J-saa
|fj feUj
PRO

VETA
ivmtj:
OLAULO ILOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTI
Urafellkl bi apni
•	^657 Ho,
Lsvadala Avt,
Offls* •! PabUctUMt M6T So. Uwn4*l« Ats. Irlopbon«, Kocki*«U 4904.
I
M. »»U, a* U. Mt^ffl« Omotm Mmfc I. im.
——n-	Chica*°»111' Petek» ^ptembr« (September 25), 1925.	WHSTEV.—NUMBER 225
^^^J^^ŠiL '^1 * NUW prorkkd STta sscUs. UM. A« W (ki. JTflf, sstkorM - J.h 14. twT ~
OSMA REMA KONVENCIJA f S.N.F.J.VWAUKEGAND,ILL
f OFICLTELNI ZAPISNIK ZBOROVANJA.
Petnajpta eeja 22. septembra 1925.
Predsednik otvori aajo ob osmi uri zjutraj.
Predsednik imenuje rediteljem brate Joseph Kuatič in Louis [ tilnik, ki zavzameta svoji mesti.
r Navzoči so vsi izvzemši br. Anton Pierce.
Poverilni odbor poroča, da je dovolil br. Grošelu, da je od i ki domov. Nadalje poroča, da ker ae je udeležil konvencije br fSfrrP ostane Število nespremenjeno, namreč 281 zborovalcev I »Glede br."Blas Novaka pojasni poverilni odbor, da se njegova odsotnost za včeraj oprosti zato, ker je bil pozvan domov radi ne-l Hube vesti, da so tatovi vdrli v njegov dom. Zbornica izrazi aim-(Stije radi te nesreče. Br. Joseph Zavertnik pripomni, da je br. Novak poleg tega izvršil še drugo misijo in prinesel potrebne do-
hunente iz gl. urada.
Konvenčni tajnik br. Medveshek poroča, da mu je aporočilo ' ir Sokol iz Waukegana, da namerava prirediti veselico za dele-"ijo v četrtek zvečer in prosi konvencijo, naj ne zboruje ta ve-icr; obenem vabi delegacijo na zabavo. Ker je konvencija sklenila, f fc se zboruje ob večerih do konca zasedanja, je treba nekaj od
lotiti.
Konvencija sklene, da ostane pri prejšnjem sklepu, ter prosi f druStvo Sokol, naj ji tega ne zameri, ker je res potrebno, da zbo-f nje nadčas. Veselico naj blagovoli aranžirati ca pozneje. [ Citarfje brzojavk: Od Slovenske zadružne zveze iz Clevelan-da,Ohio; od dr. Mir, št. 142, iz Clevelanda, Ohio; od dr. Novi dom, it 117, iz Yukona, Pa.; od dr. št. 216, iz Verone, Pa.", in od Ar. št. i 121, iz Detroita, Mich. Vsi brzojavi pozdravljajo konvencijo, dajejo dobre nasvete ter bodrijo delegacijo k vzornemu delu.
Br. Podboy predlaga, da se izroči vsa pismena priporočila (jBolucijskemu odboru, ki naj pozneje o sklepih poroča zbornici. | Predlog sprejet.-
Br. Fr^nk Stempihar od dr. št. 236 predlaga, naj se plača le polovične dnevnice onim zborovalcem, ki se brez tehtnega razlo-I p ne udeleže večernih zborovanj. Sprejeto.
Ses. Agnes Jurečič od dr. št. 102 predlaga, da se mora vsak f glasiti pri poverilnem odboru za dovoljenje, predno sme med fiborovanjem zapustiti dvorano. Sprejeto.
( Br. John Kvartich sproži zadevo, če bi bilo umestno, da kon-| rencija podeli zapisnikarjema delegatske pravice.
Br. Joseph Zavertnik od rezolucijskega odbora nato poroča, dlje ta odbor sestavil rezolucijo, ki določa, da imajo dobro sto-f jedi člani S. N. P. J. pravico kandidirati v gl. odbor, čeprav niso ddegatje ali gl. odborniki. Poleg rezolucije je odbor za rezoluclje
KONVENČNE VESTI ZAKAJ SO
RUSARJI NASTAVKI
Sprejeta je resolucija za atavbin-aki »klad; resolucija sa vzgo-jevalni sklsd je propadla. U-stanovljen je konvenčni sklad. Pravila glede bolniške podpor re so izpremenjena.
Waukegan, IIL — V četrtek
je konvencija aprejela reaoluci-jo za atavbinaki aklad. Vsak novi član plača $1 v U sklad. Is tega sklada se pokrivajo stroški jednotinega poalopja. Glavni odbor sme z dvetretjinsko večino potrošiti ne več ko $26,000 za popravo poslopja; kadar je treba v$軄mora dati Članstvu na splošno glasovanje. | Predložena je bila reaolucija za ustanovitev vzgojevalnega sklada. Namen je bil, da vsak član plfeča mesečno en%cent v ta sklad, ki 8e porabi za predavanja v splošnem. Resolucija je propadla s 167 proti 74 glasovom.
Konvencija je ustanovila konvenčni sklad, v katerega plačuje vsak Član tri cente meseČnO. Iz tega sklada se bodo krili stroški prihodnje konvencije. *
Pristopnina novih članov znaša $1 v upravni aklad, $1 v stavbinaki aklad in po $} na vsak dolar dnevne bolniške podpore, za katero se zavaruje-jo. :
Glede bolniške podpore je sklenjeno, da bolni Član prejema polno podporo prvih šest mesecev, polovično podporo drugih šest mesecev, nato pa zopet polno podporo toliko mesecev kolikor let je član od zadnje bolezni.
Odpravnina znaša $200 na vsak dolar dnevne bolniške podpore.
Imenik operacij, za katere plačuje jednota, je skrajšan.
šejo vsi sedanji gl. odtaN jgdnota bo plačevala le sa tiate
epa (e konvencije bo novi gl. oa- operacije, ki so navedene v pra-
_,u na konvencij
bor nastopil službo s prvim julijem 1926. Ker pa je v amislu iniciative sedanji odbor bil izvoljen do konca leta 1926, je potreb-! lo, da vsak podpiše to izjavo, da bi v slučaju i\eizvolitve ne pričel kakšno sodnijsko postopanje napram jednoti, ki bi povzročilo stro-Ike in sitnosti.
Br. Zaitz govori o tem, pojasnjuje rezolucijo in izjavo.ter končno priporoča zbornici sprejem istjh.	•
Br. Somrak predlaga, da naj se zapiše v zapisnik ime predla-fatelja in podpiratelja rezolucije. Sprejeto.
Nato rezolucijski odbor predloži sledečo rezolucijo št. 1: Osma redna konvencija S. N. P. J. sklene na svojem rednem ounem zborovanju, da vsi gl. odborniki, ki so bili izvoljeni potom ipioinega glasovanja v letu 1924 za dobo dveh let, t. j. od dne i januarja 1926 pa do vštetega dne 31. decembra 1926, odlože svoje mandate, t.^., da prenehajo biti gl. odborniki S. N. P. J., in da njih mesta zavzamejo gl. odborniki, ki so bili izvoljeni na osmi »dni konvenciji v Waukeganu, 111., in ki je pričela dne 14. septembra 1925, dne 1. julija, 1926.
Dalje sklene osma redna konvencija S. N. P. J., da so lahko toni in nečlani osme redne konvencije, ki so v smislu pravil opravičeni postati gl. odborniki, izvoljeni v glavni odbor za dobo •d dne 1. julija 1926 do vštetega dne 30.' junija 1929.
Zaradi tega sklene dalje, da vse točke v pravilih S. N. P. J., k« »o v protislovju z določbami v tej rezoluciji, postanejo neveljavne in se mesto njih zanesejo v pravila določbe te rezolucije.
Ta rezolucija stopi v veljavo opoldne dne 22. septembra 1926. ' Br. Andy Bartel od dr. št. 23 p^dlsgs, da se Ur rezolucija •prejme.
Br. Frank Zaitz podpira predlog.
Sledi debata, vprašanja in pojasnila od strani odbora.
Glasovanje: Predlog soglasno sprejet.
Odbor za rezolucije predlaga, da naj ae ta rezolucija preve-* v anKleWino in takoj odpošlje na pristojno mesto v Springfield,
Predlog soglasno sprejet.
Kezolucijski odbor predloži spisano izjavo, katero imajo podati vsi gl. odborniki, ki se glasi:
™dpisani gl. odborniki S. H. P. J., izvoljeni za dobo od dne januarja 1926 do vštetega dnfc 81. decembra 1926, izjavljamo fr^tovoljno, da prenehajo naše funkcije kot glavnih odbornikov »dnem .'JO. junija 1926.
T« utrdimo a svojimi podpisi.
V. Cainkar, A. Vidrlch, M. J. Turk, Blas Novak, John Vog-J"/.e Zavertnik, Philip Godina. Martin Zeleznikar, France*
Njih stanovanja so alabia kot hlevi, naselišča nezdrava, ras-mere v rudnikih bres varnosti. Pohabljeni rudarji bi po-vedali, zakaj je stavka.
vilih in nobene druge.
