Štev. 2. V Mariboru 8. januarja 1880.
Tečaj XIY.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru » pošiljanjem na dom za celo leto 3gld._kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez po-»ebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgn po 5 kr. — Rokopis
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plaiuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . 16 ,,
Kaj se pripravlja v Evropi.
Malo pred Božičem, pred praznikom, ki nas spominja na rojstvo božjega deteta, prišedšega na ta svet, da bi ljudem podelilo mir, so v državnem zboru vaied hude borbe sklenoli brambeno postavo na 10 let. Dali so avstrijskemu cesarju v roke zopet vojno silo, kakoršne je Avstriji treba, ako se hoče ohraniti vpričo tega, kar se v Evropi pripravlja. No, in kaj se pripravlja nevarnega? Silna zapadno - evropska republika, ki pa utegne poroditi strašno socialistično revolucijo in maščevalni boj 1. 1870 potlačenih in žaljenih Francozov zoper Bismarkovo Nemčijo. To je vsakako mogoče. Prikazni stopajo na den, ki vse na kaj takšnega kažejo. Francozi so se namreč v 10 letih zopet okrepili in strahovito orožali. Vodil jih je nekaj časa opazni starec Thiers, potem pravico-ljubni maršal Mak-Mahon, a sedaj je francoskej republiki presednik freimaurerski advokat Grevy, ki pa la tako pleše, kakor mu piska glavar vseh evropskih fi eimaurerjev, jud Gambeta. Ta streže očivestno po predieduištvu, vendar kot previden mož nadelava si pot in išče le ugodne prilike. Ko bo ta prišla, tedaj bo Gambeta zasedel predsednikov atol, okoli katerega uže sedaj kot novi ministri stojijo sami freimaurerji in udani prijatelji Gambetovi. Francoska republika bo takrat popolnem v freimaurerskih rokah in tedaj gorjč Evropi, posebno tistim vladarjem, ki so mnogo let krščanstvo pomagali zatirovati, delovanje sv. Cerkve ovirati ter freimaurerstvo rabili za svoje častilakomne namere. To vel ja posebno prusko-nemškemu cesarju, italijanskemu in španjskemu kralju. Pruski kralji so sami se vpisati dali freimaurerjem, to pa zato, da bi ž njihovo pomočjo celo Nemčijo pograbili, kar seje zgodilo. Za prvo darilo moral jim je cesar dovoliti preganjanje katoličanov. Jeduako je pije-monteška rodbina kraljevska pridobila celo Italijo, a morala dovoliti, da se je papež oropal in svetej katoliškej Cerkvi storila največja krivica in zati-rovanje. Spanjskega kralja Alfonza so freimaurerski vodje pozvali na kraljevski prestol, da so
leži spodrinoli pravega, postavnega in zvesto katoliškega kralja don Karlosa. Toda sedaj se freimaurerjem zdi, da so dovolj dolgo dvorili omenjenim kraljem, ter jih hočejo odpraviti in osnovati veliko republiko, kakoršna je v Severni Ameriki. Odtod strahoviti in pogosti napadi na cesarje in kralje. Nobeling, ki je lani nemškega cesarja nevarno obstrelil, bil je rodom jud in svojega znamenja freiiuaurer. Mladi González, ki je pretečeni teden pištolo sprožil v španjskega kralja in kraljico, se nič ne ke*á, marveč mirno in odločno pravi, da je najet in poslan morivec ter da za njim pride drugi, tretji, dokler ne bo kralj pregnan ali umorjen. Zato ni celó neverjetno, kar nekatere novine pišejo, namreč da bodo v tistem treuutku, ko v Parizu Gambeta da uže dogovorjeno znamenje, takoj popihali iz Madrida španjskega iz Rima pa italijanskega kralja ter proglasili veliko romansko (španjsko-italijansko-franco8ko) republiko. To se utegne v kratkem zgoditi in celó brez velikega šundra in vreša, ker so generali, oficirji, ministri in uradniki večjidel ondi povsod — freimaurerji 1
Kaj bo potem, to se da nekoliko iz pred-znamenj uže domisliti. Mogoče je, da bodoča romanska republika računa z ruskim narodom, kder strahovita zarota tajnih rovarjev „nihilistov" po vsej sili carja umoriti hoče in osnovati slovansko republiko. Obedve republiki bi potem svoje narode zavalile na Bismarkovo nemško cesarstvo, je razdjali pobivši ali izgnavši vse tamošnje vladarje s cesarjem vred. Tako bi se porodila tretja republika v Europi, namreč nemško-germanska! Da je to eden izmed glavnih in konečnih namenov evropskega freimaurerstva, o tem ne moremo več dvomiti. Vprašanje le je, ali je mogoče to še zabraniti in kako se bo tukaj godilo Avstriji, sv. katoliškej Cerkvi? Premislika vredno je vsakako, da je na Ogerskem vse polno freimaurerskih lož (shodnic), in celó bivši minister Andrassy vpisan in da se pri nas freimaurerjev nihče dotakniti ne upa, čeravno so jim shodnice prepovedane? Katoliško Cerkvo čaka britko mučeništvo, posebno
če nastane socijalistična revolucija. Toda potem pridejo za njo gotovo veseli časi, kakor po stra-hovitej nevihti solnce tem ljubeznjivejše prisije na zopet jasno nebo! Človek ni zver, on reda, krščanskega reda, dolgo pogrešati ne more.
Jožef Virk.
(t 4. januarja 1880.)
