veliko in-
vestirali v šolstvTi ter obnovili in
zgradili veliko šol, ostale bomo
poskušali postopno reševati. To
pa je tudi eno izmed področij, kjer
lahko res veliko pok^emo."
Tednik: Bo politika do demo-
grafsko ogroženih območij
takšna kot doslej ali načrtujete
kakšne spremembe, seveda na
bolje?
Dr.Janez Drnovšek: "Na bolje,
vsekakor. ■ Pripravljamo instru-
mentarij za to področje, agencijo,
ki se bo ukvarjala z tu-avno-
teženim regionalnim razvojem.
Tudi tu skušamo vnašati direktive
Evropske imije in njihov instru-
mentarij. V Evropski uniji je sko-
raj še edina možnost pomaganja
ali pa subvencioniranja neke
proizvodnje, če je to povezano z
demografsko ogroženimi regija-
mi, in to v smer gremo tudi pri
nas. Če se pri tem vprašamo, ali bo
v prihodnje na tem področju bolje
ali slabše, ocenjujem prav s tega
vidika, da bo vsekakor bolje."
Tednik: Kakšno je stališče
države do vizije razvoja zdravi-
liškega turizma v Rogaški Slati-
ni in seveda nasploh do zdravi-
liškega turizma?
Dr. Janez Drnovšek: "Težko je
reči, kakšen je sedaj odnos države.
Država seve^ želi čim uspešnejšo
dejavnost ter uspešno delovanje
podjetja, s tem pa tudi turizma.
Težko pa bi sedaj komentiral,
kakšna je podjetniška situacija v
Rogaški Slatini. Ima pa Slovenija
v zdraviliškem turizmu sorazmer-
no prednost pred nekaterimi dru-
gimi področji."
Tednik: Še vprašanje iz zu-
nanje politike: je po incidentu
pri Hotizi ogrožena napovedana
otoplitev odnosov s Hrvaško?
Dr. Janez Drnovšek: "Ne bi
smela biti. Upajmo, da ne bo več
kakšnih incidentov in da jih ne
bodo vzpodbujali. Včasih imaš
vtis, da jih kdo začne namenoma
vzpodbujati. To se je dogajalo
tudi že prej in to takrat, ko smo
poskušali resno razreševati ta
vprašanja ali pa pred volitvami.
Menim, da incidenti niso koristni
in lahko škodujejo medsebojnim
odnosom. Je pa luvaška stran se-
daj nekoliko bolj pripravljena
reševati ta vprašanja kot prej, kar
pa seveda ne pomeni, da bo šlo vse
lahko in enostavno. Slovenska
vlada bo poskušala z novo hrvaško
vlado narediti nekaj bistvenih ko-
rakov naprej. Vendar je vprašanje,
ali bomo v vedno bolj razgreti si-
tuacijami pred volitvami o teh
kočljivih problemih v Sloveniji
poskušali najti soglasje, to bi
težko rekel. Vsekakor bomo po-
skušali, če ne, bo pač potrebno
počakati na umiritev politične si-
tuacije in na jasno, rekel bi, dovolj
trdno vlado tudi na slovenski stra-
ni."
Tednik: Kako komentirate
sporazum z Vatikanom?
Dr, Janez Drnovšek: "O tem je
bilo veliko razprav. Osebno bi k
temu dejal samo toliko, da se pre-
tirava z različnimi kritikami tega
sporazimia in se tako tudi zavaja
javnost, češ zakaj neki ga uvajate.
Ta sporazimi pravzaprav nič ne
uvaja, česar že ne bi imeli v našem
pravnem sistemu. Ne uvaja nobe-
nih posebnih sprememb. Tisto,
kar je bilo že prej dogovorjeno,
kar je v naših zakonih, smo vnesli
v sporazum kot navsezadnje neko
gesto dobre volje, da bi pač poka-
zali, da želimo morda umiritev
strasti ali pa neko spravo tudi na
tem področju. Vendar uporabljajo
nekateri sedaj to v nasprotnem
smislu, kot obračun, in delajo iz
tega politiko. No, vlada je seveda
to stanje upoštev^a, zato je minu-
li četrtek, ko je sprejela sporazum
- ta je glede na prejšnjo verzijo ne-
koliko popravljen, zato ni nekih
dvoumnosti, ki so bile prej, zlasti
kar se tiče šolstva - sprejela name-
ro, da damo sporazum v presojo
ustavnemu sodišču. To bo potem
dokončno kot najvišja sodna avto-
riteta ugotovilo, ali je sporazum
korekten ali ne. Če bo ugotovilo,
da je potrebno kakšno točko spre-
meniti, potem je seveda tudi do-
volj jasen razlog, da se to naredi.
Če bi pa ustavno sodišče spora-
zum potrdilo, pa pomeni, da raz-
lični kritiki di politiki nimajo
prav, ko dvigujejo prah okoli
tega."
Tednik: Ne moremo mimo
trenutno najaktualnejše notran-
jepolitične teme. Pristajate na
očitke, da je LDS vsaj v tem ob-
dobju navidezno pasivna glede
združevanja pomladnih strank?
Dr. Janez Drnovšek: "LDS ni
pasivna, v združevanje spomla-
danskih strank pa se ne more ak-
tivno vključevati. To združevanje
je še precej odprto ter zapleteno in
ni tako enostavno. LDS kot glav-
na vladna stranka se precej ukvar-
ja z razreševanjem vprašanj in
problemov v državi in kot drugo,
ne izključejemo nikogar kot po-
tencialnega partnerja, kot to dela-
jo nekatere druge stranke. Pri-
pravljamo se tudi na volitve in
LDS je pripravljena iti na volitve
sama, če je to potrebno - mislimo,
da je to možno -, ali pa se povezati
s tistimi strankami, ki so na to
pripravljene ter dovolj koopera-
tivne in ne iščejo samo konfronta-
cije. Tako sem osebno, kar se tiče
tega problema, sorazmerno mi-
ren. Delamo svoje delo in ga
skušamo čim več opraviti. Ljudje
bodo pač sami presodili, kako v
naprej."
Tednik: Morda razmišljate
tudi o možnosti delovanja
manjšinske vlade?
Dr. Janez Drnovšek: "Vseka-
kor, če bo to potrebno. Menim, da
to ni najboljše, bolje bi bilo, da ta
koalicija vzdrži do konca manda-
ta. Če seveda to ne bo šlo in bo
SLS izstopila iz vladne koalicije,
potem bomo pač morali iskati
način, ^ko mandat pripeljati do
konca. Slo bo samo za nekaj mese-
cev in ni preveč smiselno za ta čas
menjati ministrov ali iskati nove-
ga koalicijskega partnerja. Skušali
bomo pač najti nek življenjski do-
govor in se dogovoriti z drugimi
strankami o podpori vladi, da do
konca mandata opravi svoje delo."
Vfcfa Topolovee
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek
UUBUANA / SE O RAZMERAH V PTUJSKEM
ZDRAVSTVENEM DOMU
Nove komesije šele po sprejemu strategije
Na državnem ministrstvu za zdravstvo so se 7. marca pogovarjali o razmerah v ptujskem
osnovnem zdravstvu oziroma zdravstvenem domu. Ta pogovor je bil po prvotni zamisli po-
sveta zdravnikov Zdravstvenega doma, ki želijo v zasebništvo, planiran v Ptuju, da bi se ga
lahko udeležili vsi zainteresirani, a se je zgodilo drugače.
Pogovora v Ljubljani so se poleg predstavnikov
ministrstva (dr. Dunja Piškur-Kosmač), svetoval-
cev vlade, zdravniške zbornice (predsednik dr.
Marko Bitenc),j)mjskega zdravstvenega doma (di-
rektor Henrik Zlebnik), zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije - Območne enote Maribor
(vodja Rosvita Svenšek), predsednice sindikata
delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Nevenke Lekše, predsednice 10 sindikata zdravst-
va in socialnega varstva v JZ Zdravstveni dom Ptuj
Anke Moro udeležili tudi predstavniki mestne
občine Ptuj (župan Miroslav Luci, podžupan Mit-
ja Mrgole in vodja oddelka za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj Ivan Vidovič) in zdravnikov,
ki želijo v zasebno prakso (Tatjana Kolar Rop,
Metka Petek Uhan, Mirjana Petrovič Foltin in Bo-
jan Novak) in ki tudi izpolnjujejo vse pogoje zan-
jo. Slednji so bili po torkovem pogovoru najbolj
razočarani, ker bodo morali počakati do sprejema
strategije, ki naj bi nakazala nove potrebe po za-
sebni praksi. Še prej pa bo moral biti sprejet nacio-
nalni program zdravstvene^ varstva Slovenije.
Lani, ko je bilo v mestni občini podeljenih 10 kon-
cesij za zasebno prakso, pa to, da mestna občina
Ptuj še nima strategije razvoja zdravstva, ni bilo
nobena ovira za izdajo.
Na pogovoru v Ljubljani so nedvoumno ugoto-
vili, da je potrebno Zdravstveni dom Ptuj ohraniti.
kljub temu da sedaj v njem več ne dela noben pe-
diater (mesma občina je pri podeljevanju koncesij
šla predaleč, nekaj napak pri podeljevanju koncesij
pa je bilo storjenih tudi na ministrstvu za zdravst-
vo), v nadaljnjih aktivnostih pri izdaji koncesij pa
bo potrebno upoštevati strategijo razvoja zdravst-
va v mestni občini Ptuj, ki jo bodo morali uskladiti
z vsemi novo nastalimi občinami na Rujskem in
ki bo morala biti usklajena še z ministrstvom za
zdravstvo, zdravniško zbornico in zavodom za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, je po prihodu
iz Ljubljane povedal ptujski župan Miroslav Luci.
Tudi na ministrstvu za zdravstvo Republike Slo-
venije so predstavniki zdravnikov, ki želijo v za-
sebništvo, kot je v njihovem imenu povedala Tat-
jana Kolar Rop, predstavili koncept reorganizacije
Zdravstvenega doma Ptuj oziroma prehoda v za-
sebništvo. V začetku so ga na popvoru v Ljubljani
sicer zavrnili, zatem pa ugotovili, da je bilo vanj
vloženega veliko truda in dela, da bi se o njem dalo
razmišljati. Imenovali so delovno skupino, ki jo
bodo sestavljali predstavniki ministrstva za
zdravstvo, mestne občine Ptuj in Zdravstvene^
doma z nalogo, da koncept dodela. S strani mi-
nistrstva za zdravstvo bo v skupini sodeloval Mar-
jan Česen, svetovalec vlade, s strani zdravnikov, ki
želijo v zasebništvo, pa Metka Petek Uhan.
MG
OD TOD IN TAM
sv. ANDRAŽ m
Proraiun 2000 sprejet
Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih gori-
cah so na svoji seji konec prejšnjega meseca
uspeli sprejeti proračun za leto 20(X) v višini 132
milijonov tolarjev. Razpravljali so tudi o subvenci-
jah za pospeševanje kmetijstva ter panogi name-
nili 4 milijone tolarjev. Nekaj časa pa so tokrat na-
menili tudi obravnavi prošenj občanov ter nakupu
zemljišča za novo osnovno šolo.
ak
LENART •
Obrtniki potujejo v Mumhen
člani območne obrtne zbornice iz Lenarta s jutri
odpravljajo na dvodnevno ekskurzijo in ogled naj-
večjega mednarodnega obrtnega sejma v Evropi -
IHM v Munchnu.
ak
SVETA ANA • Obiina naklonjena
podjetništvu
Svetniki občine Sveta Ana v Slovenskih goricah
so na zadnji seji razpravljali tudi o vzpodbujanju
razvoja obrti in podjetništva. Svet je sprejel sklep,
s katerim občina namenja 5 milijonov tolarjev pro-
računskih sredstev za potrebe razvoja obrti in
podjetništva. Pri Sveti Ani pričakujejo, da bo ban-
ka proračunska sredstva oplemenitila do te višine,
da bo za kreditojemalce iz občine Sveta Ana na
voljo okoli 35 milijonov tolarjev, te pa bodo po
zgledu sosednjih občin namenili za posojila po
obrestni meri TOM + 0%.
ak
DESTRNIK m V soboto obini zbor
Turističnega društva
v soboto, 18. marca, se bodo ob 18. uri v gasil-
skem domu na Destrniku na 19. rednem občnem
zboru zbrali člani Turističnega društva Destrnik.
Po izvolitvi organov občnega zbora in pregledu
poročil predsednika, tunika, blagajnika in nadzor-
nega odbora se bodo člani seznanili še s
poročilom verifikacijske komisije, nato pa bosta
razprava in potrditev poročil. V nadaljevanju bodo
pregledali program dela v letu 2(X)0 in finančni
plan, izvedli nadomestne volitve, sprejeli nove
člane ter najzaslužnejšim v društvu podelili priz-
nanja.
ak
PTUJ • Obini zbor društva Sožitje
Medobčinsko društvo za pomoč duševno priza-
detim Sožitje Ruj pripravlja v petek ob 16. uri
občni zbor v sejni sobi Centra za socialno delo
Ruj v Trstenjakovi 5/a. Na občnem zboru bodo
pregledali aktivnosti društva v minulem letu ter se
dogovorili za delo v letošnjem letu. Pogovorili se
bodo o posameznih socialnih programih in o
prostorski problennatiki društva.
MS
TRNOVSKA VAS / SPREJELI PRORAČUN 2000
Med investkijami prevladujeio cesfe
Proračun za leto 2000 so kot poslednji v Slovenskih goricah
konec prejšnjega tedna dobili tudi v občini Trnovska vas. Svet
je tokrat razpravljal še o zaključnem računu o poslovanju
občine v lanskem letu, kar nekaj časa pa namenil razpravi o
načrtovanih investicijah v letu 2000, med katerimi prevladuje-
jo ceste. Občina bo njihovi modernizaciji v letošnjem letu na-
menila okoli 40 milijonov tolaijev proračunskih sredstev, svet
pa naj bi program investicij potrdil že na prihodnji seji.
Svetniki in svetnica občine
Trnovska vas so v petek brez
večjih pripomb potrdili predlog
proračuna za leto 20(X) v obsegu
dobrih 135 milijonov tolarjev.
Seznanili so se tudi s poročilom
nadzornega odbora o poslovanju v
lanskem lem, iz katerega je raz-
vidno, da pri delu občine ni bilo
nepravilnosti. V nadaljevanju so
potrdili še poročilo komisije za
obveznosti in terjatve ter raz-
pravljali o zaključnem račimu
občine za lansko leto. Zaključni
račim kaže, da je občina v letu
1999 ustvarila za dobrih 126 mili-
jonov tolarjev prihodkov ter 113
milijonov tolarjev odhodkov in
ustvarila okoli 13 milijonov tolar-
jev presežka sredstev, ki so že bila
prenešena v proračun za leto 2000.
Pri pregledu načrtovanih in-
vesticij v tem letu pa so se svetniki
najdlje zadržali pri predvideni
modernizaciji cest, za katere bi
tudi letos potrebovali več, kot je
predvidenih sredstev. Občinska
blagajna obnovi cest namenja
okoli 40 milijonov tolarjev, ven-
dar pa se svetniki in svemica na
zadnji seji niso uspeli dogovoriti o
prednostnem seznamu modern-
izacije. Člani občinskega sveta
bodo zato že to soboto odšli na og-
led posameznih cest, program in-
vesticij pa naj bi potrdili na pri-
hodnji seji sveta. Po besedah
župana Karla Vurceria naj bi
občina nekatere preplastitve cest
izvedla že v prvi polovici leta, še
posebej potrebna obnove pa sta po
besedah župana odseka cest
Črmlja - Bišečki Vrh ter Trnovski
Vrh - Straže; slednji je tudi še edi-
ni neasfaltirani del lokalne ceste v
občini. Samo obnova teh odsekov
pa naj bi občino po prvih ocenah
stala okoli 20 milijonov tolarjev.
ak
6	četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
oo rttearifiiM
PTUJ / SLOVESNO OB DNEVU ŠOLE LJUDSKI VRT
Prvi obisk šolskega ministra dr* Pavleta Zgage
Tri pomembne »šolske« zadeve so prejšnji četrtek, ko je bil
prvič na obisku v Ptuju dr. Pavel Zgaga, novi minister za
šolstvo in šport, združili v eno: minister je bil gost Šolskega
centra Ptuj, kjer si je ogledal potek gradnje nove ptujske
gimnazije, na sprejemu pri županu MO Ptuj Miroslavu Luciju
se je minister z ravnatelji osnovnih šol v mestni občini Ptuj
pogovarjal o težavah pri prehodu na devetletko ter o nujnih
vlaganjih v šolski prostor, ob koncu pa je bil še gost v OŠ
Ljudski vrt, kjer so slavili dan šole in priredili veličastno šols-
ko proslavo.
»Poti k srcu, sreča, ljubezen, pri-
jateljstvo, dobrota« so bile največ-
krat izrečene besede učencev
OŠ Ljudski vrt, saj so prav vsi o
tem na veliko razmišljali ob
letošnjem šolskem projektu.
Delček vsebine že opravljenega
dela po razredih so predstavili
tudi na proslavi ob dnevu šole,
ki je navdušila številno občin-
stvo v prepolni šolski telovadni-
ci, za starše in druge obiskoval-
ce pa so pripravili tudi dan
odprtih vrat ter v vsakem razre-
du posebej pripravili zanimive
razstave.
Ta^ana Vaupotič, ravnatelji-
ca OS Ljudski vrt, je dejala, da
niso prav pogoste priložnosti za
veliko šolsko praznovanje, kot
je bilo tole ob dnevu šole, toliko
bolj slovesno pa je, da jih je z
obiskom počastil tudi šolski mi-
nister dr. Pavel Zgaga. Vaupo-
tičeva je omenila, da pogosto so-
dijo delo »šolnikov« tisti, ki jih
še premalo poznajo, zato bi bilo
treba kaj več narediti tudi v tej
smeri. Sicer pa šoli Ljudski vrt
razvoj prinaša številne spreme-
mbe. Vedno znova s ponosom
povedo, da imajo lepo šolo, am-
pak dosti premajhno za zdajšnje
veliko število učencev. Šola je
polna mladih ustvarjalnih ljudi,
na to so še posebej ponosni, lju-
bezen, prijateljstvo in sreča pa
se jim zdijo še posebej pomem-
bne vrednote, zato so tako poi-
menovali letošnji projekt.
»PRIŠEL SEM
POGLEDAT, KAJ
NA ŠOLI DELATE«
Tako je uvodoma dejal šolski
minister dr. Zgaga, saj je po nje-
govem dan odprtih vrat šole pri-
ložnost, ko šola ponudi sodelo-
vanje tako s starši kot tudi z
vodstvom občine. Šola je bila in
je še zmeraj hrbtenica razvoja, je
omenil, na Ptuju pa se je lahko
prepričal, da mesto ponuja ka-
kovostno izobraževanje, ki si ga
mladi zaslužijo. Po ministrovih
besedah sta vzgoja in izobra-
ževanje temeljni strateški moči
šolskega ministrstva in v pri-
hodnje bo treba omogočiti, da iz
šolstva potegnemo čim več.
Minister se je dotaknil tudi
pričetka letošnjega postopnega
uvajanja devetletke na nekate-
rih šolah v Sloveniji (med temi
ni nobene iz MO Ptuj), ob tem
pa dejal, da je postopno uvajanje
dobro, saj si potem ne bo
mogoče kar tako očitati napak
in negotovosti. Kako bo z 9-let-
ko v šolah MO Ptuj? O tem mi-
nister ni povedal skoraj nič, de-
jal je le, da je na Ptuju v pri-
hodnje treba zagotoviti čim ka-
kovostnejše izobraževanje, pred-
vsem z zagotavljanjem prostors-
kih pogojev za devetletko. Sicer
pa naj bi bila glavna cilja
današnje javne šole skrb za
izobrazbo mladih in pomoč pri
izbiri poklica, v šolah pa da
potrebujemo mir, ustvarjalnost
in kakovostno delo. Vse to naj
bi bila vzpodbuda za bodočnost
slovenskih šol.
Župan MO Ptuj Miroslav
Luci je bil zadovoljen, da je mi-
nister ob svojem prvem obisku
na Ptuju izrazil podporo šolske-
ga ministrstva. Za OŠ Ljudski
vrt je dejal, da je prava šola, da
pa imajo v občini do nje še ob-
veznosti: dela niso končali pred
dvema letoma, ko so zagotovili
zadostno število prostorov, se-
daj čaka še mnogo večja naložba
v telovadnico.
Z NOVIM
ŠOLSKIM
LETOM NA NOVI
LOKACIJI
Minister za šolstvo in šport
Pavel Zgaga se je med obis-
kom v Ptuju sestal tudi s profe-
sorskim zborom ptujske gim-
nazije, ravnatelji drugih šol v
Šolskem centru in vodstvom
centra.
Ravnateljica ptujske gimnazi-
je Meta Puklavec ga je seznani-
la z dosedanjimi uspehi tega
izobraževalnega zavoda, bodoči-
mi načrti in pričakovanji, pred-
vsem pa je njihova želja, da bi
lahko novo šolsko leto pričeli že
na novi lokaciji, torej v novih
prostorih, za katere pa še nimajo
dokončnega odgovora glede
opreme. Tega tudi v četrtek od
ministra niso dočakali; njegov
odgovor je namreč bil, da se
bodo tudi v ministrstvu za
šolstvo trudili, da bi se na novi
lokaciji pouk pričel čimprej,
vendar ali bo to natanko prvega
septembra ali pa pozneje, ni ve-
del povedati. Gradbeniki kljub
težavam na gradbišču zaradi ne-
davne stavke delavcev Gradbe-
nega podjetja Ptuj ostajajo opti-
misti: delo želijo končati do 20.
avgusta. Ob preselitvi na novo
lokacijo naj bi gimnazija zažive-
la kot samostojen zavod, je še o
pričakovanjih povedala ravna-
teljica Meta Puklavec. Gimnazi-
jo predstavlja ambiciozen in
sposoben 49-članski profesorski
zbor, ki je madnarodno ses-
tavljen. Ptujska gimnazija je v
zadnjih letih posebej opozorila
nase z izrednimi dosežki na ma-
turi in v drugih projektih.
Vključena je v večino slovens-
kih projektov, ki pomenijo več
znanja. Je ena od desetih slo-
venskih gimnazij, ki so vklju-
čene v gibanje Unesco, letos bo
nosilka osrednje prireditve za
kulturo miru. V taboru Unesca
se bodo zbrali predstavniki 14
držav. Skratka njihov cilj je, da
bi vsi dijaki, ki zaključujejo
šolanje na ptujski gimnaziji, bili
dovolj samozavestni, s posebni-
mi znanji, ki jih postavljajo ob
bok drugim evropskim šolam.
Ob zdajšnji splošni in športni
gimnaziji naj bi se bodoče gene-
racije izobraževale v umetniški
smeri, humanistični, v klasičnih
jezikih in podobno. Kot je pove-
dal minister za šolstvo moramo
ustvariti takšne pogoje, da bo
lahko vsak, ki konča osnovno
šolo, nadaljeval šolanje v srednji
ptujske gimnazije.
Foto: Langerholc
šoli. Tega pa ni mogoče doseči
brez kvalitetne šole, ki
predstavlja tudi razvojni izziv
za Slovenijo.
Direktor Šolskega centra Ptuj
Branko Kumer pa je ministru
Pavlu Zgagi predstavil načrte
glede prostorskega reševanja
problematike centra, kjer bo
pouk kljub preselitvi gimnazije
potekal še vedno v dveh iz-
menah in kjer bo ostalo 2800 di-
jakov. Trenutno ima največji
šolski center v Sloveniji 3300 di-
jakov in 300 zaposlenih. Do ene
izmene vodita preselitev kme-
tijske šole na novo lokacijo in
polovice programov ekonomske
šole. Tako so naravnani tudi nji-
hovi načrti. Ministra so sezna-
nili tudi s tem, da si že štiri leta
prizadevajo za pridobitev
višješolskega programa kme-
tijskega izobraževanja, njihova
želja pa je, pridobiti še katerega
od visokošolskih programov.
Pri uresničevanju načrtov
pričakujejo tako kot do sedaj
pomoč šolskega ministrstva.
Minister za šolstvo Pavle Zga-
ga si je med obiskom v Ptuju og-
ledal tudi gradbišče nove
ptujske gimnazije. S potekom
del, ki mu ga je predstavil vodja
gradbišča, je bil zadovoljen.
MG, T. Mohor ko
Minister za šolstvo Pavel Zgaga med ogledom gradbišča nove
Učence Ljudskega vrta je ob dnevu šole družila ne samo pe-
sem, temveč polna mera sreče, ljubezni in prijateljstva.
Foto: TIVI
Dr. Pavel Zgaga, minister za
šolstvo in šport
PTUJ / NOVE POBUDE ZA SODELOVANJE S FRANCIJO
Predlogi za konkretno sodelovanje
Mesto Ptuj je pobrateno s francoskim mestom Saint-Cyr-Sur-
Loire. Mestni svet je sklep o tem sprejel lanskega maja, s fran-
coske strani pa je bilo pobratenje s formalne plati potijeno
decembra lani. Doslej je vsa izmenjava med mestoma potekala
zgolj na športnem področju. Aprila bo ptujska otroška nogo-
metna ekipa že tretjič sodelovala na mednarodnem tumiiju
Europousse. Uradna delegacija mestne občine Ptuj pa bo v
Francijo potovala 14. julija letos. To bo njen drugi obisk v tem
francoskem mestu.
V pustnih dneh sta se v Ptuju
v okviru prve nešportne izmen-
jave mudila Paul Olivier in
Jean-Pierre	Marcouille,
predsednik in podpredsednik
združenja Touraine-Slovenija,
organizacije, ki deluje kot
društvo in spodbuja vse oblike
sodelovanje med francoskimi
mesti oziroma pokrajinami in
Slovenijo.
Že v petek, 3. marca, sta irfiela
prve konkretne pogovore z na-
jodgovornejšimi predstavniki
mestne občine o tem, kako bi
konkretizirali pobratenje in ga
razširili še na druge oblike sode-
lovanja - gospodarsko, kulturno
in šolsko, o čemer so še posebej
govorili s predstavniki ptujske
gimnazije in tudi že predlagajo
projektno obliko sodelovanja.
Francoska gosta se kar nista
mogla načuditi spontanosti
ptujskega pustnega veselja, ki ga
v Franciji v takšni obliki sploh
ne poznajo. Med obiskom v Ptu-
ju sta se srečala tudi s slovenski-
mi lepoticami Nedo Gačnik,
Alenko Vindiš, Majo Šimec,
Janjo Zupan in Tejo Boškin. To
je bil zanju nepozaben dogodek;
Francozi so namreč veliki ljubi-
telji lepote in šarma. Ob tej pri-
ložnosti je nastala spominska
fotografija, ki ju bo še v Franciji
spominjala na ta dogodek. Z ve-
seljem jo bosta pokazala tudi
svojemu županu, ki je prav tako
velik ljubitelj lepote. Lahko, da
bo celo podvomil, da sta ob vseh
lepih dogodkih, ki sta jih v Ptu-
ju doživela, sploh kaj konkret-
nega naredila, sta se pošalila.
Slovenske lepotice pričakujejo
julija tudi v Franciji, sta še po-
vedala.
Ob vsem tem, kar sta v Ptuju
med uradnim obiskom "oddela-
la" in doživela, sta združno ugo-
tovila, da v Sloveniji sploh ne
moremo govoriti o nerazvitosti.
Pohvalno pa je tudi to, da smo
ob vsem razvoju uspeli ohraniti
toliko neokrnjene narave, kar v
drugih	industrializiranih
deželah niso uspeli. To pa je
prednost, ki jo v bodoče velja
ohraniti.
MG
Francoska gosta v družbi slovenskih lepotic. Slika je nastala
pred odhodom na pustni ples v karnevalsko dvorano.
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 16. marec 2000
1
IŠČETE SVOJ STIL / IŠCEfE SVOJ STIL
Idi pristoji športni stil
Ido Lepej iz Ptuja večina pozna liot nadvse uspešno ptujslio
gimnastičarko, zadnja leta pa se v glavnem posveča družini
in gospodinjslum delom. Rada hodi na sprehode, posluša
glasbo, se ukvarja z vnukinjo, zaposluje pa jo tudi urejanje
okolice hiše. Oblačilom ni nikoli posvečala velike pozornos-
ti, jih tudi ne kupuje, v glavnem si jih šiva sama. Najbolj
blizu ji je športni stil. Za akcijo se je prijavila, ker je želela
od strokovnjakov izvedeti, kaj ji najbolj pristaja. "Sama si
šivam, pa kljub temu ne vem, kaj mi najbolj pristoji. Frizer-
ja obiščem le, ko si moram ostriči lase."
Kozmetičarka Neda Tokalič je
pri Idi najprej opravila temeljito
in celovito čiščenje, da je koža
lažje "zadihala". Ida namreč že
dolgo ni bila pri kozmetičarki. Pri
negi je uporabila preparate za
povečanje vlažnosti kože, ki pos-
pešujejo mikrocirkulacijo, krepijo
odpornost in povečujejo dovod ki-
sika. S tem je izboljšala njeno
počutje in videz. Z izbrano masko
je kožo še dodatno nahranila, nav-
lažila in vitalizirala. Po končanem
tretmanu ji je dala vrsto nasvetov
za nadaljnjo nego doma, pripo-
ročila pa ji je tudi občasni obisk v
kozmetičnem salonu.
Pri gospe Idi je frizer Sašo
Fenos izkoristil naravno valovi-
tost las. Ker je zelo suha in jo po-
teze obraza delajo starejšo, kot je,
se je odločil za mehko linijo, pri
čemer dolžine las spredaj in na
vratu ni bistveno skrajšal. Z barvo
je dosegel topel spomladanski pri-
dih glede na polt, svoje pa so pri-
dali še prameni.
Vizažist Dani Kolarič je make
up začel z nanašanjem pudra v
kremi, da je prekril rdečico kože,
nato pa ga je utrdil s pudrom v
prahu. Oči je osenčil v rahlo roza
tonu, zunanje kotičke očes pa v
nežno sivi niansi. Na trepalnice je
nanesel črno maskaro, obrvi pa
poudaril z rjavim senčilom.