Glede razredov bolniške podpore je bilo sklenjeno s 140 proti 113 glasovom, da se skladi po $1, $2 in $3 dnevne' podpore združijo; skladi po $4, $6 in $6 ostanejo vsak zase. Glede članov, ki so prišli z združitvijo v višje razrede, bo predložena posebna resolucija, da se jim popravi krivica, katero so trpeli.
J»uchar, John Križmančič, Marv Udovich, John Terčelj, Joseph J°rko, Jatob Ambrožič, Anton &ular, Frank Klun, John Golob, JW Berger, Rihard J. Zavertnik, Frank Zaitz, Frank Alesh, Još-10 Oven, John Olip.
K" «0 vsi gl. odborniki vpričo delegacije podpisali to Izjavo, » nadaljuje z nadaljnim poročilom rezolucijskega odbora. , *,r predloži rezolucijo E. J. Zavertnika, št. 2 '' " ''Vlagatelj Richard J. Zavertnik.
DpaIam *MAifl ValUraHAM In
rrllOin iN VIVIKliOlV II
ČabostoaUJ«
Papež je pripravil pot sa ločitev države od cerkve v čehoabva-Ikl republiki.
Rim, 24. sept. — Definitlvni prelom med Vatikanom in Ceho-slovakijo je očiten iz komunikeja, ki ga je včeraj objavila svata stolica. Komunike vsebuje odgovor čehoslovsški vladi na njeno noto, v kateri je Cehoslovakija sporočila pepežu, da je pripravljena na poravnanje apora pod pogojem, če Vatikan prizna praznik Jana Husa dne 6. julija kot notranje čehoslovaško vprašanje.
Vatikan je odgovoril, da tega ne more priznati, kajti omenjeni praznik — spomin na aežga-nje Jana Huaa. ki je bil aežgan na zahtevo katoliške cerkve — je protikatoliškega značaja. V Rimu zdaj pričakujejo, da bo Cehoslovakija pričela akcijo za ločitev cerkve od države.
Nove Intrige se pletejo v Bolgariji.
Sofija. 24. sept. — Cankovo-
________va vlada je obvestila poslanike__________
ki se glasi: j Jugoslavije, Grčije in Rumuni-| ifszletonu. Je, da naj bodo na straži pred
Hazleton. Pa. — (F. P.) — Rudarji trdega premoga bodo vzdržali, dokler ne dosežejo zahtevanih pogojev. Njih duh je še ravnotako optimističen in določen kakor pred stavko. Beseda "unijski" je pri njih sveta, "linija je tisto, kar nam da čutiti, da amo ljudje r je vzkliknil neki slovenski rudar v osrčju & bei-vala.
Pisci uredniških člankov, ka-teri ae pritožujejo nad zahtevami rudarjev, naj bi bili vsako leto enkrat primorani obiakati rudarska naselišča okoli Hasleto-na. Korakati bi morali skosi MUnesville, Ebervale in sedem drugih rudarskih kemp, skosi Beaver Meadows in Lattlmer, pa bi videli, kaj so rudarjem dale takozvane "visoke* mezde". Okoli njih naselišč se raztezajo na milje aaleč polja, na katera so navezani radi lakomnosti podjetnikov. Živijo v nepobar-vanih, nezdravih in podirajočih ae lesenih kolibah, neprimerno slabših kakor so hlevi za govedo po tej dplini pri Kis-Lynu, kjer je deška poboljševalnlca za okraj Luzerne.
yaa Pantheraka dolina, katero, obdajajo visoke gore, glasno dokazuje, zakaj rUdarji stavkajo s toliko vztrajnostjo in tihim navdušenjeih. Dnevno čaaopisje pa vpije o rudarskih palačah, katere so tu v resnici hlevi in kurniki. Veliko mož je brez vids, brez roke, ssmo eno nogo, pohabljenih in v slabih zdravstvenih rszmerah. Vsi ti lahko povejo vsak svojo povest, kako ss koplje antracit.
2e precej Časa je, kar so rudarji kakor tudi kompanije spoznali potrebo, da ustanove rudniške bolnišnice. Sedem Je danes takih bolnišnic "v antracitu", kakor na kratko nazivajo okrožje. Tam notri je vedno petdeset odstotkov bolnikov ponssrečen-cev iz rudnikov. Po rovih trdegs premogs se neprestano dogajajo nesreče, ljudje dajejo' Živ! jen je za to industrijo kot za nobeno drugo. In kolibe ob blatnih cestah, katere so neprehodne ob deževnih dneh, so nsgrada rudarjev, ki dan na dan tvegajo življenja.
Rudarjem so žene najtrdnejša opora pri tej stavki. Borba zs življenje, neprestani prah s ceste, ki onesnaži že itak umazana stanovanja, raztrgane kolibe in skrb sa prehrano družine od petih do štirinajstih otrok v dveh treh ali kvečjemu štirih primitivnih sobah, vse to je vsposobl-lo rudarsko ženo, da se zaveda nujnosti izboljšanja. Cesto je v edem naselišču samo eden skupen vodnjsk, s ponekod še tegs ne, "cela čreda družin mora po vodo k Izvirku", kakor se Je izrazil neki rudsr. To Je tudi problem za trpečo rudarjevo ženo.
Vsako mezdno povišanje Ima I* bledico, da se razruši cel blok n t arih ciganskih kolib. Povišanje je znak, da rudarji gledajo za bol JU stanovanja. Stare se podirajo, nove hiše rastejo. De-
tprocentno zvišanje mezde bo l"»menilo, da bo v prihodnji utavki manj raztrganih kolib v
Martini razpisali ■agrario za Amartiaaa
A bdel Krim je obljubil $6Q00 sa vsakega ameriškega letaka v fruncoeki armadi, livega ali / mrtvega.
Ouezsan, francoski Maroko,
24. sept. — A bdel Krim, vodja rebelnih Rifijancev, je raspiaal $5000 nagrade onemu, ki privede kateregakoli ameriškega letalca v francoaki armadi Živega ali pripelje mrtvega. -
Devet eroplanov ameriške es-kadre je bilo včeraj zopet v akciji in vaak letalec je Izvršil po dva ali tri napade na rifijanake postojanke.
Madrid, 24. sept. — Špansko uradno poročilo se glasi, da so španake sunkovne čete včeraj napadle višine ob alhucemaškem zalivu. Spanci se nahajajo še šest kilometrov od Adjlra, glavnega atana Abdel Krimove armade.
Kezolaeija sa ■vedenje lahkega piva In vina.
ia.
ter
revolucionarnimi zarotniki, ki so baje bili nalašč poslani z I)u
-------------- ^--------. , so baje mu najanc p»u»ni * w i
ie po amendmenfa, členu XVIII. k ustavi Združenih dr-l . in ^ Berlina, da organlzl-
___Lil I ...	... . . I.___ti____7	._____I__lli...
flerlln-Tekljo — nova zračna cesta.
I^ondon, 24. sept. — Iz Berlina
* prohibicija ameriška institucija; i rajo napade na poslaništva ome ,	'kLm a-M*
J"r je bil sprejet Volsteadov zakon, da določi, kaj je opojna ^ treh drtav v -Vrho. da ^ročaK	^ ;n ker U zakon prepoveduje izdelovanje piva, ki vsebuj« J„v0)0 nov konflikt med *>H
^ k'»1 j od ^totka alkohola In lahka vina kot močne opoJw pija^«; jjo in nj,.njmi ^di. Obe- ^	£
.	izkušnje dokazale, da se človeška narava ne da izpre-nem j<? vlmdm ^ poslanikom lwlin Moskva do TokiJr po-
JJJM« noč s postavami in da se ne da Izboljšati s postavami, mQČne	„traže. — Revo.
" i^ukom;	| lucijonarni kmetje in delavci alu-
a k"r nas izkušnje oče. odkar je bila prohibicija uvedena, da y k^u Caakofg nov " ir-HiMcija pomota; In ker se postavs ne da lzve«ti, ampak miul<jV<.r ^ obnovitev terorja
(Dalje aa 3. strani.)
manever za	'-i' . —
i nad njihovimi organizacijami. I njem letu.
Ivjetska vlada in Japonska strinjata s tem projektom. Prvi r«lni poleti Iz Berlina v Tok I jo preko Rusije prično v prihod
Člkalki zaporal ikaadal
Odstavljeni ječar preti s raakrin-kanjam novih oaeb; Druggan ne mara Imunitete v zameno za prlsnanje krivde In popolno izpoved.
Chlcago, III. — Wesley West-brook, bivši ječar v okrajnih zaporih, je v sredo ivečer izjavil, da razkrinka vse politične prvake, ki so ga spravili v kašo, ako bo obtošen korupcije, ^est-brook pravi, da js nedolžen in da ao njega Izbrali sa "daritve-nega kozla", na katerega bi radi odložili svoje grehe.
