rrr—" Največji ilorauki dnevnik v Združenih dri«r«h VeUftzavieleto * • . $6.00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo teto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n tmm List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily fa* I the United States. a Issn*wl every day except Sundays S and legal Holidays* 75,000 Readers« fSUBFON: CORTLANDT 2876 EnUrod m Second Clan Matter, September 21. 1903, t the Port Office at New York, N. Y., uiiJer Act o i Congreaa of March 3. 1876. TISLl&PON: CORTLANDT 287« NO. 255. — STEV. 255. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 30, 1926. — SOBOTA, 30. OKTOBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV MUSSOLINI POZDRAVLJA TRIUMF FAŠIZMA Nagovoril je narod ob četrti obletnici pohoda v Rim ter izzval vse svoje sovražnike. — Primerjal je italijansko državo z goro. — Opozoril je na ekonomske in civilne reforme, ki so napravile njegov režim "nezavzetnim". — Zahteval je seveda tudi strogo lojalnost. s Grajenje velikih zračnih križark. Rim, Italija, 29. oktobra. — Moč fašizma, njegovo mladostno svežost in odločnost je poudarjal Mussolini v nagovoru, katerega je imel včeraj pred veliko množico črnosrajčnikv v Kolizeju. To je bila proslava četrte obletnice fašistovskega pohoda proti Rimu, ki je spravil Mussolinija na čelo dr-iave. Poročilo so prečitali na različnih sestankih po deželi člani vlade ter visoki fašistovski činovniki. Nudili so pregled dela fašistovske vlade, reform, ka-katere je izvedla in napredka, katerega lahko zaznamuje narod. — Bedasto je obsojati režim fašizma, ker je proizvedel oligarhijo s krutim in skrivnostnim tiranom na čelu, — je rekel Mussolini. — Prav tako trapasto je dolžiti fašizem, da je nepriljubljen režim in da je sovražnik delavskih razredov. Resnica je, da je mogel v Italiji šele izza 1 922 sploh kdo govoriti o "režimu naroda". Počastil je "narod" ter povdarjal, da je sprejel disciplino, katero mu je naložil fašizem, ker je razumel, da ni ta disciplina posledica kaprice posameznika, temveč bistvena potreba. — Ob priliki obletnice fašistovske revolucije, katero so vodili člani vlade in oblasti, — je rekel Mussolini v pričetku svojega nagovora, — je našla četrta proslava pohoda proti Rimu fašistovsko vlado v mogočni poziciji v notranjosti in "ugledu" po vsem svetu. — Vse sile stranke in vlade, milice, "delavskih unij \ mladostnih in izobraženih elementov so pri spevale v dobi sijaja k temu, da napravijo fašistovski sistem močnim kot je gora iz granita, proti kateri ne more opraviti ničesar jeza razposestvovanih, zarote zločincev ter impotentna okrekovanja. — Fašistovski režim se je' ustanovil tekom preteklega leta kot nezavzetna zgradba. V sedanjih časih je življenje posameznikov in narodov nekoliko prehitro in treba ga je danes nekoliko ustaviti, kot se prekine pohod, da se pregleda delo, dovršeno tekom enega leta. — Delo je naravnost impozantno. V političnem okrožju so bile izvedene osnovne izpremembe, pri-Jagodene naši doktrini, posebno ustvajenje go-vernerstva Rima, ki je dalo glavnemu mestu zna čaj priornosti, ki mu gre v zgodovinskem in narodnem oziru. — Tukaj imamo skupino postav, ki so izpreme-nile fiziognomijo države. Postavo, ki določa atribute ministrskega predsednika; postavo proti birokraciji in tajnim družbam; juridična pravila glede perijodičnih listov; postave glede postopanja komisije za reformo zakonika v varstvo materinstva in otrok. Glede odnošajev Italije z drugimi narodi je rekel