J. S. Že prve dni novega leta, namreč 4. januarja, nam je nevsmiljena smrt pokosila enega izmed najiskrenejšib in najmarljivejših narodnjakov na Štajerskem. Omenjenega dne je namreč umrl v 70. letu svojega življenja Jožef Virk, župnik v Ločah in marljiv pisatelj in pesnik slovenski. Pokojni je bil blaga duša, za vse dobro vnet in do zadnjega izdihljeja neumorno delaven. Svoje govore še si je vedno pisal ali vsaj načrtal, in pesmic je v starih letih menda več zložil, kakor v svoji mladosti. Pred nekterimi leti smo z lastnimi očmi videli, kako lepo je imel vse svoje rokopise uredjene ; samih pesmi je bilo okoli 20 zvezkov, in pri vsaki pesmici je bilo vestno zaznamovano, če je že kde tiskana in če je pri tiskani kaj spremenjeno. Vsiljeval se ni nikomur, ali če ga je kdo kaj poprosil, storil mu je gotovo ; zlasti z govorom ali s kako pesmico je bil povsod pripravljen. Spominjamo se, da smo med rokopisi videli: „Govor na Žavskem taboru", in na koncu pripis: „Ni bilo priložnosti, da bi ga bil govoril". Pri kat. političnem društvu v Konjicah je bil Virk najzanesljivejši govornik; h godo-vanju sosednih duhovnikov je prinesel vsakokrat kako pesmico in skoro v vseh za narodno reč važniših okoliščinah je Virk s svojimi pesmicami spodbujal, tolažil ali razveseljeval. — Upamo, da bo nam kdo izmed njegovih prijateljev jegovo slavno življenje obširneje opisal, zlasti pa prosimo častite duhovnike, ki imajo pri njegovi zapuščini kaj opraviti, naj pazijo, da se njegovi rokopisi ne razmečejo in zapravijo, kakor se tolikokrat zgodi. Pokojnega zadujo pesmico dobil je menda „Šlov. Gospodar"; kajti ko je 28. decembra poslal naročnino za sebe in nektere kmete, napisal je na nakaznici tudi sledečo čestitko za novo leto „Slov. Gospodarju":
Po vsem sveti — v novem leti Naj te krasi, — kratkočasi
Slave in ljubezni žar! Srečno živi, — nevmorljivi Moj slovenski Gospodar!
Ves Tvoj Jožef Virk m. p.
Ločki.
Oospadarska stvari
Ne podirajmo samo lesov, ampak skrbimo tudi za njihov nasad.
II. Gozd daje človeku tudi veselje do življenja. Ako Človek vidi, da mu njegovo upanje na ko-
nečni dobiček vedno bolj in bolj raste in goto-vejše prihaja, se mu v srcu tudi veselje do življenja budi in tako tudi življenje podaljša.
Skoraj vsaka kmetija ima nekoliko zemljišča, ki je prazno, neobdelano, nektera več, druga manj, nektera pa prav veliko. Taka zemljišča se morajo spremeniti v gozde. Toliko veče vrednosti bode potem celo posestvo. Kako izdatno more tako oče skrbeti za blagostanje svojega sina prihodnega posestnika očetove kmetije! Saj je človek prav za prav le najemnik ne lastnik tega ali onega posestva. Lastnik je le Bog, ki ga prej ali slej na račun od gospodarstva pokliče. Dolžen je toraj posestvo v boljšem stanu naslednikom zapustiti, kakor ga je prevzel.
V desetih do dvanajstih letih marsikteri drevesni nasad že dobiček prinaša. Zlasti so brezovi nasadi, ki v tem oziru prava čuda delajo, in sicer na zemljišču, na kterem morda nič drugega ne priraste, ko mah in resje. V dvajsetih letih prirastejo smrekovi nasadi že prav veliki in dajejo korist. Ravno tako tudi borovi. Med take hitro rastoče drevje se pa lahko hrasti, javori itd. zapored zasajajo, ki potem tam, kjer je bila pred kratkimi leti še pusta goličava, prijetne drevesne griče delajo in gledavcu oko razveselujejo. Bosa je, če nekteri kmetovavci trdijo, da se na popisani način ne da vrednost posestva, da, celega kraja povišati. Posestvo in kraj postane več vreden v očeh pametnih ljudi.
Kmet, ki ima toliko zemljišča, kolikor pri nas navadni kmeti, mora skrbeti, da posestvo v boljšem stanu naslednikom zapusti. Kdor za to ne skrbi, skoraj ni več vreden ko gruda zemlje, ktero je s težavo obdeloval. Vsak posestnik mora gledati, da ne postane samo začetnik koristnih, ampak tudi lepih reči. Gozdi so pa nekaj zelo lepega. So razun pridelovanja žita, krompirja, koruze se mnoge druge reči, ktere spadajo v delokrog dolžnosti kmetovavčeve. Tudi njegovo delo ima više namene. Kraj, kterega smo pomagali z lastno roko, z lastnim trudom lepšati, nas povzdiguje nad vsakdanje težave in sitnosti. Domačija nam prihaja od dne do dne bolj ljuba. Ljubezen do domovine poganja tudi že tukaj svoje korenine, in človek postane domoljub, ker vidi, da se njegove koristi in koristi domovine stikajo.
Netopirji, pirožleki ali raračniki so koristne živali.
M. Netopirji tudi pirožleki ali mračniki niso posebno lepe živalice ali so tim koristnejše. Pogled teh živali se nam studi pa tudi način, kako nekakošno tihotapno o mraku po zraku sem ter tje letaje, ni ravno kaj prijeten in za nje govoreč. Vendar pa je netopir proti ponočnim letajočim mrčesom to, kar je lastovka proti podnevnim. In če imamo lastovko za ljubo domačo ptičico, ktero preganjati povsodi velja za velik greh in nespametno barbarstvo, tako bi to moralo tudi o netopirju veljati. Netopir je mesožerec in živi le o ži-
valih, ki po noči sem ter tje po zraku rojijo. Tem ne more nobena ptica, pa tudi nobena druga žival do živega, le netopir je za to ustvarjen, da jih preganja. In kakor ogrce, ki pod drnom pod-jedajo korenine rastlinam, le jedini krt more zatirati in preganjati, tako preganja netopir ponočne metulje, vese, kukce, kterih gosence toliko škode po drevju in rastlinstvu sploh delajo. Hrošči, oni silni škodljivci naših sadunosnih dreves, imajo o netopirjih hude sovražnike na svojih ponočnib zračnih potih. Ti so netopirjem prava slaščica. Ako pomislimo, koliko škodljivih sovražnikov ima polje in travnik, vrt in sadovnjak, tako moramo vsakega zaveznika biti veseli, kteri jih nam pomaga preganjati in zatirati. In jeden prvih takih dobrotljivih zaveznikov kmetovavčevih je netopir ali mračnik, toraj ga nečemo preganjati, še vabiti ga hočemo na naša posestva.