VVestbrook odločno zanika, da je prejel od plvovarnlškega magneta Terry Druggana $20,600 podkupnine za isredne privilegije v im, frkČ ps vztrsja pri svoji trditvi, da je dovoli! Druggann vsakdanje izlete iz ječe na odredbo šerifa Hoffmana, ki je dal
fiivovarniškemu magnatu privl-eglje v sporazumu z republikanskim političarjem Ellerjem. Westbrook je nato imenoval Še enega političarja, ki je vplival na Hoffmana v prid Drugganu. To je Lawrence F. King, predaednik aanitamega distrlkta.
"Jaz razkrinkam vse, če me bodo še kaj navijali," Je rekel VVestbrook. "Povem vae o konferenci, ki ae vršila v moji prisotnosti in ns kateri ata bila šerif Hoffmsn, sanitarni uradnik Rller in še nekdo drugi. Na tej konfeNprl Je bilo sklenjeno, da za Druggana ne smejo veljati zaporni predpisi."
V sredo zvečer je prišla vest, da so gotovi sodni oblastniki ponudili Druggsnu in njegovemu tovarišu Lakoju popolno imuniteto (to je, da ne bo ničesar ob-obtožen), ako izpove vse, kar ve in kaj se Je godilo za časa nje-govega zapora v okrajni Ječi. Druggan je pa odklonil ponudbo.
Včeraj se Je nadaljevalo zasliševanje pred sodnikom Wll-kersonom.
Peveljslk
baN )• aoral M v iwf
Njegova vdova je pri preiskavi pokazala pisma. Poveljnik je slutil nevarnost, toda vlijl gs niso poslušali.
SAIMMAH
SE JE PODAL ; HA FRONTO
S
$300.000,000 POMAGA NA ANGLEŠKEM VZDRŽEVATI UMETNO BREZ-P08ELN08T.
Pojavlja ae skupen napad angleških in ameriških kapitalistov.
I^kehurst, N. J. — Uradna preiskava,!ki se vrši tukaj o vzro-kih uničenja zračne ladje "Shii-nandoah", je potrdila prejšnja jioročlla, ds Je poveljnik zrakoplova, Land*owne, protestiral proti odredbi njegovih višjih, ki so poslali ladjo ns zrsčno križarjenje preko Amerike, toda nihče se ni zm«*nil zs njegov protest in morsl Je iti v svojo smrt.
lAndsownovs vdova je v preiskavi predložila piama, ki potrjujejo prejšnje ve«ti. V pismu s dne 16. junija je Undaowne svetoval mornsri^nemu poveljstvu, naj počaka z nameravanim kri Šarjenjem do oktobra, ko mine peri joda viharjev In
Chlcago. (F. P.) — J. P. Morgan je nenadoma odpotoval na Angleško. Vsel Je s seboj svoj štab, da se bo s štabom angleških kapitalistov posvetoval, kako s nezaposlenostjo ubiti dslav-ske unije na Angleškem. Na Angleškem bo v bližnjih mesecih oster boj med delavstvom In kapitalisti.
Zveza ameriških in angleških kapitalistov se je prvič pokazale, ko je Morgan s Newyorško federalno rezervno banko dal angleški funt zopet na zlato podlago. Temu dejstvu pa niso dali posebne pozornosti, čeprav se sa njem skrivajo važni nameni.
Vpostsvltvl angleškega funta je sledila nesaposlenost. V teku par mesecev je prejelo en in četrt miljnna ljudi podporo rad! nesaposlenost!. In še več kot toliko jih je zaprosilo sa podporo.
Prezg(xlnjl povratek zlate veljave za angleški funt je učinkoval, da je v inozemstvu sa ne-Angleže postalo angleško blago drašje, ker so morali več plačati sa angleški denar. Tako Je* angleško blago na tujih trgih bilo nezmožno konkurirati s drugim, ki ga je bilo mogoče dobiti ceneje. Da se cene izenačijo pa Jf cene blagu znižati za 19%, kolikor j« pač poskočila vrednost fimta, kar Ima/zlato podlago. Pri kapitaUitičnem sistemu pa Je toliko snlšanje mogoče doseči samo i znlšanjom mezda. Tako je povedal tudi minlsterskl predsednik Baldwin, ki je tahte-val, da se morajo mezde snlšati na celi črti.
Nikakor ni mogoče pričakovati, da bi delavsko ljudstvo na Anglsšksm rasumslo, kaj ss ja prlpstllo. Tisti, ki utrpe prvo znišanj«, morajo šiveti slabi«, ker c«n« življenjskim potrebščinam n« bodo padi«, dokl«r ss ne znižajo mezde vseh. Tako razumejo kapitalisti, in doklsr bo tak rsd, bodo tako vršili. D«lav-stvo tudi ns more vedeti, U bo« do sploh tako znižan« mm potrebščinam, kakor bodo upadla njih mosd«, ker kapitalisti m ta« ko radi n« podsjo kot d«lavol. Tako so torsj delsvel prisiljeni ustavljati se, dokler bo šlo. Tu torej prihaja gospodarska vojna, In podlegel bo dotlčnl, ki Ja šibkejši.
Tristo miljonov, ki Jih Je vlo-žil Morgan s Federslno rezervno banko, Imajo služIti angleškim kapitalistom, ds bodo dovolj močni v krizi. Hedsnja taktika sngleške vlade le pojačuj« brezposelnost, ker U bo po mnenju nazadnJakov delavstvo prisilila, da bodo pristali naVilia-njs mezd.
Angleško delsvstvo Je bilo solidarno," zato ima zdaj sretl v obraz toliki zaroti angleških In ameriških mogotcev, Ce bodo angleški delavci izraženi, pomeni, da bodo tudi ameriški imeli enak boj, samo da zadoste konkurenci mogotcev.

nega premlksnjs vetrov v OhlJ-ski dolini, kajti U (»rijods je zelo nevsms za zra/ne ladje. Admiral K. W. Rberie, fc-f navalnih operacij, Je pa v skoraj ostrem tonu odklonil naavet in odredil, da a« "Hhenandouh" poda ns zračno pot 2. s« ptrmbrs.
Waahlagtan. I). C. — V preiskavi pred posebnim odborom o položaju avijatike v splošnem ata trgovski tajnik lloover In glavni poštar New dejala v s rudo, da so Izgledi za trgovski in poštni zračni promet z*lo dobri, t'sla ona dva ata za to, da to nalogo Isvrie privatni kapitalisti, sploh moA ns pa vlada.	„


podjetnike včasi zapusti treznost in tvegajo "bitko, ako-ravno se jim ne smehlja le zmaga naprej.
"Delavstvo mora bfti odločno, da obdrži svoje pridobitve in da ne odnehp od njih za en las, k tem pridobitvam pa pribori nove, dokler ne doseže svojega cilja: osVO-. boditev delavstva it moderna industrijelne sužnostL
HHf m MM| pravi onim, Ki so po kompanij* #UU MNM	hišah, da morajo na delo,
VETA'
ne zmeni, kar super govori.
ENLtGHTENMENT
lrwin, Pa. — V Presvsti ja bil dna SO. avgusta pri občen do-pU izpod mojega peresa, v katerem ja bilo nasnanjeno, da ja ta vedno isspala France« Hren. Ker tretji odstavek ne odgovarja popotni resnici, naj bo na tem mestu popravljeno, in £ita-taUI naj upoitevajo, da ja bila pokojna France« Hren s vsem preskrbljena po njenih sinovih in Mera*. To mislim, be Mdo-
■ IamI«	m . -	I
szovaio pm«<iettm. — Jernej
poročajo, ds je vlada na neprestano dresanje torijskfk Uatev sklenil« zadeti pogon na komuni ste. ki so srfmje «ass selo aktiv-ni v armad! to mornarici. Usta


(Nadaljevanje »J. etrani.)
nevarno atmoafero in položaj s pogostim izpodkopava-Sjudskega spoštovanja do sakonov; rte je bila Amerika vedno debela svobode; in kar je bilo -ivsnje morale prepuščeno aodbi vsakega posameznika; . r ^ sklene Slovenska narodna podporna jednota. zastopajoča . k0 56fOOO članov, ki so po večini dobri ameriški in zakon »po-P državljani na svoji osmi redni konvenciji v mesecu sep-1925 in obsoja Volstoadov zakon kot nenaklonjen, krivi-£ škodljiv blagostanju ameriškega ljudstva, in peticijonira »res, da ga amendira in dovoli prodajo, izdelovanje in trans-jo piva in lahkega vina v pivske namene.
^"prepričani smo, da z izjavljanjem svojega atališča glede Vol-vega zakona, izražamo mišljenje več milijonov ameriških
>v.
