4. številka. Ljubljana, vtorek ti. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo lato 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za culo leto 13 gold., za Četrt lita 3 gold. 30 ki., za en MIM I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za <•«•; , leto 20 gold., za pol leta 10 golil. — /a gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. - Za oznanila se p':ieuje <»d eetiri-stopno petit-vrsto 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Vsakokrat so plača stempeij za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — liokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Odprava šolnine. Pod tem naslovom prinaša „S1. Tednik" sledeči članek : „Štajerski deželni zbor je sklenil, da se na ►Štajerskem v ljudskih šolah ne sme nobena šolnina pobirati od šolarjev. Ta sklep je prav pameten. Starši so zdaj prisiljeni svoje otroke v lolo pošiljati, tedaj bi krivično bilo, da bi se jim še to bremo naložilo, da bi Šolnino od svojih otrok plačevali. Oni imajo tako skrbeti za brano, obleko in sploh za dobro izrejo svojih otrok, dobiček od dobre izreje pa ima vsa dežela in vsak človek, tudi neoženjeni in taki, ki nemajo otrok. Zato je pravično, da pripomagamo vni deže-lani pri vzdrževanji šol in plač učiteljev, pa ne da bi samo oni starši, ki pošiljajo otroke V šole , morali po šolnini skrbeti za šole in učitelje. Otlkod tedaj dobivajo na Štajerskem učitelji svoje plače? Deželni zbor je stvar tako uravnal, da se v vsakem okraji napravi okrajna Šolska kasa. V to kaso zalagajo okraji po 7 kr. od enega goldinarja svojega davka. Ti zneski pa ne zadostujo, da bi se učitelji mogli samo iz njih plačati, zato mora povsod deželna kasa pripomagati. Ona dodaje vsakemu okraju, kolikor je premalo v okrajni šolski kasi. Vsled tega pa mora dežela višje priklade nalagati. Nekateri mislijo, da bi najbolje bilo, ko bi dežela prevzela vse plače učiteljev. Mi temu ne moremo pritrditi. Kdor plača učitelje, ima tudi pravico jih imenovati, od enega mesta na druzega prestavljati in sploh nadzorovati. Če jih dežela plača, potem imenuje deželni Šolski svet v (i rade i vse učitelje za celo Štajersko. Okraji pa bi pri tem ničesa ne imeli govoriti. Reče se, da bi potem graško mesto dosti pripomagalo, ker plača Ciradec črez 5, del vseh davkov Štajerskega. Res je, da bi se tako prihranil blizu 1 odstotek deželne priklade. A kakor rečeno, bi izgubili okraji pravico učitelje imenovati, daljo pa bi tudi vlada teško pritrdila takemu sklepu deželnega zbora. , Klerikalni ali konservativni poslanci v štajerskem deželnem zboru so baje glasovali za to, da bi dežela prevzela plače učiteljev. Zastrmeli smo, ko srno to slišali. Od njih smo pričakovali, da bodo branili sam »upravo ia pravico okrajev, ne pa celo šolstvo prepustili deželnemu šolskemu svetu, v katerem »edi vladnih mož. Klerikalci menda nijso dobri) razumeli, zakaj da je šlo. Slovenski poslanci razen Hermana pa so glasovali za to, da se stroški za šole deic med okraji in deželo. Klerikalci so tudi proti odpravi Šolnine govorili; oni hote, da stariši plačajo šolnine za svoje otroke. Temu se ne čudimo; du hovniki nijso oženjeni, tedaj nemajo otrok, da bi jih pošiljali v šolo. Ce se Šole in učitelji iz davka plačujejo, morajo ravno takt duhovniki od svojih dohodkov, gruntov itd pripomagati, kakor vsaki drugi, kdor plača davke. To pa jim seveda nij ljubo. Plače učiteljev na Štajerskem so ured-jene po 550, 600, 700 in 800 gld. na leto. Za te povišane plače so tudi klerikalni po slanci z g. Hermanom glasovali. Lepo je, da so ti gospodje prevideli, da učitelji pri zdauji draginji s svojimi plačami nijso mogli izha jati. Vendar moramo reči, da so klerikalci tudi v tem ozn u nedosledno ravnali; oni bi morali po svoji izjavi glasovati za predlog deželnega odbora, kateri je hotel samo 500 gl. na leto IV. razredu privoliti. Učitelji so zdaj tako plačani, da morejo živeti s svojo plačo j zato pa od njih pričakujemo, da z vso marljivostjo skrbe za poduk mladeži in nam vzrejajo v duhu časa in krščanstva poštene in značajne rojake." Politični razgled. V Ljubljani 5. januarja. V ftt'^šmvitvtti ^.hnvii* ki se snide 21. januarja, bode Herbst pr. dlagal. naj se osnuje konfesijo selen odbor, ki bo iz-delaval postave o uredjeuji razmer med cerkvijo in državo in vlado priganjal v tem ozira. V poslanskih krogih se namreč misli, da minister Strcmayr dotičnih postav nebo še predlagal. »,iV. />•. M*vvsxv poroča, da bodo volilci občin tepliškega okraja poslancu Heinrichu, ker se je v češkem deželnem zboru tako vrlo obnašal, poslali nezaupnico, v kateri se mu