M. Kedar si kupuješ konja, bodi previden.
Kdor si hoče kupiti konja, naj si ga ukaže vsakokrat pred seboj sem ter tje voditi potem pa tudi mirno pred seboj stati pustiti. Če predajavec konja noče stati pustiti, ampak če ga vedno goni, da to ali uno dobro lastnost, kakor pravi na konju pokaže, tako je to vedno sumljivo znamenje, da hoče s tem kako napako konjevo zakriti, ktera bi se pokazala, ko bi konj mirno stal. Zdrav konj stoji ravno po koncu in ne prestopa sem ter tje, kopita posaja ravno na zemljo in drži noge v naravni legi. Ako jedno nogo naprej tišči, ako na tla le s kopitnim robom stopa, ali jedno nogo od tal vzdiguje in ne opira cele teže telesne jed-nakomerno na vse štiri noge, je to znamenje, da je ta noga kako tako oslabela ali kakošnokoii bolena. —
Sejmovi 12. januarja Planina, Nova cerkva; 14. januarja sv. Filip v kozjanskem okraji; 15. jan. Gradec; 17. jan. sv. Peter pri Radgoni, Pe-trovče, Kapela v brežiškem okraji, Tilmitsch; 19. jan. Mahreuberg.
Iz Maribora. (Naša čitalnica) je najstarejša na Slovenskem ter je uže 20 let zbirališče tukajšnjim slovenskim domoljubom. To ima ostati in želeti je, da pridobi čedalje več udov in tako zadostuje svojemu namenu od leta do leta bolje in uspešneje. Domoljubom nam je pomisliti, da sedaj, ko smo na kmetih narodno zavest toliko probudili, da je pri volitvah nemškutarija povsod propala, moramo prodirati v trge in mesta. Ta še moramo Slovencem pridobiti, na videz smelo podjetje, a vstrajno delovanje, složno postopanje in potrpežljivosti bo tudi tukaj zmagala. Nekateri trgi so uže naši n. pr. Mozirje, Vransko. Ne plašimo se torej, tbirajmo se, navduševljajmo se v čitalnicah ! Pri zadnjem občnem zboru je prišlo pre-
cejšnje število čitalničarjev in so ugodno poročilo prejšnjega odbora z radostnim zadovoljstvom sprejeli. Tudi so večletnemu prejšnjemu predsedniku g. dr. Kačiču, ki se je v Celje preselil, izrekli jednoglasno in navdušeno zahvalo za veliko skrb in trud, ki je ga našej čitalnici na čast in korist več let blage volje žrtvoval. Bog ga živi mnoga leta, vrlega, zvestega narodnjaka! — V novi odbor bili so izvoljeni naslednji gospodje: dr. Ulrib, predsednik, dr. Pitamic, predsednikov namestnik, J. Škoflek, denarničar, J. Holobar, tajnik, dr. Dominkuš, dr. Srnec, dr. Ipavic in dr. Gregorec, odborniki. Letošnji predpust napravi čitalnica naslednje veselice: I. 17. prosinca veliki ples, II. 1. svečana mali ples in III. 10. svečana ples v ko-stimah. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer.
Iz grada Lemberg pri Dobrni. (Zvest prijatelj „Slov Gospodarja"). Ta list sem si zopet naročil, ker sem uže mnogo let jemu znanec. Ko sem še na Sladkigori zahajal v tamošnjo učilnico, sem tebe „ljubi Gospodar" na pašo jemal, kedar šole ni bilo, in si prizadeval prebrati te od besede do besede. Popolnem še te takrat nisem razumeval. Kot učenec celjske normalke te pa nisem mogel v roke dobiti. K temu pripomogli so mi poznej vrli součenci na gimnaziji. Stopilo nas je namreč več skupaj; vsak je položil nekaj krajcarjev in smo naročili „Slov. Gospodarja". Poznej mi je mila osoda odkazala drugo pot, drug gtan. Preselil sem se v kmetijsko šolo v Gradec^ ter sem imel priložnost prebirati pokojni list: „Štajerski gospodar" (prestavo nemškega „Landbote"), ali jegovih izrazov nisem umel. Moral sem zato mar-siktero grenko požreti od predpostavljenih in so-učencev, ki so mi pravili: „to ste nam Slovenci, še ne razumevate ne, kar v svojem jeziku citate". Vsled tega sem se zopet na tebe, ljubljeni mi „Slov. Gospodar" naročil, ker tvoje izraze sem popolnem poznal. Kot 181etnemu mladenču bila mi je sreča mila, da sem samo«talno prevzel oskrbovanje velikega posestva dr. Langerjevega tukaj na gradu Lemberg, koje še zdaj oskrbljujem. Reklo se mi j» v začetku, naj gledam posebno na vinograde. Okoli 6 let bo, odkar sem iz deželne kmetijske šole izstopil, in v teh letih mnogo gospodarskih skušenj prestal. Radovoljno eno drugo sedaj dragim čitateljem „Slov. Gospodarja" ponudim, ako mi slavno uredništvo kaj prostora dovoli! [Blagorodni gospod! Vaše cenjeno pismo bilo nam je na veliko veselje in tolažbo, Bog nam daj takih vrlih korenjakov več. Predala „Slov. Gosp." so Vam odprta. Vsak članek gospodarskih strokovnjakov je bil in bode vselej hvaležno sprejet. Urednik]. Zaupajč, da bodo osemdesetnice boljše od sedemdesetnic, sklenem svoje pismo!
Davorin Zdolšek, grajščinski oskrbnik.