Zato se sklene, da gl. tajnik Slovenske narodne podporna jed-poAlje po eno kopijo te resolucije članu kongresa Združenih \ vsakemu članu prohibičnega odseka, zborničnega ali senat-[ podpredsedniku in j^edsedniku Združenih držav, "odbor priporoča sprejem resolucije. Soglasno sprejeta. Br, Hafner predlaga, da naj se gre na dnevni red, to je, da iljujema s prav;'" gr. Medveshek ■ I reda po:
»vili. koi
ročila
on venčni tajnik, mu pojasni, da je točka 7. a posebnih odborov in točka 8 pa je dnevni ■; torej smo na dnevnem redu. gtaolucijski odbor predloži tretjp resolucijo: predlagatelj Richard J. Zavertnik.
Rezolucija o ImigracijL
Ustava Združenih držav garantira enake pravice vsem oseki so bile rojene ali nettirsiizirane v Združenih držsvah.
resolucije vsem glasilom
pornih organizacij.
Predlog aoglaano sprejet.
tyo št. «76 iz Coieman AIU, Canada, je poalalo sledeče nasveU konvenciji:
. Da bi se pravila tiskalo v poljskem jeziku; da bi Proaveti saj uradne reči tiskalo v poljŠč
46- dneh deležen podpore; da bi člani v slučaju
e, ako
slovenskih, hrvatskih in srbaklh pod-
tudi v
Vitanovitelji te
so bili za enake pravice vsem ose-
vero.
Kdngres Združenih držav je pa sprejel imigracijski zakon, ki postava za število imigrantov, katerim je dovoljeno priti v deželo, ki daje prednost glede, števila emigrantov, ki smejo piti v Združene države na podlagi plemena ali| narodnosti, ki tojo v severni Evropi na račun onih, ki prebivajo v južni Ev-i, ker razdelitev sloni na ljudskem štetju izza leta 1890 mesto jeta 1920, zato se sjtfene:
Osma redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote, joča več ko «6,000 članov, od katerih je precejšnja večina
lih ameriških državljanov, in zborujoča v mesecu septembru t obsoja sedanji emigracijski z^kon kot neameriški in krivita zato peticijonira na kongres, da izravna emigracijske kvo-i podlagi ljudskega Štetja izza leta 1920, br&žajoči svoje nazore glede emigracijske kvote, čutimo, da luno miSljenje na tisoče ameriških državljfcnov, ako ne velike Bae.	- •	> *
Zato se dalje sklene, ds gl. tajnik pošlje po pošti po eno kopi-soolucije vsakemu članu kongresa, vsakemu članu zborničnega icnatnega odseka za emigracijske zadeve, podpredsedniku in tedniku Združenih drŽav. Odbor jo priporoča za sprejem. >
Br. Podboy: Jaz sem proti zagovarjanju priseljevanja, ker sflkemu delavcu škoduje. To govorim kot član naše kapltali-države, ki stremi za tem, da vzdrži sedanji standard Živili in ne kot član delavske organizacije. Ce bi bilo naseljevanje to, bi bilo toliko taozemcev, da bi razredno zavedni delavci iobili dela. Žrtev teh razmer sem sam. Br. J. Zavertnik 6d relacijskega odbora pojasni, da je v tej etoeiji le zahteva, da naj imajo južni Evropejci iste mere v iti za priseljevanje, kot jih imajo severni Evropejci. Glasovanje: Rezolucija soglasno sprejeta. ' Odbor predloži četrto resolucijo, ki se glasi: Predlagatelj Richard J. Zavertnik.
ioolucija glede načelne lajava Slovenske narodne podporne
jednote.	... «
Tretja izredna konvencija 3: N. P. J. v Clevelandu, Ohio, tra-od 12. do 28. septembra 1921, je sprejela rezolucijo, ki je IMčala naše gl. odbornike, dS inkorporirajo v naši poslovnici, »glavni principi nafe jednote Čita jo: Slovenska narodna podporna jednota je ustanovljena na ^•domiselnem temelju.
Ta temelj jednote mora ostati nespremenjen, dokler ga ne fcjo tri redne konvencije po vrsti s tričetrtinsko veČino na-delegatov in odbcMkdV ali pa Članstvo s tričetrtinsko ve-• oddanih glasov pri treh referendumih, toda od enega refe-tan& do drugega mora poteči najmanj tri leta. Z»to osma konvencija Slovenske narodne podporne jednote v m rednem zasedanju, pričenši dne 14. septembre 1926 v Wau-HI., sklene in s tem pooblašča syoje odbornike gl. predsed-Ifl. tajnika in konvenčnega predsednika, da amenflirajo seds-■korporirane Člene o temeljnem principu, da se čita: "Slovenska narodna podporna jednota je ustanovljena na svo-•iselnem temelju.
Ta temelj jednote mora ostati nespremenjen, dokler ga ne tri redne konvencije po vrsti a tričetrtinsko večino na-nljdelegstov in odbomjkoy ali pa članstvo s tričetrtinsko ve-» MOanih Klasov pri treh referendumih, toda od enega refe-
do drugega mora poteči nnjmanj tri leta časa." Dalje se sklene, da zspraj omenjeni odborniki gl. predsednik,
r^..............
■
•ajo inkorporacijake u trideset (80) dni po zadnji
lltede temeljnega principa v
« konvencije.
Nje se sklene, ako tr^je zgoraj omenjeni odborniki gl. pred-tajnik in konvenčni predsednik ne izvrše določb te re-v določenem čaau, tedaj naj gL nadzorni odbor takoj od-« urada gL predsednika in gl. tajnika in naj izdela ia vloži tkvnim odborom pravilno obtožnico proti konvenčnemu katerega naj gUvni odbor kaznuje po svoji naj-* suspenzljo ali ftddjnčttvfjo. Za omenjene tri odbor-Pr^'' pravica do priliva, ako so bili pronajdeni krivim, da ■«vr*,|, določb v tej resoluciji v določenem čaau. ti*" "klena, ako sgoraj omenjeni odborniki gl. predeed-fc^jnik in kon venčni predsednik ne izvrše določb v tej re-v določenem čaau, tedaj naj grfadzornl odbor predloži *nt črtnemu in trgovskemu ravnatelju države Illinois. » <Kiboy predlaga, da se tn resolucija sprejme. Rezdodja št. A aoglaano sprejeta. H ^»oftl resolucijo št 5: J^ mteU br. Bolo B< Illinois.
5!'njeno' osma raAne konvencija S. N.
Nporn* on P^jo svoj« Mih
ini; da bi bil novopristopU
- , . . . n.	• ---- Člani v slučaju bolesni do
6 dni ne dobili bolniške podpore, ako pa ao bolni 7 dni, pa naj 0ob**d prvega dne; naj bo 18 mesecev cela bolniška podpora, po preteku 18 mesecev pa naj dobiva bolnik polovično bolniško podporo, dokler ne ozdravi; da naj bi bili društveni tajniki plačani od jednote za svjje^delo. Slede podpiai; Mihael Kubice. J. Krywolt Karol Kanila Karol Kos, Msrcin Dudya, Joseph Spiewak.
Priporočila vzame konvencija nasnanje.
Rezolucijski odbor izjavi, da je to vse, kar ima predložiti zbornici dozdaj; druge rezolucije bodo predložene pozneje .
Preide se na dnevni spored.
Člen XV, točka 6., plača uradnikov.
Ses. Omahne predlaga in br. Somrak podpira, da naj ae čita točko za točko ter sproti sklepa. Sprejeto.
Br. Vidrich in br. Terčelj od odbora za plače podaata splošno poročilo tega odbora. Predložena je klavzula a).
Predlog odbora za pravila je, da naj bo plača sa predsednika $60 na teden.
P roti predlog odbora za plače je |66 na teden. Posredovalni predlog br. Paul Zoreticha od št. 606 pa je sa $60 na teden. Br. John Božanlč od št 478 podpira.
Sledi aplošna debata. . cel;
Glasovanje: Posredovalni predlog za $60 plače spr^et a 196 glasovi. Ker je to nadpolovičpa večina, proglasi predsednik ta sklep brez nadaljnega glasovanja.
V klavzuli b) odbor za pravila predlaga $30 na leto.
Odbor za plače protipredlaga sa $60 na leta
Br. Hieronim Leekovšek od $t. 209 naznani željo njegovega društva, da naj oni gl. odborniki, ki nlao uposleni v gl. uradu, ni-
——
maju nič letne plače.
Br. Terčelj in br. R. J. Zavertnik pojasnjujeta, da js treba nekaj plačati, ker imajo vendarle odgovornoat in delo sa jednoto. Br. Anton Barilar od št. 118 stavi posredovalni predlog,
naj bo $26 letne plače.
Glasovanje: Poare podpredsednik ima torej $26
osredovalni predlo
letne plače
da
g sprejet s 187 glasovi. Gl.
V	klavzuli c) odbor sa pravila predlaga $60 na teden. Odbor za plače protipredlfcga $60 na teden.
Glasovanje: Protjpredlogsprejet s 214 glasovi. GL tajnik bo imel $60 tedenske plače. Sledi 16 minut odmora. Po odmoru.'
V	klavzuli d) ^dbor za pravila predlaga $66 na teden. Odbor za plače protipredlaga $60 na teden.