Ustnice je najprej obrobil v na-
ravnem bordo tonu in jih nato
obarval s šminko v enaki barvi. Za
bolj svež videz obraza ji je na
ličnice nanesel malo rdečila.
Strokovnjaki modnega studia
Barbare Plaveč so za Ido izbrali
sivo-moder hlačni kostim s po-
daljšano jakno, rahlo oprijet, brez
zapenjanja, v mladostno-
športnem stilu, ki sicer pristoji
njenim letom, postavi in živahne-
mu temperamentu. Zdajšnji stil jo
namreč naredi preveč resno. Pod
kostim je oblekla črno majico, os-
novni model pa je dopolnila ruti-
ca v črno-oranžni barvi. Ida nosi
konfekcijsko številko 36 in ima
postavo, ki ji jo lahko zavida mar-
sikatera najstnica. Kostim so iz-
delali v škofjeloškem Kroju in je
naprodaj v Mercatorjevi blagovni-
ci.
Novo podobo so dopolnila še
očala, izbrana v optiki Kuhar.
V šport studiu Olimpic so za
Ido izbrali program fitnes, ki je
prilagojen njeni starosti, začetni
zmogljivosti in tudi njenim žel-
jam. Kot je povedal prof. Vlado
Čuš, bo v okviru tega programa
dan še poseben poudarek
vzdrževanju mišičnega tonusa.
MG
Ida prej ...
... in pozneje v sivo-modrem hlačnem kostimu Kroja Škofje
Loka; očala smo izbrali v optiki Kuhar.
Fotografiji: Črtomir Goznik
PISE: SANDI KELNERIC / PATAGONIJA 98 (VI.)
Na svidenje^ Patagonija
Nadaljevanje iz prejšnje številke
časa za postanek ni, saj načrtu-
jeva, da bi nekje ob osmi uri, ko se
stena že malo segreje, vstopila.
Zato kar hitro nadaljujeva in ne-
kaj minut po sedmi uri doseževa
mejno področje, steno Fitz Roya,
ki se strmo dviga in se ti šele od
tod pokaže v pravi luči. Sreča je,
da jo že poznava, vsaj njen najtežji
del. Uro sva potrebovala, da sva
na ne najbolj odličnem mestu za-
menjala težke gojzarje s plezalka-
mi in pospravila cepine. Kot po
načrtu, ob osmi uri sva stopila v
najino smer - Franko Argentina.
Začel se je boj s štirinajstimi raz-
težaji. Kar odpirali so se detajli
stene in tudi pogoji za napredo-
vanje so bili boljši. Nekaj pred
eno uro sva začela nadaljevati iz
najinega bivaka, sva že čez najtežji
del in po ocenah bi stvar morala
biti za nianso lažja, a neprespana
noč in težavnosti naredijo svoje.
Kljub temu sva vztrajno napredo-
vala, se prebijala naprej, a stene
kot da ni konca. Ura je neusmilje-
no tekla, in ko sva nad sabo zas-
lišala glasove, sva mislila, da se
nama sanja. Bil pa je le zadnji raz-
težaj in na robu stene pod vrhom
smo se srečali, izmenjali par besed
- midva proti vrhu, Monika in
Klemen pa sta pravkar začela
spust.
No, da presenečenj ne bi bilo
premalo, je poskrbel striček Fitz
Roy s svojo trdo ledeno kapo na
vrhu. Tako trdega ledu še nisem
videl, cepin ni in ni hotel ostati v
njem in se je kar odbijal. Kljub
temu sva rinila proti cilju in ob
devetih zvečer stopila na vrh te
patagonske gore ter se ozrla nao-
koli. Sonce bo čez čas začelo zaha-
jati. Ogledati si sončni zahod z
vrha je pač posebno doživetje in to
sva lahko izkoristila, saj nama je
vreme to dopuščalo.
Sonce je utonilo za obzorjem in
tudi midva sva se začla spuščati
proti bazi. Prižgala sva čelni sve-
tilki in na delo. Poznalo se nama
je, da sva že sedemindvajset ur na
poti, a si še najmanj štiri ure nisva
mogla privoščiti počitka. V
zgodnjih jutranjih urah sva do-
segla Brečo z nekaj vrvnimi zaple-
ti in s polnim košem kletvic in
žaljivk ter si oddahnila, saj sva
našla ugoden prostor za bivaki-
ranje in tudi vreme ni kazalo, da
se bo spremenilo.
Izčrpanost je bila prehuda, tako
sva kar počakala na dan, ki je bil
tik pred vrati. Prebudil sem se iz
spanca in prvi šok je bila vročina:
na moji uri je kazalo 37 stopinj
Celzija, pod nama so tekli pravi
potoki vode. Tako sva se odločila
spust predstaviti na popoldne, ko
se sonček skrije in temperatura
pade. Kuhalnik je bil spet na delu,
in karkoli bi takrat dobila za pod
zob, bi bilo v redu, saj sva bila
lačna kot zverine.
Popoldne se odpraviva naprej in
čez slabe tri ure se prebijeva do
Pasa Superior. Tu najprej zagle-
dam Klemena in Moniko. Veseli
si izmenjamo čestitke. Tudi na-
jvečji mojstri dajo klobuk z glave,
kadar se izgovori beseda Patago-
nija.
Ne samo da je to pokrajina na
jugu Čila in Argentine, je ozemlje
z vetrovi, ki pihajo čez 200 kilo-
metrov na uro, je dežela hitrih
preobratov vremena in s tem blis-
kovitih sprememb temperature od
petintrideset pa še kakšno stopin-
jo več do tudi 20 stopinj pod ničlo,
vse to pa se lahko zgodi že v eni
sami uri.
Ostala nam je še pot do baze in
spodnji del ledenika, ki je zaradi
otoplitve povečal svoje razpoke,
zato je pot malo daljša, a obenem
se boljše vidijo.
Ob jezeru pod ledenikom še
zadnjič uprem pogled na prehoje-
no pot in se zavem bolečin po na-
poru, roke so trde, blazinice
prstov obrabljene in telo utrujeno.
Ko pridem v bazo, je razpoloženje
fantastično, saj so o našem
dosežku bili seznanjeni vsi.
Vse bolečine in utrujenost je
pregnalo že naslednje jutro in
pogled, ko čakaš nekje, kakšno
uro hoda od šotora, sončni vzhod.
Ko je stena osvetljena, žari in ta-
krat se spomniš vseh trenutkov, ki
si jih doživel v teh krajih. Spomin
ti zabrede do najbolj skritega
kotička, in tedaj obljubiš samemu
sebi: še pridem, še bom gledal
sončne vzhode, gore, njihovo oko-
lico, ljudi, ki vedo, zakaj tu živijo.
Tako smo čez nekaj dni s
težkim srcem zapustili Rio Blan-
ko, E1 Chalten in se odkotalili v
mesto San Carlos de Bariloche. O
tem pa morda kdaj drugič.
Sondi
Ura je devet zvečer in stopila sva na vrh Fitz Roya
DRAZENCI / PETNAJSTI GASILSKI OBČNI ZBOR
Mladi in zagnani
Mlad draženski gasilski kolektiv
Minulo soboto je prostovol-
jno gasilsko društvo Dražen-
ci slavilo petnajsti občni
zbor. Društvo je torej še zelo
mlado, najmlajše v občini
Hajdina, zato so tudi ta-
mkajšnji gasilci zvečine mla-
di, zelo mlad pa je tudi nji-
hov poveljnik Robi Lah.
Občni zbor je začel predsednik
Drago Furek, vendar tokrat v novi
dvorani, ki je v občini Hajdina na-
jvečja in zelo lepo opremljena. Na
zbor niso prišli samo gasilci, am-
pak tudi njihove mame in babice
ter druge ženske, ki znajo ob raz-
nih prireditvah speči okusno giba-
nico, še zlasti Terezija Golob.
Poročili, ki sta jih pripravila
predsednik in poveljnik, sta bili za
tako mlado društvo kar
spodbudni. V razpravi sta društvo
pohvalila tudi prestavnik gasilske
zveze mestne občine Ptuj Janko
Žumer in predsednik vaškega od-
bora Draženci Ivo Rajh. Res je, da
dvorana v Dražencih ni gasilska,
temveč vaška, ampak to gotovo ni
pomembno, pomembno je, da je v
Dražencih in da jo lahko skupaj
uporabljajo v dobre namene.
Janez Vidovič
8
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
KORANTI SKUPINE POETOVlO PTUJ / ZAPIS S
KARNEVALA V PERNIKU
Ptujski koranti v Bolgariji
20. januarja ob 8. uri zjutraj smo se zbrali pred železniško
postajo na Ptuju. Devet korantov, dva voznika in jaz. Po veli-
kih težavah z zlaganjem korantij in prtljage smo ob 8.20 kre-
nili naši pustolovščini naproti. V Ormožu smo pobrali še dva
koranta.
Prve težave nastanejo na mej-
nem prehodu Dolina, kjer nas
usmerijo proti Dolgi vasi, ker
Dolina ni mednarodni mejni
prehod, zato z našim malo
večjim kombijem ne smemo čez
mejo. V Dolgi vasi prečkamo
mejo in se po sedmih urah
vožnje znajdemo na madžarsko-
romunski meji. Čakamo več kot
pol ure (na praznem prehodu),
nato razne pristojbine (okrog
30.000 tolarjev) in že se znajde-
mo v Romuniji, ki ima tako sla-
be ceste, da imaš občutek, kot da
se voziš z ladjo po razburkanem
morju. Po nekaj urah prične
snežiti, kar nas nekoliko pre-
straši, ko prečkamo južni del
transilvanskega hribovja (Dra-
kule nismo srečali), o kakšnem
snežnem plugu pa nobene sledi.
Na poti se ustavljamo zaradi
opravljanja bioloških potreb v
gostilnah, ki so primerljive z
našimi izpred 40-50 let.
Ob 2.30 zjutraj (že 21. januar-
ja) smo na romunsko-bolgarski
meji. Po obveznem čakanju (eno
uro na praznem prehodu) se od-
peljemo z romunskega mejnega
prehoda in se znajdemo pred le-
vim bregom reke Donave (ob
poti smo videli tudi hidroelek-
trarno Djerdap) z malo večjo
"barno" namesto trajekta. Od-
pelje šele po štirih urah čakanja,
ker nihče ne upa zbuditi lastni-
ka. Donavo prečkamo šele ob
8.30.
Na bolgarskem mejnem pre-
hodu se moramo najprej zapel-
jati čez "dezinfekcijski bazen" (v
bazenu pa samo blato), plačati
1.000 tolarjev in po 90 minutah
nadaljujemo pot. V Bolgariji se
stanje cest nekoliko spremeni.
Tudi po avtocesti se peljemo,
med potjo pa srečujemo stare
lade, v katerih vozijo iz navad-
nih desk sestavljene krste. Poza-
bil sem omeniti, da nas na celot-
ni poti (stoje ob cesti) spremlja-
jo in pozdravljajo prijateljice
noči (tudi podnevi).
Po 28 urah potovanja prispe-
mo v Pernik, ki je 35 km oddal-
jen od glavnega mesta Sofije.
Najprej nas nastanijo v 30 km
oddaljen dijaški dom, kjer nam
postrežejo s kosilom, ki je bilo
videti še kar okusno. Tuširanje
nas vse zelo osveži, saj je voda
ledeno mrzla.
Zvečer nastopimo v gledališču
v Perniku, po tem pa obvezna
zabava v dijaškem domu z dru-
gimi skupinami, posebej še z
Makedonci, s katerimi pojemo
pesmi Jugoslavija in vse parti-
zanske, ki se jih spomnimo.
22. januarja ob 13. uri se
prične povorka po mestu, ki si
jo ogleda zelo veliko ljudi. Naši
koranti so bili v središču pozor-
nosti, saj so nas novinarji dobe-
sedno obkolili s kamerami in
diktafoni z željo, izvedeti od
kod smo in kaj predstavljamo.
Po povorki ob 14.15 smo se od-
peljali iz Pernika. Na bolgarski
meji spet čez dezinfekcijski ba-
zen, nato na trajekt, v Romuniji
300 km ledene ceste, na romun-
sko-madžarski meji pa šok. Po
štiriurnem prerekanju smo po-
novno plačali takse, ki smo jih
že pri vstopu v Romunijo
(okrog 30.000,00 tolarjev), ker
nam policajka ni priznala
računa izpred treh dni. Tudi ca-
rinik nas ni pustil brez "carine"
(3.000,00 tolarjev), v žep seveda.
Že Madžarska se nam je zdela
po izkušnjah, ki smo jih dožive-
li kot naša Slovenija. Na Ptuj
smo prispeli 23. januarja ob
20.30.
Moram povedati, da občudu-
jem oba voznika, ki sta bila iz-
menično za volanom ves čas po-
tovanja, čeprav nista imela za
počitek nič več kot majhen ozek
sedež (Certusu v razmislek:
Kako naj si voznik odpočije na
avtobusu, ki nima za to namen-
jenega prostora? In: Kakšen av-
tobus poslati na določeno poto-
vanje?). Doživeli smo drugačen
svet, ki ga nismo vajeni, saj smo
vsi premladi, da bi ga bili
doživeli. Toda izkušnja, ki je za
nami, nam je odprla oči, posebej
pa še srce.
Milan Gabrovec
RujskI koranti skupaj z makedonsko skupino v Perniku
CIRKOVCE / OSMI FAŠENK
Pust je fiolropcifi
v organizaciji članov folklorne skupine Vinka Koržeta Cir- deli pogumne jahalce, prijetno
kovce so po idejni zasnovi Antona Brgleza na pustni torek ob
16. uri v Cirkovcah pripravili tradicionalni, že osmi fašenk s
kronanjem pustnega carja. Za leto dni je pustna oblast v ro-
kah Borisa Urbančiča, predsednika turističnega društva Ki-
dričevo.
V izjemno lepem vremenu se
je pred nekaj tisoč obiskovalci iz
domače in sosednjih vasi na
fašenku predstavilo šest etno-
grafskih in pet karnevalskih
pustnih skupin, poleg tega pa še
kup posameznih ali skupinskih
mask. Posebej je treba pohvaliti
domiselnost učencev in učitel-
jev osnovne šole in malce poka-
rati pomanjkanje domišljije in
dobre volje domačinov, kajti v
karnevalskem delu niso imeli
niti enega vozila.
V etnografskem delu povorke,
ki se je začela pri osnovni šoli in
je potekala skozi vas do centra
med gostilno in pošto, smo vi-
maskirane člane godbe na piha-
la iz Kidričevega, nastopili so
pokači in orači iz Pleterij,
haloški jurek iz Dolene, ploharji
iz Cirkovc, prijetno pa je prese-
netilo tudi okoli 40 korantov iz
Rogoznice in okolice. V drugem
delu pa so se obiskovalcem
predstavili udeleženci karneval-
ske povorke.
Vladanje lanske pustne cesari-
ce Štefke Dobič se je izteklo,
zato so po krajšem posvetu za
novega pustnega carja imenova-
li Borisa Urbaniča, predsedni-
ka Turističnega društva Ki-
dričevo. Svojo vlogo sta dobro
opravila pustna voditelja Davo-
rin in Miran Urih, udelečenci
osmega fašenka pa so se zatem
zbrali v cirkovški prosvetni
dvorani, kjer so proglasili na-
grajene pustne skupine. Tretjo
nagrado so prisodili skupini
Metlarjev iz Prepolj, drugo sku-
pini McDonaldsovih hambur-
gerjev in pomfrita iz Vidma,
prvo v znesku 30.000 tolarjev pa
jfe prejela skupina iz Starš, ki je
opozorila na jedrsko elektrarno
Krško. Zatem so ob zvokih an-
sambla Idila natanko opolnoči
pusta pokopali in se veselili do
jutranjih ur pepelnične srede.
M.Ozmec
Pustna oblast cirkovskega fasenka z novim pustnim carjem
Borisom Urbančičem; on je tisti, ki lahko sedi, medtem ko
drugi plešejo.	Foto: M.Ozmec
VITOMARCI / IZOBRAZVALNA DEJAVNOST GOSPODINJ
Pripravili dva kuharska teiaja
Predsednica Društva gospodinj v Vitomarcih Jožica Stergar je
skupaj s Kmetijsko svetovalno službo pripi'avila dva kuharska
tečaja. Prostor za njuno izvedbo je odstopila Milena Čuček iz
Vitomarcev.
Prvi tečaj - kuhanje slavnost-
nega kosila - je bil 1. februarja
in se ga je udeležilo 19 gospo-
dinj, drugi tečaj - govedina in
omake - pa je bil še z boljšo ude-
ležbo, saj je prišlo kar 29 gospo-
dinj. Oba tečaja je vodil Vlado
Pignar. Med letom čaka gospo-
dinje še občni zbor, zdravstveno
predavanje, piknik v naravi, v
zimskih dneh pa v topli kuhinji
kakšen kuharski tečaj za
krajšanje zimskih dni.
Jožica Stergar
Udeleženke kuharskega tečaja z Vladom Pignarjem.
Foto: Milena Čuček
PTUJ / AKTIVNOSTI DRUŠTVA
UPOKOJENCEV
Tudi letos na
letovanje v Rabai
Ptujsko društvo upokojencev v letu 2000 praznuje 10-let-
nico organiziranega sedm- oziroma desetdnevnega leto-
vanja na morju. Doslej so letovali v Rabcu, Dugi Uvali,
Umagu, Biogradu, Istrskih Toplicah in na Malem
Lošinju. Skupaj je doslej letovalo več kot 1180 upokojen-
cev. Avtobus so napolnili z domačimi gosti, le dvakrat so
se jim pridružili še upokojenci iz Rač in Slovenske Bistri-
ce. Letovali so vedno v spomladanskem in jesenskem
času, to je v pred- in posezoni.
Od 25. aprila do 5. maja imajo rezervirano letovanje v Rabcu
v hotelu Mimosa. Tu so tudi pred desetimi leti pričeli organizi-
rano letovanje. Mislim, da je tudi cena ugodna, saj stane 10-
dnevno letovanje s polnim penzionom le 280 DEM po osebi v
dvopostelji sobi. V to ceno so vključeni tudi turistična taksa,
nezgodno zavarovanje in prost vstop v bazen z ogrevano mor-
sko vodo. Letovanje organizira in vodi Mimica Korpar. Prija-
ve sprejemajo na društvu upokojencev ob petkih med 10. in 12.
uro; informacije na tel. 772-459. Avtobus bo odpeljal izpred
železniške postaje Ptuj pred hotel.
MK
Katera ptujska gostilna je na fotografiji, ki je nastala okoli leta
1900?	Fotografija: fototeka Zgodovinskega arhiva Ruj
Nagradno turistiino vprašanje
Prejšnji torek smo se poslo-
vili od letošnjih pustnih prire-
ditev. Po prvih podatkih si je
samo ptujske ogledalo več kot
100 tisoč obiskovalcev, z do-
brimi obiski pa se lahko po-
hvalijo tudi vsi drugi fašenki
na Ptujskem.
Tudi na znano ptujsko gostil-
no Roziko, po kateri smo pov-
praševali v predzadnjem na-
gradnem turističnem vprašanju,
imajo naši bralci veliko lepih
spominov. Svoje je strnila v pri-
jazno pisemce. tudi 80-letna
Nežka Pečnik s Kicarja 6 pri Ru-
ju, ki je triletno krojaško vaje-
niško dobo oddelala v salonu
Reich v Trstenjakovi ulici. V tistih
časi je to ptujsko gostilno po-
gosteje obiskovala. "Gostilna
Rozika je bila ena izmed zelo do-
brih ptujskih gostiln. Bila je ved-
no zelo polna zaradi svoje izred-
no dobre kuhinje. Ko smo imeli
veliko dela, sem mojstrom, šefici
in možu nosila kosilo od tam.
Dobro obiskan je bil tudi vrt,
zlasti še poleti. Na Roziko me re-
snično vežejo izredno lepi spo-
mini, ob tej priložnosti bi rada
pohvalila tudi takratno osebje, ki
se je odlikovalo po vljudnosti,
prijaznosti in poštenosti. Še da-
nes vsakič, ko pridem v Ruj,
grem v Roziko na kavico. Res pa
je, da se takratne gostilne ne
morejo primerjati z današnjimi."
Med več kot 70 pravilnimi od-
govori se je sreča nasmehnila
Danici Lisec iz Trubarjeve 6 v
Ruju, ki jo je s kosiloma in slast-
nimi pustnimi krofi nagradila se-
danja najemnica lokala Dragica
Esih, ki je tudi povedala, da
bodo letos pričeli urejati letni vrt,
kar je velika želja vseh obisko-
valcev tega lokala in tudi mesta.
Na fotografiji, ki jo danes ob-
javljamo, je stara ptujska gostil-
na, ki še danes obratuje v
Trstenjakovi ulici. Fotografija je
nastala okrog leta 1900 in jo hra-
nijo v fototeki Zgodovinskega ar-
hiva Ruj. Tudi ta gostilna je ena
tistih, ki so jih zgradili ob vpadni-
cah v mesto. Imela je veliko dvo-
rišče, hleve za živino in pre-
nočišča. Ob njej pa je bilo tudi
skladišče Gosser piva. Zanimiv
je podatek, da je imela že leta
1920 glasbeni avtomat. Gostje
so jo predvsem poznali po do-
brih toplih in mrzlih jedilih,
Tscheligijevem pivu, haloških in
ljutomerskih vinih. V oglasu v
vodniku Ruj z okolico, ki je izšel
tik pred drugo svetovno vojno,
pa se je gostilna priporočala tudi
z avtogaražo. Več o zdajšnji po-
nudbi te gostilne bomo zapisali
prihodnjič.
Odgovore, za katero ptujsko
gostilno gre, pričakujemo v
uredništvu Tednika, Raičeva uli-
ca 6, do 23. marca. Nagrado za
pravilen odgovor je pripravila
zdajšnja najemnica gostišča.
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
9

PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
Oienili delo v preteklem letu
Ob koncu minulega tedna so se številni člani ptujskega pla-
ninskega društva, ljubitelji pohodništva in drugi povabljeni
gostje zbrali v prijetnem ambientu ptujske gostilne Lužnik na
rednem letnem občnem zboru, ki je osrednji in najpomemb-
nejši dogodek društva v letu.
Občni zbor običajno sestavljata
dva dela: uradni del, na katerem
ocenijo in pregledajo izvedene
društvene aktivnosti v minulem
letu, nato pa sledi prijetnejši del
oziroma družabno srečanje. Po-
dobno je bilo tudi letos. Uradni
del se je tokrat pričel bolj veselo
kot v preteklih letih, saj sta se naj-
prej predstavila mlada ptujska
plesalca, plesni par Nojič-Kaisers-
berger, ki sta v dvorani pričarala
pravo latinskoameriško vzdušje.
Le-temu je sledil resnejši začetek
uradnega dela, v katerem so naj-
prej ocenili delo planinskega
društva v preteklem letu, ki je bilo
zelo pestro. Društvo se lahko po-
hvali s številnimi dosežki, med
katerimi velja omeniti organizaci-
jo kar 52 najrazličnejših izletov v
slovenska in tuja gorstva. Na OŠ
Breg so z veliko truda in prosto-
voljnega dela zgradili novo »bil-
der« plezalno steno za utrjevanje
moči. Ptujski markacisti so izved-
li zelo obsežno in zahtevno mar-
kacijsko akcijo na Donački gori.
kjer so v celoti obnovili zahtevno
zavarovano pot, uspešno je bil iz-
veden že osmi tradicionalni po-
hod po Haloški planinski poti, ki
vsako leto privablja vedno več pla-
nincev iz drugih slovenskih kra-
jev, poleg omenjenih aktivnosti
pa so organizirali še razne tečaje
in izpopolnjevanja za planinske
vodnike in mentorje, s čimer se
povečuje strokovna usposoblje-
nost vodniškega kadra v društvu.
Poskrbeli so tudi za izobraževanje
»planinskega podmladka« z
uspešno izvedbo planinske šole
med osnovnošolci. Velja omeniti
tudi dobre rezultate mladih ptuj-
skih športnih plezalcev na tek-
mah za slovenski pokal.
Kljub številnim in odmevnim
akcijam ter pestri paleti aktivnosti
pa nikakor ne moremo prezreti
dejstva, da je v zadnjem letu upad-
lo število članov. Ali je vzrok za to
nezainteresiranost ljudi za planin-
sko udejstvovanje kljub zanimive-
mu programu, finančno stanje
prebivalstva ali zgolj neplačevanje
članarine, lahko le ugibamo.
Letošnjemu občnemu zboru so
dale posebno težo volitve" novih
članov v organe društva, ki pote-
kajo vsaki dve leti. Za predsedni-
ka planinskega društva je bil po-
novno izvoljen dosedanji predsed-
nik Tone Purg, njegov namestnik
pa je Milan Ostrman. Zamenjalo
se je tudi vodstvo posameznih od-
sekov, komisij in odborov, kjer je
pohvalno dejstvo, da je bilo vanj
izvoljenih kar nekaj mladih ljudi
s svežimi idejami in voljo do dela.
Pred zaključkom uradnega dela
je sledila še podelitev društvenih
priznanj najzaslužnejšim članom
ter zahvala vsem sponzorjem in
donatorjem, ki so na finančen ali
kakršenkoli drug način pripomo-
gli k uspešni realizaciji aktivnosti
ter s tem omogočili večje zado-
voljstvo vseh udeležencev. Ptujski
planinci obljubljajo, da bodo tudi
v prihodnje poskušali po naj-
boljših močeh zadovoljiti čim več
želja ljubiteljev gorništva in izle-
tov v naravo, v svojih vrstah pa
bodo zelo veseli novih članov, ka-
terim bi s prijetnimi uricami in
trenutki v objemu gora popestrili
in izboljšali pogosto stresen in na-
poren vsakdanjik.
Tadeja Radek
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Puffec kolesarjev na dirki v Trstu
Bilo je že prelepo. Ptujski kolesarji so vozili z dirke v dirko
vedno bolje in dosegali zavidljive rezultate, tudi v tujini. Di-
rektor kluba R. Glavnik je po vsaki dirki hvalil boga, da ni
bilo padcev.
A nesreča ne počiva. Da je pre-
govor resničen, so na lastni koži
spoznali v nedeljo, 5. marca, tudi
ptujski kolesarji. Udeležili ^so se
mednarodne dirke v Trstu. Že 24.
so jo organizirali zamejski Sloven-
ci. Dirka je štela v kategorijo 1-6.
Sodelovale so amaterske ekipe z
dokajšnjim številom profesional-
cev. Tekmovalo je 200 kolesarjev.
Proga je bila dolga 150 km. Pote-
kala je v glavnem po ravnini. Ko-
lesarji so jo prevozili v glavnini,
brez večjih pobegov. Celo dirko so
čakali na šest km dolg klanec, kjer
naj bi se kolesarji razdelili glede
na sposobnost. Res se je v klancu
formirala verjetno zmagovalna
skupina. V njej so bili tudi ptujski
kolesarji: Gazvoda, Mahorič,
Borko in še Zafošnik. Blizu je bil
tudi Rogina. Ko je že kazalo na
ponovni uspeh, se je več kot dvaj-
set kolesarjev v polni hitrosti za-
pletlo in grdo padlo. Na tleh so
bili tudi Ptujčani. Kot je dejal
ptujski maser Silvo Rodošek, se
je najhuje poškodoval M. Maho-
rič, in sicer na zapestju. Poškodo-
vali so več koles. Zamenjava ko-
les, ki ni mogla biti pravočasna, ni
bila učinkovita. Dirka je bila že v
zaključni fazi. S srečo v nesreči in
z dolgoletnimi izkušnjami se je na
peto mesto prebil Raj ko Petek (le-
tos je že bil tretji na dirki v Uma-
gu). Rogina je bil kljub nesreči še
dober, na 24. mestu.
Po dirki nam je trener R.Pinta-
rič povedal, da je cela ptujska eki-
pa dobro vozila do klanca, do nes-
rečnega padca. Tokrat sta bila do-
bro uvrščena tudi Marjan in Mi-
ran Kelner.
Na dirko bo treba hitro pozabiti,
zakrpati rane in trenirati naprej.
Kolesarji se morajo dobro pripra-
viti na tridnevno dirko po Istri
17., 18. in 19. marca. Sicer pa vse
priprave vodijo k dobri formi do-
bri uvrstitvi na dirki "Po Sloveni-
ji". Do tedaj mora biti ekipa zrela.
Roman Zavec
Primož Štefanič, Iztok Kovačec in Rado Rogina (v ozadju)
na startu v Trstu
NAMIZNI TENIS / EKIPNO IN
POSAMIČNO PRVENSTVO OŠ
OŠ Olge HleglU -
ekipni imagovalei
Danilo Piljak je junak izredno uspelega področnega prvenst-
va OS v namiznem tenisu, ki je bilo v dvorani Mladika; organi-
ziral ga je Športni zavod Ptuj in izvedel NTK Ptuj. Na svoji
zmagovalni poti ta hip najboljši slovenski kadet ni izgubil, po-
dobno kot zmagovalka pri st. učenkah Vesna Terbuc.
Vrstni red: ekipno: 1. Olge Meglic I, 2, Jiuršinci I, 3. B. Kidrič
Kidričevo II, 4. Ljudski vrt, 5. O.Meglič II, 6. B. Kidrič I, 7.
Juršinci II. Vrstni red posamezno: učenci 1.-4. razreda: 1. Luka
Rebek, Ljudski vrt, 2. Martin Kelenc, Mladika, 3. Lovro Rojko,
O.Meglič;u čenke 1.4. razreda: 1. Vesna Rojko, O. Meglič, 2.
ja Zupanič, B. Ki^č, 3. Tanja Mertuk, B. Kidrič; učenci 5. - 6.
razreda: 1. Jernej Šilak, Dornava, 2. Darjan Čeh, Juršinci, 3. Matej
Benko, Juršinci; učenci 7.- 8. razreda: 1. Danilo Piljak, Ljudski
vn, 2. Urban Ovčar, Breg, 3. Jan Janžekovič, O.Meglič;učenke 7. -
8. razreda: 1. Vesna Terbuc, O. Meglič, 2. Maša Samojlenko,
O.Meglič, 3. Ana Romanič O.Meglič.