Iz Brdic pri Dobrni. (Letina). Dovoli zopet preljubi jeni „Slov. Gosp." mali prostorček pripro-stemu kmetskemu mladeniču, da naznani nektere vrstice v listu, ki potuje po hribih in dolinah, kjer
se je povsodi tako priknpil, da ga staro in mlado željno pričakuje in ob prihodu z veseljem sprejme, češ, kaj bo nam danes povedal podučnega in novega. — Trdo zimo, ki je začela briti z adven-tom, nismo preživeli pri toplej peči, ampak smo si svoje mrzle ude ogrevali med drugim opravilom tudi — s plesom! Toda nikar se čuditi nad toto besedo. To se mora zgoditi v omenjenem svetem času, če hočemo kruh jesti. Kdor naše hribe pozna, temu ne bode neznano, da je poletje tukaj krajše kakor drugod. Opravilo moramo si razrediti, kakor pač najbolj kaže. Tako sejamo ozimino, ali primerno ne toliko, kakor po ravninah in ostalih nižih krajih. Lanjsko jesen nam je še to spodletelo. Zavoljo vednega deževanja in prevelike moče nismo mogli posejati skoro nič; vsled tega zanašali smo se na jarino, pa tudi ona nam ne obeta obilnega bogastva. Zelo malo dobili smo namreč pšenice, ječmena in rži; za to pa je ajda bila prav lepa, ker jej je vreme sploh ugajalo. Z ovsom bili bi sicer popolnoma zadovoljni, zrnje mu je lepo, ko bi ga le številne miši skoro čisto ne spridile. Krompirja nakopali in repe napipali smo prav obilno; zelje pa je bilo prav slabo. Kar se tiče turščice, ta je ostala pi ezelena vsled prezgodnjega snega in je malokaj vredna. Na Brdcih nekoliko više pa bi že bil čudež, ako bi koruza dozorila; jeden gospodar že včasih z njo poskuša svojo srečo, toda največkrat ga zima prisili, da mora zelišče posekati pred časom, kar pa živini bolje tekne. V obče še z letošnjimi pridelki smemo biti zadovoljni ; v prvej vrsti pa hvala Bogu, da nas je obvaroval pred strašnim gostom, neljubo točo, ki je po drugih krajih nemilo klestila, naredila veliko škode in pouzročila marsiktero grenko solzico. Ker toraj pri pospravljanji svojih pridelkov moramo s časom biti jako varčni, zato odlagamo za zimsko dobo z delom, ktero bo mogoče takrat opraviti. Semkaj spada posebno mlatitev in to je tisti ples, ki sem ga omenil skraja. Zimi smo mi precej privajeni ; starejši ljudje so prestali že veliko hudega mraza, ali da bi v enomer tako dolgo mrzlo bilo, kakor letos, tega ne vedo povedati. Ptice so kar cepale od glada in zime. Če se k temu uresniči govorica, da bo sledeče leto tako, kakor je bilo dvanajst dni pred Božičem, to moramo pričakovati veliko sušo, ker je o rečenem času nebo bilo vedno jasno in čisto kot ribje oko; južno vreme nas je pozdravilo še le 29. decembra. Pridelki, ki jih sedaj ne moremo spraviti v denar, bi nam po takem dobro došli in tolažili želodec. „Da sad zemlji daš in ohraniš, — to Te prosimo, Gospod, usliši nas !"	France Jamnišek.
Iz Hajdine pri Ptuji. (Kako š o 1 e r a z š i-riti z malimi stroški). Muogo let so se tukaj možje krajnega šolskega sveta trudili enorazredno šolo, ki je leta 1808 nastala, razširiti. Dasiravno so k temu imeli plan, ki jih je stal okoli 120 fl. — niso vendar nič početi zamogli, ker bi jih šolsko poslopje, kako se je v začetku nove šolske
dobe brez ozira na ljudske denarne zadrege zidati počelo — gotovo 10 do 12.000 fl. stalo. Potrebah je toraj pretresovanja in premišljevanja, kako bi se šola, ki šteje nad 200 obiskavajočih otrok, razširila brez velike stiske tukajšnjih prebivalcev.
Učitelju V. K. se je posrečilo sredstvo umis-liti. Prepustil je namreč svoji dve stanici v šolskem poslopju za prenaredbo v učilnico, kar je le 200 fl. zneslo.
Skrbno šolsko svetovalstvo in pridni občinski odborniki pa so nadučitelju kupili kmečko zemljišče s stanovanjem vred za 2000 fl., ktere sta dva poštena kmeta Simon Gojčič in And. Šlam-berger posodila, da ni bilo potrebno v kakovi hranilnici najeti. Alj bi se ne dala tudi kje drugod šola tako razširiti — ker po tem načinu bi ne bila šola z malimi stroški samo razširjena — ampak imela bi tudi zemljišča za poduk v kmečkih napredovalnih predmetih, — in tožbe zavolj dragih šolskih poslopij bi več ali manj utihnile.
Jožef Pihlar, načelnik krajnemu šolskemu svetu.
Od Jeruzalema. (Izljutomerskihgoric.) Dne 30. junija 1. I. bo 70 let, kar je ne daleč od tod zagledal luč belega sveta naš nepozabljivi pesnik, Stanko Vraz, ki je z mičnimi glasovi, katere je bil izlival v svoje neumrjoče pesni, hrvaškemu narodu na korist a Slovencem na čast tukajšnjo okolico toliko proslavil. Marsikateri rodoljub čutil je že davno, da bi bilo potreba temu nenavadnemu geniju na njegovem rojstnem domu postaviti pristojni spomenik; in res lanskega leta se je o tem mnogo govorilo in po časnikih pisalo. Nekateri ne misleč, da za enake svečanosti treba mnogo raznih priprav, hoteli so, da bi se ta stvar na živo jagmo še lanskega ieta izvršila, drugi dobro vedoč, da se pri enakih priložnostih ima mnogo težav odstraniti, svetovali so, naj bi se svečanost vršila 1. 1880, ko bo baš 70 let, kar je slavni Stanko bil rojen. Misel poslednja bila je odobrena od odbora hrvaške Matice. Slišali smo tudi, da pride eden odlični odbornik hrvaške Matice, pisatelj in učeajak na glasu, na Vrazov dom, da pregleda celo okolico, katera bila je dala povod večini Vrazovih najkrasnejih poezij. Isti učenjak sprožil je namreč med matičnimi odborniki misel, da bi še se dela Stanka Vraza s slikami ia estetično-kritičnim uvodom, kakor zahteva poetika, enkrat izdala. Žalibog ta učenjak ni prišel na Vrazov dom. Zakaj ne, ne vemo. Tudi ni znano, bo li 1. 1. iz Vrazove svečanosti kaj. Morda za to svrho odbor ljutomerske čitalnice z odličnimi narodnimi veljaki v Zagrebu na tihem dela, kar je čisto prav, ako pa to ni, potem je žalostno, potem bo slavni Stanko še ostal, kakor je bil, brez spomenika v domačem kraju. Marsikateri morda misli: Časi so hudi in za tako svrho premalo denarjev, morajo se spremeniti, in potem bo leži kateri novčič žrtvovati. To so res dobre in pametne misli, ali praša se, bo li nam, ko se
časi spremenijo, mogoče postaviti na pesnikovi rojstni hiši spomenik? Morda ne. Zakaj ne, to za sedaj zamolčimo, ker uzrok je prežalosten! Rodoljubi slovenski, nekoliko vas še živi, kateri ste slavnega pokojnika, to čisto dašo, katerej bila je jedina strast, ljubezen do naroda, osebno dobro poznali, in ki gotovo toliko premorete, da bi za to plemenito svrbo zamogli žrtvovati nekoliko nov-čičev, a na čelu vam ljutomerska čitalnica, podajte prek deroče Drave bratskemu narodu bratsko roko ter zjedinivši se postavite letošnje leto, ako že okolnosti ne dopuščajo, da bi na Vrazovem domu bila kaka narodna svečanost, vsaj spomeno ploščo na pročelje jegove rojstne hiše! To niso besede kakega zanešenca, katerega kaka stvar le za tre-notek navdušuje, to je glas strastnega čestitelja pesniških proizvodov Stankove pesniške Vile; to je goreča prošnja za prosveto slovenskega naroda živo vnetega srca.	B. F.