bo izreklo, da nij vreden, da bi ustavoveren okraj zastopal. V eni prihodnjih sej inora vskeg<* deželnega zbora bodo predlagali Sturm in drugovi, naj se predlaga o zemljiških knjigah državnemu zboru odstopi. Vnaiijo iližin«'. Na l'i'ri dr. Spa-zapanovem pogreba v farovž šli okna razbijat. Da so ,,Novice" s tem COpet osrečile svoje bralce s č;sto neresnico, nij treba ni pravili, ni dokazovati: dr. Spazznpanovi prijatelji j?c nad protivnik! ne bodo maščevali s pobijanjem slekla, nego širili bodo med zavedajočim se ljudstvom moralno in na rodno čntje in omiko, ker so gotov', da bo protivnikom to na večjo ^var in spominu ranjcegn pri toiniši, kakor pobijanje oken. Ker so pa „Novicc" tako "širokoustno lagale med svet, da so vipavski mladoslo-veniUi in nemški liberalci na lestvici omike dospcM že do oken, naj blagovoli „81. N." svojim bralcem resnico povedati. V vipavskem farovžu se vrstijo ?.e več let hčeri fajmoštrove sestro za gospodinje, kuharice ali, kakor menda zahtevajo, ,.frnjl^". Dogodke zapisati, v katere so zapletene te nečemo jih, da si bo farovški brez vsehozi-l4. razredu bode 121 dečkov za 1 nčitelja rov na našega prijatelja Spazzapana, blato j preveč. Razun tega bode napredek pri metali. Toliko pa smemo povedati, da vi- j učencih nekoliko slabši, kakor če bi bil vsak pavska „croniiiuescaođaleuse" dobiva uže več j razred posebej. Kazala bi se toraj živa polet obilo materijala le iz farovža in to se I treba, da se pridobi Še ena učna* soba m Je lahko dokažeš pismi, krstnimi lisJtl in^pri-len učitelj. Razun te pomanjkljivosti je Se čami. Ker je sedanja „frajla" uže večkrat | drnga velika potreba ta, da bode treba imela kak „rendezvous", šla je tudi 2f>. dec. I zidati v kratkem novo Šolo, kajti uže sedanji četvorica opijanjenih fautov znano prijaznico I razredi so v treh poslopjih pospravljeni, in klicat. Stari signal je bil pesek v okno injuže obstoječe šolsko poslopje v svoji notranji pri tej priliki je eden izmed njih ali nalašč I opravi nij nikakor na čast našemu trgu in ali po nesreči na mestu peska tudi s kame-J okraju. njem klical, bil je pa popolnem pijan. Iz Vse to bi tedaj izpeljati moral g. K., gotovega vira smo Izvedeli, da je sodnij-Jda pa bode zopet imel resno voljo to sto-ska preiskava to, in nič druzega prinesla j riti, dvomimo, posebno glede na to, ker ima na beli dan. llistoric se je pa pretečeni I le premnogo dela pri svojem gospodarstvu, teden po trgu toliko povedalo, da so celo j pri okrajnem zastopa in pri posojilnici. Spre-trcijalke začelo dvomiti o noki svetosti. j govorimo pa malo o tej poslednji napravi, o Nijso »ti na limance tedaj liberalni j prekoristni naši založnici, katero je osno-tički, gospodine „Novičare", nego Vi sto se I val tudi mnogozaslužni. g. K. Pri tej dc-prav za trdno usedli na lim! Kedaj boste I bijeta poleg teera gospoda tudi g. G. in g. poročali resultat sodnijske preiskave, kate-j Z., ki sta jej tudi neobhodno potrebna. Da-rega sto tako širok oustno poročati obljubili ? j siravno ta zavod lepo napreduje in je v Vzemite rog in rnztrobite svojo in svojcev prav ugodnem stanu, vendar bi se bil blamažo, poročajte, kaj je frajla sama pove- lehko še več razširil, ako bi se bile delavne dala, kako so se druge krati na enak sig- moči v odboru še bolj združevale. Tako n. nal „kamerce" po noči odpirale, in da Vafilpr. bi društvo štelo uže nad 1000 družabni-mladi ljubljenec gosp. Oton Kullnig je po-1 kov, ako bi se nekateri ne bili odganjali, ki polnem za nedolžnega spoznan. — Vi g. so hoteli k društvu pristopiti j to ae je ne-„Noviški" dopisnik in pa stari strijček naš J koliko le o iz bojazni pred obilim delom pomislita, da je v farovžu več gnoja, nego storilo. Društvo šteje zdaj nad 400 družab-pri liberalcih. nikov, v kratkem bode imel občni zbor, pri Sicer pa Vam morejo biti liberalci za I katerem bodetno bolj natančno izvedeli o Vaš dopis hvaležni, ker so zavoljo njega I njenem stanji. Društvo bodo temu okraju ljudje po trgu 0 tem dogodku popraševali, J vedno več in več koristilo, samo bati seje, resnico zvedel', ter po zasluženji Vas spo-1 da bi pičlo število delavnih odbornikov obilo štovati začeli. Ljudstvo so spameti po I delo zmagovati ne moglo, cnemtacem škandalu bolj, nego ga po stol pa pustimo to in govorimo o drugem pridigah pridobite. I predmetu — o naši čitalnici. Pa vsaj se lK TJllt«>llB4'l*tft 1. jan. flzv. dop. | govori, da naše čitalnice več nij. To je de-(Konec.) Obmimo so na krajni šolski svet: loma res. Kako jo pa do tega prišlo? Njen Glavna osoba v njem je predsednik in krajni predsednik, isti g. K. jo jo uže pred 5 