Mussolini: — Fašistovska vlada je uravnala dolgove z Združenimi državami in Anglijo. Sklenila je trgovinsko, prijateljsko in navigacijsko pogodbo z Jugoslavijo ter dogovor z Anglijo glede skupnih interesov v Abisiniji. Sklenila je trgovinsko pogodbo s Siamom ter arbitracijski dogovor s Špansko in Romunsko. Anglija gradi velike zračne križarke. — Minister je povedal imperij-ski konferenci, da bodo ncsile po sto potnikov. Nameravajo ustanoviti svetovne proge. — Doni iniji bodo sodelovali. Izročila sina šerifu. ZANESV1LLE. 0., 28. oktobra. Potem ko jc bil njen sin Toraas obsojen radi tatvine avtomobila ter poslan v Mansfield poboljše-valnico za dobo od enepa leta do net najetih, je zahtevala njegova mati, Mrs. L. Stewart iz Clairs-ville, 0., nstffrado v znesku $100, katero je razpisal lastnik avtomobila za aretacijo tatu. Mati pravi, da je sporočila šerifu biva-lišče svojega sina. Pogajanja med nemškim in angleškim kapitalom. BERLIN, Nemčija, 28. oktobra Zveza nemških industrijalcev je dobila včeraj povabilo federacije angleških industrij, naj se udele žil cele vrste trgovskih pogajanj Narava teh pogajanj bo slična na ravf onih, ki so se vršila pred kratkim med nemškimi in angleškimi industrijalci in finančniki v Romsev, Anglija. LONON, Anglija, 20. oktobra Sir Samuel Iloare, državni zračni minister, je v značilnem govoru, katerega je imel včeraj na sestanku imperijske konferenee, of-rt al zračno transportacijo v dosedaj nepoznanem obsegu in sicer s pomočjo zračnih ladij, ki bodo nosile na ducate potnikov ter spajale London s teritoriji obširnega angleškega imperija na razdalje tisoč in tisoč milj. Ta govor je dokazal velikansko važnost, katero pripisujejo razvoju avijatike, posebno odkar so poloti Sir Coghama v Južno Afriko, Burmo in Avstralijo vzbudili zanimanje Angležev za zračni promet. Po govoru Sir Samuela so pred-stavitelji angleških dominijev izjavili, da hočejo sodelovati pri uresničenju velikanskega načrta. — Danes ni nobenega tehničnega ali operacijskega razloga, vsled katerega bi ne bilo mogoče spojiti Londona v štirinajstih dneh z najbolj oddaljenim mestom in teritorijem imperija, — je rekel Sir Samuel. — Nobenega tehničnega razloga ni. zakaj bi ne ne bilo mogoče skrčiti potovanja v Canado na dva in pol. potovanja v Indijo na pet dni, v Kapsko mesto na šest. v Avstralijo na enajst dni in v Novo Zelandijo na trinajst dni. Sir Samuel je poudarjal bistveno civilni značaj predlaganega obsežnega razširjenja angleških zračnih komunikacij, čeprav je priznal, da je neločljivo spojeno z vojaškimi zahtevami. Kot nadomestilo za vojaško zračno črto i7. Egipta v Trak na razdaljo 8G6 milj mi je rekel, da razmišlja Anglija sedaj o otvorjenju velike trgovske črte iz Kajire preko Bagdada v Tvarači, Indija. Sovjeti omejili prodaja pijače. Sovjeti sc omejili prodajo po vsej Rusiji. — Na ta način upajo ustaviti razširjenje banditstva. General Obregon previdno molči. ZDRUŽITEV MADŽARSKE Z ROMUNSKO General Obregon noče Predlagana je dvojna monarhija med Romunsko ničesar reči glede agitacije, ko je namen j e spraviti ga zopet n a predsedniški stolec. — Rekel je, da je izpre-memba v mehiški postavi zadeva mehiške zakonodaje. in Madžarsko. — Budimpešta se baje pripravlja, da potisne na stran Otona in njegove pre-tenzije. — Bukarešta namerava nanovo usiolo-čiti Karola. MEXICO CITY, Mehika. 