Iz Celovca. (O zboljšanju duhovniške plače. — Priporočilo. — Čudna zima). Zboljšanje duhovniške plače je spet na dnevnem redu. Upati in želeti bi bilo, da na mesto lepih besed, govorov stopijo djanja. Pravico peticije (prošnje) ima tudi duhovščina in z ozirom na pre-stolni govor svitlega cesarja ter na adrese ubojih zbornic državnega sveta je tudi pričakovati, da opravičene ne bodo ostale brez vsega uspeha. Duhovščina Bernske škofij« je že poslala državnemu svetu is 7 toček obstoječo peticijo, ktera ima čez 350 podpisov. Duhovščina krške škofije pa je že 1. 1876 poslala enako prošnjo državnemu poslancu PflUgl-nu, da jo predloži vis. zbor«ici poslancev; naš mil. knezoškof pa so blagovolili vložiti omenjeno peticijo v vis. gosposki zbornici. A o kakem uspehu žali Bog dozdaj še ni bilo nič slišati. Kat.-konšt. ljudsko društvo za Koroško prosi čč. gg. dekane, naj blagovolijo brez zamude razposlati nepopisane pole z napisom: „Pristopne izjave k peticiji, ktera se ima poslati vis. državnemu zboru, gledč reguliranja plače dušnih pastirjev". Podpisane pole pa se naj nemudoma pošljejo odboru kat.-konšt. ljudskega društva. — Kar je „Slov. Gosp." za spodnji Štajer, to je Kärntner-Volksstimme" za slovenski del koroške zemlje. Ona zastopa krepko in neustrašeno pravice in terjatve koroških Slovencev; ona je pa strogo konservativen list, kteri glasno in odločno zahteva pomoč kmetu in rokodelcu, pomoč krški duhovščini gledč pomanjkanja duhovnov in zboljšanja njenih dohodkov; ktera se pa tudi čvrsto vpira penemčevanju tukajšnjih Slovencev ter neumorno terja, da se v šoli in uradu uči in posluje v domačem jeziku. Kolika težava je vendar n. pr. za kateheta, kteri samo v prvem letu sme katekizem učiti v sloven. jeziku, pozneje pa mora v trdi tujščini verske resnice učencem v glavo zabijati, ktere se še v materinskem jeziku le z velikim trudom zamorejo zasaditi v mlado srce. Pa o tem hočem ob svojem času obširneje govoriti. Posebno koroškim Slo-
vencem bodi tedaj „Karntner-Volksstimme" toplo priporočena. Ureduje jo občeznaai in pa za Slovence velezasluženi čast. g. Andrej Einšpieler. — V Lavantinski dolini bilo je na Božič tako gorko vreme, da so se na toplem solncu celó bučelo predramile ter iz panjev izletelenasvoj ples ob času, ko je vendar ljudem to kratkočasno rajanje prepovedano. Tudi Celovčani so takrat nekako čudno skakali in cepetali, pa ne zavoljo prevelike vročine, temuč zbog hudega mraza, kajti toplomer ponižal se je pri nas do — 23° R. Verbsko jezero se je že pred Božičem obdalo z ledenim oklepom, kar se druga leta navadno še le ob svečnici zgodi. Sedaj je tudi nam zima nekoliko popustila (—5°R.), pa težko da bi pred pustom videli plesati — muhe.
V. S.
Politični ogiad.
Avstrijske dežele. Veliko veselje imajo kranjski Slovenci, ker je bil 3. januarja narodni kandidat knez Ernest Windischgratz enoglasno izvoljen za državnega poslanca; dobil je vseh 113 glasov, še celo 23 glasov od nemških Kočevar-jev. Kranjski nemčurji so celo poparjeni in po-žgani. V svojej obupnosti lažejo svetu, da se bodo sedaj še enkrat na noge postavili in osnovali društvo „zoper narodno-klerikalno rovanje na Kranjskem in Štajerskem". Bob v steno! — Državni zbor začne 15. t. m. zopet zborovati in takrat se bode pokazalo , ali je ščuvanje nemško-judov-skib listov kaj pomagalo ustavovercem ali ne. Ščn-vajo namreč vedno Poljake zoper Čehe, te pa zoper nemške konservativce. Poljakom pravijo: „potegnite z nami, pustite nam Čehe in Slovence, mi pa vam izročimo Rusine?" Uže tako blebetanje je nesramno in avstrijskemu domoljubju nasprotno, cesarstvu pa nevarno. Avstrija bo srečna le tedaj, ako se vsem narodom da pravica. — Nekaj so Čehi vslesl svoje spomenice uže dobili, za mestno realno gimnazijo v Pelznu dovolilo je se 6000 fl. državne podpore; na drugi strani jim pa minister Stremajer ni pogodil, ker je barona Stieita imenoval za predsednika višjej sodniji v Pragi. Prvi sodnik na Češkem torej ne ime češke besede, katera rabi večini prebivalstva, 3 milijonom Cehov ! Zato pa poudarjamo: naši federalistični poslanci imajo pred vsem gledati, da minister Stremajer odstopi. Boljša je novica, ki pravi, da se »inistri pogovarjajo o českej spomenici pod predsedništ-vom dr. Pražaka. — Po Dunavu plava nazdol mnogo ledu in srešja tako, da je nastala velika povodenj pri Dunaji, več ljudi je utonilo, mnogo vasi je poplavljenih; škoda je velika, svitli cesar so med nesrečneže dali 2000 fl. razdeliti. — Kranjska kupči jska zbornica prosi za železnico od Ljub-liane po Dolenjskem v Kailovec, Banjoluko in Sarajevo. — Dunajsko mesto je lani 8 milijonov dače dolžno ostalo. Tudi na Ogerskem in Hrvatskem so dače tako silne, da jih ni mogoče iztir-
jati. Blizu Pakraca je neka zadruga dolgovala 560 fl. pa ni mogla plačati. Na to prodajo zadrugi posestvo za 1 fl., ker nihče ni prišel k dražbi, kakor samo davkarijska gosposka, ki je posestvo za 1 fl. kupila, celo rodbino pa izpod strehe zapodila.