Ivo Kornik
TEDNIKOVA ANKETA / TEDNIKOVA ANKETA
Zakajanje v gore
kot naiin živJ/en/a
Planinsko društvo Ptuj je pretekli petek pripravilo že 47. letni
občni zbor, ki se ga je tudi tokrat udeležilo veliko članic in
članov, med njimi pa smo srečali tudi nekatere goste in sim-
patizerje društva. Po uradnem delu so se planinci, poznani
kot ljubitelji plesa, zavrteli ob zvokih žive glasbe in družabno
srečanje se je zavleklo v zgodnje jutranje ure. Nekatere med
njimi smo za trenutek iztrgali veselemu razpoloženju in jih
povprašali, kaj jim pomeni zahajanje v gore oziroma planinst-
vo.
Franc Kodela iz Dražencev za-
haja v planinski svet že od mladih
let. Organizirano je pričel hoditi v
gore v okviru planinske skupine
Perutnina Ptuj, že 16 let pa je pla-
ninski vodnik pri PD Ptuj. "Gore
mi pomenijo največ: sprostitev,
rekreacijo, predvsem pa druženje
z ljudmi. V posebno lepem spomi-
nu mi ostajajo sinjemodro nebo
nad Kamniško-savinjskimi Alpa-
mi in vzponi na Jalovec, Krn in
Triglav ter tura na območju Kom-
ne, kjer sem se po daljši prekinitvi
ponovno vrnil med planince."
Marko Krašovec iz Ljubljane je
član Pp Ptuj tri leta: "Moj prvotni
stik z gorami in predvsem z nara-
vo izhaja iz odkrivanja podzem-
skega sveta. Po jamah se potepam
že 33 let, in ker so jame pogosto v
gorah, je do njih potrebno najprej
priti. Rad zahajam v slovenske
gore, saj me privlači njihova neiz-
merna raznolikost. Kot pravi Slo-
venec pa se najraje spominjam
vzpona na Triglav."
Katja Arko-Kampuš iz Ptuja je
članica ptujskega planinskega
društva že 15 let: "V gore hodim
predvsem zaradi sprostitve in
druženja s prijatelji. Prav to pa
sem doživela na lanskoletni turi
PD Ptuj na Triglav, ki mi ostaja
nepozabno doživetje."
Tone Purg iz Ptuja je bil na
občnem zboru ponovno izvoljen
za predsednika društva, v gore pa
zahaja že od leta 1958: "Zahajanje
v gore mi predstavlja način živl-
jenja, povezan z rekreacijo, spros-
titvijo in druženjem s prijatelji.
Kot dolgoletnemu planinskemu
funkcionarju mi predstavlja pla-
ninarjenje edini hobi, seveda pa je
za to potrebna podpora celotne
družine. Med številnimi vzponi
mi ostaja v najlepšem spominu
vzpon na Mont Blanc leta '79, ko
sem spoznal bodočo ženo Kristi-
no. To je še en dokaz, da je ljube-
zen do narave in ljudi v gorah ve-
liko tesnejša in pristnejša."
Doroteja Plajnšek iz Ptuja hodi
v gore že od svojega tretjega rojst-
nega dne, pred kratkim pa je pre-
jela zlati znak mladega planinca,
ki predstavlja najvišje priznanje
Planinske zveze Slovenije mla-
dim, vključenim v akcijo Mladi
planinec: "V hribe hodim z ded-
kom in babico, s katerima skupaj
odkrivamo čare narave in gorske
lepote. To je čar, ki te pritegne in
zastrupi. Zato bom z velikim ve-
seljem hodila po planinskih poteh
tudi v prihodnje."
Štefka Amuš iz Orešja je prav
tako dolgoletna članica ptujskega
planinskega društva, o svojem od-
nosu do gora pa pravi: "Vsako-
kratna pot v gore mi pomeni
predvsem sprostitev, zdravje in
seveda druženje s planinskimi
prijatelji. V vseh teh letih, odkar
hodim po planinah, sem doživela
številne nepozabne trenutke. V
lanskem letu pa mi je ostal v zelo
lepem spominu dvodnevni izlet
na Slavnik in v Slovensko Pri-
morje, saj je predstavljal prijetno
druženje in hkraten stik z morjem
in gorami, kar je za Štajerce po-
sebno doživetje."
Uroš Vidovič
Od leve: Franc Kodela, Marko Krašovec, Katja Arko-Kampuš, Tone Purg, Doroteja
Plajnšek in Štefka Arnuš
STRELSTVO/ POLFINALE DRŽAVNE LIGE
Peiovia avio €lrv§i
Strelska družina Petovia avto je
v nedeljo, 5. marca, streljala na
polfinalnem turnirju prve
državne dopisne lige v Ljubljani.
Simon Simonič, Zvonko Hajduk
in Boštjan Simonič so s 1652 kro-
gi zasedli drugo mesto in se uvr-
stila na finalni turnir, ki bo v
Ljubljani 4. aprila. Posamezno je
zmagal Peter Tkalec (SD Dušan
Poženel) 568 kr., Simon Simonič
(Petovia avto) je bil s 563 kr. tretji,
Boštjan Simonič (Petovia avto) s
562 kr. četrti. V finale so se nepos-
redno uvrstili mladinci in vetera-
ni SK Ptuj, članica Alenka Pe-
teršič iz SK Ptuj ter Vesna Mele iz
Ormoža.
SI
EMtOPSKO
PRVENSTVO •
Matija Potočnik
najbolje uvrščeni
mladinec Slovenije
v Mnchnu je bilo evropsko
prvenstvo z zračnim orožjem. Z
zračno pištolo je bil pri mladincih
od naših najuspešnejši Ptujčan
Matija Potočnik s 552 krogi na 36.
mestu. Ekipa Slovenije je s 1648
krogi zasedla 13. mesto.
SI
MLADINSKA IN
PIONIRSKA LIGA
• Juršinci zmagali
v Ljubljani
Strelsko društvo Olimpija v
Ljubljani je organiziralo peti krog
državne lige za mlajše mladince in
pionirje. V kategoriji mlajših mla-
dincev z zračno pištolo je že
četrtič slavila ekipa iz Juršincev.
Nastreljali so odličnih 1030 kro-
gov. Med posamezniki je Simon
Simonič zasedel drugo mesto s
355 krogi, pri dekletih je Sonja
Raušl s 340 krogi bila 3., Staška
Benko pa si je s 335 krogi delila 4.
mesto. V pionirski konkurenci so
strelke iz Juršincev ekipno na-
streljale 500 krogov in zasedle 4.
mesto. Z novimi devetimi
točkami so še vedno na skupnem
drugem mestu v pionirski ligi.
Posamezno je bila najuspešnejša
Alenka Plohi, ki je zasedla 7. mes-
to s 172 krogi, Saša Cafuta in Nina
Pavlin sta delili 15. mesto z na-
streljanimi 164 krogi.
Ekipa SK Ptuj v sestavi Simon
Fras, Sebastijan Molnar in Si-
mon G"nc je zasedla tretje mesto
s 1001 krogom. Posamezno je bil
Simon Fras s 348 krogi četrti, Si-
mon G"nc z istim številom kro-
gov peti (oba SK Ptuj), Jernej Pe-
teršič iz SD Dornava je bil s 337
krogi deveti, Sebastijan Molnar s
305 krogi trinajsti. Med mlajšimi
mladinkami je bila Biserka Ma-
lek z 296 krogi osma, Helena Vu-
kovič z 276 krogi trinajsta (obe
SK Ptuj).
Naslednji krog tekmovanja bo
18. in 19. marca v Lendavi.
P.D.,SI
TURNIR
PRIJATELJSTVA
•Pionirji Ptuja
uspešni
v Ljubljani je bil 5. marca 5. tur-
nir za pokal prijateljstva v strel-
janju z zračno puško. Marko Tur-
kuš, Aleš Sprah in David
Brodnjak (SK Ptuj) so s 470 krogi
zasedli zgornji del lestvice^ Posa-
mezno je bil najboljši Aleš Šprah s
163 krogi. Marko Turkuš je na-
strelil 158 krogov in David
Brodnjak 149.
SI
KOŠARKA / MEDOBČINSKA
REKREACIJSKA LIGA
V finalu Starše in Oraii
Polovica končnice je za ekipami, sledi samo še razigravanje
za končna mesta.
Rezultati: za mesta 1-4: Veterani - Ptujski Orači 69:82 (25:33),
skupaj 0:2, KK Starše - ŠD Majšperk 93:83 (43:28), skupaj 2:0; za
prvo mesto: KK Starše - Ptujski Orači; za tretje mesto: Veterani
- ŠD Majšperk; za mesta 5-8: SD Kidričevo - Tal um 72:82
(32:40), skupaj neodl. in 0:1; ŠD^ Cirkovce - ŠD Breg 69:50
(31:16), skupaj 2:0; za peto mesto: ŠD Cirkovce - Talum; za sed-
mo mesto: ŠD Kidričevo - ŠD Breg; za mesta 9-12: Dornava
Center - ŠD Ptujska Gora 66:61 (33:27), skupaj 2:0, KPŠ Breg
Bulls - Putari Za vrč 20:0 (brez tekme), skupaj 2:0; za deveto mes-
to: Dornava Center - KPS Breg Bulls, za enajsto mesto: ŠD Ptuj-
ska Gora - Putari Zavrč.
Lestvica najboljših strelcev: 1. Peter Triflcovič (Starše) 386
košev, 2. Jože Kolarič (Cirkovce) 325, 3. Edi Hojnik (Kidričevo)
301,4. Izudin Kanlič (Veterani) 286,5. Branko Novak (Majšperk)
210 košev.
Radko Hojak
10
-T7
10	četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
HASVETI
Kuharski nasveti
Ribie jedi
Poraba rib je od leta do leta večja, in to v veliki meri po zaslugi
sodobnih prevoznih sredstev oziroma hladilnih kamionov, ki
omogočajo, da prihajajo sveže ribe na trg tudi v kraje, ki so
daleč od gojilnic rib ali morja. Na splošna pa si z ribami, raki,
školjkami lahko zelo popestrimo pripravo jedi, tako toplih kot
hladnih. Ribje meso ima rahlo strukturo, je lahko prebavljivo
in zato razen nekaterih izjem primerno tudi za dietno kuhinjo.
So pa ribe hitro pokvarljive in zato niso primerne za daljše
shranjevanje.
Kakovostno ribo spoznamo
po svežem vonju, imajo bistre
in polne oči, vlažne rdeče škrge
ter nepoškodovano in napeto
kožo. Sveža riba tudi drsi iz rok
in meso je po otipu čvrsto, na
pritisk odporno in vdolbinica,
ki nastane zaradi pritiska s
prstom, se hitro vzravna.
Ribe so primerne za kuhanje,
pečenje, dušenje in cvrenje. Pri
kuhanju rib moramo paziti, da
tekočina po prvem vzkipenju
ne vre več, ker bi nam ribe dru-
gače razpadle. Zato po zavretju
ribe kuhamo pri temperaturi
nekaj stopinj pod vreliščem.
Velike ribe pristavimo vedno v
mrzli vodi ali mrzlem ribjem
zavretku, manjše ribe ali nare-
zane ribe pa damo kuhat kar v
vrelo vodo. Ribe, ki jih upora-
bimo po kuhanju za hladne
jedi, v juhi ohladimo, da je
meso mlačno, in jih prekrijemo
z vlažnim prtičem, da se ne
izsušijo preveč. Vodi, v kateri
kuhamo ribe, dodamo jušno ze-
lenjavo ter zrnate in listnate
začimbe, kot so celi poper, ku-
mina, brinove jagode, lovor,
rožmarin in podobne.
Pogosto ribe pečemo, lahko
na žaru, v ponvi, pečici, fileje
pa pogosto cvremo. Na žaru
pečemo najpogosteje majhne
ribe, kot so slaniki, skuše,
postrvi, ter razne fileje, kot so
lososov, rombov in file tunine.
Za pečenje na žaru ribe najprej
začinimo, jih nato povaljamo v
moki, malo otresemo ter
pomočimo v olje, da se koža ne
prime žara. Žar mora biti že
ogret. Ko so ribe na eni strani
pečene, jih obrnemo, osolimo
in narahlo premažemo z oljem,
da se ne izsušijo. Ribe s težo 25
dekagramov ali več, pred peko
na žaru tudi ciziliramo, to je na
rahlo zarežemo po trupu, da se
lepše prepečejo in da koža ne
popoka.
Ribe pečemo velikokrat tudi
po mlinaričino. Ta način je
sploh primeren za peko ribjih
filejev, ribjih zrezkov in
majhnih rib, ki ne tehtajo več
kot 15 do 20 dekagramov. Ribe
po mlinaričino pripravimo
tako, da jih pomočimo v mleko,
nato jih povaljamo v moki in
položimo v ponev, kjer smo se-
greli maščobo. Posebej dober
okus ribe dobimo, če uporabi-
mo surovo maslo. Med pečen-
jem ribo solimo po obeh stra-
neh in jo zlatorumeno
zapečemo. Pečeno položimo na
vročo servirno ploščo, jo po-
kapljamo z limoninim sokom,
potresemo s sesekljanim zele-
nim peteršiljem in prelijemo z
maslom, na katerem se je riba
pekla. Posebno pogosto na ta
način radi pripravljamo majhne
potočne postrvi.
Tudi dušenje rib je vedno po-
gostejše. Uporabljamo ga pri
večjih ribah ali velikih kosih
rib, kot so losos, postrvi, krap,
rombi, jesetri, ščuke in druge
ribe. Če imamo namen ribo
dušiti, damo na dno primerno
velike posode plast tanko nare-
zane zelenjave, kot je korenje,
čebula, šalotka, ki jo na olju na-
rahlo prepražimo. Na plast ze-
lenjave naložimo ribo,
obloženo s tankimi rezinami
slanine, in jo do polovice zalije-
mo z belim ali rdečim vinom,
lahko pa tudi z mešanico ribje
osnove in vina. Solimo, doda-
mo nekaj zrnc popra, šopek
dišavnic in pustimo, da
tekočina zavre, nato damo po-
sodo v srednje vročo pečico in
ribo v njej počasi dušimo. Med
dušenjem jo večkrat prelijemo s
sokom, v katerem se riba duši.
Večje ribe lahko pred dušenjem
pretaknemo s slanino, gomolji-
kami, sardelami ali kislimi ku-
maricami. Sok, v katerem smo
ribo dušili, vedno ponudimo
zraven ribe, po želji pa ga lahko
tudi zgostimo s podmetom ali
masleno kroglico.
Ribe pogosto tudi cvremo. Za
to uporabimo kvalitetno olje, ki
ga lahko temeljito segrejemo;
segrejemo ga tem bolj, čim
manjšo ribo ali čim manjše
kose ribe nameravamo cvreti.
Maščoba mora biti vroča tudi
pri cvrenju večjih rib, vendar
ne tako zelo kot za majhne ribe,
zlasti ne v začetku cvrenja.
Maščobe mora biti v posodi to-
liko, da ribe v njej plavajo. Pri
cvrenju je pomembno tudi to,
da ne damo v posodo preveč rib
naenkrat, ker bi s tem maščobo
zelo ohladili in bi se zaradi tega
ribe sploh ne cvrle. Pred cvren-
jem lahko ribe pomočimo v sla-
no mleko, nato povaljamo v
moki in narahlo otresemo. Po
želji pa jih lahko paniramo.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 268. NAD
X0lroffjr družina in
duševno zdruvie
130. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno '57. nad.
Analiza odporov -
J. nad.
B. Razlaga. Razlaganje ali
interpretiranje odporov je ena
od glavnih terapevtovih na-
log. Kolikor je mogoče, naj se
vanjo vključijo tudi člani sku-
pine sami.
- Razlaga motiva odporov,
Ko je skupini jasen odpor in
tudi afekt, pred katerim beži,
skušamo v nadaljevanju poi-
skati zvezo med tem afektom
in pripadajočimi skritimi spo-
mini, mislimi, željami in fan-
tazijo. V analitskem jeziku to
pomeni, da se skuša pri razla-
gi motiva za odpor opozorili
skupino na "vsebino", ki
povzroča boleč afekt. Zelo
važno je vedeti, da so najpo-
gostejši viri odpora čustva in
afekti, nastali v prenosni ali
transferni situaciji.
- Razlaga metode odpora.
Podobno kot pri razlagi moti-
va skušamo pri razlagi metode
odpora odkriti zvezo med pre-
teklimi izkušnjami in pogoji,
ki so vodili do njenega izobli-
kovanja in fiksiranja.
4. Predelava. Delo, ki ga je
potrebno opraviti potem, ko
je že prišlo do vpogleda, ki je.
vodil do sprememb vedenja in
stališč članov grupe, imenuje-
mo predelava. Gre za proces
uporabe in asimilacije vpogle-
dov in novih oblik ravnanja v
vedno novih življenjskih si-
tuacijah. Zavedati se moramo,
da vpogledi članov družine v
lastno in medsebojno psihodi-
namiko le redko vodijo k hi-
trim spremembam njihovega
vedenja. Konkretna uporaba
dobljenih spoznanj običajno
zahteva še premagovanje cele
vrste raznih odporov.
Naslednjič pa še o nekaterih
tehničnih pravilih pri analizi
odporov.
mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
2. MAREC - Petra Kopše Rimska
ploščad 17, Ruj, Tonček Ceh, Kun-
gota 93, Milica Jeza, Podlehnlk 6/a,
Lidija Hrnec, Sp. Gmškovje 20, Marija
Kokot, Hrastovec 24/a, Mateja Čuš,
Finžgarieva 23, Ptuj, Marko Kukovec,
Ul. 25. maja 15, Ptuj, Mira Zajšek,
Kozminci 6/b, Jože Koren, Sedlašek
119, Branko Marinič, Žabjak 38/a,
Konrad Vaupotič, Sedlašek 71, Stan-
ko Plavčak, Podlehnik 2/a, Srečko
Lah, Ul. B. Kraigherja 21, Kidričevo,
Viado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a, Olga
Hren, Gorca 13/a, Franc Gajšek, Pod-
lehnik 61, Dušan Kores, Medvedce
14, Milica Bojtč, Jadranska 15, Ptuj,
Marija Vojsk, Kicar 45/b, Ivan Auer,
Pobrežje 151/a, Stanko Vojsk, Kicar
45/b, Branko Firbas, Moškanjci 76,
Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj, Milan
Plohi, Rucmanci 48, Miran Ornik,
Trnovski Vrh 52, Edi Gajšek, Kralg-
heijeva 29, Ptuj, Martina Petrovič, Pa-
cinje 20, Branislav Svenšek, Žetale
105, Branko Srdinšek, Dežno pri Pod-
lehniku, Brigita Gorišek, Vičava 124,
Franc Gafuta, Kraigherjeva 14, Kidri-
čevo, Andrej Beišak, Podlehnik 2/d,
Danica Kurež, Podlehnik 3/a, Stanko
Topolovec, Jablovec 39, Anton Jelen,
Sp. Gruškovje 18, Miran Fras, Maje-
ričeva 10, Maribor, Roman Križnjak,
Fomiin 39, Dari(o Klaneček, Skorba
19/b, Stanko Prešiček, Podlehnik 67,
Branko Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10,
Anton Satler, Podlehnik 67, Milivoj
Orevenšek, Nova ulica 22, Miklavž na
Dr. polju, Ivan Breg, Starše 22.
29. FEBRUAR - Stanko Toplak,
Bišečki Vrh 4, Vinko Kodrič, Dobrina
54, Robert Filipič, Sakušak 74, Slavko
Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj, Ivan
Oukarič, Cvetlinska Jazbina 41, R
Hrvaška, Zdenka Selinšek, Draženci
42, Milan Hebar, Trubarjeva 11. Ptuj.
Davorin Rakovec, Vinski VrtJ 63,
Smiljan ivančič. Turški Vrti 28, Robert
Ciglar, Podvtnci 113, Franc Hentak,
Stanošina 29/c. Željko Majcenovič,
Lackova 4, Ptuj, Stanko Habjanič, Zg.
Gnjškovje 59, Silvester Škerget, Sa-
gadinova 1, Ptuj, Jože Plajnšek, Stari
Log 23, Janko Janžekovič, Nova vas
pri Mart<ovclh, Erik Lesjak, Apače
182, Jože Bezjak, Vlahovičeva 1, Ki-
dričevo, Anton Peklar, Borovci 32/a,
Stanislav Nemec, Sodincl 5, Jože
Kmetec, Strmec 59, Sašo Hlušička,
Ob Grajeni 1, Ptuj,
ZAHVALA RDEČEGA
KRIŽA SLOVENIJE
Območno združenje RK
Ptuj se iskreno zahvaljuje
Upravni enoti Ptuj za hu-
manitarni prispevek na-
mesto cvetja na grob ma-
teri Petra Čuša in očeta
Ivana Božička. Skupni
prispevek je znašal 22.000
tolarjev.
Rdeči križ Slovenije
PREJ ALI SMO
Sežigalnica
Kidričevo
(Odgovor na sestavek Slavka
Feguša, objavljen v Tedniku
2. marca)
Projekt termične obdelave od-
padkov za severovzhodno Slo-
venijo je projekt slabe polovice
slovenskih občin, združenih v
konzorcij. V strokovnost pro-
jekta ne gre dvomiti, saj so ga
spremljali, ocenili in recenzira-
li priznani slovenski strokovn-
jaki s področja ravnanja z od-
padki. V projekt je vključeno
tudi Ministrstvo za okolje in
prostor. Zato projekt nikakor
ni rezultat posameznikov in ne-
katerih državnih institucij.
Predinvesticijska študija je
pokazala primerjavo možnih lo-
kacij za tovrstni objekt v širšem
prostoru in lokacijo Kidričevo
ocenila kot najprimernejšo z
več vidikov in po vseh upo-
rabljenih (evropskih) kriterijih
za oceno lokacij. Še posebej je
■ potrebno poudariti, da gradnja
sežigalnice hkrati pomeni tudi
sanacijo starih okoljskih bre-
men, saj bo z realizacijo sanira-
na oziroma rekultivirana tudi
industrijska halda rdečega bla-
ta. Zato ne obstaja nevarnost
nadaljnjega razvrednotenja
okolja in prostora, temveč rav-
no obratno. Res pa je, da se s
transportom odpadkov pojav-
ljajo posredni učinki na okolje,
ki bodo ovrednoteni s presojo
vplivov na okolje. Ta je trenut-
no v izdelavi. Hkrati pa je po-
trebno poudariti, da se takšni
posredni vplivi pojavljajo že da-
nes, ko se odpadki transportira-
jo na bistveno manj primerne
načine, da drugih vplivov ob
okoljsko manj primernih
načinih ravnanja z odpadki
tako danes kot v prihodnje niti
ne omenjamo.
Ne glede na rezultate presoje
vplivov na okolje pa projekt že
od samega začetka upošteva vse
možne načine in ukrepe za od-
pravo ali vsaj občutno
zmanjšanje kakršnihkoli vpli-
vov na okolje. Tehnično-tehno-
loški sklop ravnanja z odpadki
in odlaganja preostankov po
sežigu pa v skladu s standardi
in normativi (ti so v Sloveniji
celo strožji kot v EU) ne more
in ne sme imeti dodatnih ne-
posrednih vplivov na okolje.
dr. Jani Zore,
svetovalec Vlade v Ministrst-
vu za okolje in prostor
PISE: ING. MIRAN GLUSIC V VRTU * V VRTU ^ V VRTU * V VRTU ^ V VRTU
Čutiti ie vonj po pomladi
Vzcvetelo je zgodnje pomladansko cvetje - telohi, žafrani, zvončki, ki pri-
našajo iz vrta in zelenega okolja vonj po pomladi. Čeprav smo si po dolgi
in sušni zimi prve dni sušca obetali, da se bo spremenil v mokreca,
sodeč po vremenskem pregovoru: "Kakršno vreme na pepelnice dan
svane, ves postni čas ostane," bo na obilnejše padavine potrebno še
počakati, pri pomladanski obdelavi zemlje v vrtu pa s talno vlago varčno ravnati.
V SADNEM VRTU končujemo zimsko rez sad-
nega drevja in grmičevja. Iz nasada skrbno po-
spravimo odpadke, ki jih je najbolje zdrobiti in
kompostirati, če pa snno v pretekli sezoni imeli
opravek s prekomernimi okužbami plesni, škrlu-
pa, krvave uši in podobnih, vejevje sežgenno. S
predpomladanskim škropljenjem ne hitimo,
opravili ga bomo šele, ko sadno drevje vzbrsti in
se ob odpiranju brstov že vidni vršički zelenih lis-
tov. V tem č^u se namreč prične prebujati iz
zimskega spanja zalega sadnih škodljivcev in te-
daj so tudi najbolj ranljivi. Sicer pa v okolju prijaz-
nem varstvu rastlin in pridelovanju sadja na
domačem vrtu opravirrra predpomladansko
škropljenje z nestrupenimi pripravki le v primeru,
če snno opazili takšno zalego jajčec listnih uši,
kaparjaali pršic, ki bi ogrožali začetek vegetacije
in cvetenja. Proti sadnim škodljivcem ne škropi-
mo preventivno, temveč šele, ko jih opazimo, in
to v obsegu, ko prestopijo prag škodljivosti. Pre-
ventivno pa sadno drevje zavarujemo pred
okužbami po rastlinskih boleznih, ki jih ogrožajo
v času vegetacije, takrat pa po potrebi ob škropl-
jenju dodamo tudi pripravke za uničenje škodljiv-
cev.
Neopravljeno zimsko gnojenje sadnega drevja
z rudninskimi gnojili sedaj nadomestimo z
mešanim gnojilom nitrofoskalom, ki vsebuje
dušik, fosfor in kalij v razmerju 15:15:15, v od-
merku, kot je to za posamezne sadne vrste pri-
poročeno v navodilih za uporabo. Gnojilo potro-
sinno drevju s čisto obdelavo tal pred obdelavo in
ga zagrebemo, drevju s travno rušo pa pred
dežjem, da ga padavine izperejo h koreninam.
V OKRASNEM VRTU počistimo in pregrablja-
nno travišče, da bo po izdatnem toplem pomla-
danskem dežju neovirano pričelo rast. Trato je
priporočljivo pregrabiti z nožastimi grabljami, s
katerimi travno rušo okopljemo in prezračimo, s
tem orodjem pa uspemo izgrabiti nekatere vrste
širokolistnih plevelov in izčesati mah, ki se pojav-
lja na zasenčenih in zakisanih traviščih. Prvi od-
kos trate opravimo čimprej, da bujno rastoče tra-
ve ne prerastejo in da si že v začetku vegetacije
ustvarinrK) enakomerno višino rezi.
Zemlja več ne zmrzuje zato že lahko delimo in
razs^amo starejše grme okrasnih trajnic. Pri de-
litvi koreninske grude in pripravi sadik za presa-
janje smo pozorni, da odstranimo odmrle koreni-
ne in da od korenike odstranimo ostanke trajnih
koreninskih plevelov, kot so pirnica, regačica in
podobne, nadzemni del sadike pa naj bo ohran-
jen toliko, da se bo rastlina lahko čim hitreje vko-
reninila in pričela rasti.
Na prosto že sejemo večino vrst poletnih cve-
tic enoletnic, namenjenih za kasnejše presajanje.
Posevek prekrijemo z vlaknasto folijo, da ga za-
varujenrKD pred zunanjimi škodljivimi vplivi, dokler
se vremenske razmere ne ustalijo.
V ZELENJAVNEM VRTU talne in vremenske
razmere sredi marca že omogočajo v vrtu pripra-
vo gredic za setev in sajenje zgodnjih vrst vrtnin.
Globoka obdelava vrtnih tal in gnojenje s hlev-
skim gnojem sta morala biti opravljena že v jese-
ni. Spomladi gredice le očistimo morebitnih os-
tankov vrtnin iz pretekle sezone in plevelov, ki so
se razvili pozimi, jih odstraninno z gredice in kom-
postiramo. Gredic spomladi ne lopatamo, tenn-
več jih z vilasto lopato ali vrtnim rahljačem le
zrahljanno, da jih zračimo in oživimo življenje
drobnoživk. Napak bi ravnali, če bi spomladi tik
pred setvijo vrtna tla globlje lopatah in obračali,
ker bi s tem zavrli življenje drobnoživk iz zgornjih
plasti, tiste iz globine pa spravimo na svetlobo;
oboje pa poginejo, zaradi česar so vrtna tla nekaj
časa mrtva, dokler življenje drobnoživk ob dovol-
jeni prisotnosti humusa v tleh ponovno ne oživi.
Življenje drobnoživk v tleh pa je izjemno po-
membno, ker le-te pripravljajo s presnovo organ-
skih snovi hrano za vse vrste posevkov. Z lopa-
tanjem in obračanjem zemlje v tem času pa po-
spešujemo tudi izhlapevanje talne vlage, v raz-
merah, kot so letošnje, ko že v začetku pri-
manjkuje vlage v tleh, pa je še posebej pomemb-
no, da je čimveč ohranimo v tleh.
Med naravne dejavnike kalitve in rasti vrtnin
prištevamo tudi vpliv luninih men in gibanje ne-
besnih teles. Ko luna po mlaju raste, sejemo
vrtnine, od katerih za prehrano uporabljamo nad-
zemne dele, ker luna tedaj vpliva na povečano
črpanje rastlinskih hranil iz tal v nadzemne orga-
ne. Obratno pa v času padajoče lune sejemo in
sadimo vrste vrtnin, ki razvijejo podzemne plodo-
ve za prehrano, ker takrat luna vpliva na povečan
pretok rastlinskih sokov iz listov v koreniko. Od
11. do 13. in od 20. do 22. marca sejemo ko-
renček, pastinak, rdečo peso, šalotko, čebulo in
česen; krompir damo kalit, če pa je že kaljen, pa
ga v dneh, ugodnih za talne plodove, že posadi-
mo. Nasad t^o zgodnjega krompirja na prostem
pa seveda rrraramo zavarovati pred slano. Od
17. do 19. marca na prosto sadimo bob, grah,
pa tudi za sajenje čebulčka in stročkov česna sta
navedena dneva primerna. V toplih gredah seje-
mo ali pikiramo in presajanno paradižnik, kuma-
re, bučke in melone. Dnevi od 14. do 16. ter 22.
in 23. marca pa so po setvenem koledarju pripo-
ročljivi za setev in sajenje zdravilnih zelišč, zelišč
in začimb, okrasnega rastlinja ter solate, nnotovil-
ca, zelja, špinače in drugih solatnic.