me-iolakj nadzornik. Ta je. pa zopet g. Kukovec. J seci zapustil s tem, da jo odložil predsedni-Notranjc šolstvo v Ljutomeru je sicer po J štvo vsled nekega prepira med družabniki o večjem vre d j eno. Po d uč oje na šoli 6 moči; politiki ,.mladih" in „starih" Slovencev. Pod-3 podoottjejo dečko, 8 pa deklice, ker je predsednik g. dr. KI. se je preselil v več-krajni šolski svet strogo ločenje dece polnost. Včasu letošnjih počitnic, ko tudi taj-Bpolu zaokazal. Vsled tega je v 1. deškem nika v Ljutomeru nij bilo, je bilo društvo po-razredu 88 dečkov, v 2. razr. 70, v 8, in 4. | polno zapuščeno tako, da se jo društvu razr. skupaj 121 dečkov; v 1. dekliškem j stanovanje odvzelo. V minulem mesecu je razr. je 62 deklic, v 2. raz. 74 in v 8. in j tajnik zopet hotel društvu na nogo poma-L razr. skuhaj 52 deklic. Vsa ta razdeli- frajlce, in o katerih vipavski vrabci čudno, pesni pojejo, ne dopušča javna dostojnost, in'tev bi bila Še dovclj v redu, samo v 8. in (Dalje v prilogi.) pendijo, iz katere povsod odseva neko izključcnje, neka antipatijo duhovskoga stanu! Po vseli pravilih logike in psvehologije je moral Knaffl — |»oMilf<>ii. nezadovoljen, nesrečen duhoven biti. Premisliva to stvar na tanPneje! Knafft, t*ko jaz kombiniram, je bil gotovo s!n, trdega morda celo premožnega Gorenjca. Oča ga je dal v Ljublj ano ali Celovec v šolo, da bi „za gospoda" študiral. Fant je imel bistro glavo, pa dobro seje učil. Čas je t^kel in domači so uže na prste šteli leta, ko je bode doletela velika „sreča". da bode „gospod Luka" novo mašo pel. Vsa naivna brezniška fara se je „veselila" tega dneva. \ Knaffl je mislil na vse kaj drugega nego poduhovniti se. „Gradove svitle zidal je v oblake, zeleno trate stavil si v puščave." Po dovršeni osmi šoli je hotel iti na Dunaj, vpisati se mej juriste, postati časten in sa-mostalcn advokat, po tem znesti si prijazno :u ljubo družinsko gniezdo, poiskati si zveste 1 in Ijnbeznjive družice ter ž njo srečno živeti v Bredi cvetovih sinov in zalih deklet. T ko je Bsnjaiilj tako si je svojo prihodnjo srečo slikal blagi mladenič. Pride čas, ko jo bilo treba iti na Dunaj. Mati se joka in tarna, moli in prosi, oče se jezi in kolno svojega sina rekoč: „Za to sem te dal v šolo, da bi za „gospoda" študiral, noža briča! Če zdaj nočeš postati duhoven, poberi se izpod mojo strehe in nikoli več mi no hodi pred moje oči, zauikarni sin ti! Pojdi, kamor hočeš. Ne branim ti nič, a dal ti tudi ni beliča nikoli ne bom! Kar živim, sem dostikrat slšal: „Dominus vobis cumu še nikoli nij kruha stradal, „et cum špiritu tuo" pa uže velikrat!" — In ljuba nevedna kmetska majka, ki je v svoji mali pameti mislila, da bodo vsi njeni namišljeni grehi odpuščeni, ako jej bo sin mašo bral, jokala je zopet in prosila. Hrcz vsega upanja, brez vseh pripomoč- kov uda se mladenič hudi denarni Rili in ljubezni do revno nevedne matere ter se na posled podvrže očetovi jezi, materinim prošnjam in solzam, morda tem bolj prisiljen, ker jo bil sč starši vred enega mnenja — i g. župnik v vasi, katari je mater strašil , da bo Knaffl večno „frdaman" , ako no gre v bogoslovnico. Rad ali nerad gre v bogoslovje, pa ne v Ljubljano, no v Celovec, ne v Gradec, ampak — na daljni Dunaj! Še ena iskra toliko let gojene nadeje je tlela morda v mlađem srcu: „Mordn najdem na Dunaji vendar kaj priliko, da izslečem „Crno kuto" ter se pojuristim!" S časom ga je tudi ta nadeja ogoljufala ! Knaffl se jo podnhovnil, ker bc je moral, liil je pa potlej čestit duhoven, karakter, pameten mož, ki je zvesto izpol-noval vse dolžnosti svojega stanu. Nij bil fanatik, nego človekoljub. Srce mu je ostalo. Toda v prsih ga je grizlo in peklo vse žive dni; posiljena „črna suknja" mu jo bila hudo breme, dokler je živel, da si jo je noBil kot Priloga „Slov. Naroda" k št. 4., ©. januarja 1874. gati, toda prvi nekdanji podpiratelji čitalnice so mu pomoč odrekli j zavoljo tega se jo tudi tajnik odpovedal. — Nemškutarji se sedaj Slovencem posmeliujcjo. — Društvo pa bi bilo zopet v kratkem na nogah, ko bi naš prvak g. K. z dobrim izgledom najprvo k temu kaj storil. Vsi drugi bi ho okolo njega zbrali, kakor otroci okolo očeta, nekateri bi ga materijelno, (n. pr. domoljubi : z F. itd.) drugi pa duševno (n. pr. učitelji) podpirali. Če pa glava nič na stori, tudi udje počivajo. Ravno tako nam je treba tudi političnega društva za naše kmete, kajti čitalnica ugaja le bolj gospodi. Toda za tako početje je treba, da prvi korak g. K. stori, vsaj druzega uimarao, ki bi so temu na čelo postavil. — Ugovarjali pa bodo č. čitatelji , da se preveč dela naložuje eui sami