—	Bosna in Hercegovina razdeljena je na 5 okrajev: Sarajevo, Travnik, Banjaluka, Tuzla, Mostar.
—	Vzajemni naš vojni minister zahteva denarjev, da naredi trdnjave v Krakovena, v Premislil na Gališkem, potem v Rivi in Tridentu na Tirolskem; to ne kaže na dolgotrajni mir.
Vnanje države. Z nemškim cesarstvom so naši ministri nekaj paragrafov stare kupčijske nagodbe podaljšali do 30. jun. t. 1. Nemci pobirajo od našega blaga, vsaj od nekaterega, uže pozvišano oolnino in zadržujejo našo kupčijo. To bo tudi nas prisililo, da bodemo colnino nemškemu blagu pozvišali. Bavare uže griva, da so se od Bismarka dali pograbiti, ker morajo sedaj strahovito večje dače plačevati in še ni dosta. Reke Majn, Rhein, Seine itd. ao z ledom tako napete, da je voda mnogo povodenj in tako veliko škode naredila. Italijani so pri pogrebu rovar-skega generala Avezzana zopet upijali po Trstu in Tirolskem, katere pokrajine hočejo Avstriji vzeti. Turški sultan in Angleži so se spravili, na smrt obsojeni turški duhoven je pomiloščen, a iz Carigrada prognan. — Ruski general Kaufman sestavlja vojsko, 8 katero hoče spomladi udariti nad Samarkand v Merw, kamor ima ob enem general Tergosakov od Hvalinekega morja prodreti. V Ameriki postala je vojna sreča Chilencem nemila; bili io od Peruvijancev blizu mesta Tar&-pata hudo tepeni; palo je 1600 mož.
Za poduk In kratek čas.
Stanko Vraz in Urban Jarnik ter slovenski Korošci pred 40 leti.
(Sestavil po drugih spisih J. L.)
II. Stanko Vraz in Urban Jarnik sta si bila ne samo sovrstnika, ampak bila sta si kot dva prava slovenska domoljuba velika prijatelja, kar se razvidi iz pisem, katera sta si drug drugemu pisala. Ta pisma so jako zanimiva za slovenske domoljube in učenjake. Vidi se iz njih, kako sta oba gorko hrepenela po zjedinjenji jugoslovanskih nareči j v en ilirski književni jezik. V njih mnenjih se ve da je bil razloček; Stanko Vraz je hotel ilirščino srbščini, a Jarnik pa slovenščini približati. Pisma Jarnikova Vrazu so priobčena v „letopisu Slov. Matice" (i. 1877) a eno Vrazovo pismo Jarniku nahaja se v 5. knjigi Stanko Vrazovih del. Kako zeld je bil Jarnik pripravljen, delovati za Vrazovo ilirsko reč in podpirati jo, svedoči to, da je sam spisal nekoje članke v slovenskem narečji za Vrazovo ilirsko „Kolo". Te spise je Vraz silno razveseljen priobčil 8 primernim dostavkom in željo, naj bi tudi dn%- pisatelji slovanskih na-
rečij poslali mu enakih spisov, da se iz natančnega poznavanja vseh jugo-slovanskih narečij sestavi toliko boljši vseobčni slovanski književni jezik. —
Kakor smo že omenjali, Stanko Vraz je potoval po vsem Slovenskem, nabirajoč duševno narodno blago svojih rojakov, t. j. pesmi, povesti, basni itd. Poznavati se je učil po svojih potovanjih razna podnarečja slovenska, razne noše in šege, kar vse ga je jako zanimalo. Potoval je tudi po Koroškem, kjer je obiskal Jarnika v Blatnem gradu (Mooibarg). Svoje potovanje je v pismih do svoje prijateljice tako lepo opisal, da je vredno ta pisma Slovencem priobčiti. Pa je tudi celo zanimivo brati, kako je razmere slovenskih Korošcev pred 40 leti ta domoljub slovanski opisoval. Pisma ta so natisnjena v 5. knjigi Stanko Vrazovih del ia so v ilirščini. Iz njih naj izberem nekatere mi-kavnejšc točke in v sedanji naši knjiživni materinščini objavim. V početku pisma iz Blatnega grada (Moosburga) 25. junija 1841 pravi: „Jaz ti danes pišem iz pokrajine izneverjencev". Tukaj se je namreč (temu ni še mnogo let) govorilo čisto slovenski, no zdaj že malo kdo razumi, a kam le da govori slovenski. Ako tudi ktera baba razumi in govori, pa neče te sramote razplo-diti še na svojo deco. Deca toraj ne razumi nič slovenskega, govor je doma i» v šoli nemški. To je plod in blagoslov nemške civilizacije v naših krajinah. In ta blagoslov je po besedah g. Jarnika (pri njem je Vr. bil) tako silen in mogočen, da deca svoje roditelje za lasi prek praga vlačijo. Potem popisuje dalje svoji poseatrimi potovanje od Ljubljane po Gorenjskem čez Ljubelj do Celovca in do Moosburga. Na koroški strani Ljubelja v Košentavru (Kirchentbeuer), kjer so prepregli utrujene poštne konje, počne pogovor s koroško Slovenko, da se spozna z njenim koroškim zgovorom. Pri tej priliki opisuje nošo Ko-rošic tako-le: „Poleg mojega okusa je Korotanka slabše oblečena, nego Kranjica. Nosi največ vse črno ali temno. Kapa črna, jopič črn, predpasnik črn, janjka temna, robec ob nedrih žolt (rumen), vse bolj po nemškem načinu. A najmanj se mi dopada klobuk. Misli si klobuk hrvatskega moža pa imaš klobuk svoje sestre Korotanke. Ta klobuk se nosi samo na potu, kedar se gre v cerkev ali v mesto, doma se nosi samo omenjena črna kapa. Ta klobuk jim glavno stran njih lepote kvari — namreč lasi, ki dolgi in močni pod njim zrasti ne morejo. A še večjo škodo dela klobuk nemškej ženski te pokrajine. Pri nemškej Koro-šici klobuk namreč vedno na glavi sedi, ona pere, prede, kuha, vodo nosi morebiti tudi spi v klobuku. Radi tega se lasi nosijo od nedelje do nedelje, ne da se počes6, ter ženska izgleda kakor košt>un. No, pa dosta o teh „krofastih (gušastih) dušah". — Potovaje proti Celovcu je Vraza, kakor na dalje pripoveduje, to jako razveselilo, ko je slišal blizu predmestja celovškega popevati delavce od