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
11
PRAVNI NASVETI / PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC
Izvensodna poravnava
Nadaljevanje iz prejšnje številke
•	Izbira poravnalcev
in njihovo izobraževanje
Na višjih državnih tožilstvih
so izbrali izmed kandidatov za
poravnalce tiste, ki so izpolnje-
vali predpisane pogoje, zavrnili
pa so aktivne odvetnike, kajti ti
se lahko srečujejo pri svojem
poklicnem delu z ljudmi, ki bi
bili vpleteni v poravnave.
Zaradi seznanitve z bodočim
delom in nalogami pri poravna-
vah so bili za poravnalce organi-
zirani tečaji in dani so jim bili
vzorci ovadb in ustrezni obrazci
za vodenje in sklepanje porav-
nav.
•	Postopek poravna-
vanja
Postopek je predpisal minister
za pravosodje v soglasju z mini-
strom za delo, družino in social-
ne zadeve. Poravnalec bo imel
na voljo 15 dni časa za začetek
postopka. Nato se bo ločeno po-
govoril z osumljencem in oško-
dovancem. V 8 dneh po opravl-
jenih razgovorih pa bo že na
vrsti prvi narok za poravnavo.
Poravnava bo morala biti sklen-
jena v 1 mesecu, sicer se bo
štelo, da ni bila dosežena in za-
devo bo ponovno moral prevzeti
državni tožilec.
•	Kaj lahko vsebuje
poravnalni sporazum
Ta lahko vsebuje eno samo ali
skupaj več tehle dejanj: opra-
vičilo storilca, dogovor o: od-
pravi škode, vrnitvi ali nado-
mestitvi predmetov, plačilu
škode, delu v korist oškodovan-
ca ali v drugih oblikah moralne-
ga oziroma materialnega
zadoščenja.
•	Obvestilo o izpolnit-
vi poravnave
Stranki morata poravnalce ob-
vestiti o tem, da je obveznost iz
sporazuma izpolnjena. Če tega
ne storita niti v 15 dneh po izte-
ku v sporazumu dogovorjenega
roka, mora poravnalec o tem ob-
vestiti državnega tožilca in mu
poslati celoten spis o obravnava-
nem postopku.
•	Prostori za poravnal-
ni postopek in nagrada
poravnalcu
Poravnalci bodo opravljali
svoje delo v prostorih, ki jim
jih bodo dale na razpolago
občine.
Poravnalci bodo dobili za svo-
je delo plačilo od 100 do 200 od-
vetniških točk, odvisno od
zahtevnosti zadeve, povrnili pa
jim bodo tudi stroške. Glede na
to, da trenutno znaša odvet-
niška točka 87,40 tolarja, bodo
torej poravnalci dobili od 8.740
do 17.480 tolarjev.
# Razlogi za uvedbo
poravnav v kazenskih
zadevah in pričakovanje
rezultatov
Med razloge za uvedbo por-
avnav lahko navedemo tudi
tele:
-	priporočilo Odbora mini-
strov Sveta Evrope za uvedbo
poravnavanja v kazenskih zade-
vah;
vzgledovanje po tistih
državah, v katerih že uspešno
delujejo poravnalci, kot npr.
Norveški, Poljski, Danske, Av-
strije;
-	prizadevanje, da se zmanjša
delo državnih tožilstev in dotok
teh zadev na redna sodišča, ki
se, kot je splošno znano, dušijo v
nerešenih zadevah!
Ali se bo pričakovanje zakono-
dajalca in državljanov o
zmanjšanju zaostankov starih
zadev in bolj ažurnemu reševan-
ju novo pripadlih zadev tako na
državnih tožilstvih kot na
sodiščih izpolnilo, bomo lahko
ugotovili šele, ko bomo v praksi
ugotovili rezultate.
Mirko Kostanjevec
GIMNASTIKA
Tudi najmlaiši se športna u^jsivujejo
Ze tretje leto poteka v okviru Gimnastičnega društva Ptuj vad-
ba za predšolske otroke. Vanjo so vključeni otroci od tretjega
leta starosti in poteka dvakrat tedensko v prostorih OŠ Mladi-
ka.
In kaj počnejo? Igrajo se, se
učijo novih spretnosti in se
predvsem zabavajo. Vadba je
prilagojena spretnostim in spo-
sobnostim vsakega posamezni-
ka. Poudarek je na pridobivanju
osnovnih motoričnih sposob-
nosti, te pa se prepletajo z ele-
menti gimnastike-akrobatike.
Mali gimnasti imajo najraje
žoge in obroče, prav tako radi
premagujejo različne ovire, ple-
zajo, plazijo, skačejo ... Seveda
pa znajo narediti tudi preval,
stojo, premet vstran, most ...
Skačejo na mali prožni ponjavi,
naskakujejo in preskakujejo
švedsko skrinjo in na vse
mogoče načine hodijo po gredi.
Vse svoje znanje bodo ponov-
no pokazali ob koncu šolskega
leta, ko pripravijo v gimnas-
tičnem društvu prikaz vadbe za
vse, ki jih ta športna zvrst zani-
ma. Poleg gibalnih izkušenj, ki
jim bodo pomagale pri vseh
športih, pa ne smemo pozabiti
tudi na druge pomembne nava-
de in znanja. Naučijo se namreč
sprejemati drug drugega,
upoštevati navodila, pravila, se
veseliti zmage in prenesti poraz.
Vadba poteka pod vodstvom
vzgojiteljice Silve Jurgec in pro-
fesorice športne vzgoje Suzane
Maltar.
Vsi, ki jih vadba zanima, zlasti
starši so vabljeni, da vključijo
svoje nadobudneže v redno
športno vadbo, naredili jim bos-
te uslugo za vse življenje.
Silva Jurgec in
Suzana Maltar
VIDEM / ZELENI NA PRVI POMLADNI DAN
Prihodnost si lahko izberemo sami
»če bi bilo jutri konec sveta,
bi danes še zasadil jablano.«
Martin Luther
Spreminjanje okolju škodlji-
vih potrošniških navad je ena
od obveznosti Aarhuške kon-
vencije, ki jo je Slovenija pod-
pisala na ministrski konvenci-
ji Okolje za Evropo. Ta med-
narodnopravni instrument, ki
je nastal na pobudo nevladnih
organizacij, uvaja novo kulturo
komuniciranja med civilno
družbo in državo ter lokalno
oblastjo na drugi strani in
zahteva spremembe vedenja in
ravnanja, pa tudi večjo in
boljšo seznanitev posamezni-
ka in skupin o njihovih pravi-
cah in dolžnostih do ekosiste-
ma model konsenzualne
družbe.
V osemdesetih letih izteka-
jočega se stoletja so »razvite
družbe« na Zemlji neusmiljeno
trgovale z lesom, predvsem iz
tropov. Ker so se posledice se-
kanja pragozdov kmalu izkazale
za napačen poseg v okolje (ero-
zije tal, klimatske spremembe
na planetu ...), smo ekološka gi-
banja po svetu pozvala k bojko-
tu uporabe izdelkov, ki so bili
izdelani iz lesa tropskih pragoz-
dov, kar je imelo za posledico še
večjo prodajo gozdnih sorti-
mentov.
Ob izteku tega tisočletja je
nevladnim in vladnim okolje-
varstvenim organizacijam uspe-
lo, da je v Evropi nastalo
združenje Pan European Forest
Certification (PEFC) s sedežem
v Luksemburgu, ki zagotavlja
kupcem, da lesna surovina pri-
haja iz trajnostno multifunkcio-
nalno gospodarjenih gozdov, to
je iz gozdov, ki so botanično
raznoteri in se z njimi sonarav-
no gospodari. Izdelki iz tako iz-
delanih gozdnih sortimentov
bodo označeni z zeleno oznako
(logotip) iglavca in listavca.
Pripraviti se moramo, da pos-
tanemo članica omenjene orga-
nizacije, zato bomo ustanovili
gospodarsko	interesno
združenje (GIZ), ki bo
združevalo lastnike gozdov, le-
sno industrijo, končne uporab-
nike in predstavnike okolje-
varstvenih organizacij. S kupo-
vanjem lesa in lesnih izdelkov z
logom bomo podpirali trajnost-
no gospodarjenje z gozdovi in
dokazali svojo ekološko
osveščenost.
Iz zapisanega se da razbrati, da
nam je skupaj z vami, ekološko
osveščenimi državljani, uspelo,
da smo ravnali v preteklosti
ekološko premišljeno. V naravo
smo vrnili več tisoč različnih
drevesnih sadik, hkrati pa razvi-
jali ekološko zavest.
Zeleni Vidma, bomo na prvi
pomladanski dan, 20. marca, ob
12. uri delili drevesne sadike,
iglavcev in listavcev pred občin-
sko zgradbo v Vidmu. Vsem po-
litičnim strankam, oz. njihovim
predstavnikom, ki so zastopane
v občinskem svetu občine Vi-
dem, bomo simbolično podelili
drevesno sadiko s posvetilom.
Predsednik Zelenih Vidma
mag. Ivan Božičko, prof.
PREJELI SMO
Sem študentka v Ljubljani in tako rekoč
nema opazovalka vsega dogajanja na Ptuju.
Zal sem ena izmed tistih, ki "preveč govori-
jo in premalo naredijo". In vendar sem se
odločila, da spregovorim o tem, kar me bega
in kar bi moralo skrbeti še marsikoga od nas
Ker vsi vemo, kakšne so bile socialne raz-
mere na Ptuju, sem se spraševala, zakaj je
stanje še vedno takšno - nespremenjeno?!
Vse več alkohola, nezaposlenosti in seveda
korupcije ter nezakonitih, okoriščevalnih
investiranj. Verjetno se kar ne moremo
sprijazniti z našimi koreninami, da smo to,
kar pač smo - delavski in kmečki ljudje (kar
je lahko, če to sprejmemo, tudi čisto v redu).
Meščanstva v Sloveniji tako rekoč ni in to se
seveda odraža v vsakdanjem življenju, še
zlasti pri deljenju nazivov na horizontalni
ravni - t.i. mestnih svetnikov iz. drugih od-
govornih funkcij, ki zahtevajo obvladovanje
podatkov in specifično kompetenco, uspo-
sobljenost. To situacijo bi imenovala za ab-
surdno. Ne vem, ali so ljudje na Ptuju res
tako naivni in neozaveščeni, da potrebujejo
za svoje predstavnike - vodje ljudi z osnov-
nošolsko ali največ poklicno triletno izo-
brazbo. Ne me napak razumeti; ni nujno, da
se izobrazba pokriva s strokovnostjo na
splošno, toda vendarle daje vsaj neko kredi-
bilnost oz. več možnosti za usposobljenost,
daje neko temeljnost. Takšni ljudje naj bi
potlej odločali o prihodnosti nekih drugih
ljudi v določenih poklicih, zadostno podko-
vanih, suverenih; odločali naj bi o projek-
tih, pomembnih za vse nas - projektih, o ka-
terih pred iemnovanjem še razmišljali niso,
in sicer npr. o cestnih lokacijah, učiteljskih
kadrih, šolah in ne nazadnje še o vseh kul-
turnih vprašanjih. Seveda se ti "kompetent-
ni" ljudje udeležujejo takih podeljevanj
funkcij oz. angažirajo kjerkoli - v šoli. Cer-
kvi, občini... Skratka, to so izredno "briht-
ni, iznajdljivi" ljudje, zraven tega pa še "do-
bri in pošteni" ter (vsaj do imenovanja) ved-
no na uslugo; so torej "poosebljeno etični".
Vendar vsi vemo, da so to le iluzije. Danes,
ob koncu 20. stoletja, je svet v večji splošni
krizi, na več ravneh, zato si res ne moremo
privoščiti takšnih kočljivih situacij - t.j. ne-
profesionalnosti in pozicij daleč od suvere-
nega odločanja. Današnji človek, tudi oz.
predvsem občinski funkcionar mora biti hi-
ter, dinamičen, inteligenten, kompetenten
in zlasti vsesplošno dojemljiv ter suveren za
področje, na katerem deluje. Zato mislim,
da je tukaj potrebeno narediti selekcijo že
na samem začetku (kvalitativno, ne kvanti-
tativno, t.j. število volivcev, npr.) in ne vsa-
kemu, ki ima dovolj privržencev, dajati
možnosti zgrešenega vodenja; le-tak bo naj-
verjetneje prizadel skupnost in po nepo-
trebnem izpostavil sebe. Na žalost se pri
tovrstnih kandidaturah znajdejo vedno isti
ljudje, taki, ki ves svoj čas, energijo porabijo
za propagando in se ne vprašajo, kako bodo
zahtevne naloge sploh izpeljali; niti pomis-
lijo ne na to, kar jih (morda) čaka, in sicer
njihova odgovornost ter odgovornost do
skupnosti in pa seveda prihodnosti, kvalite-
to posledic. Pred desetimi leti so bili "vdani
in predani komunisti", ki so zvesto opravl-
jali take funkcije in pridobivali "črede", da-
nes pa gredo zelo "pobožno" v cerkev (ne da
bi glede krščanstva vedeli in sploh hoteli
vedeti, zakaj gre v pragmatičnem smislu te
religije; gre torej za imidž devetdesetih) in
od tam pridejo s kopico privržencev, pri-
dobljenih na kakršen koli način. To so pač
ljudje, ki bodo vedno "preživeli", vendar pa
je tragično prav to, da imajo danes vsa-
kovrstne možnosti, in sicer ob kopici dru-
gih bolj suverenih ljudi. Zakaj ne bi prišlo
do sprememb tudi pri nas na Ptuju; vsi nas
poznajo kot vesele, pristne štajerske pi-
jančke - s kurenti in dejstvo je, da nas prav
nikjer po državi ne jemljejo resno. Ptuj ima
(oz. je imel) kar nekaj izobražencev, vendar
se nikoli nihče ni vprašal, zakaj tudi niso os-
tali na Ptuju. Bo že tako - mesto jih očitno
ne potrebuje, oni so pa tako prisiljeni ne po-
trebovati rodnega kraja - torej iti, sejati
(svojo) kvaliteto drugod. Ptujčani takih lju-
di ne potrebujejo, ker bi ti naredili prepih;
mesto pa ima dovolj pridnih, prisklednih
župljanov, "meščanov", ki mu bodo vedno
zvesti, saj imajo le-ti dovolj "pameti",
možganov za obvladovanje nevzdi^ne situa-
cije.
Metka Zupanič, Ptuj
12
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
BREZOVEC / PRVA LETOŠNJA HUMANITARNA AKCIJA SEKCIJE GRADBINCEV PRI OBMOČNI OBRTNI ZBORNICI PTUJ
Če bi zasvetila še fuc •••
Kot smo napovedali že v začetku februarja, bodo aktivnosti
gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj v tem letu
posvečene tudi humanitarni dejavnosti. V imenu sekcije je pri-
zadevni predsednik Branko Goričan napovedal tri: v Brezovcu
30 pri Roziki Pintarič, v Prešernovi ulici v Ptuju pri Holčevih
in v Turškem Vrhu 64 pri Smiljanu Roškarju.
Prejšnjo soboto je potekala
prva humanitarna akcija v
Brezovcu 30. Hiška Rozike Pin-
tarič je dobila pravi dimnik, da
se ji ne bo več kadilo po sobici, v
kateri preživlja večji del dneva,
vzidali so novo okno, ki prinaša
več sonca in lepši pogled, uredi-
li pod in oplesk. Potreben
gradbeni material so zagotovili
v občini Gorišnica, s traktorjem
ga je po skoraj nemogoči poti
pripeljal Ivan Črnivec, brat
Stanko pa v imenu družine
Črnivec vsak dan prinese Roziki
en topel obrok in vodo ter tudi
sicer opravi kakšno drugo dobro
delo zanjo. Sobotno ekipo so
prispevali obrtniki Franjo
Tolič iz Cirkulan, v njegovem
imenu se je trudil Stjepan
Kranjčec, obrtnik Ivan Siaček
z delavcema Robertom Ma-
jcnom in Petrom Dolamičem
ter iniciator akcije Branko
Goričan. Za novi pod je
poskrbela obrtnica Marjana
Seruga iz podjetja Agromat. Za
malico so se potrudili v
Območni obrtni zbornici Ptuj,
sekretar Janez Rižnar je
poskrbel za pijačo, prispeval pa
je tudi omaro in posteljni
vložek. Roziko Pintarič je med
sobotno akcijo na svoj dom vze-
la prijazna soseda Micika Ga-
vez, sodelovala pa je tudi social-
na delavka Anka Feguš.
Ob koncu akcije Rozika Pin-
tarič ni skrivala svoje hva-
ležnosti. Stisk roke in besede:
"Tako ste dobri!" so povedali
več kot tisoč besed. To soboto
bo del humanitarne ekipe Rozi-
ko obiskal še enkrat in ji izročil
še nekatere drobne stvari, ki ji
bodo olepšale življenje na nje-
nem haloškem gribu. Če bi ji
zasvetila še luč, pa bi bilo zanjo
kot v pravljici, saj ji ne bi bilo
treba več ob mraku v posteljo in
vstajati ob dnevni svetlobi. Z
elektriko pa bi v hišo lahko
prišel tudi radio in še več novic,
ki jim Rozika tako rada prisluh-
ne. Za zdaj jih dobiva s časopisi.
V kratkem bodo člani gradbe-
ne sekcije pri Območni obrtni
zbornici Ptuj izvedli še drugo
humanitarno akcijo: popleskali
bodo stanovanje Holčevih v
Prešernovi ulici. Največje delo,
obnova rojstne hiše Smiljana
Roškarja v Turškem Vrhu 64,
pa jih čaka v jeseni. V tej akciji
pričakujejo pomoč širšega okol-
ja, podjetij, zasebnikov, ustanov
in drugih, skratka vseh, ki želijo
pomagati, da bodo Smiljanu na
temeljih rojstne hiše postavili
novo, takšno, v kateri bo lahko
živel.
Ma/rfo Goznik
Med zidanjem ta pravega dimnika
Ivan Črnivec in Branko Goričan nesete novo veliko okno za Ro-
zlkino hiško
Pa še "gasilska" večine sobotne ekipe v Brezovcu 30.
Fotografije: Črtomir Goznik
PTUJ / MERCATOR PRENOVIL PRODAJALNO M + M
Ponudba za mlade
Mercator SVS, d.d., Ptuj je
prenovil .prodajalno M + M v
Ptuju, ki je poslej prodajalna
mm - Mercator zelo drugače.
Njeni najpogostejši obiskovalci
bodo mladi, ki cenijo blagovne
znamke Mustang, Boompap, In-
dian rose, Genetic, Indian mo-
tocycle in druge. Že prvi dnevi
nove trgovine so pokazali, da je
ponudba prava, le cene so
(pre)visoke.
MG
Mercatorjeva prodajalna v
Krempljevi je po novem trgo-
vina za mlade, ki želijo več.
Foto: Langerholc
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
13
MOSKANICI / NOVA PRIDOBITEV DRUŽINSKEGA
PODJETJA ZIHER
Bogata naložba v
novih 900 m2 površin
Ob regionalni cesti Ptuj-Ormož je Žihrov poslovno- gostinski objekt zdaj mnogo večji. Foto: Laura
Pred tremi leti je bilo podjetje Žiher iz Moškanjeev visoko na
lestvici najhitreje rastočih malih slovenskih podjetij, vendar
ni ostalo samo pri tem, v takrat že družinskem podjetju so
pričeli uresničevati začrtano drugo fazo razvoja: ob obsto-
ječem bencinskem servisu in manjšem gostinskem lokalu so
dogradili velik gostinsko-poslovni objekt, ob katerem je tudi
moderno opremljena mehanična delavnica, širitev pa bo
vključila še avtopralnico in velik parkirni prostor. Žihrovi so
pridobili kar 900 kvadratnih metrov novih površin, ki jih v na-
jvečji meri že uporabljajo, otvoritvena slovesnost ob odprtju
novega objekta pa je bila pred nekaj dnevi.
Podjetje Žiher, d.o.o., je registri-
rano za prevozništvo, trgovino in
storitve, v lasti ima bencinski ser-
vis, svojo dejavnost pa so pred tre-
mi leti razširili še v proizvodnjo
betona, ko so na novi lokaciji v
Ormožu odprli moderno urejeno
betonarno. Danes zaposlujejo že
blizu 30 delavcev, verjetno jih bo
čez leta še več, pravi direktor
podjetja Alojz Žiher, ki je pono-
sen, da k dobrim poslovnim rezul-
tatom prispeva že kar cela
družina. Od ustanovitve podjetja
v letu 1991 pa do danes se je de-
javnost podjetja Žiher močno raz-
mahnila, tako kot vsak podjetnik
pa sta tudi zakonca Alojz in Mari-
ja Žiher pričela »velike » stvari iz
malega, in kot kažejo dosedanji
rezultati, sta dobro načrtovala. S
trdim delom in zaupanjem v »svo-
je« delavce, kot sama pravita, sta
našla ključ do dobrih poslovnih
rezultatov, tem pa želita z do-
končanjem tretje, zadnje razvojne
faze dati samo še piko na I.
Že pred leti se je v podjetju Ži-
her pokazala potreba po širitvi ne
samo poslovnih, temveč tudi gos-
tinskih prostorov na lokaciji ob
regionalni cesti Ptuj - Ormož, kjer
je od vsega začetka bencinski ser-
vis. Podjetje je v novih, sodobno
urejenih prostorih pridobilo mno-
go večjo kuhinjo in restavracijo, v
prvem nadstropju poslovne pros-
tore (te so imeli doslej v utesnje-
nih kontejnerjih), nekaj pomo-
žnih prostorov, poleg tega pa še
težko pričakovano lastno avtome-
hanično delavnico. Vse je tudi že
pripravljeno za avtopralnico; ta še
ni v celoti opremljena, odprli naj
bi jo v enem prihodnjih mesecev.
Ob novem poslovnem objektu
bodo Žihrovi kmalu uredili še ve-
liko parkirišče, kajti sedanjih ne-
kaj parkirnih mest je občutno pre-
malo, potem pa se bo verjetno
našla še kakšna investicija. Kot je
dejal direktor Alojz Žiher, je bila
to precej velika denarna naložba
za podjetje, sicer vnaprej načrto-
vana in potrebna, razvoj pa bodo
verjetno še nadaljevali.
Na dan otvoritev novih gos-
tinsko-poslovnih prostorov ^ in
avtomehanične delavnice so Žih-
rovi gostili mnoge znane in
uspešne podjetnike z vseh koncev
Slovenije, poslovne partnerje,
občinske može in številne domače
podjetnike iz občine Gorišnice.
Prav v domači občini se v pri-
hodnje nadejajo dosti večjega gos-
podarskega razvoja, pravi Alojz
Žiher, kajti po njegovem je občina
v vseh teh letih mnogo premalo
vlagala v obrt in podjetništvo,
čeprav ta trenutek potrebuje gos-
podarski razvoj bolj kot kaj druge-
ga-
Razvoj, predvsem drobnega gos-
podarstva v občini Gorišnica je po
zadnjih podatkih sicer za malen-
kost boljši, kaj več morda lahko
prinese razvoj v obrtno-podjet-
niškem središču Formin, še na-
jbolj pa bo potrebna dobra podpo-
ra okolja in podjetniška miselnost
nekaterih ljudi. Podjetje Žiher bi
že lahko imeli za dober »podjet-
niški« vzgled ...
7. Mohorko
Ključ do uspešnega podjetja ima v rokah kar cela družina Žiher.
ZABOVCI / NOVA TEKSTILNA PRODAJALNA
V Al' Shopv bogata ponudba tekstila
Konec februarja je družina
Čeh v Zabovcih 6/a (nosilec
dejavnosti je Aleš Čeh) odprla
prodajalno Al - Shop. V njej
prodajajo tekstilne izdelke za
otroke, moško in žensko kon-
fekcijo, pa tudi športno obu-
tev Adidas. Večina izdelkov,
ki jih prodajajo v novi za-
sebni prodajalni na
Ptujskem, se ponaša z
domačo blagovno znamko.
Alešu, ki se je za podjetništvo
odločil, ker ni našel zaposlitve, v
trgovini pomagata mama Renata
in oče Dušan, ki sta z začetkom
poslovanja glede na lokacijo kar
zadovoljna. Tudi v bodoče se
bodo trudih, da bi bili kupci z
založenostjo in kvaliteto izdelkov
ter postrežbo zadovoljni.
MG
Dušan in Renata iz Al - Shopa v Zabovcih 6. Foto Črtomir Goznik
PTUJ / DARILO OB MATERINSKEM PRAZNIKU
Koncert Helene Blagne
Ob materinskem dnevu
nas bo na Ptuju razveselila s
svojim koncertom priljublje-
na pevka zabavne glasbe
Helena Blagne.
V začetku marca je imela
zelo uspešen koncert v razpro-
dani dvorani Tabor, kjer je
publiko presenetila z zanimi-
vim, temperamentnim spek-
taklom, polnim najtoplejših
čustev. Pravi, da podoben
nastop pripravlja tudi za
Ptujčane in da se že zelo vese-
li ponovnega srečanja s čudo-
vito publiko. Ob njej bodo šte-
vilni priljubljeni gostje. Med
drugimi je glavna gostja legen-
darna Neda Ukraden, ki bo za-
pela svoje uspešnice, pa gost
iz Argentine Alberto Gregorič,
ki bo razveselil s svojim sere-
nadami, nadalje Nace Junkar,
ki bo s Heleno v duetu zapel
Prijatelja za vedno in Traviato,
ki na vseh nastopih požanje
dolge ovacije. Prvič pa se bo
na ptujskem odru predstavila
tudi v duetu s svojim bratom.
Vsega Helena ne izda, saj
pravi, da naj ostane nekaj pre-
senečenj.
Vse nastopajoče bo v živo
spremljala skupina Globus
band, program pa bo povezo-
val znani humorist Geza Far-
kaš.
PRISRČNO VABLJENI!
Vstopnice so že v prodaji:
Radio-Tednik Ptuj, Turistična
gencija Anka, Big Bang Ptuj,
Trgovina Grom, Mercator - bla-
govnica Ormož.
MARIBOR / DIJAKI ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE GOSTILI
DANSKE VRSTNIKE
Dcifice navdušili Ptuj
in livrenti
Počitek pri Florijanovem spomeniku na Mestnem trgu v Ruju
Škofljska gimnazija A. M. Slomška iz Maribora je od 5. do
9. marca je v okviru mednarodne izmenjave gostila dijake
Viborg Katedralskole na Danskem. Z izmenjavo, ki smo jo
poimenovali Lefs Go - And Learn Something Nen'! je ško-
fijska gimnazija A. M. Slomška storila še en konkreten ko-
rak v prizadevanjih, da mednarodno sodelovanje vključi v
redno življenje šole.
Za škofijsko gimnazijo A. M.
Slomška je to bila prva tovrstna
mednarodna izmenjava, ne pa
tudi prvi mednarodni projekt, saj
je lani poleti VIZ A. M. Slomška
uspešno začel organizacijo in iz-
vedbo Poletnih mednarodnih razis-
kovalnih taborov GAMS, ki bodo
na štirih različnih lokacijah v Slo-
veniji potekali tudi letos.
V slovenskem delu izmenjave je
sodelovalo 27 danskih dijakov, ki
sta jih spremljala dva profesorja,
ter prav toliko dijakov škofijske
gimnazije. Družine le-teh so na
svojih domovih gostile mlade
Dance. Drugi del izmenjave -
obisk slovenskih dijakov na
Danskem - bo potekal v drugi po-
lovici tega leta.
Za izmenjavo smo se odločili,
zavedajoč se, da se da drugo deže-
lo zares spoznati le skozi srečanja
z njenimi prebivalci. Tako dijaki
spoznavajo življenje svojih vrstni-
kov v drugi deželi in se hkrati pri-
pravljajo na dialog z drugimi kul-
turami ter na mobilnost (študij-
sko, delovno), ki jih čaka v nasled-
njih življenjskih obdobjih. Dru-
ženje danskih in slovenskih dija-
kov je za vse sodelujoče med dru-
gim pomenilo izviren način uče-
nja in uporabe tujih jezikov ter
konkretiziranje odprtosti do dru-
gačnih, strpnosti in sprejemanja
tujcev.
Program je bil oblikovan tako,
da so mladi Danci imeli prilo-
žnost spoznavati življenje sloven-
skih vrstnikov, raznolikost nara-
vnega okolja, kulturne dediščine
in zgodovinskih značilnosti s
poudarkom na etnologiji. Tako
smo v ponedeljek, 6. marca, obis-
kali Postojnsko jamo, Predjamski
grad in Ljubljano ter se srečali s
predsednikom Društva dansko-
slovenskega prijateljstva Igorjem
Grudnom. Na pustni torek pa smo
udeležence popeljali - kam dru-
gam kot - v najstarejše slovensko
mesto, Ptuj. Ogledali smo si grad
in muzejske zbirke, srednjeveško
mestno jedro, ptujsko vinsko klet,
Dominkovo domačijo v Gorišnici.
Morda najbolj pa je mlade nav-
dušil prikaz izdelovanja oz. ses-
tavljanja korantove oprave, ki je
dosegel vrhunec, ko je Franc
Kline enega danskih dijakov oble-
kel v omenjeno opravo in sloves-
no naznanil, da je fant s tem post-
al pravi mož. Zaradi omenjenega
ogleda so mladi drugače razumeli
tudi večerni ples kurentov na
mestnem trgu.
V sredo, 8. marca, so se danski di-
jaki pridružili slovenskim pri nji-
hovih rednih šolskih urah, popold-
ne pa si skupaj ogledali predstavo
(musical) English Študent Theater
na II. gimnaziji Maribor - Grease Is
The World. Zadnji dan obiska pa je
bil namenjen Mariboru in njego-
vim znamenitostim.
Dijaki, starši in profesorji so ob
slovesu sicer nekoliko utrujeni, a
navdušeni in zadovoljni izrazili
željo po "še". In tako zdaj tečejo
dnevi v pričakovanju ponovnega
srečanja. Na Danskem.