osobi, vsaj nema po več glav iu po več parov rok. To jo popoluem istina. Toda ljudstvo je pri nas samo tej osobi toliko zaupalo z ozirom na pregovor: kdor je v malem zvest, njemu se da veliko v pest. V korist večjega napredka bi moral pa vsled tega g. K. gledati, da svoje obilne posle mod naše ljudi, katerim so more in sme zaupati, razdeli. Ou bode moral v kratkem sprevideti, da vsega posla sam opravljati ne bo mogel, zlasti popolnem ne. Njegove moči ne bodo vedno trdno in krepko, tudi njegovo življenje ne bo večno. Ne kaže se pa pri tem gospodu, da bi imel to prepričanje. Od, ki tako potrebuje pod pomikov in delavcev, da mu ponngajo tu in tam, kedar so volitve, zbori, nujna pisanja nema ravno zdaj ne veliko ljudi na strani ki bi iz domoljubja podpirali njegova domoljubna dela. Tako jo skozi dve leti pri vsaki priliki, kodar je šlo za kako do moljubno, narodno početje pomagal L. Da se je on, ki je vedno združeno deloval z g K., odpovedal vsem tem poslom tudi pri okr zastopu in posojilnici, tega je po njegovem izreku največ krivo vedenje g. K. pri tistih njegovih predlogih, ki so merili na večji napredek, zlasti pri šolstvu. Slovencem bi mo ralo biti žal za vsako moč, ki jo izgube, vsaj Slovenci nemarno preveč prijateljev. Prijatelja izgubiti je lehko, pridobiti si ga, je težko. — Iz %UgFl*cl»tl 4. jan. [Izv. dop. j Sa bor je zakonsko osnovo o odgovornosti vlade v vseh treh branjih sprejel. Razprava o njej je bila precej živa. Od opozicije sta zlasti dr. Makauec iu dr. Posilovič proti njej govorila. Njiju glavna argumentacija proti njej je bila ta, da je zakouska osnova v svojej sestavi taka, da ne bo nič koristila, da je nepraktična in tedaj celo odvisna. Vlada, nad katero je sabor obtožbo vzdignil, nij več parlamentarna vlada, ona mora odstopiti, in to ie za njo obsodba in kazen; — če pa nij tako poštena, da bi odstopila, pa lahko obtožujoči babor razpusti in z novimi volitvami na narod n pel uje. Zakon o odgovornosti vlade je mali humbug. On bo našo vlado malo ženiral. — Sedaj se razpravlja zakonska osnova o neodvisnosti sodnikov. Tudi proti njej sta Makanec iu Posilovič go vorila, in sicer zavoljo tega, ker jo jako nevesto koditi.Mraua, in kor nij v svobodonos nem duhu sestavljena. — V včerajšnji seji je dr. Makanec vlado intorpeloval, kedaj mi sli saboru predložiti zakonske osnove o svo bodnem tisku, o svobodnem družtvovaoji i o premembah voliluegu reda? Dor. Makanec je v našem saboru to, kar je Lasker v državnem prnskem ibora. „Obzorovi" nepleme niti vščipi ga ne dosežejo. „Obzor" misli da ga ščiplje. pa mu le slavo povišuje. — Vlada kani saboru tudi zakonsko osnovo o od deljenji sod-tva od uprave predložiti. Ta zakon bo imel za nas ta važen nasledek, da bo ž njim tisti zid razrušen, kateri nas še deli od zakonskega življenja v razvojničenej vojn. krajini. V krajini je namreč sodstvo od uprave razdeljeno. Po izvedenji tega na čela tudi pri uas, bo zadnja zapreka odstran jena, ki je do sedaj še prečila popolnemu utelovljenju prejšnjo vojue krajine v mater zemljo. V tem, da m a ter-zemlja svoje zakone priladogi zakonom svoje hčere razvojni čenc vojne krajine, mesto da bi narobe bilo, jo sicer neka auonialija, katera bo pa raater-zemlji v korist. Na novej žolezničnoj progi Karlovec Reka dogajajo so nesrečo ena za drugo. Pot niki od tod se vsled tega raje črez Zidani most in Št. Peter na Reko vozijo, nego črez Karlovec. To jo železničuiin dohodkom na škodo, in Magjari bodo na leto vsaj en mi lijou goldinarjev več iz državne blagajne žilezničuim akcijouarjem plačevati morali Take so magjaiske državno investicije! Društvo v podporo bosniških rimo-kato likov, katerega dopisnik iz Sarajeva spominju se res pri nas snuje. Na čelo se je postavil Boroša. V odboru so samo odličniki duhov-skega in p<.svetnega stanu. Društvo nosi ime sv. Cirila in Metoda. Letni prinesek je en oldinar. Pričakuje se ogromno udeleževanje. Nadškof MihajleviČ je daroval v društvene svrhe oOO goldinar. lloroša potuje po deželi pospeševanje društvenega razširjenja. Z novim letom jo nehal izhajati „Narod", adnji Rauchovski bat. Denes nemamo v Zagrebu nobeuega opozicijnega lista več. V stah j deželi pa samo enega, iu to je v Otoka izhajajoča „Dran". mož. Marsikedaj, ko je kot profesor teologije na dunajski visoki šoli srcčaval svojo mlado kranjske rojake juriste, filozofu, me-dicince, si je blagi mož zatrl v svojem očesu grenko solzo, globoko je vzdihnil ter zamišljen šel domov v svojo tiho, tiho sobo. A ena velika ideja ga jo vodila pri vsem njegovem dejanji i nehauji; dajala mu je moč in pogum, da jo mogel prenašati „svojega živeuja pezo." Skromuo je živel, trudil se in delal, zbiral denar ter hišo kupoval, poleg tega pa si mislil: „Nij nesrečuišega človeka na svetu nego jo posiljen, nezadovoljen v svojem stanu. Zatorej hočem svojim mladim kranjskim rojakom zapustiti ustanovo, ki hode marsikaterega mladeniča obvarovala tako nesrečnega nezadovoljnega živeuja kakor je moje. Ako le nekateiu rešim, da ne bodo iz po manjkanja nesrečni, — niuogo sem storil. In če jih vsako leto tudi več iz vic ne rešim kakor štiri — ti štirji bodo blagrovali moj spomin!" Tako je mislil blagi mož. In ko jo čutil da so mu izteka živenje, vsel so je ter spisal monumentalno oporoko od IG. junija 10*71. 