20. RIGA. 20. oktobra. — Svet! ljudskih komisarjev, je odobril; novo odredbo za omejitev prodaje alkohola v sovjetski uniji. Ta odredba je del vcelike kampanje, ki je bila objavljena pred j kratkim proti banditstvu in pro-J staštvn, ki je postiilo kričeče zlo i v vseh ljudskih središčih sovjot- j nobene?a komentarja -lede izpre-skih republik ter je v glavnem po-1 memb v ustavi _ je rekel v-eraj sledica čezmernega zavživanja prejšnji predsednik Alvaro Obre-\odke. gon. ko so pra vprašali plede od- Prodajo alkohola je popolnoma jprave ustavne ovire k zopetni iz-prcpovedala leta 1014 earistična volitvi proj5n}ega predsednika, vlada, m prohibicija je trajala, __ Xi ^ r.as fla povorim. Vse skozi eelo vojno in celo tekom pr-j ustfflvn0 rabljev ali zaporna kazen s trdim delom za 2 tedna. pripomogel k pospešenju tega prijateljstva, sem seveda za tako zvezo. Velike težkoče pa se stavijo temu načrtu na pot. Obe deželi morata najprvo uravnati svoja notranja vprašanja. Ko bi dejanski konsolidirali svoj notranji položaj, bi lahko udejstvili načrt, če bi oba naroda soglasno želela zvezo. Olede spora med katoliško eer-1 Značilno je> da nisQ d j Usti y Budimpešti pri-k vi] o ter vlado Callesa ie rekel * v.-.. 7 1 . w i i Obregon. da je zadeva končana.! občih glede tega svojih komentarjev. Vse kaže, da vsaj v kolikor pride vpoštev nje-1 je bilo doseženo preliminarno stanje. Ob takih gova lastna država Sonora. Rc- j prilikah se lahko pričakuje, da bo časopisje obeh. kel je. da ni tam nobenega ver-j skega vprašanja in ker je bil dolgo časa odsoten i7. ostale Me liike. mu niso znani verski pro • ! dežel skrajno previdno in disciplinirano. Na Madžarskem skuša vlada konsolidirati stališče sedanjega režima ter oslabiti prilike legitimi-stičnega habsburškega kandidata, mladega Otona, da se polasti madžarskega prestola. Oton je star sedaj štirinajst let in vsaka nadaljna neodločnost med njegovimi nasprotniki bo oja-čila njegove zahteve, kajti v starosti osemnajstih let bo dosegel starost, v kateri bi bil v normalnih razmer h kronan. Velikanski dobički korporacij. Včeraj objavljena finančna poročila dveh največjih korporaeij te dežele, United States Steel Corporation in General Motor Corporation kažejo nezaslišano prospe-riteto za tretje četrtletje ter za devet prvih mesecev tega leta, a Diplomat žrtev nove igralnice. Prva žrtev igralnice, drugega Monte Carla, ki je bila otvorjena v palači prejšnih turških sultanov, je postal mlad diplomat, ki je izvršil samomor. CARTGRAD, Turčija, 20. okt. Jildiz Kiosk palača, v kateri so delavci teh velikih korporacij ni- j PreJe prebivali turški sultani in so žalibog ničesar občutili o tej j ki bila setlaJ izpremenjena v prosneriteti. Ob istem času je prišlo tudi poročilo, da so ravnatelji Pennsylvania železnice zvišali svoje letne dividende od 6 na 7 odstotkov in da so objavili včeraj četrtletno divideneo v znesku enega odstotka in tričetrt. Po njegovem mnenju se ne zanimajo katoliki v Združenih državah dosti za ta verski si tor. General je tudi prepričan, da je bojkot mehiških katolikov zelo dobra stvar. On je mnenja, da se tiro bojkot le prodaje luksurijoz-nili predmetov in povsem naravno je. <1h so možje katoliških žena veseli, če se pokore njih žene bojkotu ter ne izdajajo denarja za luksurijozne predmete. MADRID. Španska. 