Stanka Čremožnik
14
Četrtek, 16. marec 2000 - tednik
t * i «71 jif i jb ^t ^hp^^
PTUJ / Z ZBORA OBČANOV V MESTNI ČETRTI BREG
Za obvoznito po vo/ji večine liudi
KAKO OD MARKOVCEV DO ZAGREBŠKE IN OD ZAGREBŠKE DO BODOČE AVTOCESTE?
Prejšnji petek je bil v mestni četrti Breg sklican zbor občanov,
na katerem so občanom tega območja pobliže predstavili dose-
danje aktivnosti mestne občine pri načrtovanju gradnje hitre
ceste Hajdina - Ormož, da bi lahko zavzeli stališče do umestit-
ve trase hitre ceste skozi to mestno četrt. Od njih so pričakova-
li, da bodo podprli varianto C, ki poteka na desni strani jezera
od Zagrebške ceste z odcepom na novi most preko Drave proti
Puhovi ulici v industrijsko cono, prečka Zagrebško cesto s
podvozom pod železnico, se pri Rogaški cesti obrne na zahod
pod cerkvico sv. Roka, poteka mimo ali prek vrtca in se prikl-
juči na bodočo avtocesto, pri Rogaški cesti pa se naveže na ob-
stoječi ptujski most. Prav varianta pri Roku je Brežane najbolj
vznejevoljila, še posebej pa izjava ministra za promet in zveze
Antona Bergauerja, da je že prišlo do poenotenja v različici C.
Soglasno so zahtevali novo traso; še najbolje pa bi po njihovem
bilo, če bi jih cesta v čim večjem loku obšla.
Zbor je sklical in vodil ptujski
župan Miroslav Luci, pri pred-
stavitvi pa so iz stroke sodelova-
li Angel Polajnko, podsekretar
v ministrstvu za promet in zve-
ze, Iva Šubic iz Družbe za
državne ceste Ljubljana in mag.
Milan Bartol iz Biroja za pro-
jektiranje in inženiring Ljublja-
na, sodelovala pa sta tudi
podžupan mestne občine Ptuj
Milan Čuček in predsednik
sveta mestne četrti Breg Janez
Rožmarin.
Zbor je potekal v nemogočih
razmerah: udeležilo se ga je
okrog tristo ljudi, kar je preveč
za tako majhen dom krajanov.
Da bo udeležba dobra, je bilo
pričakovati, saj gre za vprašanje,
ki še kako zanima ljudi. Tudi
zato so nekaterim na trenutke
popuščali živci. V mestni četrti
se je oblikovala tudi civilna ini-
ciativa in zbrala 669 podpisov
(iz 25 ulic) proti gradnji obvoz-
nice skozi naselje mestne četrti
Breg. Soglasno so bili proti njej
tudi udeleženci zbora in zahte-
vali novo traso. Še največkrat je
bil ponovljen predlog, da bi jo
speljali po turniških travnikih,
kjer so jo bo besedah projektan-
ta tudi že preverili kot že skoraj
10 variant doslej, vendar ne
ustreza, ker ne "potegne" nase
dovolj prometa. Bolj kot gre ob-
voznica proti jugu, več prometa
bo po mnenju strokovnjakov os-
talo na Mariborski cesti.
Občani mestne četrti so pre-
pričani, da mora obvoznica obi-
ti mesto, ne glede na nasprotne
argumente, s katerimi razpolaga
stroka. Ceste skozi naselje ne
želijo, ker je njihovo območje že
sedaj z okoljskega in drugih vi-
dikov močno obremenjeno,
četudi se večina dokumentov
pri pridobivanju gradbenega
dovoljenja nanaša na zaščito
okolja, le tretjina pa projekt, ki
ga izdela cestni projektant. "To
daje možnosti za vodenje trase
le na 10 do 15 odstotkih
območja, ker je vse tako ali dru-
gače zasedeno. Na tem območju
pa prihaja tudi do soočenja lju-
di, do dialoga o tem, ali želimo
rešiti prometno problematiko
na Ptuju in posledično omo-
gočiti, da se bo Ptuj gospodar-
sko, turistično in tudi sicer raz-
vijal. Ali pa se bo zgodilo to, kar
se je v Ptuju že pred 150 leti, ko
je neka generacija 'pregnala'
železnico iz Ptuja in je Maribor
postal tisto, kar bi lahko postal
Ptuj," je v petek med drugim po-
vedal Angel Polajnko.
Tudi podatki o maksimalni
okoljski zaščiti občanov niso
prepričali, še vedno so mnenja,
da ta cesta ne sodi v njihovo
območje. Njihova želja je, da se
varianta trase potegne daleč
proti jugu. Predstavljena trasa
pa tudi ne predstavlja obvoznice
mesta kot celote; trasa prek
Roka ni obvoznica, so pre-
pričani, zato bo potrebno poi-
skati novo, takšno, ki bo
najučinkovitejša in bo občane
mestne četrti Breg najmanj pri-
zadela. Najboljše bi bilo, če bi se
jih ognila.
Ob predstavitvi trase obvozni-
ce skozi mestno četrt Breg so
prišli na dan tudi drugi proble-
mi, ki močno žulijo občane tega
območja. Ob kanalizaciji je to
zapora Povodnove ulice, ki so jo
obljubili investitorji golfskega
igrišča, ureditev Mariborske in
še kaj. Občani pa so tudi ob
predloženi trasi pri Roku vedeli
povedati, da je sporna še po ar-
heološkem vidiku, saj prav tako
pelje po zaščitenem arheo-
loškem območju, enako kot tista
iz leta 1997 z zahodnim mos-
tom, ki je bila že usklajena, pa je
padla zaradi arheologije. (Pa
čeprav smo med drugim slišali
tudi medklic: "Koliko tisočletij
bomo Ptujčani še rimski davko-
plačevalci?")
Ko bodo investitorji trase poi-
skali novo varianto, bo župan
ponovno sklical zbor občanov,
brez njih mestni svet ne bo spre-
jel nobene odločitve, zeleno luč
na mestnem svetu bo dobila le
varianta, ki bo usklajena in
sprejeta med občani. Dolgo pa
se ne bo smelo čakati, saj se Ptuj
že sedaj utaplja v prometu - in ta
še narašča. Že nekajkrat predvi-
deni denar iz državnega pro-
računa pa so z veseljem sprejeli
v drugih okoljih.
MG
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
če bi sodili po številu prepirov in
sporov, zaradi katerih posamezni-
ki pri nas iščejo sodno
zadoščenje, potem bi lahko rekli,
da smo izrazito konfliktni in netole-
rantni. Pravzaprav bi se morali po-
gosteje spraševati, zakaj je v naših
medsebojnih odnosih toliko nedo-
povedljive nestrpnosti in izkl-
jučnosti, zakaj politike in nasploh
medsebojnih odnosov ne pojmu-
jemo predvsem kot nekaj, za kar
je prvi pogoj strpnost in medse-
bojno razumevanje, dialog in ne
predvsem spopad.
V Sloveniji se že mesece in me-
sece ubadamo z neučinkovitostjo
sodišč, s kopičenjem in staranjem
različnih "primerov" na sodiščih.
Ob tem pa se skoraj nihče ne
vpraša, ali je sploh potrebno in
prav, da so slovenska sodišča do-
besedno zasuta z različnimi
tožbami. Ali je nujno (in normal-
no), da veljamo za narod, ki se
tako množično podaja na sodišča
tudi tedaj, ko bi se marsikateri
spor z drugačno voljo dalo rešiti
tudi drugače?
Zdi se, da je splošno razpo-
loženje pri nas še vedno bolj na-
klonjeno "zaostrovanju" posamez-
nih odnosov, brezkončnem doka-
zovanju "resnice" zgolj na sodišču
in nepremišljenemu medseboj-
nem obotoževanju. Zadnji dnevi
so bili glede tega še posebej
značilni in nespodbudni. Na
sodiščih in v različnih preiskoval-
nih komisijah so obravnavali kar
nekaj primerov, ki pomenljivo opo-
zarjajo, kako v medsebojnih odno-
sih ne bi smeli ravnati, če si zares
za vsako ceno ne želimo medse-
bojnih prepirov in sovraštva. Žal
so zgled "rušiteljskega" obnašanja
tudi in predvsem različne javne
osebnosti, ki lahko s svojimi javni-
mi dejanji odločilno vplivajo na
ustvarjanje vsakokratnih razmer in
vsakokratnega ozračja v družbi.
SPORNA
KLOBASA -
RAZZALITEV
ČASTI
Znani slovenski javni delavec in
rektor mariborske univerze dr.
Ludvik Toplak na sodišču išče
zadoščenje zaradi "razžalitve časti
in dobrega imena" v časopisu De-
mokracija. List naj bi navaja!
netočnosti in neresnice o njem in
glede tega dr. Toplaku ne more
nihče očitati in zameriti, da hoče
zadevo razjasniti tudi po sodni
poti. Vendar pa zdaj sodna
obrnavnava razkriva še marsikaj
drugega, denimo čudne odnose
med "prijatelji", o katerih pa kaže
posebej razmišljati. Kot dokaz ne-
gativnih posledic pisanja v Demo-
kraciji je dr. Toplak pred sodiščem
navedel tudi spremenjen odnos
nekaterih prijateljev in forumov do
njega in kot najbolj značilen pri-
mer omenil tudi pisatelja Rudija
Šeligo. Delo piše, da je dr. Toplak
na sodišču pripovedoval, da ga je
po objavah o njem v Demokraciji
zelo prizadel incident z '|dolgoiet-
nim prijateljem Rudijem Šeligo na
Borštnikovem srečanju v Maribo-
ru," ko naj bi ga Šeligo vpričo žene
napadel, češ da je zaradi
določenih imovinskih koristi nje-
gove žene opustil določene poli-
tične principe. "Ti prasec, za klo-
base si izdal demokracijo in slo-
venstvo," naj bi tedaj dejal Rudi
Šeligo. Zdaj Šeligo trdi, da Topla-
kova pripoved ni resnična, da tek-
stov o dr. Toplaku v Demokraciji
sploh ni bral, da ga čenče ne zani-
majo in da si na njihovi podlagi
sploh ne ustvarja sodb o ljudeh.
Šeligu se zdi vse skupaj "mizerna
privatna stvar". Šeligo je tudi dejal,
da je zgodba o klobasi drugačna,
v drugačnem kontekstu. Dr. To-
plak naj bi ga napadel, zakaj niso
v krogu Nove revije podprli njego-
ve predsedniške kandidature,
Šeligo pa naj bi mu dejal, da za to
ne vidi razloga, zakaj bi ga, ko To-
plak vendar pripada politični opci-
ji, ki ji oblast pomeni zgolj mastno
klobaso. Šeligo pravi, kot navaja
Delo, da je imel pri tem v mislih
Slovensko ljudsko stranko (SLS),
da pa nikakor o tožniku ni izjavil,
daje izdal demokracijo. Dr. Ludvik
Topak še naprej vztraja pri svoji
prvotni pripovedi... Mi pa lahko še
naprej ugotavljamo, kako čudna
so lahko (v slovenskih razmerah)
pota prijateljstva.
OČITEK IN
OPRAVIČILO
Neverjetno klavrno (in proble-
matično) je izgledalo iskanje resni-
ce ob zaslišanju nekdanjega di-
rektorja slovenske policije Boruta
Likarja in novinarja Slovenskih no-
vic Bojana Budje pred parlamen-
tarno preiskovalno komisijo, ki
ugotavlja politično ozadje afere
Vič - Holmec. Težko se je znebiti
vtisa, da je nekaterim udeležen-
cem v tej razpravi šlo predvsem za
prepiranje in za določen vtis v jav-
nosti. Predsednik komsije Jožef
Jerovšek je vprašal Likarja, kako
je lahko sredi afere odšel na oddih
v Južno Ameriko, "ki mu ga je
plačal Petrol". Dnevnik piše, da je
Likar vprašanje oziroma navedbe
o Petrolovem plačevanju oddiha
ocenil kot osebno žalitev in zahte-
val, da se mu predsednik komisije
opraviči. Jerovšek je vztrajal, da je
te podatke dobil; ne ve sicer, aN so
povsem resnični, pa vendar... Čez
čas pa se je Likarju vendarle opra-
vičil, ker Likar pred opravičilom
pred komisijo ni hotel več sodelo-
vati ...
Za poseben način zbadanja Bo-
ruta Likarja je poskrbel tudi posla-
nec SDS Ivo Hvalica, tako da je Li-
karjev pravni zastopnik Stojan
Zdolšek "izgubil živce" in
ogorčeno protestiral, da je prišel v
parlament "delat in ne afne gun-
cat". Za piko na i je ob koncu seje
parlamentarne komisije poskrbel
odvetnik Zdolšek, ko je izstavil
račun s pripombo, naj honorar
nakažejo na psihiatrično kliniko v
Ljubljani, "da bo vsaj nekaj koristi
od davkoplačevalskega denarja!".
"BAJE"
ARGUMENTI
Po vsem, kar se je dogajalo na
seji preiskovalne komisije, pravza-
prav niti ni čudno, da so nekateri
časopisi svoja poročila naslovili za
aluzijami in psihiatrijo. Še naprej
pa ostaja čedalje bolj aktualno in
skrb zbujajoče vprašanje, zakaj se
državni zbor, še zlati nekatera nje-
gova telesa, vse bolj spreminja v
govorilnico polresnic in operiranja
z "baje" podatki.
Včasih bi bilo morda dobro, če
bi ob evidentnem zapravljanju
časa in denarja še kdo izgubil
živce in kategorično zahteval dru-
gačen način obnašanja. Vendar
pa očitno Zdolškove "intervencije"
niso ravno vsi razumeli v njenem
bistvu. Poslanec Hvalica tako v
delu ogorčeno piše, da so bile pri-
pombe pravnega zastopnika
Zdolška "neumestne". Za Hvalico
predstavlja "višek arogance go-
spoda Zdolška njegova v medijih
zelo odmevna priglasitev stro-
škov, katerih honorar naj bi se na-
kazal na račun psihiatrične klinike
... Sam namen prijave stroškov pa
kaže na cinizem brez primere ..."
Jak Koprive
KIDRIC^O / OB MEDNARODNEM
DNEVU ŽENSK
Proslava pritegnila
velik obisk
Dan žensk smo začeli praznovati po drugi svetovni vojni v spo-
min na velike ženske demonstracije v Ameriki leta 1909. Praz-
nik so po predlogu Klare Zetkin leto kasneje potrdili v Koben-
havnu. Že takrat so se zavzemali za večje pravice žensk na vseh
podrčjih dela in življenja.
Aktiv žensk Kidričevo že tret-
je leto zapovrstjo prireja ob
praznovanju 8. marca - medna-
rodnega dneva žensk kulturno
prireditev. Tako so ženske praz-
novale prav na ta dan v dvorani
PAN v Kidričevem tudi letos. Z
veseljem so povedale, da jih je
bila skupaj z nastopajočimi pol-
na dvorana, za kar so organiza-
torke hvaležne vsem, ki so se v
takem številu udeležile priredit-
ve, saj jim s tem dajejo pogum
za nadaljnje delo. Ženskam so
ob prihodu v dvorano podelile
zloženko s čestitko: "Vsem žen-
skam, ki zavestno uveljavljate
enakost med ljudmi, iskreno
čestitamo ob 8. marcu - medna-
rodnem prazniku." V programu
so nastopil: Vrtec Kidričevo in
Cirkovce, OŠ Kidričevo, kant-
avtor Vito Mlinarič, pesnica
Antonija Krajnc, ljudske pevke
Druge pomladi DU Kidričevo,
MoPZ Talum Kidričevo in pi-
halni orkester mladih iz Ki-
dričevega vsem pa je voščil ob
prazniku podžupan Zvonimir
Holc. Ob koncu so vsi, ki so pri-
pomogli, da je praznovanje v
Kidričevem uspelo, prejeli
rožice in zahvalo. Prireditev je
vodil Marjan Nahberger.
Marta Pinterič
GLEDALIŠČE PTUJ / GOSTOVANJE
CEUSKEGA GLEDALIŠČA
Nagra/ena komediga:
Vaja zbora
Vsako leto poteka v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju festi-
val najzanimivejših komedijskih uprizoritev. (S Plešasto pevko,
Krčmarico in Trikojem smo na festivalu gostovali tudi ptujski gleda-
liščniki). Obenem na anonimnem natečaju nagradijo najboljše
novo komedijsko besedilo. Lani so nagrado podelili Vinku Moe-
derndorferju (letošnjemu Prešernovemu nagrajencu) za komedijo
Vaja zbora. Predstavo si boste lahko ogledali v ptujskem gledališču
prihodnjo sredo.
Zaigral bo velik del celjskega ansambla v režiji Francija Križaja.
Kritik T. Simon je na Radiu Slovenija o komediji pokomentiral:
»... Na Vaji zbora se ne boste niti za hip dolgočasili... Smeh pa je pol
zdravja.«
tednik - Četrtek, 16. marec 2000	15
PO NASm KBAJIH

SELA/ S SKUPSCINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ
Vet prijav obrti kot odjav
28. februarja se je \ gostilni Pri kostanju na Selih sestala
skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj. Pregledali so
poročilo o delu in finančnem poslovanju zbornice v lanskem
letu, ga dopolnili s poročili o delu posameznih sekcij, inven-
turne komisije, nad/ornega odbora in organizacijsko-kadrov-
ske komisije.
Dosežki v letu 1999 so bili
osnova za sprejem programa
dela s finančnim načrtom za
leto 2000. Določili so tudi
višino članskega prispevka.
Plačila članarine bodo v tem
letu oproščeni le tisti obrtniki,
ki ne zaposlujejo delavcev in so
v bolniškem staležu nad 30 dni.
Nadzorni odbor je poleg tega
predlagal tudi, da strokovne
službe pripravijo seznam tistih
članov, ki dolgujejo že več kot
50 tisoč tolarjev članarine, da bi
proti njim uvedli postopek pris-
ilne poravnave.
Skupščina je pooblastila
upravni odbor zbornice, da
prične aktivnosti za zbiranje po-
nudb za nakup novih prostorov
in prodajo obstoječe zgradbe v
Vošnjakovi 13, ki prostorsko
več ne ustreza potrebam zborni-
ce. Ko so stavbo kupili in jo ure-
dili za potrebne delovanja obrt-
nega združenja, je bilo vseh
obrtnikov nekaj nad 400, danes
jih je na območju petnajstih
občin že blizu 1400. Zato letos
ne bodo ugodili nobeni vlogi za
finančna sredstva, svojo podpo-
ro bodo namenili le nonetu. Pa
tudi sicer so sprejeli sklep, da
bodo s sredstvi, letos naj bi jih
bilo po finančnem načrtu nekaj
nad 77 milijonov, skrajno racio-
nalno ravnali, da bi lahko čim-
prej izpeljali načrte o preselitvi
na novo lokacijo, ki jo zahtevajo
tudi vedno nove zbornične na-
loge. Med drugim se bo pričelo
izobraževanje za potrebe moj-
strskih izpitov, že sedaj pa mo-
rajo za različna predavanja naje-
mati prostore.
Obrtniki s Ptujskega lansko
leto ocenjujejo kot nekaj poseb-
nega zaradi uvedbe davka na do-
dano vrednost. Ta je prinesla
vrsto nejasnosti in težav, ki so
jih skušali omiliti z izo-
braževanjem za vse, ki so to
želeli. Ker pa se zavedajo, da bo
uveljavljanje DDV tudi v
bodoče prinašalo probleme,
lahko obrtniki brezplačno dobi-
jo strokovno pomoč davčnega
svetovalca Branka Mayrja.
Upravni odbor je na lanskih
sejah ob obravnavi za obrt po-
membne zakonodaje in iz nje iz-
hajajočih nalog obravnaval tudi
problematiko parkirišč v okolici
sedeža Območne obrtne zborni-
ce Ptuj. Večina njenih članov je
zaradi parkiranja pred zbornico.
ker ni našla primernega prosto-
ra za parkiranje v bližini, na
zbornici pa je imela neodložlji-
ve posle, že po krajšem času par-
kiranja dobila "pozdrav" ptujske
komunale v obliki lisic ali celo
pajka. Tudi zato se želijo obrtni-
ki preseliti na prijaznejšo loka-
cijo, kjer bodo lahko nemoteno
reševali svoje stanovske zadeve.
Tudi v lanskem letu se je
upravni odbor zbornice sestajal
na sedežih občin, ki jih pokriva
s svojim delovanjem. Sejo je
običajno povezal z zborom obrt-
nikov z določenega območja, da
je iz prve roke zbral utrip obrt-
ništva v posamezni občini.
Ker je izobraževanje članov
ena najpomebnejših nalog, so v
lanskem letu izvedli vrsto stro-
kovnih in drugih ekskurzij ter
seminarjev, pa tudi delavnic.
Nezadovoljni pa so člani, ker jih
mestna občina Ptuj kot prva, ki
je sprejela odlok o ustanovitvi
lokalne turistične organizacije,
ni povabila na pogovor, na kate-
rem bi jim predstavila prednosti
delovanja te organizacije. Obrt-
niki so namreč v veliki večini
obvezni člani in kot taki zave-
zanci za plačilo članarine. V j
Območni obrtni zbornici Ptuj i
sedaj lahko le upajo, da jim
bodo svetniki določili še ra-
zumljivo oziroma sprejemljivo
članarino.
V okviru javnih pooblastil je
lani zbornica izdala 92 novih
obrtnih dovoljenj, od tega 88 sa-
mostojnim podjetnikom in 4
gospodarskim družbam. Odjav
iz obrtnega registra je bilo 81, 53
pa sprememb zaradi širitve dej-
avnosti.
Komisije zbornice so tudi lan-
sko leto sodelovale pri izvajanju
strokovnih izpitov pripravni-
kov. Pripravniški izpit je
uspešno opravilo 42 kandida-
tov, preizkus strokovne uspo-
sobljenosti za opravljanje obrti
podobnih dejavnosti (dejavnos-
ti z liste B) pa je v lanskem letu
uspešno končalo 37 kandidatov
z območja dejavnosti Območne
obrtne zbornice Ptuj.
Že po tradiciji so najob-
sežnejše poročilo na seji
skupščine, ki je ocenjevala delo
v lanskem letu, pripravile posa-
mezne sekcije zbornice, ki jih je
že sedemnajst, nekatere pa so še
v ustanavljanju. Največja sekci-
ja je še vedno sekcija za promet s
kar 321 člani. Ta svoje člane še
posebej opozarja na to, da bosta
v letu 2001 pričela veljati pravil-
nika o ureditvi parkirišč in mest
za vzdrževanje vozil. Ker pa v
tem letu preide delitev dovolil-
nic na Obrtno zbornico Sloveni-
je in GZS, pomeni to za zborni-
co veliko obveznost, predvsem z
vidika pravilne delitve in jav-
nosti le-te. Večina sekcij, med
njimi tudi gostinska, ki je druga
največja, je v lanskem letu veli-
ko pozornost posvečala izo-
braževanju članov in organiza-
ciji strokovnih ekskurzij.
Še vedno pa imajo skoraj vsi
obrtniki opravek z nelojalno
konkurenco - delom na črno.
Morda bo bolje po sprejemu za-
kona o preprečevanju dela na
črno.
Ena najmlajših sekcij je sekci-
ja zlatarjev in urarjev z devetimi
člani. Lani so želeli v Ptuju or-
ganizirati vseslovensko srečanje
zlatarjev, pa jim ni uspelo, ker
turistično mesto Ptuj nima do-
volj primernih nočitvenih
zmogljivosti.
Program dela Območne obrt-
ne zbornice za letos obsega 12
programskih sklopov, v okviru
katerih bodo po besedah pred-
sednika zbornice Jožeta
Milošiča največjo pozornost po-
svetili izobraževanju obrtnikov,
davku na dodano vrednost ter
ureditvi razmer pri dodeljevan-
ju dovolilnic za mednarodne
prevoze.
MG
V Območni obrtni zbornici Ptuj resno razmišljajo o tem, da bi
se preselili na primernejšo lokacijo, tudi zaradi prometne
(ne)urejenosti mesta.	Foto: Črtomir Goznik
Veien
umetniškega
filma
Klub ptujskih študentov
vabi 18. marca ob 22.00 v
Mestni kino Ptuj na ogled
filmske mojstrovine - filma
Idioti (Idioterne) iz leta
1998. Scenarij in režija:
Lars von Trier. Film je bil
nominiran za zlato palmo v
Caniiesu in prejel je števil-
ne mednarodne nagrade. V
okviru projekta Večeri umet-
niškega filma ste vabljeni
tudi na projekcije vseh nas-
lednjih filmskih poslastic,
ki se v redne programe ki-
nematografov običajno ne
uvrščajo. Cena: člani KPŠ
400 SIT, nečlani: 600 SIT.
KPŠ
LEVANJCI:/EVROPSKI INŠPEKTORJI PRI PRASICEREJCU
Matiašiievi SO eni naflmilših mim^
Inšpektorji Evropske unije, ki so lani jeseni >Tiesli precej ne-
mira v slovensko predelovalno indrustrijo in kmetijstvo, so bili
prejšnji teden znova v Sloveniji, tudi na ptujskem območju.
Obiskali so prašičerejsko kmetijo Matjašičevih v Levanjcih 4,
in kot smo izvedeli, odnesli od tam pozitivno mnenje o stanju v
slovenski prašičereji.
Matjašičeva kmetija, ki ima že
dolgo tradicijo, je od leta 1997
usmerjena v prašičerejo. Tej
dejavnosti je podrejeno vse do-
gajanje na kmetiji, čeprav stoji
ob prašičjem hlevu še farma
brojlerjev, kjer gojijo v turnusu
12 tisoč piščancev, letno pa far-
mo polnijo 4 do 5 krat.
Na okoli 15 hektarjih zemlje
pridelujejo predvsem koruzo in
nekaj pšenice, ki jo zamenjajo za
ječmen, ta pa je, prav tako kot
koruza, namenjen prehrani
prašičev. Večino krme tako pri-
delajo doma, dokupijo le mine-
ralno-vitaminske mešanice in
nekaj soje.
V hlevu imajo 40 plemenskih
svinj in kvalitetne plemenske
merjasce. Letno tako "pridobi-
jo" nad 900 pujskov, kakih 350
jih zredijo v 100 kilogramske pi-
tance, prodajo pa tudi okoli 600
odojkov. "S prodajo pri nas ni-
mamo težav," poudarja mladi
gospodar Franc Matjašič. Seve-
da zaradi kvalitete prašičev, ki
dosegajo visoko mesnatost - od
55- do več kot 60-odstotno, cena
za kilogram pa tako presega 250
tolarjev. Tudi ob največji
prašičerejski krizi pri Mat-
jašičevih tega niso čutili, saj vse
njihove prašič^ odkupi mesarija
Fekonja, ki prav tako skrbi za
kakovost svoje ponudbe.
Sreča torej, da so inšpektorji
obiskali uspešno in napredno
prešičerejsko kmetijo. O obisku
so jih obvestili dan prej, že nas-
lednje jutro pa so prišli trije
inšpektorji EU in pet spremlje-
valcev s slovenske veterinarske
uprave. Najbolj jih je zanimala
vloga veterine na kmetiji. Pre-
verili so dokumentacijo o delu
veterinarjev, posebno pozornost
namenili hlevski knjigi, zahte-
vali pa so tudi odvzem krvi pri
prašiču pitancu. Ogledali so si
zunanjost in notranjost hleva in
bili zelo zadovoljni z načinom
reje, ki je zelo ugodna za počutje
živali. Gre za tako imenovan
hlev z izpustom brez rešetk.
Hlev je povsem suh in zračen,
medtem ko prašiči blatijo izkl-
jučno v zunanjem, odprtem
delu hleva z rešetkami in zbiral-
nico iztrebkov pod njim. Ob
črpanju gnojnice tako njeni pli-
ni ne onesnažujejo zraka v hle-
vih. Sicer pa čistost hleva pri
Matjašičevih dokazuje, da so
prašiči zares zelo čiste živali.
Kot je povedala Zdenka Vin-
diš Zavratnik, dr. veterinarske
medicine, so Matjašičevi eni
najnaprednejših in doslednih
rejcev. Gospodar Franc se ne-
nehno dodatno izobražuje in z
uvajanjen novitet vzpodbuja
tudi stroko. Zdenka Vindiš Zav-
ratnik strokovno spremlja kme-
tijo že 13 let, zadnja leta prek za-
sebne veterinarske ambulante
KRI&ZA iz Jurovcev. Poleg
preverjanja stanja v prašičereji
je bil obisk inšpektorjev na tej
kmetiji namenjen predvsem
kontroli slovenske veterine in
kontroli uporabe zdravil ter nji-
hove prisotnosti v krvi in mesu
prašičev, kar je pomembno z vi-
dika zaščite zdravja potrošni-
kov. Vse to je bilo na Mat-
jašičevi kmetiji vzorno urejeno
in inšpektorji so bili zadovoljni.
Tudi gospodar Franc je v pogo-
voru potrdil besede veterinarke.
Svojo kmetijsko izobrazbo ne-
nehno dopolnjuje s pomočjo
svetovalne službe, veterinarjev
in na domačo kmetijo prenaša
pozitivne izkušnje drugih. Sicer
pa je v delo na kmetiji vpeta vsa
družina. Žena Marta obvlada
tudi obrezovanje pujskov, kar je
pri številnih kotitvah še kako
pomembno.
Kmetje v glavnem tarnajo, da
si ob delu na kmetiji ni mogoče
privoščiti oddiha in dopusta.
Matjašičevi so izjema tudi pri
tem. "Vsako leto gremo na do-
pust," trdi gospodar. "Ta čas
skrbi za kmetijo sestra, drugi
jim mi vrnemo uslugo." Obe
kmetiji dobro sodelujeta in prav
vse delajo skupaj. Tudi za mizo
so vedno skupaj in že nekaj let
se ni zgodilo, da bi kuhali na
dve strani. Tu se v praksi doka-
zuje, da je v slogi moč in zagoto-
vilo za uspeh, ki se navsezadnje
odraža v zadovoljnih ljudeh in
dobrih rezultatih.
J. Bračič
Gospodar Franc Matjašič
Prašiči uživajo udobje povsem suhega hleva ...