Br. Bogomir Planina od št. 168 stavi posredovalni predlog, da naj bo plača $46 na teden.
Posredovalni predlog dobil 117, proUpredlog dobil 127 glasov in predlog je dobil en glas. Sprejet je protipredlog, da bo plača pomožnega tajnika $60 na teden.	« ,
V	klavzuli e) pravilni odbor predlaga $66 na teden. Odbor za plače protipredlaga $60 qa teden. Br. Frank Bogataj od št. 146 stavi posreaovalni predlog, da
naj bo plača $46 na teden.
Glasovanje: Posredovalni predlog dobil 169 glasov, protipred-
je dobil
Odbor za pravila pojasnjuje. Sladl Glasovanje: Posredovalni predlog je dobil M predlog je dobil 67 glaaov ln predlog je dobU 111 br. TerčeUa je torej sprejet da se gospodarski članov gl, od bor s
f L JUt glaaov,
izven
Pravilni odbor in odbor u plače priporočaj da nsj
druga ova i
va pa po
za gospodarski odbor: predsednik $10,
mesečno.
Ker je urs 12, predsednik prekine nadaljno caapraya .glede plač gospodarskega odbora Ur isjavl, da se bo o tem dileirflo na popoldanaki aeji.
Sestra Mahuich poroča, da je vae gotovo, da se delegacija danes popoldne pusti fotografirati.
Predsednik zaključi sejo opoldne.
Frank Zalta, predaednik.	Ludvik Medveahak, konv. taj.
Frank a Tauchar, zapisnikar.
I. i
Sest na jata seja 22. septembra IIH.
Konv. predaednik otvorl e*jo ob 1:30 popoldne.
Za reditelja sta Imenovana brata Vidmar ln BtšgUofti.
Cita se zapisnik 14. seja, ki je s par pepravkt aprejet. ~
S. Mahnich od št 119 predlaga, da se zboruje * t. use ter se na U način nadomesti Čas, ki bo sgubljen pri slilHa^n. Podpira no in sprejeto.
Konv. tajnik poroča, da je doapel brzojaven pgpdrav od kluba Delavake stranke v Avells, Pa., dalje pismeni poadravi od društev S. N. P. J. št. 103, 269 in 461, Ur plamen pogdrav od brala John Maletiča od dr. št 33. Sprejeto na snanja. t Nadaljuje ae s določevanjem plač gl. odbornikov, ia alear b plačami članov goapodarakega odaeka. Predlog odbora SAjblaČe je. da dobi predaednik goepodarakega odaeka mesečno $10, druga dva člana pa po $6 plače.
Br. Vidmar protipredlaga. da dobi predaednik $26, druga dva člana pa po $10 mesečno.
Pri glasovanju je sprejet predlog, torej dobi sj>odarskega odseka $10, osUla člana pn
Točka 6, člen XV, je s popravki sprejeta t večino Preide se nazaj na točko 4, istega člena. Br. Vidrich v imenu odbora sa plače predlaga, da ia ta
log dobil 94 glasov, precuoft pa predlog in plača gl. blagajnika bo
Sprejet je posredovalni teden. $60 na teden.
t) odbor za pravila, p
r sa plače protipredlaga $60 na teden. Glasovanje: Protipredlog dobil 227 glasov, predlog js dobil samo 12 glasov. GL urednik bo torej imel $60 plače na teden.
V klavzuli g) odbor sa pravila predlaga $65 na teden.
Odbor za plače protipredlaga $60 na teden.
Br. Paul Zoretich od št. 606 stavi posredovalni predlog, da naj bo plača $46 na teden.
Glasovanje: Posredovalni predlog 4obtl 192 glasov in je proglašen sprejetim. Upravaik bo torej imel $46 na teden.
r Za vrhovnega zdravnika odbor za plače predlaga $100 na mesec.	y
Br. Anton Barilar od št. 118 protipredlaga, da na j bo plača |76 na mesec.
Glasovanje: Protipredlog dobil 91 glasov, predlog pa 162 glasov. Predlog sprejet in vrhovi zdravnikoma $100 mesečne plače.
Odbor za plače predloži slffečo točko kot nadomestilo za točko 4. odbora za pravila:
"Za vse sUlno nameščen^ gl. odbornike, ki potujejo po Jed-notinih opravkih izven Chicaga. se naj jim izplača račun izrednih stroškov, za ksUre imajo predfjožitf račun. Stalno nameščeni gl odborniki naj bodejo na konv^pciji upravičeni do polovične dnev
niče, ki bo pripoznana del H Sledi-debaU, kaUre se
m in ostalim Članom konvencije." eže: Godlna, Železnlk, Stančič,
Vidrich. Predlog za zaključek debaU sprejet. Prijavljeni govore. R. J. Zavertnik, Sepfeh, Cainkar, Grahek, Rus. Bilo je stavljenih nekaj predlogov, ki pa so bili dd predlagateljev nazaj vsoti, ali pa so jih pustili kot spremembe v spopolniUv točke, ki jo je sosUvll odbor za plače. BraU Frank Sepich in Math Vogrich umakneta predloge, ko jima je odbor zadovoljivo pojasnil, da je tole uklju-čeno v pravilih.
Glasovanje: Nova točka 4., predložena po odboru sa plače, Je sprejeta s 178 gljuovL
Br. Stančič protestira, aakar br. Cainkar ša pojasni, da sa Je na ta način že zdaj delalo kot določa U točka: sestra Bajt oposar-j s joče reče, "zakaj ni tega prej povedaL"
predlaga pmvilni odbor: predsednik nadzorne-
V klavzuli h) ga odbora $10 na Spre/eto.
mesec, ostali nadzorniki po $6 aa
V klavzuli i) pravilni odi porotniki pa po $10 na mesec. Br. Anton &tigl od št. 11<
pravilni odbor predlagat predaednik $40, ostali
*r
•asovi
Boskovich, zastopajoč dr. št 491, iz
^	_ _ | p. J. da nalog
^boru. da posove vse slovenske, hrvatake in srt>-^nizacijt v Zedinjenih državah Severne Amerike. >je zastopnike na skupno konferenco, ki naj rsz-in načinih, kako združiti vse te orgsnizacije r CM a l 1,01110 zadrugo.
1J,'no- da na i ae t* kn^MM rrši v glavnem
stanu
■H naj sa to konferenca
Ka<Cinar^ne	JednoU.
**lenj< no, da troike sa sestanke ta drugo sdruševsl-' vsaka organizacija
poflj« kopijo te
šrir>
organizacija aama sase.
116 jprotip/ . diaga, da naj bo stara plača: Sfiedsednik $80, oetali porotniki pa po $6 mesečna.
Br. Ponikvar od Št 100 sUvi posredovalni predlog, da naj ima predsednik porotnega odbora $46, oetali porotniki pa po $10 mesečno.	a ,j
Br. Terčelj od odbora pojasnjuje
Glasovanje: Posredovalni predlog je dobil 8 glasov, protipredlog je dobil 161 glasov, predlog pa 86 glaaov. Sprejet je pro-itipredlog, ki določa, da ima pradfadoik gl. porotnega odbora $80 rm-i«>čne plače, ostali člani porotnega odbora pa vsak $6 na mesec.
V	klavzuli j) pravilni odbor predlaga $26 ne leto, ki pa umakne svoj predlog vprid priporočilu odbore sa plače, ki predlaga $16 letne plače.	.,
Proti predlog za 10 dolarjev leto' plače bolniškim nadzornikom je sprejet s veliko večino.
V	klavzuli k) se najprvo doloi i, kdo bodo člani tega odbora, in potem se bo šele določilo plače. Ako se jih bo izvolilo izmed članov gl. odbora, ali izven gl. odbora. Je razlika.
Br. Terčelj predlaga, da mora biti goapodaraki odbor Izvoljen
izven članov gl. odbora.	___
Br. Vidmar protipredlaga, da naj to odbor tvorijo predsednik, tajnik in blagajnik JedmMe.	__^
Br. Ponikvar od št. 800 stavi posredovalni predlog, da predsednik gospodarskega odbora mora p<i izvoljen lzven gL draga dva pa naj bodeto fs gf. odbors sli pa todl lahko gt
Tu!£
iradu, in če se
s na potovanje po jednotinih opravkih, so ttpi^fMmii do po $7 dnevno, povrnitve vosnih stroškov Ur do AtolJen-ide za izredne stroške, ki pa ne sme presegali $8 dnevno."
v provisorlčnih pravilih nadomesti s sledečo: "Gl. gl člani S. K. P. J., ki niao stalno nameščeni v gl. jih pošlje na potovanje po jednotinih opravkih, dnevnice ake doklade
Predlagana točka sprejeto v celoti. Razvija se livahna debato radi dnevnic na to) konvenciji. Odbor sa plače priporoča In predlaga dnevnice po $t. Br. VldH* v imenu imenovanega odbora pristavlja Še, da < konvenciji ne bo plačal, temveč je še vključen v cah.	v
Br. Kvartlch od Št. 6 protipredlaga, da naj bodo $8. ker je mnenja, da to sadostuje sa sedanja
gorelec od št. 39 stavi posredovalni predlog, dg znašajo $7.60. Br. Cebular od št.46 predlaga dnevnice po |T,—.
je skupina elevelandeklh $6 dnevno, In sicer radi toga,
£
Br. Trčelj omenja, da dobil predlog, da se določi
mno-
go članstva ne dela ln je bres zaslužka, dalja kar^ae tudi fl. odbornikom nI zvišalo plač, in končno ker delegacija Jako slabo sbo-ruje, a za slabo delo se nlkjefi dobro ne plača, kar naj veljt tudi za konvencijo. Br. Trčelj priporoča to nasvet Odglasuje se, da se o tej točki ne vrši debata. Glasuje se po redu, ia M*najprej če, da znašajo dnevnice $9. Za je oddanih Predlog, da znašajo dnevnice $9, je torej
f W A/lWAk« ta* talk
premog oanora sa pia-i 164, proti pe Hf fie-torej sprejet i nUpo-
k od št. It pod-
sov
lovično* veČino.