1 Tako, dragi Pavle, si misli Knaflla tvoj prijatelj Na novega leta dan 1874. „Criicilor." t\ S. To pismo sem ti hotol po pošti poslati, kar mi slučajno pride v roke 1. št letošnjega „farovšitega lista"*, v katerem na letim na budalast članek „Kršćanstvo i KnaiVel." To me je napotilo , da ti pism pošljem po „Slovenskom Narodu." Zdaj sod ti, kdo jo pravo zadel, jaz ali g. Klun. Od prijatelja urednika, ki ga prijatelji „libera luhi" dolžo , da so hoji na to ali ono stran žaliti (Nij taka sila; lo kar je prav Ur.) pa pričakujem, da bode moje pismo priobčil nespremenjeno, ker mu zagotavljani, da s temi staviti nikakor nečem žaliti duhovnov, nego so mi le smilijo „prisiljeni." Domače stvari. — (Volitev n'a Notranjskem.) Poro Čla iz Notranjskega pripovedujejo, da se med kaudidati imenuje tudi g. Adolf Obreza. Mi smo zadnjič priporočali g. Hrena, ker so nam volilci iz Notranjskega tako pisali. \li če so volilci Bddinfjo za g. Obrezo, in če bi g. Obreza dobil tudi nekoliko klerikalnih glasov, volili ga bodo gotovo vsi volilci uže zato, da ne bi neljubega volilnega boja bilo, tudi g. Uren sam , ki se je od početka itak branil kandidature in ki ve, da je gosp. A. Obreza svobodomiseln narodnjak kakor on. Da dva kandidata od ene stranke ue bosta postavljeua, o tem se bosta gotovo kot prijatelja med soboj p o razumel a. — Torej naj se volilci naša stranke /.edinijo vsi ali za g. Obrezo, ali za g. Hrena. Pazijo pa naj, da jih klerikalci ne razdvoje z zvijačo in na zadnje kacega tretjega, svojega vsilijo. Piše se nam namreč, da se od klerikalna strani agitira na eni strani za Zelena, na drugi pa še za nekega druzega v klerikalnih krogih Znanega moža. Pozor volilci in ne dajte se motiti! — (<*o«i»ori Hren) nam je poslal, ko jo bilo predstoječe že stavljeno, sledečo pis*ino : „Ker je moj prijatelj g. Adolf Obreza voljan prevzeti kandidaturo za deželni zbor postonjskega volilnega okraja; ker imam prepričanje, da se bode držal vedno narodno-svobodomisclnega programa, kakor jaz; ker jaz uže od početka nijsem lehko mogel kandidaturo sprejeti: prosim vse gg. volilce , ki s > meni hoteli glase dati, naj vsi gotovo glasujejo za g. Adolfa Obr*ezo. V Ljubljani 6. jan. 1874. Fr. Hren. — (Blag dobrotnik). Iz Rake na Dolenjskem se nam piše: O. kr. stotnik au-ditor, pl. Lenk Jakob, posestnik Raške graščino je podelil za revne raške srenje takoj pri nastopu posestva ua Raki 100 gold. in jih v razdelitev župniku tamošnjemu izročil, katerih po mojem mnenji pa dosedaj poslednji nij razdal, ali pač V — Dalje je dal v vioduosti 30 gold. šolskega orodja in materijala revnim šolarjem in šolarcam. — Tako je prcnkrbel tudi za Rako živinskega zdravnika, katerega do sedaj nij bilo. Ako» pratnje ta zdravnik v službi pri gradu, jo veudar tudi drugim na razpohgaujc, kar je gotovo veilke vrednosti. Sedaj se pa trudi celo doktorja medicine za Rako pridobiti, prepričan žive potrebe zdravnika, kajti ljudje imajo sedaj le daleč in mnogokrat prekasno pomoč iz Krškega. On hoče zdravniku v gradu stanovanje dati iu mu kolikor mogočo življenje zlajšati, samo srenja bi se morala zavezati, 50 gold. na leto zdravniku plačevati. Stanovanje bode imel, kakor jo ranjki Šribar v Bvojej oporoki vstanovil, v hiši omenjenega Šribarja po smrti njegove vdove. Dok pa ta živi, bode pa v gradu lehko bival. Za vse te dobrote so Kačanje g. Lenku gotovo srčno hvaležni. — (Iz Bohinjske U i strice) se nam piše: Kakor drugod po Kranjskem razsaja tndi tukaj prav zelo nepriljudna bolezen koze. Zbolelo je ljudi mladih in odraslih od 20. nov. 1873. do konce pret. leta v 4 vaseh, Kamnje, Laski rovt, Stara Fužina, Srednja vas in Jenka do f>0 ljudij. Le zelo marljivemu neutrudnemu okrajnemu zdravniku g. Čobec-u je pripisati, da je do konec leta ena sama osoba za to bolezen umrla in da sedaj bolezen odnebujo. — (Iz Gradca) se nam piše: Pri tukajšnji občini religijozno-filozofičnega sistema „Poselstvo istine, svobodo i ljubezni" ustanovljenega od dr. Hipolita Tau-Sinskega bilo je o tem uku mnogo tečajev v nemškem jeziku. 