dela se vračajoče slovenske pesmi. Nadaljevanje svoje poti od Celovca proti Blatnemu grada in prihod ondi tako-le opisuje: „Pot okinčan je s slovenskimi vasmi, a vasi s slovenskimi lipami. Kedar sem katerega srečal, voščil sem mu „božjo pomoč" (dobro srečo). S kako radostjo so ljudje sprejemali moj pozdrav! Postali so na potu, počeli me izpraševati: „Kdo sem ? Odkod sem? Katerega rodu in jezika? Pravil sem jim, da sem iz Hrvatskega blizu Turške meje. Temu se niso mogli načuditi, da se ondi toliko razločno slovenski govori. Taki so ti tukaj pravi Slovenci. A ko sem srečal Nemca ali ponemčenega Slovenca in mu po našem dobro srečo voščil, zamrmljal mi je : .Fršteh ni bindisch" in je brez obzira dalje šel. V obče sem se tu prepričal, da je tukaj skoro vsak prosti Nemec neobtesan. In Slovenec hitro zgrabi, kedar se ponemči, za privilegij (predpra-vico) „Deutscher Geradtheit", ki se v Hrvatskem zove „grobijanstvo".
Smešničar 52. Nekdo ni hotel dati 12 kraj carjev za „Pratiko", temuč samo 11. Trgovec mu v šali v pričo več ljudi reče, da on da za vsake stare koleudre 20 kr. Drugi dan prinese ženska 6 „Bauernkalender" od prejšnjih let in je hoče prodati, če ne po 20 kr. pa tudi ceneje; a trgovec ji pokaže, da na vsakih stoji „Novi koledar". Smehu ni bilo ni konca ne kraja.	F. Š.
Razne sivaH.
(h Babinec.) Kakor se poroča is raznih krajev, to je letošnja zima povžila marsiktero daritvo. Tudi v Ljutomeru je zmrznil penzijonist, znani Cvek. Pred nekterimi leti je reva premrazil se na cesti vštric vesi Salinci, vsled česar so mu odpadali prsti. Zdaj pa je pred hišo trgovca M. na klopi sedel celo mrzlo noč (od 11.—5. ure) ter namrznil tako, da je 27. dec. dal slovo bornemu svetu. Govori se, da so mu namenili roki odrezati in s tem rešiti ga gotove smrti, ali v to ni hotel privoliti.
(Povabilo). V nedeljo po treh kraljih 11.1, m. zboruje narodno gospodarsko politično društvo pr. sv. Lovrencu v Slov. gor. v g. Koserjevem hramu ob 3. uri popoldne. Volitev odbora. — Tombola.
Odbor
(le, Zbelovega) se nam poroča, da je 2. jan. t. 1. pri sv. JernejijJanez Pirš, 731eten starček, iz hiše stopivši na ledu pal in se ubii.
(Zavarovalnica „Riunione adriatica") je g. Simmettingerju, dosedanjemu inšpektorju graške generalne agencije, izročila še isti posel za Goriško, Primorsko, Istrijo in Dalmacijo, kamor je te dni odpotoval.
(Pri sv. Lovrencu v puščavi) so za uboge šolarje 31. dec. pret. I. napravili tombolo in spe čali 72 fl. čistega dohodka. Jednaka tombola v Slov. Bistrici jc dala 91 fl.
(Sola v Monšbergi) postala je dvorazredna in je imenovan g. Matija Trstenjak za nadučitelja in gospodčna Helena Irman za podučiteljico. J. S.
(Lepo božičnico) napravilo je na sv. Štefanovo cerkveno predstojništvo sv. Lovrenca v Slov. goricah. Nad 70 otrok bilo je v cerkvi obdarovanih z obleko. Bog bo platil milim dobrotnikom.
F. Š.
| (Za svojo meščansko šolo) potegnili so se za-i stopuiki mesta Celjskega, ker so zvedeli, da jo hoče vlada na državne stroške prevzeti in tako pomagati deželi štajerskej, ki ©d 1. 1870 vzdržuje ovo šolo. Prof. g. Marek se viduo boji slovenščine, ki bi potem utegnila v šolo prodreti, g. Nekermann pa je zatrepetal pred ,,klerikalno" vlado boječ se za svoj „nemški liberalizem". Ta mora uže pod precej teukim glažem biti, ker se jegov pokrovitelj zanj toliko boji.
(Glasoviti Zimmermann) italijanskega Gari-baldija tovarš, ki je več let v Gradcu izdajal smradljivi list „Freiheit" in tako po dahovenstvu udrihal, da ga je celo liberalna vlada iz cesarstva zapodila, je umrl na Bavarskem 40 let star.
(Svitli cesar) so glasbenemu društva celjskemu podarili 100 fl.
(Liberalni listi) se norčujejo, zakaj so na Vranskem izvolili v srenjski zastop č. g. župnika, potem cerkvena ključarja. No, so pač, kakor se samo po sebi razumi, »ami poštenjaki, vredni zaupanja svojih sosrenjčanov. Sicer pa bi liberalni kričači slobodao uže pohlevnejši bili; kajti svet bo skoro do dobra prepričan, da je v kratkem prazna v»aka kasa, ki se liberalcem zaupa.
(Po šubu) iz Maribora odpravili so lani 1335 oseb, 170 več, nego predlanskim.