8. Osanich od št 130 predloge In br. pira, da se poimensko glasuje. Predlog i ' Cujejo se mnogi protesti in par mlnlit in tmešnjava, dokler se predsedatolju ne pftgretfi niče..	,
• Br. Alesh poziva one, ki protestirajo, da ie udajo večini, htfH sicer nikamor ns pridemo.
Na vrsto pride člen XVI, Brat Junko naslednji člsn odobri bres čitonja, ker itak n memb, kajti s tem prihranimo precej čgnL Cita ss člsn XVI, točka sa točko. Vse čivši 6., so sprejete bres ugovora kot čitane,
, Br. Kumer od št. 66 protestira, ker nI dobil besede & t&ttl 8, toga Člena. jj*
Pri točki 7 oredlaga br. Kobi, da bi "46. leto" nameeto "40. leto". Predlaga poamrtninski razred za $600. Ta dva
Točke kot čitona sprejeta t večino od št 286 In še dva druga delegata protestirata« „ , ** i
Točka 8 sprejeto kot čitona s večino. Dva delegeU proteeti-rata.
Točke 9,10 in U sprsjetf kot čitane. Na vrsto pride XVU člen. • Točka 1 sprejeto s veČino kot čitona. • Točka 2 Je čitona.	. . .
Br* flpolarieh predlaga, da se zamenja v z besedo "tri". Br. Alesh v imenu odbora pra pojasnilo. Ker psedlog ni podpiran, ne pride na _ Točka 2 sprejeta kot čitona. Br. Pivk od št 400 Točka 8 sprejeto kot čitona. Cita se točke 4.
Br. JCernu se to točka nd »11 dobre,, Naveja, t'jn osiru pri rasnih drugih organizacijah, izpolojeae pole ne gl. urad. m j . . ^ , Br. JSaverinik v Imsnu odbora u prev vaja reane slučaje, kakor na primer prosilke e 1 Društvo lahko glasuje na Mlagt zdravniške pole, pe ima vrhovni zdravnik.
Sledi odmor pol ure. med katerim se de konvencija Fo odmoru naznani br, Jeie Zavertnik v imenu pravila, da so se zodinili, da se točka spremeni v tom |
društvena seja u dobo 46 dni prosilca lahko eprejme,
■■■■■■■j
je mnenje, de Je potrebna nova mo mnogo sitnosti. Društvo na primer ni zdravnik ga pa odkloni, in posledica je veikmt velika Po njegovem mišljenju Je pravilno, da postane Droillee dnevom, ko Je sprejet. Neveje dalje, kako bi bde treba i predelati. Ur predlaga, da se to točko sa enkrat prsshoifl oblasti odbor za pravila, da Jo predela. # J Br. Turk tudi pojasnjuje, točko ter navoje Br. Godina ugotavlja, da je imel s to točke veliko opravka. Takrat Je prosilec član s dnevom, ko Je bil sprejet Br. Medvešaku se sdl bolj praktičen sngleških orgsnizacijah.	m .
S. Bajt želi pojasnila glede usemsnto, ld SI ŠrMt"** ali tojaica od prosilca aprejme, potom ga pa mere vrniti,
ovni k ne odobri.	.	. ^
šP^Hš*	,, .......


• :Ji ...J
Odbor za pravila črta prvi stavek točke 4.
Točka 4 s popravkom »prejeta. Br. Jelene od it 844 protestira.
CiU se točka 6.
Br. Medvedek predlaga, da se v tretji vrsti zamenjajo besede "enega leta" z besedami "šestih mesecev." Odbor za pravila sprejme U poprsvek.
Br. Kern predlaga, da se črta besedi "društveni zdravnik".
Odbor za pravila sprejme.
Tftčka 6 s popravki sprejeta.
CiU se točka 6.
Br. Turk predlaga, da se črta določba glede javnega notarja, ker je včasih U-tko zadoetiti tej zahtevi. Odbor za pravila aprejme
U predlog.	_ ..
Br. Medvešek predlaga, da se črta v 5. vrsti odspod besedi "predsednika in", ker je mnenja, da zadostuje, če podpiše certifikat samo društveni tajnik. Odbor za pravila sprejme.
Točka 6 m prejeta s popravki.
CiU se točka 7.
SUvek, ki se začne z besedo: "Odklonjenemu", se spremeni v toliko, da določa, da se vrne prosilcu le pristopnina, kajti asesmenU ne rabi plačati, dokler ni končnoveljavno sprejet.
Br. Pečarech od ft. 190 predlaga, da se zadnji sUvek spremeni, in sicer v smislu, da vrhovni zdravnik in gl. Ujnik moraU povedati proMilcu vzrok odklonitve. ,
Br. Kern je odločno proti temu, da bi se moral povedati vzrok odklonitve. Ce bi se moralo povedati vzrok odklonitve, bi se kmalu razširilo, kako bolezen ima dotični, kar je včasih jako neprijetno. Nihče na primer ne bi videl rad, da bi cela naselbina govorila, da ima kako spolno bolezen. Priporoča, da se sprejme točka v tem oziru nespremenjena.
Br. Turk povdarja, da je to, da se vzroka ne pove, le v korist organizaciji, ker se s tem onemogoči raznašanje. Omenja tudi možnost, da bi lahko prišlo do tožbe, če bi sklenili, da se vzrok odklonitve mora povedati. ~ "	-------------—-----f-
Predlagano, podpirano in sprejeto, da se ne debatira. Proti temu sklepu protestira br. Skerbin od št. 284.
Točka 7 sprejeta s popravkom.
Br. Pečarech od št. 190 se poteguje za nekega rojaka, katerega je društveni Ujnik blatil. Na razpoUgo ima pisma. Br. konv. predsednik mu pojasni, da naj izroči zadevo pritožbenemu
odboru.
CiU se ločka 8.
Br. Gradišek od št. 181 predlaga, da se naj črUU drugi in tretji sUvek, ki se nanašaU na neudeleževanje sej. Br. Kobi podpira U predlog.
Br. Alesh pojasnjuje, da se nobenega društva ne sili, da bi moralo postopati proti tistim članom, ki se redno ne udeležujejo sej. Je pa nekaj drušUv, ki so v tem oziru stroga, in tem društvom treba dati moralno podporo, ki jo nudi baš U določba. Priporoča, da se sprejme točka v celoti.
Točka 8 sprejeU z večino glasov.
Br. Grsdišek protestira, ker njegov protipredlog ni šel na glasovanja. %
Nastane krstek nemir. Br. Medvešek ln br. Trčelj pozlvaU zborovaice k redu in delu.
Na vrsto pride člen XVIII.
Citane so vse točke tega člena ter sprejete kot čitane.
Na vrsto pride člen XIX.
CiU se točka 1.
Br. Divjak od št 386 predlaga, da bi se volil društveni odbor mM!rs junija, in na daemnbra. Br. Alesh našteva, kaka zmeaj šnjava bi nastala, če bi to spremenili, in priporoča, da ostane kot
je.
Točka 1 sprejeta kot čitana z večino.
CiU ee točka 2.
Br. Demšar želi pojasnila glede Ujnika in bUgajnika, če sU lahko v eni osebi. Br. Alesh pojasni, da se je odbor za pravila odločil, da naj bode Ujnik ena in blagajnik ena oseba. Dokler je fena oseba Ujnik in blagajnik, so mogoče razne poneverbe.
Br. Hafner se pritožuje, ker ni dobil besede. Predlaga, da lahko vodi Ujniške in blagajniške posle ena oeeba.
Točka 2 sprejeU kot čiUna z večino glasov. .
CiU se točka 8. ■
Br. Hlebec od št 210 predlaga, da se beseda "absolutno" zamenja s primernim slovenskim izrazom. Odbor za pravila izjavi, da bo v tej točki in drugod zamenjal besedo "abeolutna večina" z "nadpolovična večina".