5. januarja se pa prične tudi tečaj v slovenskem jeziku. Predavanja bodo vsak pondeljek zvečer ob 8. uri v stanovanji dr. TauSinskega, Burgring, 12, 3 nadstropje. — (V podgorski občini) pri Ljutomeru je voljen za župana g. Vatroslav Mo-horič, narodnjak, pa mož „Gospodarjeve" stranke. — (Varčen slovenski duhoven) je v sv. Kr. pri Lj. kupil si jo jako vs-liko vinogradov, čita pa izmed 20 slovenskih časnikov — nobenega. — (Iz Svetinj) pri Ormuži so nam piše: Čentitala je k novemu letu neka žena v Žerjavniščaku svojoj sosedi, s kateroj je v vodnem prepiru Živela s tem, da jej jo na novega leta dan okolo Va5. uri v jutro v list-njaku listje zažgala. Zgorela je hiša in živina. Jcdva ao ljudje golo življenje svoje rešili. — (Prva skušnja Čitalniškega pevskega zbora) za Vodnikovo besedo v Ljubljani bode v sredo dne 7. januarja, h kateri vabi uljudno vse gospode pevce Odbor. Novejše vesti. i V-ilt* narodni razpor jo dovršen. Stari izjavljajo kandidatno listo, v kateri so mlajši izpuščeni. Na &p*inj*ice*n velika reakcija. Ka-stelar je odstavljen, Serrano je na čelu vlade. l'onlttn». Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo sdaai Abbe PeterC aitolli, Rach-es-Theol. in župnik v Pruiiettu, "U iir' .Mondovi. Spričevalo št. 75.70."». Dunaj, 1'raterstrasse 22. maja 1H71. Jaz sem Vam hvalo dolžen za pronpeh, katerega jo Vaša Uevalesciero pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, ksiAlju in driski, od kojega me je Vađe izvrstno zdravilo odredilo. L. Ur nsiiiiiii n. Tečnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraSčenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revaleseiore-Riscuiten v pušicah a S gold. 60 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovaleaciere-Uhuoolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 60 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za .r)7t> tas 36 gold. — Prodajo: Rarry du Barrv & Coinp. na Du-■in|i, IVitllflticbKABse it. 8, v l.jiii»l|t*ui Ed. Mahr, v Uradcl bratje Ob or »nz me y r, v Ins-brakn Diochtl & Frank, v Celovoi P. Birn-bacher, v Lonci Lndvig Mil Hit, v Maribora F. Koletnik * M. Moric, v Mernun J. H. Stockhauson, kakor v vseh inesliri pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po postnih nakaznicah ali povzetjih. Deželno gledališče v Ljubljani. V torek (sv. treh kraljov dan) S.januarja 1874. Prvikrat i Trd o g lava ž en a. Čarobna igra s poljem in melodramo v .') dejanjih, Bpisal Jos. K. lyl, poslovenil Andrejčkov J. Osobe. Zlatoglav, nekdaj zvan Kepoštov, knez krkonoških duhov — gospod J, Nolli. Matinoga, i Čruotnbol, > skalni duhovi Polodnik, ' Janez Šinkovec, šolski pomočnik — gospod Rus. — gospod J. Trdina I. — gospod Bozgovec. Prosonka, mlinarica — — Rozika, njena hči — — — Madalenica, y dekl,-- Anica, / — — Jaka, mlinarski lilapec — I.ipoglavoc, graščak — — Dobrovoljski, oskrbnik — Platisnik, župan — — — $ož;ir-----— fsssr ) - z Starkovic, \ mlinarska MI ado vii-,. f pomočnika. Anžo, selski hlapec — — Skalni duhovi. Mlinarski poHli, Ljudstvo. Dimnikarji. gospod Siniil. gdč. Podkrajskova. gdč. Jaumikova. gospa Odijeva. gdČ. Kuhan ova. gospod P. Kajzol. gospod .lokovec. gospod Trnovec. gospod Oorcnec. gospod Kocolj. g, S. Patornoster. gospod Storgiir. gospod Krzen, gospod Hturm. gospod Rebolj. Opomenica. F.kHckulivur dražbe. i* .januarja: Kožico vii, 802 gold. in Sterkovo, &40 gold., v Črnomlji. — Jenkovo, 800 gold., v Butriot —Stoničevo, 362 geld., v Novem mestu. — Delagovo, 300 gold., Mo-horkovo, 8918 g»!d. in 4H7."1 gold., v Mariboru. — 10. januarja: Novakovo, 1477 gold. BO kr., v Seno-— Pihlcvo, MM gold., v Mariboru. Dunajska borza f>. januarja. fl/.virno tclegratiČno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 60 kr. BttOtnl drž. dolg v srebru . . 74 „ 10 „ 1860 drž. posojilo.....104 „ — „ Akcijo narodni banke . 1018 „ — „ Kreditne akcije ... . 237 „ f>0 „ London........112 „ 65 „ Napol.........8 „ 99 „ C. k. cekini.......