... biološke potrebe pa opravljajo izkjučno zunaj.
MARIBOR / USPESNO
POSLOVANJE NOVE KBM
2^3 miliiarde
dobiika
Nova Kreditna banka Maribor je v letu 1999 poslovala
uspešno, sta na nedavni tiskovni konferenci poudarila
predsednik uprave dr. Jože Glogovšek in član uprave Mat-
jaž Kovačič. Nerevidiran izkaz uspeha izkazuje dobre 2,3
milijarde tolaijev čistega dobička. Najvišja predstavnika
Nove KBM sta povedala, da potekajo priprave na združitev
s SKB banko po načrtih, omenila pa sta tudi prizadevanja
in precejšnje možnosti banke za prodor na finančne trge
nekdanje Jugoslavije.
Dobiček pred obdavčitvijo je bil lani v primerjavi z letom
1998 višji za 8,4 odstotka, vendar je bil čisti dobiček zaradi po-
lodstotnega povečanja davka nekoliko nižji od predlanskega.
Bilančna vsota banke se je povečala za 12,9 odstotka in znaša
nekaj manj kot 322 milijard tolarjev. Tolarska sredstva so se v
letu 1999 povečala za 14, devizna pa za 10 odstotkov. Medtem
ko so se sredstva gospodarstva povečala za 7 odstotkov, so se
bančne naložbe v gospodarstvo povečale kar za 32 odstotkov.
Tak porast je odsev aktivne poslovne politike Nove KBM pri
financiranju vseh pomembnejših investicijskih projektov, ki
trenutno potekajo v Sloveniji, kot tudi financiranja posebnih
projektov občanov in drugih finančnih institucij. Medtem ko
je v lanskem letu banka beležila precejšen porast varčevanja v
domači valuti (15 odstotkov več kot leta 1998), pričakujejo le-
tos zaradi hitrejše rasti deviznih tečajev povečanje deviznih
depozitov. Sicer je obseg sredstev prebivalstva in samostojnih
obrtnikov lani porasel za 13 odstotkov. Precej večji je bil tudi
obseg kreditiranja prebivalstva, ki je nominalno zrasel za
četrtino; v banki to povečanje pripisujejo večjemu pov-
praševanju po potrošniških kreditih zaradi strahu pred po-
dražitvami ob uvedbi davka na dodano vrednost.
JB
10
poNAaHmAJm
Četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
NEGOVA / GRAD PROPADA
lofif samuija južne stene in obzidja
v letu 1999 je Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine iz
Maribora v gradu Negova nadaljeval obnovitvena dela na
južnem delu obzidja in saniral južno steno osrednjega grajske-
ga jedra v delu ob renesančnem arkadnem prizidku.
Sprva so za republiško akcijo za
leto 1999 načrtovali nadaljevanje
sanacije strehe osrednjega grajske-
ga jedra, vendar so namesto tega
kasneje predvideli sanacijo močno
poškodovane južne stene in
južn^ dela obzidja. Poškodbe na
južni steni so bile zaradi neprimer-
na prizidka novejšega datuma,
hude zime in nalivov takšne, da so
bili prisiljeni nemudoma pristopi-
ti k obnovi, saj bi v nasprotnem
primeru lahko prišlo do porušitve
večjega dela južne stene, kar bi
ogrozilo stabilnost južnega trakta
gradu. K nadaljevanju sanacije
južnega dela obzidja so pristopili
zato, da bi preprečili nekontrolira-
ne dostope v grad, je zapisala v
poročilu odgovorna konservatorka
Neva Sulič-Urek.
Na južni steni osrednjega graj-
skega trakta so pozidali motečo
odprtino v prvem nadstropju, za-
radi katere se je pričela posedati
južna stena, in odstranili neprime-
ren straniščni prizidek. Odstranili
so odpadajoči omet in gradbeno
utrdili steno, ki je bila zaradi ne-
strokovno izdelane straniščne
odprtine v izredno slabem gradbe-
nem stanju. Sanirali so renesančni
portal v vhodni veži, ki vodi v re-
nesančni arkadni prizidek in kate-
rega desni del ostenja se je zaradi
sesedanja stene izmaknil izpod
podboja in se pri tem razbil na več
kosov.
Nadaljevali so sanacijo južnega
dela obzidja, ki so ga pričeli ob-
navljati v okviru republiške akcije
za leto 1998. Z obzidja so odstrani-
li dotrajane omete in ga očistili z
vodo pod pritiskom. Obzidje je
bilo v delu od glavnega portala do
topovske ploščadi izredno vlažno,
zato so poklicali strokovnjake, da
so izmerili njegovo vlažnost s p)o-
sebnim merilcem. V že zelo poško-
dovanem obzidju je manjkalo veli-
ko opek, vezivo je bilo zelo krhko,
na površini se je pojavljala sol. Iz-
vajalcu so posredovali natančne
kultumo-varstvene pogoje za sa-
nacijo obrambne^ zidu, a jih pri
nanašanju sušilnega ometa direkt-
no na očiščeni del zidu ni upošte-
val. Rezultat tega neupoštevanja so
bile vlažne lise, ki so se pojavile ta-
koj po končanem delu. Izvajalec je
obljubil, da bo del vlažnih ometov
saniral še enkrat. Svoje obljube do
sedaj še ni izpolnil.
Vlaga je močno načela tudi veliki
vzhodni manieristični portal iz
leta 1615 in istodobni manjši por-
tal, ki vodi v Vrt.
Oba portala z delom obzidja od
glavnega do vrtnega portala, ki so
ju obnovili z državnimi sredstvi za
leto 1998, so sanirali in restavrirali
poleti Pred retavratorskim
posegom na portalih so oba portala
gradbeno konsolidirali. Glavni
portal je bil v obupnem gradbe-
nem stanju. Zidani del v smeri
proti ^adu je bil tako dotrajan, da
ga je bilo pred katerikolim drugim
poslom potrebno injicirati inv
v^em delu pt^ kronsko ploščo,
ki je bila ohranjena le na eni polo-
vici, tudi pozidati ter dodelati
manjkajoči del plošče, je v obšir-
nem poročilu zapisala Neva Sulič-
Urek.
Domačini se letos nadejajo učin-
kovitejših ukrepov in upajo, da bo
država končno boljši gospo^. Za
obnovo gradu so predvideni 4 mi-
lijoni tolarjev. ^Ijše nekaj kot
nič!
Marjan Toš
PTUJ / SREDNJESOLSKI CENTER
Jadralno letalo v Šolskem ientru
Dijaki Šolskega centra Ptuj
so si lahko v avli čisto od blizu
odgledali jadrino letalo, ki ga
je tam razstavila jadralna sek-
cija pri Aeroklubu Ptuj, da pri-
bližajo ta šport mladim, med
katerimi še je nepoznan,
čeprav tisti, ki se z njim ukvar-
jajo, ne morejo z besedami
opisati čudovitih občutkov, ko
so v jadrilnem letalu.
Milan Krajnc Pavlica
Jadralno letalo v avli Šol-
skega centra Ptuj.
Foto: Nini
OD m m rm..
MAmOVamPHprtrnna
prvi obSnski praznik
Svetniki občine Markovci so v torek, 14. marca,
na 4. izredni seji sklepali le od dveh točkah dnev-
nega reda: po krajši razpravi in z nekaterimi dopol-
nitvami so sprejeli predla^o vsebino odloka o
priznanjih občine Atokovci, ki določa vrsto občin-
skih priznanj, kriterije za predlaganje in podelitev
ter sam postopek podelitve. Dogovorili pa so se
tudi o programu praznovanja prv^ občinskega
praznika, za katerega so, kot je znano, že izbrali 25,
april, ko goduje farni zavetnik sveti Marko. Prire-
ditve ob prvem občinskem prazniku se bodo vrstile
od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. aprila, potekale
pa bodo v šotoru, ki naj bi ga postavili v Markov-
cih.
-OM
(rniož • Obeh/ zbor TD Miklavž
v petek, 17. marca, se bo ob 19.30 v dvorani pri
Mildavžu pričel občni zbor tamkajšnjega turis-
tičnega društva. Člani bodo prisluhnili poročilu o
delu ter finančnem poslovanju v preteklem letu ter
se dogovorili o programu delovanja v letu 2000.
Majda FridI
PTUJ m
Nova gasilska avtomobila
v prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj se vese-
lijo sobote, 18. marca, ko bodo ob 10. uri pred gasil-
ski dom pripeljali dva nova specialna gasilska avto-
mobila: kombinirano kemično gasilno vozilo, s ka-
terim bo možno gasiti vse vrste požarov z vodo,
peno, prahom ali o^jikovim dioksidom ter kombi-
nirano gasilsko voalo za specialne posege v gasilst-
vu. Po prihodu bodo predstavili njune zmo^jivos-
ti, zato vabijo občane, da se jim pridružijo. Nova
gasilska avtomobila sta veljala okoli 80 nailijonov
tolarjev, ko bodo vanju vgradili še vso dodatno
opremo, pa bosta vredna več kot 100 milijonov.
Sredstva zanju so pol^ mestne občine Ptuj prispe-
vali tudi v ministrstvu za notranje zadeve, okoli 2,7
milijona pa so s prostovoljnimi prispevki prima-
knili občani.
-OM
PTUJ m Sindikalisti o
sindikalnih pisarnah
člani aktiva sindikalnih aktivistov s ptujskega
območja so v sredo, 15. marca, na izrednem zboru,
ki je potekal v delavskem domu Franca Kramber-
gerja, razpravljali o osnutku mreže območnih or^-
nizacij Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in
sindikalnih pisarn, ki ga predlaga predsedstvo teh
sindikatov. Dogovorili so se tudi o skorajšnjem vo-
lilnem zboru in prvomajskem srečanju članov.
-OM
PTUjm
čebele prebudile iebelmje
Toplejše vreme je prebudilo tudi čebele, ki na
prvem cvetju že skibno nabirajo cvetni prah za svoj
zarod. Zato so pomladne aktivnosti pričeli tudi v
Zvezi čebelarskih društev Ptuj, kjer so minulo ne-
deljo dopoldne v dvorani Obdravsk^a zavoda za
veterinarstvo in živinorejo pripravili zanimivo pre-
davanje o čebeljih boleznih, ftedaval je prvi čebe-
larski mojster s ptujskega območja M^in Čuš.
Nekaj novosti za čebdjarjenje je predstavil Vlado
Pušnik iz Maribora, čebelar Jože Vihar pa je pred-
stavil izdelke za reprodukcijo čebel in obnovo pan-
jev.
-OM
Športne navite
OSEK • Aprila evropsko
prvenstvo v motokrosu
Avto moto društvo Lenart prireja 8. in 9. apri-
la v Oseku odprto evropsko prvenstvo v moto-
krosu v kategoriji od 250 do 600 kubičnih cen-
ti nnetrov, sporočajo iz AMD Lenart.
ak
MAJSPERK/SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Podražili odvoz
odpadliov
Na 11. redni seji sveta občine Majšperk so v
torek, 28. februarja, po krajši razpravi in z
nekaterimi dopolnitvami svetnikov sprejeli
odlok o lokalni turistični organizaciji, saj so
menili, da bodo lahko tako dosegli usklajeno,
kakovostno in celovito turistično ponudbo z
občinaihi, ki so pravne naslednice bivše
občine Ptuj.
Strinjali so se s predlaganimi spremembi odloka o
m^janju pokopališč ter odloka o pokopališki in po-
grebni dejavnosti. V obeh primerih ostaja taksa za
vzdrževanje in pokopališke dajatve ista kot lani, na-
jemnina za grobove pa bo odslej nekoliko višja.
Odločanje o spremembi odloka o ustanovitvi OS
Majperk so preložili na naslednjo sejo, soglašali so z
umikom veljavnosti odloka o občinskih upravnih
taksah. Po d^jši razpravi so se strinjali s povišanjem
cen odvoza odpadkov, glede na ugovor Komunalne-
ga podjetja Ptaij v zvezi z zamenjavo vodovodn^a
cevovoda v Majšperku pa so potrdili svoj prvotni
sklep. Soglašali so z imenovanjem Jureta Šarmana za
direktorja Centra interesnih dejavnosti in Darje
Potočnik - Benčič za direktorico Lekarne Ptuj, ob
koncu pa so imenovali še 5-članski občinski svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga bo vo-
dil Vekoslav Sirec.
-OM
ORMOŽ / 18. SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Spremenjena
turistiina
organiziranost
Na ponedeljkovi seji so občinski svetniki spre-
jeli predlog odloka o ustanovitvi lokalne turis-
tične organizacije in predlog akta o ustanovitvi
zavoda. Za vršilko dolžnosti direktorice lokalne
turistične organizacije Klopotec, ki bo pričela
delati že konec marca, je bila za obdobje enega
leta imenovana Irena Meško Kukovec.
S sprejetjem naslednjih dveli odlokov je na krajevne
skupnosti prenešeno izvajanje rednega vzdrževanja
javnih poti, pokopališke in pogrebne dejavnosti ter
urejanje pokopališč. Svetniki so na tokratni seji izbrali
Novo Kreditno banko Maribor za kreditiranje malega
gospodarstva pod ugodnejšimi pogoji. Za člana nadzor-
na odbora so imenovali Slavka Gregureca, za člana
odbora za varstvo okolja in urbanizem pa Tomislava
Plojerja. Svemiki so se tudi strinjali z znižanjem na-
jemnine za poslovne prostore pri Svetem Tomažu, in z
razpisom za oddajo socialnih stanovanj v najem. E)nev-
ni red pa so razširili za točko, v kateri so podali izjavo
volje; obravnavali so dve vlogi - Zveze hranilno-kredit-
nih služb Slovenije in Slovenske zadružno-kmetijske
banke v zvezi z zemljišči in objektoma v Ormožu in
Središču ob Dravi, ki sta v denacionalizacijskem pos-
topku.
Majda FridI
PTUJ / DOBRODELNI NASTOP MLADIH VIRTUOZOV
la kvalitetneiše iivlienie
mladega fanta
Rotary klub Ptuj med drugim tudi humanitarno deluje. Vsako
leto izpeljejo kakšen projekt in pomagajo komu izboljšati kva-
liteto življenja ali mu vrnejo zaupanje v ljudi in življenje. Sode-
lujejo tudi s Pokrajinskim muzejem Ptuj in tako so pripravili
dobrodelni koncert, ki bo v ponedeljek, 20. marca, ob 1930 v
viteški dvorani na ptujskem gradu.
Nastopila bosta mlada virtuoza
violinistka Oksana Pechena in
^ordeonist Borut Zagoranski.
Štejemo ju med najbolj nadarjene
mlade glasbenike na Slovenskem.
Izkupiček od koncerta bodo name-
nili za nakup bolniške postelje za
fanta s cerebralno paralizo, ki živi
doma s svojimi starši.
Violinistka Oksana Pechena se je
rodila v Kijevu v Ukrajini. Violino
je začela igrati pri petih letih pod
mentorstvom svoje^ očeta Tarasa
Pechenyja, ki je njen pedagog še
danes. Leta 1991 se je diužina pre-
selila v Maribor, kjer Oksana
uspešno nadaljuje šolanje. Letos
bo zaključila 4. letnik violine na
umetniški gimnaziji v Mariboru.
Prve izjemne uspehe je dos^la že
pri desetih letih. V Gorici v Italiji
si je priigrala 2. nagrado, dve leti
kasneje je zmagala in prejela še po-
sebno nagrado kot najboljša ude-
leženka tekmovanja. Prav tako
odlična je v domači konkurenci.
Oksana Pechena uspešno nastopa
tudi kot solistka. Pri klavirju jo
redno spremlja mama Olga Peche-
na, že dvakrat pa je nastopila z or-
kestrom Mariborske filharmonije.
Izjemen talent in trdo delo ji napo-
vedujeta bleščečo kariero.
Borut Zagoranski je doma iz
Lancove vasi v občini Videm.
Srednjo glasbeno šolo je končal v
Mariboru, študij pa nadaljuje na
filozofski fakulteti v Pulju na od-
delku za harmoniko pri profesorju
Slavku Magdiču. Borut je dobitnik
številnih najvišjih nagrad na
državnih in mednarodnih tekmo-
vanjih, kar mu daje sloves enega
najboljših akordeonistov daleč
naokrog. Izmed številnih nagrad
posebej poudarimo evrovizijsko
tekmovanje mladih glasbenikov
leta 1998 na Dunaju. Istega leta je
v svetovni konkurenci na tekmo-
vanju v Italiji prejel 3. nagrado
med solisti, v kategoriji komornih
zasedb pa sta se z violinistom Pav-
lom Magdičem uvrstila na 1. mes-
to. Borut Zagoranski snema za ra-
dio in televizijo, koncertira kot so-
list, k sodelovanju pa ga vabijo
tudi orkestri in festivali komorne
glasbe.
MS
STRELSTVO	|
I. LIGA • Ptujčani deseti
v prvi državni ligi v Ljubljani je bil šesti turnir.	;
Zmagala je ljubljanska Olimpija Strelski klub Ruj je	j
nastopil brez Gorazda Seliška in se je to poznalo na
rezultatu. Ekipa je nastopila v postavi Franc Bedrač,
Marjan Gril in Alatija Potočnik in s 1597 krogi zased-	|
la enajsto mesto na turnirju. Po šestem krogu so strel-	|
ci Ptuja deseti in se borijo za prvoligaški status. Posa-	I
mezno je Matija Potočnik nastrelil 540 krogov, Franc	j
Bedrač 530 in Marian Gril 527.	'
SI
n.UGA«	I
Prva zmaga SD Jursinci
Strelskemu društvu Juršinci je minulo soboto v i
Ljubljani uspelo prvič zmagati v II. državni ligi v
streljanju z zračno pištolo. Ekipno so nastreljali 1642
krogov in kar za 13 krogov premagali drugouvrščeno |
ekipo iz Laškega, tretja pa je bila ekipa iz Brežič. V |
posamični konkurenci je Mirko Moleh zasedel 2. !
mesto z odličnimi 561 krogi. Na deseto mesto se je ^
uvrstil mladinec Simon Simonič z novim osebnim re-
kordom 544 krogov, trinajsta pa je bila Majda Raušl s
537 krogi. Zadnji krog lige bo 1. aprila v Ljubljani.
P.D.
U. UGA • Petlja sedma
Strelci ptujske Pedje so v šestem krogu v drugi ;
državni ligi streljali v sestavi Milan Stražišar, Simon
Fras in Simon G^inc ter bili s 1583 krogi solidni sed-
mi. Posamezno je Milan Stražišar nastrelil 525 kro-
gov, Simon Fras 518 in Simon Gonc 538.
SI
m. LIGA • Zmaga
Petoviaavta in Juršincev
v streljanju z zračno pištolo je bil v nedeljo v Ptuju
šesti turnir. Najboljšo formo so prikazali strelci Peto-
viaavto Simon Simonič, Kristjan Koroša in Boštjan
Simonič in s 1602 krogi ugnali solidno ekipo Ki-
dričeva Uroš Frčeč, Igor Premožič in Jurček Lamot s
1562 krogi. Posamezno je zmagal Boštjan Simonič s
561 krogi, Simon Simonič 550, Igor Premožič 543,
Jurček Lamot 541 itd.
Strelci Domave Janko Horvat, Jernej Peteršič in
Boštjan Peteršič so s 1420 krogi ugnali zmagovalno
ekipo SD Koloman Fišer Tišina s 1054 krogi. Jernej
Peteršič ml., mladinec iz Domave, je nastreljal
odličnih 512 krogov.
SD Juršinci se je pomerilo s SD Štefana Kovača iz
Tumišč in zmagalo s 1568:1500 krogi. Posamezno se
je najboljše odrezal Zlatko Kostanjevec s 531 kro^.
Janko Berlak je nastreljal 525 krogov, mladinka Sonja
Raušl pa 512 krogov. Zadnji, sedmi krog lige bo 2.
aprila v Lendavi.
P.D., SI
PTUJ • Regijsko prvenstvo
Strelska družina Juršinci organizira v Ptuju rajsko
prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane, čla-
nice, mladince in mladinke. Favoriti za zi^ovalke
so posamezniki iz Ptuja, Ruš, Petovia avta in Juršin-
S/
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
19
20
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
ORMOŽ / 10 LET DELOVANJA ORMOŠKEGA OKTETA
Ormoški oktet praznuje
v ponedeljek dopoldan so se v
ormoškem hotelu na tiskovni
konferenci zbrali predstavni-
ki medijev in Ormoškega ok-
teta, ki bo v soboto proslavil
10-letnico delovanja. V domu
kulture se bo v soboto, 18.
marca, ob 19. uri pričela slo-
vesnost, na kateri bodo pode-
lili Gallusove značke in
odličja za večletno delo v
pevski dejavnosti. Got gostje
bodo nastopili Ljutomerski
oktet in dekliški PZ Cabalet-
ta iz Ormoža. Ob tej pri-
ložnosti bodo izdali almanah,
v katerem bodo predstavili 10
let delovanja okteta, ki se bo
v novih oblačilih predstavil
pomlajen in v razšiijeni ses-
tavi.
Pred kratkim so tudi ustanovili
kulturno društvo Ormoški oktet,
katerega člani so pevci okteta ter
njihove življenjske sopotnice.
Predsednik društva je dolgoletni
pevec Franček Lah. Umetniški
vodja okteta prof. Rado Munda je
predstavil razvoj kvalitete okteta.
ki se vedno bolj uveljavlja, Alojz
Vizjak pa je predstavil nekaj po-
datkov, ki govorijo o delovanju
okteta v zadnjih desetih letih.
Majda FridI
12 članov Ormoškega okteta se bo predstavilo na sobot-
nem koncertu v Domu Kulture.	Foto Hozyan
HUM / TRADICIONALNO IZDELOVANJE ROZ IZ PAPIRJA
Veino €vetoie rože
8. marec, mednarodni dan žena, so na Humu tokrat proslavili
delovno. Domače kulturno društvo Janeza Trstenjaka je orga-
niziralo v prostorih stare šole ustvaijalno delavnico izdelovan-
ja rož iz papirja, ki jo je vodila Ana Ratek.
Več kot 60 deklic, deklet in žena
se je zbralo na ta večer, da bi se
naučile izdelovati rože, tako kot
so jih predvsem v zimskih mese-
cih izdelovali nekoč - iz barvnega
papirja in žice. Večno cvetoči na-
geljni, vrtnice z zaprtimi in odpr-
timi cvetovi, krizanteme in šmar-
nice so nekoč skupaj z zimzelenim
rastjem krasile kapele, cerkve,
svatovska oblačila in praznični
kruh, pa tudi vence ob pogrebih.
Tudi za novo leto so krasili jelke s
papirnatimi rožami, prav tako
božično drevo, ki so ga postavili
na studenec. Da ne bi rož uničil
dež, so jih včasih povoskali.
Ana Ratek se je te spretnosti na-
učila od svoje mame in številnih
starejših sovaščank. Ena prvih, ki
ji je pokazala, kako so rože iz pa-
pirja izdelovali nekoč, je bila Ka-
tica Ivanuša iz Pušencev, ki še
danes krasi kapelo z doma nareje-
nimi rožami. Tudi Tilika Kolarič
iz Obreža ji je bila pripravljena
pokazati, kako se delajo vrtnice
"na iglo", ki so Anine najljubše.
Pavla Geč iz Frankovcev ji je po-
kazala enostaven in zanimiv način
izdelovanje rože, ki je končana v
dveh, treh minutah. Milica Zem-
Ijič se je sama ponudila, da ji po-
kaže, kako se naredi šmarnica "na
svinčnik". Tonika Zarjanova, po
domače Fekova, na Humu je bila
pripravljena pokazati, kako ona
dela rože, Nežika Zlatnik pa jo je
naučila, kako se dela hijacinta.
Ana Ratek je povedala, da njo,
Nežiko Zlatnik in Katico Ivanuša,
ki so že utečena trojka, pogosto
povabijo na delavnice za otroke in
mladino. Letos so naredila rože
tudi za velikonedeljske osnov-
nošolce, ki so na fašenskem kar-
nevalu prikazali kmečko gostijo,
in za korante iz Podgorcev.
Dvakrat so odšle tudi v dijaški
dom Drava v Maribor. Na valenti-
novo so bile najbolj priljubljene
modre vrtnice, s katerimi so se di-
jaki obdarili. Na Runču so izdelo-
vale rože članice aktiva žena, v
VVZ Ormož pa so delale rože z
vzgojiteljicami in malimi šolarji.
Pravo cvetličarno papirnatih rož
so v sredo ustvarile ženske, ki so
prišle na Hum po starodavno zna-
nje. Vsekakor je nekaj posebnega
podariti doma narejen tradiciona-
len slovenski cvet iz papirja. Pri-
merjava z umetno vzgojeno, za
drag denar v cvetličarni kupljeno
rožo ni potrebna. Ustvarjalna de-
lavnica se je na Humu ob dnevu
žena končala z ljudsko pesmijo ob
izdelovanju papirnatih rož.
Majda FridI
Tradicija Izdelovanja papirnatih rož se prenaša Iz roda v
rod.	Foto: Majda FridI
SOLSKI CENTER PTUJ / EKONOMSKA SOLA
Nežen dotik svile
V avli Šolskega centra Ptuj je na
ogled razstava Nežen dotik svile
dijakinj Ekonmske šole Ptuj, ki so
jo naredile pod mentorstvom pro-
fesorice Natalije Resnik Gavez.
Dijakinje drugega letnika smeri
poslovni tajnik so skupaj s svojo
razredničarko v okviru projekta
Odprta šola v izvenšolskih de-
javnostih v roke vzele barve za
svilo in najbolj nežno tkanino po-
risale s svojo domišljijo.
Milan Krajnc Pavlica
Slika desno: Mentorica
razstave "Nežen dotik svile"
Natalija Resnik Gavez.
Foto: Nini
KUNGOTA / ZLATA POROCENCA ELIZABETA IN FRANC
PANIKVAR
Po 50 letih znova DA
V soboto, 11. marca, sta pred župana občine Kiričevo Alojza
Špraha in hajdinskega župnika Marjana Fesla po 50 letih za-
kona ponovno stopila zlatoporočenca Elizabeta in Franc Pani-
kvar iz Kungote 77.
V poročni knjigi hajdinske žup-
nije je pod datumom 19. februar
1950 na strani 64 vpisana poroka
med Francem Panikvarjem, po-
sestniškim sinom iz Kungote, in
Elizabeto Sitar, posestniško hčer-
jo, prav tako iz Kungote. Poročni
obred je opravil župnik Bogomir
Pušenjak, poročni priči pa sta bili
Avust Rozman in Janez Sitar.
Oče Franc Panikvar je najsta-
rejši moški v občini Kidričevo, saj
se bo te dni srečal s 94. pomladjo.
V mladih letih je 16 let delal v
Herbersteinovih gozdovih na
Vurberku, lep čas je bil zaposlen v
TGA Kidričevo, upokojitev pa je
dočakal v takratni krajevni skup-
nosti Kidričevo. Mati Elizabeta,
Lizika jo kličejo znanci, bo kmalu
dopolnila 77 let, ves čas je pridno
gospodinjila in vodila dela na
majnši kmetiji. V zakonu so se
jima rodili trije sinovi, Franc,
Alojz in Aton, slavje ob zlati poro-
ki, ki so ga pripravili v domu kul-
ture v Kungoti, pa jima je lepšalo
pet vnukov in en pravnuk. Zlato-
poročenca Panikvar sedaj živita
pri najmlajšem sinu Antonu v
Kungoti, kjer obujata spomine na
lepe in težke dni svojega bogatega
zakonskega življenja. S svojo
skromnostjo pa ostajata vzor vsem
mladim in prenapetim zakoncem.
Iskreno jima čestitamo in želi-
mo predvsem ljubega zdravja tudi
iz uredništva Tednika!
M.Ozmec
Zlatoporočenca Franc in Elizabeta Panikvar s svojimi sinovi
Francem, Alojzem in Antonom.	Foto: M. Ozmec
MAJSPERK / 50 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA
Haloiani radi zahajajo v gore
V Planinskem društvu Majšperk praznujejo letos 50-letnico
druženja z gorami. Ob zlatem jubileju bodo pripravili več pla-
ninskih prireditev in tudi kakšen jubilejni pohod. V petek, 10.
marca, pa so se zbrali na osrednji slavnostni akademiji v dvora-
ni majšperške Tovarne volnenih izdelkov.
Miran Smolej, ki je na čelu
društva od leta 1994, je povedal,
da je bilo planinsko društvo usta-
novljeno 4. marca 1950 na pobudo
tekstilnega tehnika Huberta
Fišerja in pod okriljem TVI
Majšperk, ki je močno vplivala na
razvoj tega območja. Ob ustano-
vitvi so imeli kar 70 članov, ki so v
času planinske sezone radi zahaja-
li na bližnje haloške griče, pa tudi
na druge slovenske vršace.
Dobrih 20 let je društvo delovalo
pod okriljem TVI, zatem pa se je
začelo odpirati tudi navzven.
Ob 50-letnici so izdali zanimiv
spominski zbornik, v katerem
zgodovina in razvoj planinstva v
Majšperku nazorno predstavljajo
v besedi in sliki. V mali dvorani
TVI so ob tej priložnosti pripravi-
li priložnostno planinsko razstavo
o društvenih pohodih nekoč in
danes.
Najzaslužnejšim v planinskem
društvu so ob zlatem jubileju
izročili pisne pohvale in častne
znake. Bronaste časatne znake
Planinske zveze Slovenije so pre-
jeli Rajko Jur^ec, Marjan Pla-
nine, Martin Zunkovič, Miran
Smolej in Aleš Kitak, srebrni
častni znak pa Ivan Lampret.
Majšperškim planincem je ob ju-
bileju čestital tudi podpredsednik
Planinske zveze Slovenije Adi
Vidmajer in jim ob tej priložnosti
izročil spominsko priznanje. Čes-
titkam so se pridružili še
predstavniki sosednjih planins-
kih društev Poljčane, Rogatec in
Stoperce. Svoje spomine na
začetke planinstva je doživeto
obudil ustanovni član društva
Stanko Vedlin starejši, ob koncu
pa jim je čestital še majšperški
župan Franc Bezjak.