28. olcto- General Obregon ni hotel niti. bra Maroška vlada je izdala potrditi, niti zanikati vest., da .ie j dekret, soglasno s katerim se bo prišel semkaj iz Sonore. da pod- \ zapleuilo ]astnino Abdel Krima, pre Alberta Paniia, prejšnjega J VOtlitelja rifskjh plemen, ki je bil zakladniškega tajnika, ki je pred j izfrmin na Rounion otok kratkim resigniral po konfliktu z Konfiskacija pesestva Abdel Krima. v Tihem oceanu. Živino in žito, katero ie delavskim in trgovskim mini-lvzeI Krim v svojem hojn ^ strom. francoskim in Podmorski čoln v nevarnosti. ATLANTIC CITY, N. 28. oktobra. — Cape Mav obrežna straža je sporočila, da stojita carinska čolna Hammond in Gre-sham poleg peruvijskega podmorskega Čolna R—1, ki plava po jen denar, ker morju z uničenimi stroji kakih 180 milj v južnoiztočni smeri od tukaj. Čoln je naprosil včeraj za ta- Ikojšnjo odpošiljatev vlačilnega čolna. Moštvo je izjavilo, da so se polomili stroji in da ne more podmorski čoln nikamor naprej. igralnico, v pravcat Monte Carlo iztoka, je zaznamovala pred par dnevi svoj prvi samomor. Ta samomor je izvršil neki mjad diplo-' mat, ki se je udal igralni strasti, da preskrbi denarna sredstva mladi in lepi ruski plesalki, koje naklonjenost je hotel ohraniti. Njegovo ime je Nicolas de Repasi ter je bil ataše j madžarskega poslaništva. Ko je izgubil v palači, ki je nekoč vsebovala sultana Abdul Ilamida ter njegov harem, več kot tri tisoč turških lir, se je list relil. Domneva se, da je izgubil de Repasi. 28 let stari dečko, ki je nekaj veljal v družbi Carigrada ter bil splošno priljubljen, izposoje postalo znano, da je prodal vrednostne predmete, da zadosti ekstravagantnemu razkošju plesalke, katero se smatra med lepimi ženskami Carigrada za najlepše. Mladi diplomat se je seznanil ž njo v nekem tukajšnjem kaba-retii ter »e takoj zaljubil v lepo- ____________španskim tlačite- tieo preko ušes. Plesalka je bajejljcm. se bo vrnilo prejšnjim lasf-hčerka nekega prejšnjega visoke- j nikom. ga ruskega častnika, katerega jej jmrn.i« rnska revnl„,i j„ v sv*. Bukarin kot naslednik Ilcerkn nastopa v kabaretih. De * ? Repasi je baje eele mesece izda- Oinovjeva, jal eelo svojo plačo za lepo ple- MOSKVA. Rusija. 2fl. oktobra, salko. dokler se ni pred kratkim J Poroča se. da bo poklican l.uka-obrnila od njega ter.posvetila vse|rin. urednik Pravde, ofieijelnega svoje pozornosti bolj petičnemu j organa komunistične stranke, na občudovalcu. Nujna želja, dn jo mesto predsednika izvrševalnega zopet pridobi zase. ga je gnala v igralnieo in izguba denarja ga je tirala v smrt. komiteja komunistične internaei-jonale. kot naslednik odstavljenega Gregorija Sinovjeva. Odpor proti Italijanom. LONDON, Anglija, 28. oktobra. Soglasno z neko Reuterjevo brzojavko iz Aten poročajo potniki, ki so prišli z otoka Kalymnos, da so pregnali prebivalci italijanske mornarje s kameni in diuamitni-mi patronaini. Mornarji so se hoteli izkrcati, da prisilijo gi-šk<» prebivalce k zopetnemu otvorjenju šol, ki so bile zaprte, ker naj bi se uvedlo s silo pouk v italijanskem jeziku. Potop danskega parnika. PHILADELPHIA, Pa.. 28. okt. Danski parnik Fredennboro v.e j" potoj>il včeraj po kf»liziji z angle-škmi parnikom Manchester Shipper v Delaware reki. Moštvo jio-topljenega parnika, broječe r;."i mož, so rešili vlačilni čolni. Angleški parnik so spravili v tukajšnji dok, da ugotove, kakšne poškodbe je dobil. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslafi. da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi i/a tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali »vojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 500 ____ % 9.45 Lir ... 100 ____ . $ 4.95 Din. ____ 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.60 Din. .... 