— n — Srebro.........106 „ — Anatherinova ustna voda oU tir. ./. (m. t*oppn, c. k. dvornega zobozdravnika na Dunaji, mesto, Boguergasso št. 2. v llaeoiiilt -»o 1 gl. IO kr. jo naji/.vrstnoJHo srodstvo pri revmatičnih zobnih boleznih, pri vnetji, otekanji zobnega mesa, odlušt zobni kamen iu zabrani narejanjo novega, utrdi rahlo zobove, ker krepča zobno meso; iu ker snaži zobe in zobno meso vseh škodljivih tvarin, daje OS tam prijetno barvo in odstrani hud duh iz njih že po kratkem rabljonji. Anatherinova zobna pasta od dr. J. <■!. l*o|»i»a, c. kr. dvornega zobozdravnika na Dunaji. Ta preparat vzdržuje čistost dihanja in služi tudi v to, da daje zobom najlepšo beloto, in jo varuje pokvarjonja ter kropi zobno mes6. I»r. J. tm. 1*«»ppov vegetabiličen zobni prah. Snaži zobe tako, da, ako sc vsak dan rabi, so no odstrani le navadno tako siten zobni kamen, nego je tudi glazura na beloti in nežnosti vedno veča. Cena skatljice 03 kr. a. v. Zaloge: (4—1) v LJubljani pri Petričjč in Pirkor-ji — Jos. Karingor-j i —"A. t£r4aper-ji — Eduard Mahr-u — Fer.JIolh. Schmitt-u — E. B i rs e h i t z - u, lokarji; — v Kranji pri L. K r i s p o r r j i —■ J9 ob. S c h a u n i g - u, lokarji; — v'Pliberg-u pri Horbst-u, le-karji;— v, Varaždjnu pri llaltcr-ji, lokarji; — v Rudolfovem pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji — J^iof Bergnian-u; — v Krškem pri F o d. B o-m c h e s-.if, lok.; —v Kamniku pri Jahn-u, lončarji,- v Gorici pri Pontoni-j i, lokarji — J. Kollor-ji; — v Wartonborg-u pri F. Gadlor-ji; — v Vipavi pri Anton. Dopo-f is-u, lok.; —-Postojni pri K up fer sc hm i d t- u lekarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lokarji; — v Kočovji pri J. Bran ne-tu, lokarji; — v Idriji, c. k. rudarska lokarnica; — v Litiji pri K. MUhlwenzol-j i, lekarji; — v Ra- doljici pri Zalokar-jovi vdovi. Barry Izvrstno zdravilo Kevalescičre du Bnrry odstrani vse bolezni, ki se loku zoperstavljajo, nainreć bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, , tubcrkole, lllšioo, naduho, kašelj, ncprehavljivost, /.a-por, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico, in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revmuti/.oin, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo vseni lekom kljubovala: Spričevalo št. 88.171 P r a n e 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 1H69. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesciere du Barry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svojo starosti, niti teže svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibke postale moj pogled jo tako dober, da ne potrebujem očal moj želodec je močen, kakor bi bil 80 let star, — i kratka, čutim so pomlajen; ja/. pridignjem, spovedu jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Javna zaliva i zavarovalni taki SLOVENIJI" v Ljubljani. Dne 2. decembra 1878 pretila je celi vasi Srpciiica strašna nesreča. Prikazal ho je namreč na strehi moje liišč plamen in se v naglici poprijel poslopja n tako silo, da ga ni bilo mogoče več zadušiti. S pomočjo sosedov iu prebivalcev bližnjih vasi se je posrečilo, rešiti celo vas hudega udarca in omejiti ogenj samo na mojo hišo, ki sem jo avgusta meseca pri ..|»rvi občili ztivan»Talni I»anlti Sloveniji** v E4juliljaiii zavaroval. Banka ..NIo>v<»Biija" je brž, ko se jej je naznanita škoda, pustila celo stvar natanko preiskati, ter mi je po ognju prouzročeno škodo denes v popolno mojo sadovoljnost izplačala, za kar se jej moram tembolj srčno zahvaliti, ker je v tem slučaji izkazala se kot zavod, ki poškodovancu točno prizna, kar mu po pravici gre. Slovenski rojaki ! ki nijste še zavarovani, pristopite vsi k naši domači zavarovalnici ..Slovc-niji*-. ki je vredna, da se vsem posestnikom najiskre-nejfc priporoča. Srpenica, duc 31, decembra 1S7.'J. Andrej Breginc, 1. r. Ivan Gerželj 1. r., priča. Florijan Roth 1. r., priča. 697575 -! -i 14 pitanih svinj £ ro ceno proda, v malinu na VI- ^ k <»■*«:• ali. občina Tacen, vižmarska %L postaja. ^[ Cena in natančnejše ho izve v ^ pisarni 7y Jan. Gregoriča, #J (347—3) celovška cesta, štev. 07. ^ It Marzeljsko žolco, najboljše, hitrejšo in cenejša, sredstvo za vinsko čistenje in zboljšanje (volja za vedro po njenej mori. 2 do 2 1 , kr.) z navodom kako se rabi, priporoča Jan. Alf. Hartmami (340—2) V Ijubljaiii. Pisarim v tira nt aifcorl /tisi. Za ugoden uspeh se garantira Razpis. V g»iiij«It<>iii Šolskem »kraji no izpraznjene, nodu&iteljske službe na dvora z rednih iolan pri B>v. IffarK«. »v. ^Sas*-J<*li. v šrn« Vi<|ii. v U "-'ati^oBv.M. < ir5iovi!i iu pri »v. IEarl»ai*i t I5a- los.ah. Plača iznaša na prvih treh šolah 240 gld. in 60 gld. osobne priklade, v Cirkovcih in pri sv. Barbari 240 gld., 00 gld. iz deželne in 100 gld. iz krajnega s. sveta blagajnice. Stanovanje j>: povnod prOfttO. V Viu-ni-bergn ima podnoltelj razen plače 800 gld. Šo njivo, vrt i.i gospodarsko poslopje v brezni tčni vabi, pri sv. Barbari pa tudi znat nj kurjavo. Enako po oddajete dve podnolteljaki službi pri valili i \ :i Najnovejše petrolejske varnostno svetilni, e z najboljše konstruiranim mctuljc-vini h r:i ii i I ti i m lnclilkoin O plamen dajo ti svečnik 1111i i, neprepirnu najlepša sve-r.iv:i in \iii'l.ir M percentov |>rilirnnb« proti vsakemu drugemu svetilu. Da se ur lii lulu lil ti konkurent ijo , mi | .ne neslišnim nizko postavljene, /a najboljšo kvaliteto m, hI.i. 1,00, 2. I viseča svotilnica za 1'al.riKe poslovnicu k'1'. >i 1.M, .h.Til). Kupci en gfol dobijo rabat. II i 5a r BiH 4* za obednluo 11 škripi eni, pretina ulit 5, h. 1 vise. .1 svctilnici /a n'ieilnire, ii.i;tiiiejš:i, aortu, brcni pozlačen «1. 