Točka 8 sprejeU s tem poprsvkom. .
CiU se točka 4. Br. Alesh v imenu odbora za pravila naznani, da se naj besede "člani cerkvenih organizacij" zamenjajo z besedami "odborniki cerkvenih občin (cerkmoštri)".
Predlagano in podpirano, da se debatira. Predlog z večino zavržen.
Br. Pechnik od št. 21 izjavlja, da odide domov, če se bo tako zborovale.
Br. Alesh poziva k tolerantnosti.
Br. Hrast predUgs, da se na j da'še enkrat predlog glede debate na glasovanje ter da se naj glasove šteje, hi manjšina se naj potem ukloni večini.
Tri punu v nem glasovanju je^o4cUiih88 glasov, da se daha-tira, a 118 glasov, da se ne debafira.
Br. Pogorelec protestira. Zahteva jasnost ali pa končajmo vse skupsj.
»Cujejo se razni predlogi, kot aa se črU določba glede cerkvenih občin in odbornikov drugih organizacij.
Alesh v imenu odbora za pravila pojasnjuje, da U odbor ne misli nikomur nič diktirstl, da pa Je mnenja, da ne more nihče dobro služiti dvem gospodarjem, da torej tisti, ki je odbornik kake druge organizacije sli cerkvene občine, ne more biti odbornik pri nas.
V dvorani vlada velika zmešnjava, dokler konv. predsednik zopet ne uposUvi reda.
Odbor za pravila sprejme predlog br. Medvešeka, da, se namreč v 4. vrati za besedami "odborniki S. N. P. J." uvrstijo še besede: "naaUvljeni v gl. ursdu S. N. P. J."
Br. Medvešek nadalje predlaga, da se ČrU določba glede odbornikov drugih podpornih organizacij in cerkvenih občin.
Br. Grskovich se v glavnem strinja z Medvešekom, ter stavi
posredovalni predlog, da se ČrU besede "drugih podpornih organizacij". Br. Medvešek sprejme to k svojemu protipredlogu.
rih zboroval^
-■im
Poziva vse skupaj, da podpirajo pradsedatelja.
Br. Kos od št 18 predlaga, da se doda v drugi vrsti za t sedo "član" še besede: "ki se strinja z načelno izjavo S. N. p , Odbor za pravila sprejme U dodatek.
Odbor za pravila nazftani, da je na leljo mnogih uvrstil m besedi "so odborniki" v 5. vrsti še besedo MgL"
Točka 4 s popravki sprejeU.
• Točki 6 in 6 sprejeti kot čitani. \ v
Vse točke od vključivši 5 pa do konca Člena sprejete kot tane.
Na vrsto pride člen' XX.
Točke 1 do 6 sprejeU brez ugovora.
Br. Paulich od št 280 predlaga pri točki 6, da naj bi bil k' rum za društvene seje 5 članov, ter opira svoj predlog na dej«? da je pri ipnogih malih društvih težko dobiti kvorum »edn članovi Odbor sprejme U predlog.
Br. Barbich ima dodatek k točki 6, oziroma novo točko, kat odbor za praviU ne nasprotuje. Pri glasovanju pa predlaga točka propade.
Točka 6 sprejeU s popravkom.
Na vrsto pride XXI člen.
• Točke 1 do 5 sprejete kot čitane bres ugovora.
Odbor za pravila naznani, da ima za točko 6 koncem pi vrste dodatek, in sicer se naj dodajo besede "on ali njegov i mestnik." Za vzrok se navaja,.da bi bilo nerodno in drago, bi moral iti tožitelj na sejo obtoženčevegs društva, če bi bilo društvo recimo oddaljeno.
Točka 6 z dodatkom soglasno sprejeta.
Pri točki 12 pojasnjuje br. Jože Zavertnik, da porotniki w resnici odvetniki, a pravi porotniki pa so člani društva, dočim predsednik porote sodnik.	,
Na predlog br. Pergerja od št 818, da naj bi društvens; roU štela šest in ne pet Članov, pojasnjuje br. Alesh, da bi t to jak" neumestno, kajti pri šestih porotnikih ne bi bilo mogi nikdar dobiti večine, Se bi glasovali tri na eno, tri pa na dn
stran.
Točka 12 z večino glasov sprejeU kot čitana. Pri točki 13 predlaga br. Vogrich, da se naj dosUvi za sedo ^zapisnikarja" še besedi "izmed članov". "Odbor za prsi sprejme U dodatek.	■
Točka 18 z dodatkom sprejeU.
Pri točki 28 želi br. Richard Zavertnik, da bi odbor za j dober vil* dal kako boljšo definicijo ža izraz ""zločinska dejanja", ki nekatera dejanja, ki jih zavedno delavštvo ne smatra za zločl so po deželni posUvl zločinska.
Br. Alesh izjavi, da bo odbor za praVila upošteval ta nas< Točka 28 sprejeU z večino glasov. Odbor za pravila je oblaščen, da boljše definira besedo zlq£in.
Br. Turk prečiU angleški prevod resolucije glede volitev" odbornikov, ki je bila zjutraj sprejeU. Prevod resolucije se spi me.	» -
Konv. predsednik zaključi sejo ob 6. uri popoldne.
Frank Zalts, konv. predsednik. Lndvik Medvešek, konv. Jakob Zupančič, zapisnikar.
T
VmU iz Jigoslavl)*
Smrtna nezgoda v premogovniku v Zagorju. — Na tragičen način je končal svoje življenje dne 6. t. m. rudar Anton Groz-nik. Padel je 27 m globoko v šaht. in obležal na mestu mrtev.
Nezgoda se je pripetila v premogovniku v Zagorju, v takozva-nem Ruardijevem zavornem ša~ htu, ki veže prvo Izkopno etažo nad obzorjem srednjega hodnika, to je koto 179 m. Kakor je uradna prelakava ugotovila, je nesrečni Groznik svojo smrt povzročil sam, ker je v trenutni zmedenosti zavozil s premogom napolnjen voziček iz zgornjega pritezališča pod vzglavjem šah-U v šahtno odprtino in pri Um zletel z vozičkom vred na spodnje pritesališče, na katerem se je nahajala akodels, ki jo Je Groznik sam kakih B minut pred nezgodo potom zavore spustil navzdol. Ce bi pravilno poatopal, kot to določajo rudarsko-pollclj-ski predpisi, aa ne bi ponesrečil. Na obeh pri tesal iš^ih se nahaja-U pred Šahtom ročni zapori, ki zapiraU dohod, od nosno dovoz k šah tu. Ti zapori se sme odpreti le tedaj, kadar ne nahaja sko-dela za voziček na dotičnem prl-tezallšču, drugače pa morata biti kaprti.
Kakor je bilo potom zaslišanja povodom nezgode službujočega paznika ugotovljeno, Groznik te varnostne naprave sploh ni uporabljal. Bih je isti popoldan pri Groaniku pred nezgodo paznik in U ga je moral še opozoriti, ko je našel zaporo odprto, da Jo mora v »vojo lastno varnost uporabijst i. — Dobro mišljenega nasvet* Groznik ni poslušal. In to je poplačal z grozno smrtjo. Z rszhito lobanjo in zlomljenimi nognmi In rokami so reveža našli njegovi tovariši v vosičku, ki Je obft<»del na jarmu akodele. nahajajoče se na I»ritesaUšČu prvega horiconU.
Smrtna nesreča pri elektrtč-nem toka. — Dne 7. septembra je nadmonter ptujake elektrarne Breznik šel okoli 20. v t rana formatako hišic«* na trgu. kjer pa je prišel v stik a tokom. Tok ga je tako močno poAkodoval, da je nsersčnei kmalu nato umrl. Breanik sapušč* mlado leno pred porodom to rnrgs otroka. Kaj je bil neposredni povod ne-sreči, nI dognarn.
Hodna letina. — V ormoškem in IJutomerakem okraju ter v Prskmurju j# lotos bogaU sad-
na letina. Obrodile so vse vrste sadja, zlasti slive, jsbolka in hruške. 2e nad en mesec traja živahna kupčija s sadjem, katero se izvaža tudi v inozemstvo, predvsem v Berlin. l
Močan potres v PrimorJu. — Kakor poročajo iz hrvaUkega Primorja, so čutili tamkaj 5. septembra zjutraj močan potres, ki je slasti v Crikvenici, Selcih in v Senju povzročil precejšnjo psniko. Vsled močnega sunka je baje v nekaterih krajih pokopalo zidov je. Tudi v Ljubljani je bil |sUga dne precej močan po-treanl sunek v smeri od juga proti severu, katerenu je kmalu nato sledil drugi rahlejši sunek. Škode pa U potres v Ljubljsni ni napravil.	1
f mrli v Ljubljani. — Antonija Jančar, trgovčeva vdova, 66 let. — Amalija Globelnik, hči krojaškega mojstra, 17 let. — Helena Pav|in, urednikova vdova, 78 let. — Anton Schmidt, mizarski pomočnik, 66 let. — Terezija Zankar, kočarjeva hči, 11 let. — Kristina Berce, hči dni-narice, 12 let. — Matija Škof, posestnikov sin, 86 let.