2.500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ .. $14.10 Din. ____ 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... 500 .... $23.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... 1000 .... $45.00 Za pofiiljatve, Id presegajo Deaettlaoč Dinarjev ali pa Dva tla oč IAt dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavne« plana Izvrinjcm* v najkrajtoce računamo za itrofte $1,—, Posebni podatki. Pristojbina ca Izplačila ameriikifa dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji znate kakor •ledi :ta $25. ali manji znesek 75 een-tov; «d ttt. naprej do $3M. pa 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pl- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: cjobtlandt New York, N* Y« GLAS NARODA, 30. OKT. 192G GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Ppblitked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president. Louis Ben edit, treasurers Place of brmine— of the corporation and addreases of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of tke People" Bogatinom, magnatom, politikom in njihovim t raba ntom ničesar ne manjka. Dobrega vina, piva in žganja imajo v izobilju. Takozvano .strogo izvajanje prohibieije bi bilo strahovito smešno, če bi ne bilo tako prokleto žalostno. Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado-----------.$£.00 Za pol leta__________$3.00 Za Mri leta__________$1.50 Za New York ta celo Uta. $7.00 Za pol leta________$3.50 Za inozemstvo ta telo leto_$7.00 Za pol leta_________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitrege najdemo naslovnika. f*G LAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- PAR BESED 0 PR0HIBIC1JI Neki ugleden newyorski zdravnik je objavil zanimiv <"lanek, iz katerega posnemamo par odstavkov: Ljudje pijejo ž<- tisoče in tisoče let. Grška, rimska iu hebrejska zgodovina liani pričajo, da so bile že v onih časih opojne pijače jako dobro znane. Tudi Biblija o-tnenja Noeta in Lota in še več drugih mož, ki se niso branili vinske kapljice. V srednjem veku je bilo pijančevanje vsepovsod splošno razvito, posebno po kloštrih in gradovih. Pa tudi v modernem veku ni zavživanje opojnih pijač ponehalo. Kadarkoli so hoteli oblastniki od ljudskih množic kaj zlepa doseči, so priredili velike slav-nosti, bankete in veselice, na katerih je igrala pijača poglavitno vlogo. V vojnih časih so vzbujali v vojakih z alkoholom pogum. Jvratkoinalo — zgodovina »Moveštva je polna vinskih kleti in žganjarn. Če bi to dvoje črtali iz svetovne zgodovine, bi le malo svetovne zgodovine ostalo. Zakaj se je uporaba omamljivih sredstev tako razkrila, zakaj je postala bistveni del življenja narodov? Vsa ta sredstva so v prvi vrsti pomirjevalna sredstva iti v drugi vrsti razvedrilna. Zmerno uživana pozive organizem in raz bistrijo misli. Suženj, kojega življenja je bilo polno prenaporov, pomanjkanja in trpljenja, je hrepenel po požirku razvedrila. Ali se je čuditi proletarcu novega časa, če je po težkem garanju zavil v pivnico ter skušal v pijači utopiti svoje skrbi in težave? Alkohol je strup. Strup sta tudi v gotovi meri vino in pivo. Toda kot vsi strupi, ima tudi alkohol na človeški telo dvojen vpliv. Onemu, ki ga zmerno uživa, koristi, tistim pa, ki ga nezmerno uživajo, povzroča utrujenost, halucinacije, naj-raznovrstnejše bolezni in končno smrt. Največji misleci so uživali alkohol v zmernih množi nali. Vsi od Sokrata in Platona do Darwina in Marxa, od Micheelangela do Pasteura in Kocha, so pili v zmernih količinah, ne samo brez škode, pač pa celo v korist svojem