Slavnostno akademijo so z reci-
tacijami pesmi in branjem odlo-
mkov o lepotah naših gora oboga-
tili učenci majšperške šole, s pes-
mijo pa so se jim pridružili pevci
moškega pevskega zbora DPD
Svoboda Majšperk pod vodstvom
Stanka Vedlina - mlajšega ter har-
monikar Damijan.
M.Ozmec
Bronaste častne znake PZ Slovenije so prejeli Rajko Jur-
gec, Marjan Planine, Martin Žunkovlč, Miran Smolej in Aleš
Kitak (slednji se slovesnosti ni udeležil). Foto: M. Ozmec
O petih desetletjih planin-
stva v Majšperku je govoril
predsednik PD Miran Smolej
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet v Prekmur/e
Koliko kaj poznamo Prekmuije? Že kar nekaj časa je pre-
teklo od takrat, ko smo ta del Slovenije obiskali. Tokrat se
vam ponuja priložnost, da si ogledate del te prav tako lepe
pokrajine.
Na izlet se bomo odpravili v soboto, 25. marca. Ob 7. uri se bomo
z AP Ptuj odpeljali proti severovzhodu preko Mure do Martjancev.
Od tam nas bo pot vodila po Pomurski poti preko Rdečega brega
(277 m) do kraja Selo, kjer je žig razširjene tranzverzale. Od tam se
odpravimo po delu naravoslovne poti do Berkovcev pri Prosenja-
kovcih, kjer nas pričaka avtobus. Na poti proti domu se bomo usta-
vih še v Ižakovcih na Otoku ljubezni, si ogledali na novo pos-
tavljen mlin na Muri, se sprehodili po lepo urejeni okolici ter se
popeljali z brodom preko Mure. Vrnitev na Ptuj predvidevamo
okoli 18.00 ure. 3-4 ure zmerne hoje.
Cena izleta je za mladino 1500 in za odraslega 1700 tolarjev. Hra-
na in pijača iz nahrbtnika, oprema planinska. Prijave z vplačilom
sprejemajo v pisarni društva do zasedenosti mest oz. do torka, 21.
marca.
Izlet vodi Hermina Šilak s sovodniki.
H.Š.
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
21
ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI, ŽELEZNE DVERI / VESELI FAŠENK
Ob letu spet na svidenje
Tradicionalne priredit>e \ pustnem času so se tokrat na
ormoškem koncu vrstile od pustne sobote vse do malega
fašenka v četrtek. Člani turističnih društev so pripravili
nedeljski karneval v Središču ob Dravi ter torkov fašenski kar-
neval v Ormožu. Obiskali pa smo tudi tradicionalni pokop
fašenka v Železnih Dverih, ki ga več kot deset let organizira
družina Belec.
SREDISCE
OB DRAVI
v Središču se je pustovanje v
organizaciji	Turističnega
društva pričelo s sobotnim ple-
som v maskah. V Sokolani je
bilo veselo ob glasbi ansambla
Kompromis. Najlepše maska so
prejele materialne nagrade, ki
so jih prispevali številni spon-
zorji. Naslednji dan, na pustno
nedeljo, pa se je pred blagovnico
Mercator zbralo okoli 800 ljudi
na tradicionalnem, 4. pustovan-
ju. Sodelovalo je osem velikih
skupin na vozovih in okoli 10
manjših ter številne individual-
ne maske. Obiskovalci priredit-
ve so si ogledali tudi čarovniški
proces, ki so ga pripravili člani
Društva mladih in s katerim so
dan prej sodelovali na sobotnem
karnevalu v Mislinji. Kot gostje
so sodelovali člani folklorne
skupina iz Čakovca s tradicio-
nalnimi kurentom podobnimi
maskami in prikazom staro-
davnih šeg in navad. Pred Soko-
lano so bile nagrajene najboljše
maske. Prvo nagrado v znesku
30.000 tolarjev je prejela skupi-
na, ki je prikazala središko eko-
loško problematiko, drugi so
bili gostje iz Čakovca, tretji pa
ekologi iz Obreža.
Organizatorji obljubljajo za
drugo leto mednarodni karneval
z udeleženci iz Avstrije,
Hrvaške, če bo mogoče, pa tudi
iz Madžarske.
ORMOŽ
Tradicionalni fašenski karne-
val, ki poteka v Ormožu že vsaj
od 1967. leta, je na pustni torek
privabil po oceni organizator-
jev, Turističnega društva
Ormož, okoli 4000 obiskoval-
cev. Tokratna prireditev je bila
ena najbolj uspelih do sedaj, k
čemur je pripomoglo tudi lepo
vreme. Letos je bilo središče
Ormoža, po katerem se je pomi-
kala povorka 24 skupin mask,
zaprto za promet.
Strokovna komisija je nagradi-
la vse udeležence fašenka z de-
narnimi nagradami v skupnem
znesku 400.000 SIT. Prvo nag-
rado v znesku 70.000 SIT so po-
delili skupini OŠ iz Ormoža.
Letos so mlajši osnovnošolci
predstavili prihod pomladi s
skupinami živali, ognjenih zma-
jev, kart in mlajših kurentov, ki
so skupaj z velikimi uspešno
pregnali zimo. Drugo nagrado v
znesku 50.000 SIT so prejeli ve-
likonedeljski osnovnošolci, ki
so prikazali kmečko gostuvanje,
30.000 SIT pa so prejeli člani
KD Osluševci za svojega tudi že
drugje nagrajenega milenijske-
ga hrošča "Bageca", sina legen-
darnega BILA brez GATesa.
Pravijo, da napada bančne siste-
me in ustvarja pozitivno fi-
nančno stanje na tekočih
računih, preko šolskih sistemov
ustvarja učencem dobre ocene,
učiteljem pa plače. Kljub temu
da se ukvarja tudi s politiko, je
priznal, da zaenkrat v
ormoškem občinskem svetu še
ni dejaven, ker tam občinski
svetniki in župan ustvarijo sami
dovolj zmede.
ŽELEZNE DVERI
Na zadnjo pot v Železnih Dve-
rih tradicionalno že več kot de-
set let pospremijo "fašenka-
grešnika fseh grešnikof šele v
četrtek, na mali fašenk. K pos-
lednjemu počitku so ga s solza-
mi v očeh pospremili nosači,
vdova, tašča, župnik, policaji, ki
so skrbeli za red in mir, številne
druge maske in obiskovalci pri-
reditve. Glede na to, da je v sre-
do po pustnem torku, ko poko-
pavajo pusta drugje, zapovedan
post, v Železnih Dverih pa živi-
jo ljudje, ki se radi poveselijo,
kaj dobrega pojedo in popijejo,
ko se srečajo, so ga pokopali pač
na prvi dan, ko je vse to dovolje-
no. Od pustnega torka ponavadi
ostane veliko dobre hrane, ki jo
je potrebno pojesti. Organiza-
torji prireditve so bili tudi to-
krat člani družine Belec. Števil-
ni gostje so ob glasbi harmonike
na njihovem vinotoču nadalje-
vali zabavo, potem ko sta od
fašenka, ki je v lanskem letu
zakrivil veliko grehov, ostala
samo še pepel in žalujoča vdova.
Majda FridI
Prvo nagrado so na ormoškem fašenskem karnevalu prejeli
učenci OŠ Ormož za prihajajočo pomlad. Foto: Majda FridI
Žalni sprevod v Železnih Dverih
Mislinjski kanonarji.
Foto: M Mele
BUKOVCI / NA ČETRTEM FAŠENKU
Nastopila vei kot 400 maskiranih
Fašensko, prijetno in veselo je bilo na pustni torek popoldne
tudi v Bukovcih, kjer so nekaj po 14. uri pričeli četrti fašenk.
Organizatoiji so bili veseli lepega vremena, pa tudi dobre ude-
ležbe posameznikov in maskiranih skupin iz domače in
sosednjih vasi, glede na vse, kar je bilo videti in kar so pripra-
vili, pa so pričakovali več obiskovalcev.
Povorko so začeli pri gostišču
Korant, nadaljevali po glavni
cesti proti Stojncem, kjer je za-
vila na levo in se po vasi vračala
nazaj v Bukovce. Kot posebnost
velja omeniti neverjetno gostol-
jubnost domačinov, ki so ude-
ležencem povorke skoraj pri
vsaki hiši ponujali jedačo in
pijačo. Mize, ki so jih postavili
ob cesto, so se šibile od pladnjev
z domačim mesom in klobasa-
mi, da ne omenjamo krofov,
pogač, domačega peciva, pa se-
veda vina in druge pijače. Kot je
povedal predsednik vaškega od-
bora in glavni organizator Jože
Bezjak, je takšna gostoljubnost
v markovski fari za pusta nekaj
povsem običajnega. Sicer pa je
bil vesel, ker je na letošnjem
fašenku v 28 skupinah sodelova-
lo več kot 400 maskiranih ude-
ležencev iz Bukovcev in oko-
liških krajev, vikingi so prišli
celo iz Maribora. Ob zaključku
povorke so se zbrali ob gostilni
Korantov hram, kjer je mar-
kovski župan Franc Kekec
razglasil in izročil nagrade trem
najboljšim skupinam. Tretjo
nagrado so prisodili markovs-
kim oračem, drugo dornavskim
ciganom, prvo pa je prejela mas-
kirana skupina iz sosednje vasi
Prvenci-Strelci. Zatem so se v
slovo pustu vsi skupaj poveselili
in zaplesali z duom Oaza oziro-
ma Benom in Končijem, bojda
se je zavleklo pozno v noč. Bu-
kovčani pa že sedaj vabijo na
svoj 5. fašenk prihodnje leto.
M. Ozmec
Razigrani klovni so se spravili kar na traktor. Foto: M. Ozmec
KIDRIČEVO / SAMPION VINA IZ DOMAČIH BRAJD
Na zdravje po domače
Ena prvih večjih in do sedaj najodmevnejša akcija lani usta-
novljenega turističnega društva Kidričevo je bila izbira šam-
piona vina grozdja iz domačih brajd. Prireditev je potekala v
nedeljo, 20. februaija, v gostišču Pri lipi v Lovrencu, strokovna
komisija pa je izbirala med 61 vzorci kvintona, gemaja, izabele,
jurke in drugih "brajdešnic".
Kot je ob proglasitvi na-
jboljših v gostilni Pri lipi v
Lovrencu povedal predsednik
turističnega društva Boris Ur-
bančič, je bil odziv zelo dober,
saj je na ocenjevanje prispelo
kar 61 različnih vzorcev vin, ki
so ga pridelali z domačih brajd.
Pokušnjo in izbor je opravila
tročlanska strokovna komisija,
v kateri so bili enologinja
Andreja Brglez ter znana vino-
gradnika Konrad Janžekovič in
Edi Hojnik. Tekmovanje je po-
tekalo po izločilni metodi, stor-
kovna komisija pa je za šampio-
na razglasila vino Rudolfa in
Anice Frank iz Župečje vasi.
Mnenje občinstva je bilo nekoli-
ko drugačno, saj je za prvaka
proglasilo vino Milana Fi-
derška iz Zgornjih Jablan.
Proglasitev najboljših so s
prisrčnim kulturnim progra-
mom popestrili pevci moškega
pevskega zbora Talum, vaški
pevci iz Cirkovc ter mlad har-
monikar Stanko Korez, ude-
ležencem in gostom pa so
stregla dekleta iz Cirkovc. Vse-
kakor je prireditev uspela, zato
si v turističnem društvu
Kidričevo želijo, da bi postala
tradicionalna.
-OM
Konrad Janžekovič in Boris Urbančič (levo) izročata zmago-
valni pokal Rudolfu Franku (desno). Foto: Mojca Zupanič
NK GERECJA VAS
Ostati na ietrtem mestu
člani ŠD Gerečja vas so se sestali na 33. občnem zboru ter
pregledali delo v minulem obdobju. Vsekakor je največ pozor-
nosti namenjeno nogometu in njihovemu članskemu moštvu,
ki se je v minuli sezoni uspelo obdržati med tretjeligaši, letos
pa zasedajo visoko četrto mesto.
Seveda je za uvrstitev in obsta-
nek v 3. ligi potrebno veliko
dela, saj ne skrbijo samo za
člansko ekipo, ampak tudi za
podmladek. Zraven tega pa so si
s prostovoljnim delom lepo ure-
dili svoj športni park. Po bese-
dah predsednika društva Karla
Svenška jih čaka še veliko dela.
Vse prisotne je pozdravil tudi
hajdinski župan Rado Simonič,
na koncu pa skupaj s predsedni-
kom društva podelil priznanja
ŠD Gerečja vas, ki so jih prejeli
občina Hajdina, GD Gerečja
vas, NK Aluminij iz Kidričeve-
ga, NK Podlehnik in Peter
Kaučevič kot najboljši strelec v
tretjeligaški konkurenci v mi-
nuli sezoni.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
22
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
Info-
glasbene novice!
Tretji večji koncert, ki ga pro-
moviram letos, je koncert bri-
tanske skupine VES, ki je
začela delovati že leta 1968 v
postavi Jon Anderson - vokal,
Tony Kaye - klaviature, Chris
Squire - bas kitara. Bili Bru-
ford - bobni in Pete Banks - ki-
tara. Koncert skupine VES bo
20. marca v Ljubljani v hali Ti-
voli in takrat boste lahko
slišali tudi tri njihove največje
hite Fraglle, Close to the Edge
in Ovvner of a Lonely Heart.
Ameriška skupina HANSON je
obnorela najstniški svet s koma-
donn Mmm Bop in albumom The
Middie of Novvhere. Trije bratje
Isaac, Taylor in Zac se vračajo z
izrednim "šusom" v razigrani
pop/rock pesmi IF ONLY
%%%%% ki jo obogati tudi John
Popper iz skupine Blues Trave-
lers s svojim igranjem na ustno
harmoniko.
Senegalski pevec VOUSSOU
N'DOUR je znan tudi pod vzdev-
kom Mbalax in je postal širše
poznan s skladbo 7 Seconds, ki
jo je zapel v duetu s pevko Ne-
neh Cherry. Gospod N'DOUR
vam v svoji novi skladbi MY
HORE 18 IN YOU ^MeM^streže
s pozitivno glasbeno energijo, ki
se preliva od tradicionalnih
afriških ritmov do popa, ročka in
soula.
PAUL WELLER je bil v začetku
glasbene kariere vodilni član
skupin The Jam in Style Council.
Kitarist in pevec z grobim gla-
som izvaja novo togo kitarsko
pesem HE'S THE KEEPER
))()K)Kin najavljatudi novi album
z naslovom Heliocentric.
Britanski pevec RICHARD
ASHCROFT je bil do lani pevec
skupine The Verve, ki se je pros-
lavila z uspešnicama Bitter Swe-
et Symphony in The Drugs don't
Work. RICHARD je v preprosti
ročk skladbi A SONG FOR THE
LOVERS ^leMel^ohranil razpoz-
navni zvok skupine The Verve in
je skladbo izboljšal z minimalis-
tičnim igranjem na piščali.
Country glasba je v prejšnjem
tednu doživela nov vrhunec, saj
se je pesem Amazed skupine
Lonestar po 17 letih suše uvrstila
na 1. mesto ameriške lestvice
malih plošč po glasbeni reviji
Biliboard. Zadnja country pe-
sem, ki je prišla na vrh najpo-
membnejše glasbene lestvice
na svetu, je bila leta 1983 pesem
Islands in the Stream, ki sta jo v
duetu zapela Kenny Rogers &
Dolly Parton. Trenutno pa so v
ZDA pri vrhu popularnosti nas-
lednje country pesmi: Breathe -
FAITH HILL, Buy me a Rose-
KENNV ROGERS, Carlene -
PHIL VASSAR, It was - CHELY
VVRIGHT, Daddy Won't Seli the
farm - MONTGOMERV GENTRV,
Back at One - MARK VVILLS,
Real Live VVoman - TRISHA YE-
ARVVOOD, Love's the Only Hou-
se - MARTINA McBRIDE.
Kanadska pevka CELINE DION
se je za nekaj časa umaknila iz
glasbenega sveta, vendar je za
seboj pustila album All the Way
in na njem sedem novih pesmi.
Pevka je zaenkrat izdala novo
pesem LIVE %%%% samo v
Nemčiji. Gre za zelo čustveno
ter glasbeno zahtevno ljubezen-
sko balado, ki jo je CELINE za-
pela svojemu možu Reneju An-
gelilu.
Ameriško skupino BOYZ II MEN
sestavljajo Wanya Morris, Mi-
chael McCary, Shavvn Stockman
in Nathan Morris. Fenomenalen
vokalni soul kvartet se spet poi-
grava v čudoviti vokalni harmo-
niji 80 AMAZING %%%% ki jo
lahko slišite v boksarskem filmu
The Hurricane, v katerem igra
glavno vlogo Denzel VVashing-
ton.
HOKU je novo glasbeno odkritje
ameriške glasbene scene in naj
bi stopila po stopinjah Britney
Spears in Christine Aquilere.
HOKU je hčerka manj znanega
pevca Dr. Noja, njen prvi single
ANOTHER DUMB BLONDE
%%% pa je lahkoten pop ko-
mad, ki ga najdete tudi v filmu
8now Day.
Britanska skupina MOLOKO je
dolgo iskala svojo glasbeno
usmeritev in jo našla s hitom
Sing it Back. Kvintet izvaja priv-
lačen novi komad THE TIME 18
NOW %%%% ki temelji na zelo
seksi ženskem vokal u. Komad je
prava glasbena osvežitev, saj
z^ema primesi trip-hopa, housa
in lagodnega ročka.
David Brezniic
FRANCE
PREŠEREN
PONOVNO MED
SLOVENCI
Nekega sončnega dne sva s
prijateljem Igorjem šla smučat.
Z avtobusom smo se peljali na
Roglo. Pot je bila dolga, a nam
je hitro minila, ker smo se po-
govarjali o Prešernu, saj je bil
ravno dan njegovega rojstva.
Pogovarjali smo se, kako je bil
dober, saj je otrokom delil fige
in jim pripovedoval zgodbe. Ko
smo prispeli, sva s prijateljem
odšla na topel čaj, si oblekla
kombinezone, obula smučarske
čevlje in nataknila smuči. Od-
smučala sva proti dolini.
Naenkrat je mimo naju pris-
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Gnes še posebno, ker je drgoč
nedela. Mica pri meši, jaz pri
peči. Tuhtam, kaj vam naj črne-
ga na beli papir napišem. Vse je
po storem in tudi mi smo iz dne-
va v den boj stori. Tudi tisti
najmlajši, čeglih se toga še ne
zavedajo, saj provijo, da začne
človik vmirati že tisti den, ko se
rodi.
Pa pustimo smrt pri miri, saj
se s toto teto Matildo sploh neje
Zft hecati.
V politiki se nadaluvle predvo-
lilno mešanje dreka, ker pač boj
pametnega izraza za to, kaj se
dogaja, ne najden. Napovedano
gostuvaje med Peterletovimi in
Podobnikovimi je v punem teki,
baje pa so težove, ker ne vejo,
keri je muško in kerije žensko,
ali boj po domače povedano,
kerije ženin in keri nevesta.
Baje so težove tudi s poročnimi
pričami. Provijo, ke se za toto
funkcijo borijo Janša, Drnovšek
in Kučan. Provijo tudi, ke bodo
muzikanti na gostuvaji Fraj-
kinclari s tisto pesmijo: "Ne boš
ti meni zizekov majal, ne boš ti
meni hlačkice doj dal, ne boš ti
meni not pa vun ga dal..." Tak
je pač to v politiki, kije že po na-
ravi svojega delovanja ku... ku-
kurukuku paloma
Interpelacije ministrov so zaj
malo v zatišji, zdi pa se mi, da so
tote interpelacije grotale že naša
vsakodnevnost, skoro glih tak,
kak če kumi rečemo dober den!
Joj, še nekaj sen vam pozoba
napisati v povezavi s Peterleto-
vim in Podobnikovim gostuva-
I jem. Včosik bla navoda, da je
mela poročna priča pravico, da
je na poročno noč pret kak ženin
šla spot z nevesto. Joj, to bo
gužva in na srečo še ne vemo,
keri bo kerega nategna. To bo še
zanimivo, jihovo deco pa bomo
itak državloni Slovenije redili.
Vete, to je skoro glih tak, kak če
se mlodemi kaplani po celi vesi
plenice sušijo, pridni možje pa
jim deco redijo. Joj, joj, skoro
sen vam preveč poveda, pa se
toga sploh nesen zaveda.
Te pa srečno!
Vas podavlja vaš (ne)zavedni
Lujzek.
mučal moški, ki je imel takšne
smuči, kot so jih imeli naši ded-
ki; bil je ravno tak kot
Prešeren. Vljudno sva ga poz-
dravila in ga vprašala: "Ste vi
Prešeren?" Odgovoril nam je:
"Da, sem. Prva sta, ki sta me
spoznala." Vprašala sva ga:
"Kako da se tu, niste že umrli?"
Rekel nama je: "Sem, a ker sem
hitro umrl, živim že drugo živl-
jenje." Midva pa sva bila rado-
vedna in ga vprašala: "Kako je
to mogoče?" France je odgovo-
ril: "Odsmučajmo do vlečnice,
tam je kavarna, kjer lahko spije-
mo topli čaj in tam vama bom
vse razložil." Odsmučali smo in
prispeli do kavarne. Ob čaju
nama je začel razlagati: "Ko
sem umrl, sem šel v nebesa, ker
sem imel malo grehov. Prišel
sem pred Boga. Bog me je
vprašal: "Kdo si?" Odgovoril
sem, da sem Prešeren. Bog je re-
kel: "Ti si tisti, ki je vernim
Slovencem napisal himno?"
Odgovoril sem: "Da, jaz sem
tisti." Bog je odgovoril: "Ker si
tako hitro umrl, lahko greš
živet še drugo življenje." "Jaz
sem ves vesel odšel in se naselil
na Rogli, kjer zdaj uživam." Na-
smehnil se je. Vprašal naju je,
ali ga zdaj razumeva. Rekla sva,
da ga razumeva.
Sli smo na vlečnico in se od-
peljali na vrh hriba. Tam naju
je čakal avtobus. Morali smo se
posloviti. Odpeljali smo se.
Vsem na avtobusu sva povedala
svojo zgodbo. Škoda, da Fran-
ceta Prešerna zares ne moremo
dobiti nazaj, da bi nam pripove-
doval zgodbe in delil fige.
Jaka Lozinšek, 6. c,
OS Gorišnica
ZIMA
Zunaj kima bela zima,
beli suknjič ona ima,
skupaj vabi vse otroke.
da se z njimi poigra.
Zima, zima bela
z nami se igra,
a poglej, sonce posije
in zimo odpelje.
Kaja Kristl, 2. c,
OŠ Mladika, Ptuj
MOJA
MUCA
Doma imam muco. Ime ji je
Urška. Jaz jo kličem Urši. Do-
mov jo je prinesel moj brat. Je
sive barve z rjavimi progami. Je
zelo prijazna in se rada igra. Ko
je utrujena, se pri meni pocrkl-
ja. Tudi pred hišo na dvorišču
je rada, saj potrebuje svež zrak.
Včasih spleza na drevo. Naš
kuža Don jo včasih malo povo-
ha, Urša pa se tega boji. Don
ima Urško zelo rad, na druge
muce pa laja. Kužka Dona in
muco Urško imam zelo rada, saj
sta moja ljubljenčka in prija-
teljčka.
Sanja Jerenko, 2. c,
OŠ Mladika, Ptuj
TEŽKO
DIHAM
Danes je prelep dan. Ptički
žvrgolijo, zrak je svež. Nato pa
mimo pripelje tovornjak, poln
smeti. Zelo zasmrdi. Po travni-
ku se odpelje do starega dreve-
sa. Poleg njega stoji že razpada-
joča hiša. V njej pusti odpadke
in se odpelje. Naslednji dan ne-
kaj zelo zasmrdi. Nihče pa ne
ve, kaj. Otroci se namenimo k
svojemu najljubšemu kraju. To
je tista stara hiša. Čim bolj se
približujemo, tem bolj smrdi.
Ustavimo se. Nihče ne more
več normalno dihati. Nekatere
že ta smrad duši in vsi se odpra-
vimo nazaj. Takrat mimo pri-
pelje še en tovornjak s smetmi,
i Odloži jih v staro hišo. Še pre-
den prehodimo sto metrov, jih
mimo pripelje še deset. Pri stari
hiši nastane pravo divje odlaga-
lišče odpadkov. Vsa vas
zasmrdi. Nekateri se že izselijo,
spet drugi se na to še pripravlja-
jo. Vsega pa ima dovolj župan
občine. Pokliče policijo in ga-
silce. Ti v nekaj dneh ulovijo
vse odlagališčarje. Gasilci pa za
silo počistijo te smrdljivke. V
vasi je ponovno vse po starem.
Le otroci se tja ne hodimo več
igrat, saj hiše ni več, drevo pa je
umrlo.
Damir Ceh, 4. b,
OS Domava
ZIMSKE
POČITNICE
v nedeljo zjutraj nas je mami-
ca razveselila z novico, da se
gremo kopat. Šli smo v Morav-
ske Toplice. Hitro smo si pri-
pravili vse, kar je potrebno za
kopanje. Nekaj malega smo po-
zajtrkovali in krenili na pot.
Po eni uri vožnje smo prispeli
v kopališče. Tam je bilo že ne-
kaj ljudi, vendar večinoma sta-
rejši. Namestili smo se na
ležanike in prvo malo zadrema-
li. Mamica je bila sprva žalost-
na, da ni s sabo ni vzela nič za
brati. Medve s Sabino sva imeli
vsaka svojo knjigo. Nato smo se
šli kopat. Voda je bila odlična.
Super pa je tudi bilo, ker v ba-
zenu ni bilo veliko ljudi. Z ati-
jem sva šla plavat tudi v zunanji
bazen. Nekateri so se zunaj tudi
sončili (seveda v kopalnih
plaščih), dokler je bilo sonce.
Nakopali smo se in naplavali
ter se proti večeru vrnili do-
mov. Seveda smo med potjo šli
še jest, saj smo vsi bili že pre-
sneto lačni.
Aleksandra Janžekovič, 5. b,
OŠ Markovci
PUST
Hitro že pust prihiti,
nas pa to zelo razveseli,
saj bomo maske vesele
skakale in pele.
Ropotale bomo tako,
da zimo vzelo bo.
S seboj bo vzela pusta hrusta,
nam pa pustila mastna usta.
A na pepelnični dan
bo pust za leto dni zakopan.
Tanja Vinkovič, 4. c,
OS Gorišnica
TEŽKO
DIHAM
Bilo je neko noč, zvezde so
prekrile nebo in jaz sem se uto-
pila v sanje. Sanjala sem o naši
naravi.
Hodila sem po gozdu in opa-
zovala grde odpadke, vrečke,
kolesa in vse mogoče stvari.
Bilo je tako tiho, nikjer srne,
zajca niti ptičkov. Stopim do
potočka, se hočem pogledati
vanj in opazim, da je voda črna
kot oglje. Uidejo mi solze. Mis-
lim si, kako bi tukaj kaj živelo,
ko se niti dihati ne da in je vse
umazano. Odpadki in embalaže
tako močno smrdijo, da mi kar
jemlje sapo. Še vedno se spreha-
jam po gozdu, ko opazim sose-
da, ki hoče vsipati celo vrečo
smeti v potok. Pokaram ga:
"Sosed, to se pa ne dela. Že tako
umazane gozdove in potočke
imamo, poglejte, ni rožic, ni
ptičkov in drugih živali. Poglej-
te, voda je črna kot oglje, sliši se
samo drvenje avtomobilov."
Odpravim se domov in sosed
tudi. Zvečer premišljujem, kaj
bi storila. V glavo mi "skoči" si-
jajna ideja. Zjutraj se odpravim
na isto mesto. V gozd pridejo
prijatelji, ki prinesejo tablice.
Na tablice napišem: "Čuvajmo
naravo in okolje." Skrijemo se
za drevo. Ko spet pride sosed,
vidi tablice in jih upošteva. Vi-
dimo, ga kako se pelje proti Čis-
temu mestu. Zelo sem vesela, a
ko se zbudim vidim, ta no ni
res. Vendar si želim, da bi bilo
to tudi res.
Vesna Kuhar, 4. b,
OŠ Domava
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
25
ODBOJKA - 1. A DOL / MARSEL - TPV NOVO MESTO 0:3
Ptujianke izpadle iz prve lige
MARSEL: Terbučeva, Zenunovičeva, Mohorkova, Blažičeva,
Pustoslemškova, Vidovičeva, Frumnova, Žgečeva, Vindiševa.
Zadnji krog v 1. A državni od-
bojkarski ligi je bil za ptujske od-
boj karice izredno pomemben za
obstanek med prvoligašinjami. Za
dosego tega cilja je bila potrebna
zmaga nad dobro ekipo TPV
Novo mesto. Vendar je bila želja
po uspehu in borbenost premalo
za dosego želenega cilja.
V prvem nizu so se odboj karice
Marsela dobro držale do pemajste
osvojene točke, nato pa naredile
nekaj napak in to so seveda
izkušenejše gostje znale izkoristi-
ti. Drugi niz je bil katastrofalen,
saj domačim ni nič uspevalo. Slab
sprejem servisa nasprotnic ter
premehki zaključni udarci so
tehtnico hitro nagnili na stran
Novomeščank. Nekaj upanja je
začelo tleti v tretji igri, ko so
domačinke vseskozi vodile s peti-
mi točkami prednosti in bile zelo
blizu tega, ck to igro dobijo. Pri
vodstvu 23:17 sta za zmago v nizu
manjkali samo dve točki. Toda do
tega ni prišlo, saj kot da se je od-
bojkaricam Marsela vse ustavilo.
Srečanja je bilo konec po šestde-
setih minutah igre. Rezultati ni-
zov: 19:25, 13:25,23:25.
Solze v očeh domačih odboj ka-
ric povedo vse. Izpada iz prvoli-
gaške konkurence niso pričakova-
li niti največji pesimisti, še pose-
bej ko so v lanski sezoni
Ptujčanke osvojile zares dobro
tretje mesto.
ek
ROKOMET / 1. B SRL
Hrastnik - V. Nedelia 20:24/10:10/
VELIKA NEDELJA: Trofenik, Gregorič, Potočnjak 1, Cvetko
2, Bezjak 5, Šoštarič 4, Planine 1, Kokol, Belec, Poje 3, A. Me-
sarec 4, Okreša 3, Klemenčič, Kumer.