(V Nimnem) rogačkega okraja so tolovaji pod vodstvom pogumnega tatti J. Pilko posestniku Čebalarju vropali 262 fl. v bankovcih, 20 fl. v srebra, 18 Marija-Terezijinih trdnjakov in nekaj zabele, črevljev in obleke. Vse je šlo na Hrvatsko.
(V Starivesi ljutomerskega okraja) so tatje vlomili pri posestniku Jož. Šijanec ter odnesli prtov, odej, obleke, zabele, masti, klobas v vrednosti 54 fl. Dve noči poznej so bržčas iati ponočni delavci pri posestnici Neži Mnhič v Drakovcih podobne robe ukradli v vrednosti 90 fl. Jednaka diuhal steplje se po Kulmbergn ormožkega okraja in krade vino, meso, obleko, denarje, sploh, kolikor se le vgenoti da. Tako so posestnika Podgo-relca poškodili za sod vina, posestnika Ivanuša za 80 fl.
(Celjska čitalnica) vabi k veselici s tombolo, petjem in plesom dne 11. januarja ob 1/a8 uri zvečer.
(V Krapini) se je osnoval odbor, ki bo slovitemu rojaku in jugoslovanskemu domoljubu, Li. Gaju postavil dostojen spomenik.
(Barona.Goedel) so zdravniki prosili, naj bi ji-hovo prošnjo za zdravniške zbornice predložil državnemu zboru in potem podp:-al; za slednje so prosili
tndi poslanca dr. Duhača. Baron Goedel je svoje rad storil, kakor je obljubil, dr. Duhač pa še baje v zbornici niti navzoč ni bil, ko se je prošnja zdravnikov obravnavala.
(Volitev odbora ta okrajni zastop mariborski) bo drugič v pondeljek 12. jan. t. 1. Vrli slovenski možje pridite vsi zanesljivo in izvolite enoglasno moževe, ki bodo nasvetovani, da stopijo na mesto Seidl-Girstmajerjeve stranke.
(Nesrečno v cerkvi pal) je novega leta den grof Brandisov vrtnar v Slivnici, g. Anton Klobec, in si eno rebro zlomil.
(,Živinski sejmi na Kranjskem) so zopet dovoljeni, izvzemši zatiški, črnomeljski in novomeški okraj. —
(Imenovan) za sodnijskega svetovalca v Celji je g. Lovro Ratek, v Celovec pa pride za svetovalca pri deželnej sodniji g. Jakob Hren, izvrsten narodnjak iz Kranjskega.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg" Valenčak 21 fl. (ustn. dpi.), Hržič 11 fl., Šošterič 13 fl., Cobelj 11 ff., Muha 11 fl., — Letoino so vplačali čč. gg. Strah 5 fl., Sever 3fl, Šmid 2 fl. Jaric Val. 1 fl., Flek 1 fl.
(Spremembe t; Lavantinskej škofiji). Č. g. Andrej Vodušek je^ prezentiran za faro sv. Andreja v Leskoveu. — Č. g. Jak. Korošak je postal pro-vizor pri sv. Duhu v Ločah. — C. g. Jak. Pečnik je prestavljen za kaplana v Remšnik. — Umrla sta čč. gg.: Štefan Trafela, penzijonirani župnik Selniški, 2. jan. star 73 let, in Jož. Virk župnik v Loč»h, 4. jan. star 70 let.
(Za dijaiko semenišče) je daroval č. g. J. Žehel, župnik pri sv. Petrn v s*v. dol. 10 fl.
Leterfjne «tevllho:
V Gradcu 3. januarja 1879: 68, 78, 72, 37, 26. Na Dunaju	„	36, 78, 1, 48, 44.
Prihodnje srečkanje: 17. januarja 1880.
Podučiteljska služba
na četverorazredni šoli v Ljutomeru s plačo II. razreda se razpiše.
Prosilci slovenskega in nemškega učilnega jezika zmožni, naj uložijo svoje prošnje pravilno do konca januarja 1880.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru
dne 24. decembra 1879. Predsednik: 2—3	plem. Premersteln.
Podučiteljska služba
je izpraznjena na trirazredni šoli u Središču (Pol-strau) z letno plačo stalno 440 gld. začasno 330 fl.
Prosilci, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni, naj vložč svoje prošnje do 20. prosinca 1880 pri krajnem šolskim svetu v Središču. pošta Polstrau.
Okrajni šolski svet v Ptujn 26. dec. 1879. 2—3	Predsednik: Trautvetter.
Učiteljska služba
na enorazrednici v Veržeju IV. plačil, razreda se razpisuje.
Prosilci slovenskega in nemškega uČilnega jezika zmožni naj uložijo pravilno svoje prošnje do 6. februarja t. 1.
Okrajni šolski svet v Ljutomer 3. JAnner 1880
1—3	Pradaednik Premeriteln.
Podučiteljska služba
izoraznjena je na dvorazredni šoli v Vurbergu (Wurmberg bei Pettau) z letno plačo stalno 440 fl., začasno 330 gld. in prostim stanovanjem.
Prosilci slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni, naj vložč svoje prošnje do 28. prosinca 1880 pri krajnem šolskem svetu v Vurbergu, pošta Ptuj.
Okrajni šolski svet v Ptuju dne 30. dec. 1880.
2—3	Predsednik: Trautvetter.
Priporočba.
Vljudno podpisani se č. cerkvenim pred-stojništvom in velečestitej duhovščini priporočuje za pozlatovanje, prirejanje in marmoriranje altar-jev, malanje cerkva z dekoracijami in za vsa v to stroko spadajoča opravila. Daje poroštva za hitro in solidno delo proti jako nizkej eeni.
Angelo Zoratti,
2—2	Y Maribora, v koroškem predmestji šter. 9.
in zorama spisov
2—6	^ tretja knjiga:
Životopisi
8° stran VIII 397.
se dobiva po vseh slovenskih bukvarnicah, trdovezan iztis 11. 1.40 broširan „ fl. 1.30
Za učitelje, bogoslovce, in dijake pri g. izdatelju u Ptuju znižana cena fl. I.— za poštnino naj se priloži 10 kr.
Dobre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katere se daje poroštvo, iz najboljšega čistega čebelnega voska, katere izvrstno lepo in prav počasi gore, prodajata po nejnižjej ceni.
3-7	P. & R. SEEMANN,
Ljubljana, Gradišče, Vegove ulice, št. 8.