15, 2(1, tO, Cene ■vetunic se razumevajo kompletno s rtenjen in i teklo« vred, 1 svetiluičin zastor, majhen, srednje fin kr, 5, fin kr, t o, najllnejši kr. 10. 1 svetiluičin zastor srednjo velik, Mrednju fin kr. is. flit kr. 33, najfinejši kr. 15, 1 vatel svetilničiicga stenja kr. t, 0, H. I škarje za svetilnim, jeklo kr. 85. 1 MistnrodrzVc (branih, da /astor ne /1,'nrii kr. 1 iilinilrnliraiiec (brani, da steklo no poči) kr. 1(>. 1 inidi.inleen ciliinlro'"i«)ec kr. 20. 1 podstava ca Mvetilnieo , imjlopSa kr. 20, 30. 1 hvetilnivna čepica , v n.iilcpsili ohllkah kr. 10, 10, 35. I škripec za viHeču avetilnico j/ld. 1.40, l.hO, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 1, r., 0. 1 steklena krnitla kr. 20, 2ri, 30. 1 ploliasta jiieiinla za 1 1..... petroleja kr. 00, za > funta r.o kr. prednjo sobe i 1 ■ d n je sobe lil.ivice, Dežni plusci. Pi itnv '.locm , (f°"Pov !«•«» iz. najt* l par za gospode kr. 00, 70, !)U. 1 „ „ podložene kr. 70, !>0, gl, 1.10. 1 „ „ „ dvojne, niijlliiejšo tambur, gl. 1, 1.20, 1.40. I „ n gospe kr. 40, 00, BO. 1 „ n n lino poilložcno kr. t;t>, ho, rt, 1. 1 , n ., dvojno, niijlinejšo tumbur. kr. ho, gl, 1.20. 1 „ „ otroke, po vulikoti kr. 30, 40, 5o. 1 „ „ „ podloženo kr. r.o, 80, 70. Potni in drugi šali iz. najčistejše volno, najlepše n.i liani. 1 šal r.a gospodo kr. TO, Oo, rt, 1.J0, 1.60, l „ „ „ dvakrut tako dolg gl. 1.00, 1.h0, 2. 1 „ „ ntroko kr. 40, (10, ho. Žilni grelci, najbolje vr^te. 1 par z.a gospodu kr, 2fi, :ii), 10, HO, 1 „ „ gospe kr. 2'i, 35, 45. 1 „ „ otroku kr. 10, 20. Zdravilni priralkl i/, najfilntejie «», Jnko lop. BaLjliki \-a najboljega sukna. 1 lop ;. vi vem.li gl. 1, 1.50, l.Ml. 1 iin.jtincjši h svilo vozan gl. 2, 2.rit), 3. 1 za otroku kr. 00, gl. 1.2n, 1.50. dliij' zff gospe ht otroke, 1 za go.ipn, jako lep gl. I .ho, 2, 2.50. (,'ela giiriiitiiru, mul' in ovrutiiik gl. 3.50, 4.50, 0. 1 za deklico gl. 1.50, 9. Cdo novo žr.a in N(Azouo. Ogrinjala ta i^ospi* in deklice: bela, vijolastn, rudeča, modra. So vsa iz. lici iilinske volno z najlepšimi načrti. 1 za gospu gl. l.2o, 1.H0, 2.20, 2.fi). 1 niijveije. za ogrniti gl. 3.50, l, 4.60, 5. 1 za deklicu kr. lili, HO, 00, gl. 1.20. lEttge tt ivvvp tce I/, najllnejšo berlinske volne, h svilo podloženo in bogato s ponkljiini olišpnno. laia i.d. 4.50, z vnitniin ddloin gl. 5.60. 1 velja kr. 2o, 80, l „ iz svilu kr. BO, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gor.pe iz lijonsko svilo, male, belo gl. 1. „ „ „ vezanu gl. 1.60. „ „ „ velike, raznobarvno gl. 2, 2.50 3.50. l'.dell .'.n kr. Čepico za uospo in deklico. I'o najnovejši šegi iu na 1 za gospo gl. l.ho, 2.50, 3, 3.50. 1 n deklico kr. 80, ho, gl. 1.20, 1.50. Posebno za gospode. Jako lep prodsr.ijčnik za goipodd Iz najbolje volno a fluo pre,;t.ini pr im, nvr. lin',mu iu luknjami za rokavo, tako da ho loliko nad v s ako srajco nosi, kinča iu grojo. Kdcii 80 kr. Lovske nogavice, visoke. 1 par, velikih, najboljih gl. 1.80. 1 „ najvecjib iu najboljih gf, 1.(10, 1.00, 2.30. K m d 11 oš b tj c j H11<».t ie. 1 par, visokih za i'oipo gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ r.a otroku kr. (10, "0, bil, 00. Kosmati ovratniki na gospe* Silno lepi, za na plešo iu vhoda. IMen gl, 2.50, 3.50, 4.5(1, 5. Otročja oblačilni iz ovčje volne. 1 kr. lin do HO. 1 ■ rokavi, lepo napr i\ 1 jena gl. 1.10, 1.50, 1.110. Podplat i kot vlo;;a M vsukovrstno obuvalo, vz.liž.ujo noge snlin iu tople, so tedaj zdravju posebno ugodni. 1 par za gospo in otroku 25 kr. 1 „ n gospodo 30 kr. Najnovejše za zimo. H^1 5 a«iliiuoijov velja popolno angleška zrimviluu obleka. Jo i/, amerikanske naturne koltrunske volno in kot kavčuk rastesljiva, ki telo bitro ogreva in je v vedno It bkcni 1/paijanji vzdržuje. Ta oblika varnjo po tom proiura/.enja, kakor linli itrn^ili bolezni. Taka obleka za gospođo ali gospe obitojl Is t . hlač. 's |>:> MV kiiilkili nli tlid^ili no^ovic, 1 pata žilnih grolcOV, I para Vlog Ea (i'\lje. To vbg Bkupaj volja lo 5 Prcdzaanamovano obilno založeno blago pc take vrsto dobiva edino lo pri ESttiAiir FHfMlifi&.iiEBBB. I*rater»tras»e I€iil><*4*iti na