NEVERJETNE PUSTOLOVŠČINE JUGOSLOVANA.
Sirom Jugoslavije brne telegrafske žice in razglašajo tiralico policijskih oblasti, katera iščejo Ignacija Treblča, rodom vojvodinskegs Žida, opasnega mednarodnega pustolovca. Tre-blč se Je pred kakimi 80. leti izselil v Ameriko. Ker Je bil zelo inteligenUn, se je kmalu umel urediti v življenju. Naselil se je prvotno med ameriškimi pu-riUnci, izseljenci is Anglije. E-lastičen kakor je bil, je spoznal, da s svojo židovsko vero ne bo dobro izhajal v Ameriki. Zato se Je dal prekrstiti ln je postal protesUnt S pozna v* i. da pro-tesUntisem nese, jo začel študl rati teologijo Ur Je v kratkem postal svečenik. Ze v tem času se je ptčal s nečednimi poall. Nekega dne so ga saaačili pri poneverbi, radi katere je bil aretiran in obeojen na eno leto ječe. Odsedel Je kasen ter ae preselil v drugi kraj. kjer gs ljudje niso posnali. Poatal je metodlst poaneje kveker, potem zopet pristaš U In one sakU. Kmalu pa Je sprevidel, da Amerika nI obljubljena deftela sa ljudi njegovega kova. Vkrcal se jo na parni k la se odpeljal na Angleško. Na potovanju je
nil svoje ime. Prekrstil se je v Ignacija Lincolna.
Zaščiten z imenom velikega a-meriškega državnika, je smatral, da stoji na zelo trdnih nogah in se Je lotil politike. Bil je dober govornik in je kot tak Iraponi-ral množicam. Volilci so mu nasedli ter ga poslali v angleški parlament. Tu je ostAl do Izbruha svetovne vojne. V tem času je zopet izpremenil svoj poklic, od katerega si je obeUl mastnega zaslužka. PosUl je vohun, ln sicer vohun dveh sovražnih držav: Nemčije in Francije. Zraven Uga pa se je bavil še a špi-jonažo na korist angleške države. Vohunski posel mu je toliko nesel, da se je kar kopal v zlatu. Ampak s svojimi špijonski-mi sferami se je tudi na Angleškem onemogočil in po vojni se je vrnil v Ameriko. Tam je i-mel odprU vraU v najboljše kroge. KreUl je med bančnimi magnati. V Filadelfiji in Balti-moru je bil gost nsjodličnejših aristokraUkih rodbin. Vendar mu je bilo vse to premalo. Hotel Je še dalje, še višje. Hodil je is kraja v kraj ter iskal novih plodonosnih zvez. Slednjič se je nastanil v New Yorku. Tam je začel zelo razkošno živeti ter se je družil z največjimi bogaUši. Ko je čutil, da sedi že na konju, se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Na njegova vraU je potrkal deUktiv — ter ga povabil s saboj. Policija je br« spo-znala, da je dobiU v roke opaa-nega pustolovca. Njegova slika Js izšla v vseh njujorških listih in ljudje, ki so jo videli, so šele sedsj spoznali, kakšnemu rafi-niranemu sleparju so prišli v roke. Od jutra do večera jo vrel avet na policijo ter pripovedoval, koliko škode mu je napravil neznani mož, kaUrega so imenovali vsi sa bankirja. Prišel je vnovič pred sodišče Ur je bil aopet obsojen. Ko je odsedel kasen, so ga obšle skomine po tujih deželah.
Domislil se je Nemčije, kateri je izkazal med vojno marsikako uslugo. Na Nemškem je našel ros novo torišče. V kratkem času ae je Um vdomačil. Sprejet je bil celo v neko pnmeasbno politično stranko in Je gačel spletkar it i. Toda nasprotne časopisje mu je kmalu priAlo na sled in je prebrskalo njegovo preteklost. Izkazalo se je, da je moš čisto navaden slepar. S tem je postal tudi v Nemčiji nemo-got. Ampak poguma ni izgnbil Preselil se je v rumeno ki
cesarstvo, navezal je stike s ki-Ujskimi odličniki in mandarini ter z generalom Vu-Pej-Fuom. Ta general je kmalu spoznal, da mu utegne novo poznanstvo koristiti. Napravil je Trebiča za avojega svetnika v mednarodnih zadevah. Trebič, ki je dobro poznal razmere v Ameriki, na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji, je res deloval na vse kriplje, da bi si zasigural pozicijo. Morda bi res osUlo prikrito, kdo je, da se ni pojavila kiUjska revolucija, radi Itatere je moral mož v Evropo. Sedaj ga na njegovem rodnem kontinentu preganja policija, ki bo napravila ž n£im končen obračun. Žalostno je pri Trebiču le to, da je sedaj državljan Jugoslavije, ki ga bo morala za njegove pustolovščine še vzdrževati s ričetom v ječi.
AgHIraJta zs "PraavsM"!
—rlikih držav.
<»«>"»l»i »nw «aaja p*-•4II«mm » m Um IuImm pn.
•H M MfcrtljMM *aa««<IIJaaM mm n, kraj« Ur. 4 rtov. Vasral m pailljato P KOS TO. Plllu ia 4m-»aana aajrafja la »ajateraiia trtarlaa nr-J«, fcjar Mil, raa »aj*a»lla.
A. STETZ COMPANY
I »t Paaaata St., Paaaak. N. J.
DA SKUHAS DOBRO Pl YO, PISI PO NASE PR9DUKTE.
iat.f v salogi slad, hmelj, sladkm ia vso droge potrabitina. Poskusita in a« prepriča;U, da js doma prt na* kuhani vsdao Is ssjboljšl in aajos-najiL
Orocerijam, sladčlferjsm ia v pr»
post pri račjih naročilih. Pilita pr Informacij« na:
FRANK OGLAR,
S4S1 Sapsrior Avansa, Oavaland. O
, KJE SE NAHAJA
moj sin TONY KOSlR?* Rc je bil 4. aprila 1901 v Borov na Kranjskem. Omenjeni srednje posUve, lase ims ko njeve barve; je prikupijive nanjosti in pri govorjenju ponavlja besede.
Ker se bojim, da se mul zadnje čase omračil um, bi sfl cenj. rojake, če kateri ve, se omenjeni nshsjs, da mi i rbči njegov naslov, za ksr bodem zelo hvaležen. Moj slov: Tony Košir, P. O. Boz Library, Pa^-(Adv.)
ZASTAVE
AMERIŠKE, SLOV. HRV—I | SIGURNO 25% CENEJ REGALUE, PREKORAMNI-	KOD DRUGOD
CE, TROBOJNICE, ZNAKE, yiCTOR NAVINSEK KAPE, UNIFORME, ITD. Isti Gresrs St, Cseaaaagh. V
fiBATlilCI Kalifornijski Newyor UIIV&INCs ali Michigansko gron sveže in direktno od prekupca. Poštena vi Predno ga kupiU drugje, se najprej pre čajU o cenah pri meni—-JOE SPRING 3123 W. l&th St„ Chicago, III. Phone: Ri weU 3867. Ali pa: JOHN KROSEL, 6 Blue Island Ave„ Chicsgo, IU. Ph<H Canal 0838.
Zaupanje
M&MM
J« potrebno pri isbiri pravih cdrsvil ta vaio bolssan.
družin priporoča
Tisoča samovoljnih
SEVER0VE DRUŽINSKA ZDRAVILA.
T« adravii* ao akrbno MaUvljra* in priporočan* od ljudi, katrri io jih s uapohom rabili. Pravočasna uporab« Uh adravii Ja I* vač bolaini sa* ustavilo in prapračilo navarns bo lasni, kakor tudi atroAka in bolačin«. Tukaj ao nakatara teh koristnih spravil:
Antiaapti«n* aaaUvina in sivo aa iapiranja ust in vrla, proti slabi sapf, bolačinami v Srlu. hripavoati in vnatimi dlaa-ni.	Cana Si in 60 cantov.
Savarav Krrulater.
Splntna tonile* a* adravljanja funkrijonalnlh bolaanl ln ftanaklh naradaoatl.	Cana $128
rm*Jm MSa.
Peskaalte najpreje lekarna.
ami nMM to
Savarav Balaam prati kaAl)a.
PHWm to MfttelMvIte atfravile
haftlj«. 'Mm* ari«, kil, to
Cm* U to Savarav GathardaL * UatoMut imm aa ,MaJ,
MilSSJt,
M«
kri, to arMta ahl
aa to aa Savarav« Kraslfira
a rtlte) PraU
m*nM OaM
aSrarth, to <+• »Mm kar aMritojote r»#Uto« aMSat- - -atorai. to «alaW-
la ItoSC Njaa
W. P. SEVERA CO. Ceder Raptda. lows.
]C
3E
sa
ml— aafcfaai