Rokometaši Velike Nedelje so
na gostovanju v Hrastniku prišli
do pomembne zmage na poti do
uvrstitve v prvo ligo, vendar so jo
drago plač^i, saj sta bila težje
poškodovana Okreša, ki naj bi
imel zlomljen nos, in Planine in je
tako vprašljiv njun nastop v der-
biju proti prvouvrščeni ekipi -
Rudarju iz Trbovelj. Igra je bila v
prvem polčasu izenačena in
takšen je bil tudi izid ob odhodu
na odmor. V začetku drugega
polčasa so Hrasmičani povedli s
tremi zadetki, vendar je bilo to
vse, saj so gostje z zelo dobro igro
uspeli izenačiti ter si pred z^-
jučkom srečanja priigrati solidno
vodstvo, ki ni ogrozilo njihove
zmage. Zakaj grobosti domačinov,
je povsem jasno, saj bi samo z
zmago lahko še upali na to, da bi
do konca prvenstva prehiteli Veli-
ko Nedeljo in se uvrstili v prvoli-
gaško konkurenco. Nerazumljivo
pa je, da sta to sodnika dopušča.
ek
Ormož - Chio
Besnica 25:25 /12:10/
ORMOŽ: Dogša, M. Hanželič
3, Antolič 1, Jiuiič, Pučko 4,
Džarmati, Prapotnik 3 /1/, Gra-
bovac. D, Hanželič, Kirič 8 /4/,
Kotar 2, Šulek, Horvat 4, Žmiec.
Trener: V. Hebar.
Po visokem porazu v preteklem
krogu v Sevnici so se hoteli roko-
metaši Ormoža z dobro igro od-
dolžiti svojim zvestim privržen-
cem. V izredno pomembnem
srečanju za oba tekmeca so bolje
pričeli domači rokometaši, ki so
ves prvi polčas imeli prednost
dveh ali treh zadetkov, zraven
tega pa so zamudili številne pri-
ložnosti za višje vodstvo.
Na začetku drugega polčasa so
rokometaši Ormoža povedli s
14:10 in kazalo je, da ne bodo
imeli težav, da pridejo do želene
zmage. Potem pa se je vse ustavi-
lo. Slaba in nedosledna igra v
obrambi, kompliciran je v napa-
dalnih akcijah je v 40. minuti pri-
neslo izenačenje rezultata na
15:15. V naslednjih devetih minu-
tah so Ormožanci vodili z zadet-
kom prednosti, nakar pa so gostje
izenačili in vo^li. Zadnje minute
so bile razburljive, saj sta ekipi v
veliki želji po zmagi delali števil-
ne napake, zraven tega pa izmen-
jevale v vodstvu. V pred^dnji mi-
nuti so gostje povedli, vendar so
domači uspeli rezultat izenačiti z
zadetkom Kiriča s strelom s sed-
mih metrov. Priložnost za zmago
so najprej zamudili gostje, ki so
svoj zadnji napad odigrali zelo
slabo, vrnili pa so jim domačini in
tako sta se ekipi razšli z neod-
ločenim izidom.
ek
2. SRL - VZHOD •
Razkrižje - P>Tami-
dia 17:37/2:21/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar
5, M. Šandor 1, Kelenc 1, Psa j d
2, Kumer 1, Ivančič 12, F. Šan-
dor 3, D. Ivančič 6, Cvitanič 2,
Firbas 2, Strbal, Stefanovič 1,
Alič 1. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Pyramidije iz
Moškanjeev so dosegli še pemaj-
sto zriiago in so prepričljivo na
prvem mestu v 2. SRL - vzhod.
Tokratni gostitelji, ekipa Raz-
križja, ni bila dorasel tekmec, še
posebej v prvem polčasu, ko je
vratar Gorišničanov dobil samo
dva zadetka. Ta podatek pove
praktično vse. V dmgem polčasu
so gostje ohranili visoko prednost
iz prv^a polčasa in rutinsko
prišli do novih točk.
ek
1. B SRL ŽENSKE •
ŽRK Ptuj - Sevnica
22:17/14:8/
ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Boje-
va 1, N. Potočnik 3, Šijančeva 8
/3/, Pučkova 1, Bezjakova, Maje-
ričeva 2, Podhostnikova, Miko-
ličeva 3, Maračičeva, A.
Potočnik, Srebmjakova 4, Ke-
lenčeva. Trener: M. Baklan.
Rokometašice Ptuja so sicer
prišle do načrtovane zmage, ven-
dar je bila pot do nje veliko težja,
kot so pričakovale. Pomala se je
odsotnost Petkove in Čemetove.
Na začetku prvega polčasa so Sev-
ničanke dodobra namučile
domačinke in niso dopustile, da
bi naredile večjo rezultatsko pred-
nost, toda proti koncu so vseeno
nekoliko popustile in Ptujčanke
so povedle za šest zadetkov.
Prednost so domačinke v dru-
gem polčasu ohranile. V 55. minu-
ti so gostje, nezadovoljne s sojen-
jem, zapustile igrišče, a se čez ne-
kaj minut ponovno vrnile in odi-
grale srečanje. Zmaga domačih je
sicer zaslužena, vendar je žalost-
no, da sta sodnika postavila v
ospredje sebe, ne rokometa.
V zadnjem krogu prvega dela
prvenstva bodo rokometašice Ptu-
ja gostovale pri ekipi Keting iz Aj-
dovščine.
ek
KIKBOKS
L furnir za državno prvenstvo
V Celju se je končal prvi turnir v kikboksu za
državno prvenstvo 2000 - light kontakt za članice,
člane, mladinke in mladince, za dečke in deklice
pa v semi kontaktu. Nastopilo je dvanajst klubov s
94 tekmovalci iz vse Slovenije
Pri dečkih sta v kategoriji semi kontakt prvo mesto
osvojila Denis Šamprl in Jurček Horvat (oba Ptuj), pri de-
klicah pa Desa Repič, Aneja Cafuta in Darja Šmigoc, dru-
gi sta bili Sabina Kolednik (vse Ptuj) in Sonja Vuletič
(Ormož).
Člani, članice, mladinci in mladinke so se borili v Za-
gorju, kjer je nastopilo 129 tekmovalcev iz vse Slovenije.
Pri članih so slavili Sebastijan Kristovič, Alojz Vidovič in
Matej Šibila (vsi Ptuj), na drugem mestu so pristali Mat-
jaž Brumec, Mlan Breg, Matjaž Vindiš (vsi l4uj) in Dani-
lo Sredinšek (Majšperk), tretji pa je bil Leon Kavčevič
(Majšperk). Pri članicah so slavile Renata Polanec, Katja
Janžekovič (obe Ptuj) in Barbara Murat (Majšperk), drugi
sta bili Mateja Erlač (Ptuj)in Agata Škember (Majšperk)
ter tretji Tamara Mlinarič in Tamara Prime (obe Ptuj).
Pri mladincih so bili najboljši Dorotej Kline, Andrej Bez-
jak in Kristijan Slodnjak (vsi Ptuj), dniga sta bila Robert
Simonič in Ivan Dobaj (oba Ptuj) in tretja Erik Jerič
(Ptuj) ter Boštjan Kovačič (Majšperk). Pri rnladinkah sta
slavili Maja Volgemut in Laura Maksimovič, na drugem
mestu pa sta bili Mateja Gabrovec in Anamarija Bilič (vse
Ptuj).
Pri članih v light kontaktu so najboljši bil Marcel Fe-
konja , pri članicah pa Mateja Erlač in Katja Janžekovič
(vsi Ptuj).
Milan Krajnc Pavlica
JUDO
Trije v kadetski
reprezentanii
Judoisti JK Juršinci nadaljujejo osva-
janje medalj in dobrih mest na tek-
movanjih. Tokrat so v Celju nastopili
na mednarodnem mladinskem
turniiju Iva Reya v konkurenci 70 tek-
movalcev in tekmovalk iz 18 sloven-
skih in hrvaških klubov.
V kategoriji nad 78 kilogramov je Martina
Fras osvojila drugo mesto, kar je velik
uspeh, če upoštevamo, da je izredno mlada
in še lahko nastopa med starejšimi deklica-
mi. Prav tako drugo mesto je pripadlo An-
dreji Plohi v kategoriji do 63 kilogramov,
tretje mesto Damjanu Frasu do 100 kg, peti
pa je bil Branko Plohi do 73 kg.
Veliko priznanje za klub pa je povabilo za
tri njihove tekmovalce, še kadete, Aleša
Horvata /do 60 kg/, Andreja Kuharica /do
55 kg/ in Damjana Frasa /do 90 kg/ v slo-
vensko kadetsko reprezentanco za nastop na
tiumirju v Avstriji. Klubsko vodstvo se je
odločilo, da bodo tam nastopili še Denis
Hrga in David Matjašič /oba do 55 kg/ in
David Slodnjak /do 73 kg/ pod klubsko bar-
vo.
Danilo Kl^nšek
NOGOMET
2. SLOVENSKA UGA
Rezultati tekem 16. kroga: Črenšovci - Avto-
plus Korte 1:3 Drava - Jadran Šepič 0:0, Monta-
var Rogoza - Šentjur 0:1, Ivančna Gorica - Živila
Triglav 5:1, Zagorje - Elan 1:1, Esotech Šmartno -
Železničar 3:1, Tabor Sežana - Aluminij 2:0, Koper
- Nafta 3:0.
Razpored tekem 17. kroga: Koper - Črenšovci,
Nafta - Tabor Sežana, Aluminij - Esotech Šmart-
no, Železničar - Zagorje, Elan - Ivančna Gorica,
Živila Triglav - Montavar Rogoza, Šentjur - Drava,
Jadran Šepič - Avtoplus Korte.
DRAVA PTUJ NiOHTAVAR -
JADRAH ŠEPIČ 0:0
DRAVA PTUJ MONTAVAR: Golob, Pekez, Fri-
dauer, M. Emeršič, Klinger, Lenart, Zemljič,
Smodič /U. Krajnc/, Toplak /Korez/, Šišič /B.
Emeršič/, Nakov.
V uvodnem srečanju spomladanskega deia
prvenstva so nogometaši ptujske Drave osvojili
samo točko proti Jadranu Šepiču. Srečanje je bilo
pomembno za oba nasprotnika, saj sta v nevarnih
vodah na prvenstveni razpredelnici; v tem trenut-
ku 80 Ptujčani nižje. Verjetno je pomembnost
srečanja naredila svoje, saj je bila igra v prvem
polčasu na nizkem nivoju. Domači nogometaši so
imeli terensko pobudo, vendar ni bilo pravih pri-
ložnosti za zadetek. Drugi polčas je bil bolj živa-
hen. Tudi nogometaši Jadrana so pričeli resneje
ogrožati domača vrata, zraven tega pa v igri delu-
jejo bolj organizirano. Bolj ko se je srečanje
bližalo koncu, bolj so pričeli domači nogometaši
pritiskati proti gostujočemu vratarju. Toda streli
niso bili natančni in tako ni bilo zaddetka. V pred-
zadnji minuti je veliko priložnost za zmago Drave
Montavarja zamudil Nakov, a je iz ugodnega
položaja v kazenskem prostoru Jadrana Šepiča
nastreljal enega njihovih obrambnih igralcev.
TABOR SEŽANA - ALUMINIJ
2:0 /1:0/
STRELCA: 1:0 Praprotnik /43., avtogol/, 2:0
Stanič /67/
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob, Žolek,
Prapotnik, Vršič, Perkovtč, Čeh, Emeršič,
Pučko /Franci/, Hojnik /Bezjak/.
Nogometaši Aluminija so v Sežani proti
vodečemu moštvu lige doživeli nesrečen poraz. Z
dobro igro so presenetili domače nogometaše ter
zamudili po dve izredni priložnosti v vsakem
polčasu. Svoje delo pa je odlično opravil domači
vratar Boškovič, nekdanji vratar slovenske nogo-
metne reprezentance. Domači so povedli v 43.
minuti, ko je namesto njihovih napadalcev zade-
tek dosegel nogometaš Aluminija Prapotnik, ki
mu je žoga nerodno odskočila. Tudi v drugem
polčasu je bila igra podobna, razlika je bila le v
tem, da so gostitelji iz svoje praktično edine pri-
ložnosti uspeli zatresti mrežo vratarja Aluminija.
V nedeljo bodo Kidričani na svojem igrišču ob
15. uri gostili tretjeuvrščeno ekipo Esotech Šmart-
no.
ek
MAU NOGOMET
2. 5LMN - VZHOD
Rezultati 19. kroga: Slovenske gorice - Križevci
6:8 /2:3/, Marco Rolo - Mak Cola 7:2 /3:1/, DSV
Draža vas - Oplotnica ITT 6:4 /3:0/, Pušenci - Mi-
zarstvo Širovnik 2:4 /1:0/, Valšped - Vitomarci Petlja
8:2/2:1/.
1.	MIZARSTVO ŠIROVNIK 17 13 2 2 115:48 41
2.	MAK COLA	17 11 1 5 128:88 34
3.	KRIŽEVCI	17 10 2 5 70:60 32
4.	DOBOVEC	17 9 4 4 91:71 31
5.	DSV DRAŽA VAS 18 9 1 8 98:94 28
6.	SLOVENSKE GORICE 17 8 1 8 96:93 25
7.	MARCOPOLO	18 7 2 9 80:101 23
8.	PUŠENCI	17 5 3 9 66:111 18
9.	VITOMARCI PETLJA 17 5 1 11 81:108 16
10.	VALŠPED	18 4 3 11 72:97 15
11.	OPLOTNICA in 17 3 2 12 79:106 11
ek
Nives Ovčar in Vinko Ciglar. Najboljši strelec
prvenstva je bil Maksim Mohorko iz zmagovalne eki-
pe s 23 doseženimi zadetki.
ek
UGA OBČINE VIDEM
Rezultati VIII. kroga (11. marec): 1. Lancova vas -
Majolka 3:7, 2. Videm - Leskovec 6:6, 3. Tržeč - Zg.
Pristava 8:4, 4. Pobrežje - Šturmovci 2:7.
Rezultati IX. kroga (11. marec): 1. Tržeč - Videm
6:8, 2. Majolka - Majski Vrh 8:0, 3. Pobrežje - Lesko-
vec 6:5, 4. Lancova vas - Šturmovci 5:3.
1.	MAJOLKA	8 7 0 1 45:19 21
2.	MAJSKI VRH	8 5 0 2 28:27 15
3.	ŠTURMOVCI	8 4 1 3 29:23 13
4.	LANCOVA VAS	8 4 1 3 38:39 13
5.	TRŽEČ	8 4 0 4 42:40 12
6.	LESKOVEC	8 3 1 4 34:28 10
7.	POBREŽJE	8 3 0 5 29:30 9
8.	ZG.PRISTAVA	8 2 1 5 29:40 7
9.	VIDEM	8 1 2 5 27:35 5
n.b.
miPTUjm
Prvo mesto za
AvtoeL Braiii
Prvenstva v malem nogometu
medobčinske nogometne zveze
Ptuj se je udeležilo veliko ekip. Po
rednem ligaškem tekmovanju, ki
je potekalo v dveh skupinah, sta
se po dve najboljši ekipi iz vsake
uvrstili v finale. Ta je potekal to ne-
deljo v športni dvorani Center. Žal
se ga ekipa Vitomarcev ni ude-
ležila, saj je morala nastopiti na
tekmi 2. SLMN - vzhod v Slovenski
Bistrici (Vitomarčanom so termin s
sobote prestavili na nedeljo, ravno
v čas odigravanja končnice na
Ptuju). Tako se je ekipa MDNS
uvrstila v finale brez borbe.
V drugem polfinalnem srečanju
so nogometaši Avtoelektrike
Bračič premagali Juršince s 5:2. V
finalu so bili prav tako prepričljivi
in visoko, s 6:1, premagali ekipo
ptujskih nogometnih sodnikov, ki
je v finalu nastopila okrnjena, saj
so nekateri njihovi igralci morali
na sojenje prvo- in drugoligaških
srečanj. Uspeh nogometašev Av-
toelektrike Bračič pa zato ni nič
manjši, saj je to izkušena ekipa, ki
je nastopala že v drugoligaški
konkurenci.
Za Avtolektričarstvo Bračič so
nastopili: Dani Koren, Gregor Tra-
fela, Maksim Mohorko, Andrej Ko-
zel, Renato Bračič, Milorad Šipek,
Zmagovalci tekmovanja v malem nogometu za sezono
1999/2000 - Avtoelektričarstvo Bračič	Foto: ek
KUNG FU
Zaieiek lige
Kunf-fu klub Ptuj je bil organizator prvega kroga tekmovanja v
kung- fu ligi. Na Ptuju se je pomerilo veliko tekmovalcev v light kon-
taktu iz vseh koncev Slovenije. Največ uspeha, kar se tiče prvih
mest, so imeli Ljubljančani, ki so kar trikrat stali na najvišjih
stopničkah.
Rezultati 1. kroga: do 57 kg: 1. Martin Lunaček, Ljubljana, 2. Simon
Hedžet, Ljutomer, 3. Matej Kosi, Ljutomer; do 63 kg: 1. Andrej Kavec,
Ljubljana, 2. Tomaž Masten, Ormož, 3. Črt Zadravec, Ljubljana; do 67
kg: 1. Boštjan Gašljevič, Ptuj, 2. Mitja Štruc, Slovenj Gradec, 3. Emil
ŠtekI, Ravne; do 71 kg: 1. Marko Zidarič, Ormož, 2. Robi Kolarič,
Ljutomer, 3. Drago Kegljevič, Ormož; do 75 kg: 1. Miran Žnidarič,
Ormož, 2. Davorin Masten, Ormož, 3. Robi Dular, Ravne; do 81 kg:1.
Damjan Filipčič, Postojna, 2. Boštjan Kralj, Ljutomer, 3. Andrej Erjavec,
Ravne; do 86 kg: 1. Darko Mikača, Ljubljana, 2. Rok Štandeker, Slovenj
Gradec, 3. Aleš MandI, Ravne; do 91 kg: 1. Evgen Krajnc, Ptuj, 2. Siniša
Siračevski, Ptuj.
ek
26
POSLOVNA IN DKUGA SPOMOCnA
četrtek, 16. marec 2000 ■ tednik
tednik - Četrtek, 16. marec 2000
21
Požarna ogroženost se traja
Naravno okolje je zaradi daljšega sušnega obdobja močno
požarno ogroženo, saj je bilo v pr\i polovici marca po Slove-
niji že več kot 100 travniških požarov. Čeprav je razglašena
požarna ogroženost naravnega okolja, ljudje tega ne upošte-
vajo.
Od prvega marca so ptujski
gasilci opravili že 35 različnih
intervencij, samo minuli konec
tedna je bilo na območju širše
ptujske regije kar 18, v glavnem
travniških požarov. Naj ponov-
no opozorimo, da je v času
požarne ogroženosti prepoveda-
no kuriti, sežigati ali uporabljati
odprt ogenj v naravnem okolju.
Prepovedano je tudi puščati in
odmetavati goreče in druge
predmete in snovi, ki bi lahko
povzročile požar v naravi. Poli-
cija in inšpekcijske službe bodo
nadzor okrepile, kršitelje pa us-
trezno kaznovale.
-OM
Kurjenje v naravi je v sušnem obdobju lahko zelo nevarno. Požar na fotografiji so že čez nekaj
trenutkov morali nadzirati gasilci.	Foto: M. Ozmec
FOTOZAPIS / NA ORMOŠKEM KONCU
Samo malo z glavnih cest se je potrebno umakniti, pa človek doživi
lepoto pokrajine v teh toplih pomladnih dnevih. Foto: Majda FridI
MARKOVCI • Na OŠ Marko-
vci bo danes 41. območna
revija otroških pevskih zbo-
rov. Pn/i del revije bo ob
16.30, ko bodo nastopili zbori
iz OŠ Markovci, Cirkulane,
Destrnik, Trnovska vas, Vito-
marci, Hajdina, Domava in Vi-
dem. V II. delu srečanja ob
18. uri pa bodo nastopili zbori
iz OŠ Leskovec, Juršinci,
Majšperk, Markovci, Ljudski
vrt. Mladika in Gorišnica.
PTUJ • Danes ob 18. uri bo
v Miheličevi galeriji otvoritev
razstave Tomaža Plavca,
enega najmlajših ptujskih li-
kovnih ustvarjalcev.
ČREŠNJEVEC • Odrasla
gledališka skupina KUD Šte-
fana Romiha pripravlja drevi
ob 19. uri v domačem domu
kulture glasbeno spevoigro
Ljuba Pretnerja in Janka Gre-
gorca Vasovalci.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved, za Slovenijo
Danes to zmerno do pretežno
oblačno. Ponekod Lo lakko
otčasno raklo deževalo. Najnižje
jutranje temperature od -4 do 1,
ot morju okoli 3, najvišje dnevne
od 6 do 12, na Primorskem do
15C.
Oteti
V petek in soLoto Lo zmerno
do jretežno oLlačno. Občasno se
bodo pojavljale manjše padavine.
Hladneje to, še to pikal severni
veter.
Opozorilo
Zaradi sukega in vetrovnega
vremena je v krajik trez snežne
odeje velika požarna ogroženost
naravnega okolja.
ORMOŽ • V petek, 17. mar-
ca, bo v domu kulture
območno srečanje otroških
folklornih skupin.
SLOVENSKA BISTRICA • V
domu DPD Svoboda se bo v
petek, 17. marca, ob 19. uri s
Kurbami F. Šehoviča ponov-
no predstavila odrasla gleda-
liška skupina DPD Svoboda.
PTUJ • V gledališki kleti na
Ptuju bo jutri, 17. marca, ob
19.30 potopisno predavanje
s poti po Madagaskarju z dia-
pozitivi. Predavala bo Duša
Meglič.
DESTRNIK • V soboto, 18.
marca, bo ob 19. uri v kulturni
dvorani na Destrniku predsta-
va, veseloigre Strogo zaupno
gledališke skupine KUD Vito-
marci.
LESKOVEC-STARI LOG •
18.	marca ob 19. uri bo v
domačem kulturnem domu
predstava odrasle gledališke
skupine KUD Sloga. Odločili
so se za igro Vinka Koržeta
Micki treba moža.
ORMOŽ • V soboto, 18. mar-
ca, se bo ob 19. uri v domu
kulture pričela slovesnost ob
10-letnici Ormoškega okteta.
Zapeli bodo tudi člani Ljuto-
merskega okteta in
dekliškega PZ Cabaletta iz
Ormoža.
PTUJ • V glasbeni šoli Karo-
la Pahorja bo v soboto, 18.
marca, ob 19.30 uri godalni
koncert z Mojco Menoni (vio-
lina), Barbaro Zalaznik (violi-
na), Martinom Sikurjem (vio-
lončelo) in Bojano Karuza
(klavir). Izvajali bodo dela M.
Ravela, S. Rahmaninova, A.
Schnitkeja, ' J.S. Bacha, D.
Popperja in drugih mojstrov.
JUŠINCI • Gledališka skupi-
na KD Videm bo v nedeljo,
19.	marca, ob 15. uri v kultur-
ni dvorani v Juršincih uprizo-
rjla igro Mirka Zupančiča
Čarobnice. Režiserka je Mari-
ja Černila.
PODLEHNIK • V nedeljo,
19. marca, bo ob 18. uri v kul-
turni dvorani nastopila gleda-
lišla skupina KUD Vitomarci z
veseloigro Strogo zaupno.
CIRKULANE • Gledališka
skupina KD Skorba bo v
nedeljo, 19. marca, ob 18. uri
gostovala v Cirkulanah, v ta-
mkajšnji večnamenski dvora-
ni. Gledališčniki iz Skorbe se
bodo predstavili s komedijo
Klobčič.
GORIŠNICA • Gledališka
skupina PD Ruda Sever iz
Gorišnice bo v nedeljo, 19.
marca, ob 18. uri na
domačem odru v Gorišnici
ponovila mladinsko igro Jan-
ko in Metka.
SLOVENSKA BISTRICA • V
avli OŠ Pohorski odred bo v
ponedeljek, 20. marca, ob
16. uri gledališki dan otroških
gledaliških predstav.
PTUJ« Od 17. do 19. marca
(vsak dan ob 19. uri) bo v
župnijski dvorani sv. Ožbalta
na Ptuju teološki tečaj z nas-
lovom Znamenja upanja. V
petek bo tečaj vodil dr. Anton
Jamnik, v soboto mag Vinko
Ošlak in v nedeljo dr. Drago
Čepar.
KINO PTUJ • Do konca tega
tedna je ob 18. uri na spore-
du Zbornica, ob 20. uri pa
Nemirna srca. Prihodnji te-
den bo ob 18. in 20. uri Po-
begla nevesta. V soboto, 18.
marca, ob 22. uri: Večer
umetniškega filma: Lars von
Trier: Idioti.
ZDRSNIL S CESTISCA V
SMRT
Po regionalni cesti od Ormo-
ža proti Ljutomeru se je v sredo,
8. marca, ob 11.40 peljal z ose-
bnim avtomobilom 67-letni V.P.
iz Ormoža. V Pavlovcih je med
vožnjo po klancu navzdol v os-
trem ovinku zapeljal čez nas-
protni vozni pas v kovinsko od-
bojno ograjo. Avto je nato za-
peljal čez betonski prepust v
potok in se prevrnil. Med pre-
vračanjem je V.P. padel iz avto-
mobila in se tako hudo ranil, da
je njegovo življenje ugasnilo.
PREVRNILA SE JE
CISTERNA S KURILNIM
OUEM
v sredo, 8. marca, nekaj po 8.
uri se je v Zgornji Polskavi pri
hiši Mariborska cesta 44
prevrnila cisterna, polna kurilne-
ga olja, ki jo je vozil Z.D. iz Ja-
blane. Kupcu je pripeljal
naročeno kurilno olje, in ko je z
glavne ceste zavijal desno na
ozko stransko cesto, se je cis-
terna prevrnila. Sreča v nesreči
je bila, da ventili na cisterni niso
popustili in je izteklo le okoli 300
litrov olja. O nesreči so bili takoj
obveščeni gasilci v Slovenski
Bistrici in na kraj nesreče prihi-
teli v nekaj minutah, pridružili pa
so se jim še domači gasilci z
Zgornje Polskave. Skupno so
storili vse potrebno, položili
pivnike in počrpali lužice olja,
potem so onesnaženo površino
še posipali, z oljem prepojeno
zemljo pa postrgali in odpeljali.
S tem so preprečili možnost
onesnaženja potoka Polskava.
Prava ekološka katastrofa pa bi
bila, če bi bila iz cisterne iztekla
večina olja, saj ga je bilo 9 tisoč
litrov. Izteklo je le olje iz var-
nostnih ventilov in zračnikov na
strehi cisterne.
ROPARJA so HITRO
IZSLEDILI
v soboto, 11. marca, okoli 13.
ure je v Apačah, občina
Kidričevo, prišel v kuhinjo 83-
letne A.P. mlajši moški, ji s tka-
nino prekril oči in obraz ter jo
zvezal. Nato ji je iz žepa pre-
dpasnika ukradel okoli 150.000
tolarjev in se z osebnim avtomo-
bilom odpeljal. Policisti so storil-
ca čez nekaj ur izsledili; ugoto-
vili so, da gre za 35-letnega
P.A., ga aretirali in ga bodo ka-
zensko ovadili.
VLOM V
STANOVANJSKO HIŠO
v Sodincih, občina Ormož, je
med 3. in 9. marcem neznanec
vlomil v stanovanjsko hišo F.K.
in odnesel za okoli 300.000 to-
larjev raznega orodja in naprav,
med drugim radiokasetofon,
sprejemnik za satelitsko anteno,
videorekorder in globinski se-
salnik.
FF
RODILE SO-ČESTITA-
MO: Bernarda Mohorko,
Ptujska Gora 20, Majšperk
-	Doro; Milena Žuran,
Gradišča 143, Cirkulane -
Nino; Alenka Polanec,
Maistrova 33, Ptuj - Blaža;
Irena Zavec, Trdobojci 43,
Videm - Janjo; Cvetka
Rajh, Savci 23, Sv. Tomaž -
Dorotejo; Ivanka Ste-
pišnik, Zasavci 1, Ormož -
dečka; Brigita Svenšek,
Podlehnik 43 - Dorotejo; |
Nataša Vrabič, Kupčinji i
Vrh 1 - Marka; Anita Go- |
jkovič. Ptujska Gora 110 - |
Blaža; Maja Gor j up, |
Trniče 6/b, Marjeta na Dr. I
polju - Nika; Marjetka i
Pristovnik, Majšperk 51 - |
Timoteja; Suzana Sed- |
lašek, Volkmerjeva 11, |
Ptuj - Žiga; Nejrem Ibrai- I
mi Zekiri, Slomškova 24, |
Ptuj - Tahirja.	|
UMRLI SO: Marija
Štebih, rojena Pihler, Pa- i
cinje 10, * 1925 - 1 2. mar-
ca 2000; Ana Masten, roje-
na Voglar, Zagrebška c. 59,
Ptuj, * 1924 - t 6. marca :
2000; Rozalija Petek, roje-
na Gril, Dornava 33,
1953 -16. marca 2000; Sil- j
vester Glazer, Pobrežje i
148/e, 1953 - t 5. marca i
2000; Marija Komes, roje- ^
na Žuran, Gruškovec 102, ;
f 1914 - t 5. marca 2000;
Štefanija Žula, rojena Hor- i
vat, Spuhlja 21, 1933 - 1 !
6.	marca 2000; Roza Ke- 1
kec, rojena Hrnec, |
Potrčeva C. 18, Ptuj, 1931 |
-	t 6. marca 2000; Janez i
Blatnik, Popovci 27, ^ i
1925 - t 5. marca 2000; ;
Frančišek Kosi, Ivanjkovci i
7,*	1920-t5.marca2000; '
Klavdija Golob, Mali Vrh I
21/e, JiJ 1974 - t 3. marca
2000; Aojzija Kukovec, ro-
jena Kukovec, Trnovci 21,
^ 1914 -1 8. marca 2000.