duševnemu delu. Alkohol lahko škoduje, lahko povzroči neizmerno revščino, lahko vodi v zločin ali smrt; lahko je pa tudi koristno sredstvo, ako ga človek zmerno uživa. Kljub vsem suhaškim pridigam, kljub vsem dokazom suhaških hinavcev, je alkohol pri marsikateri bolezni najvažnejše zdravilo. Naprimer pri tifusu, ko leri, pljučnici, sladkorni bolezni in pri gotovih boleznih srca. V proliibicijskih deželah se ne more producirati nobenega čistega žganja in nobenega pravega vina. Prepovedan sad je sladak, pa je ponavadi nevaren in zanič. Človek ni rojen za puščavnika in asketa, človek mora imeti nekaj od življenja. Užitki, ki mu lajšajo življenje, bi ne smeli biti prepovedani, pač pa sistematično regulirani in tako stabilizirani, da bi zdravju ne škodovali. Noben raz'imen človek ne hrepeni po salonu, sleherni pa hrepeni po dostojni izpremembi suhaške postave. Prohibicija je ustvarila v Združenih državah razred zločincev, ki bodisi ne morejo, bodisi nočejo biti brez alkohola. Prohibicija ni zmanjšala uživanja alkohola — bas nasprotno — povečala ga je. Vsepovsod so se pojavile špelunke, v katerih je naprodaj pijača, mešana z lesnim in industrijalmm alkoholom. Bolnišnice in norišnice so skoro prenapolnene. ZA POPLAVLJENCE SO D O SEDAJ DAROVAU Frank Sakser Frank Sakser State Bank (ilas Naroda Agnes t'ikovich, 1G42 E. 4 St., Bethlehem, Pa. Aloisia ISotlar, 12G8 E. 55 St., Cleveland, Ohio Anton G oren e, K. R. Box 85. Springfield. 111. Jos. Porok, Ore Hill. Pa., nabral Andy Zalar. Box 371, Pierce, W. Va. Michael Bulich, Box 45, Corning, Pa. Neimenovani, Brooklyn, X. Y. Agnes Ben ran. Chicago, 111. Iheresia Iljas. Chicago, 111. Jennie Stirn, Chicago, 111. Fanie Košak, Berwin, 111. Alojzija Ribnikar. Chicago, 111. Mimi I'rsie, Chicago. 111. Josie Prešel j. Chicago. 111. Frank Matičič, Chicago, 111. Frank Stefe. Chicago, 111. Karl Jeglič. Chicago. 111. Ivanka Novak. Chicago, 111. $ 2").00 $ 20.(K) $ 15.00 5.00 $ 1.00 $ 2.00 $ 16.50 $ 1.00 $ 3.00 $ 2.00 $ 5:oo $ 2.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 $ 1.00 Do danes nabranega . . . $106.50 Včeraj smo poslali Rdečemu Križu v Ljubljano svoto $10fi.50. Svoto smo poslali v dolarjih. To je prva zbirka, zbrana s posredovanjem Glasa Naroda. Fpati je, da bodo prihodnje v najkrajšem času sledilo. Rojaki spoznavajo potrebo, v kateri se nahajajo poplavljenoi in se odzivajo klicu ubogih revežev ter klicu svojega srca. Dopisi. Toledo, Ohio. Prosim objavite teh par vrst i c-v Glas Naroda : O delavskih razmerah nimam dosti poročati. Niso niti dobre, ni-li slabe. Delamo siccr vsak dan, toda plače so majhne in večinoma odvisne od dela, ki ga človek opravlja. Kdor zna Forda voziti, že nekaj zasluži v dveh tednih, reveži so pa tisti, ki se morajo ubijati s samckolnieami. Steklarna obratuje s polno paro ter je v nji zaposlenih tristo delavcev. Po narodnosti so tukaj večino-sna Poljaki, Slovaki, Italijani, Madžari in Grki. Slovenca sva m^o-da samo dva tukaj. Druga tovarna, namreč Overland Company, slabo obratuje, d asi ravno ima včasih zaposlenih do petnjast tisoč delavcev. Sem ne svetujem nobenemu rojaku hoditi za delom. Kdor ima dosti denarja, naj pa le pri. «e v Toledo. Tu se bo izvrstno zabaval. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa Petru Zgagi! Naročnik. Newport, Wash. Po tridesetih letih sem se odločil, da vam pišem kratek dopis ter vam nekoliko sporočim tukajšnje razmere. Slovencev je tukaj le malo. Sploh pa priseljenci in ljudje, ki pridejo z vzhoda, niso tukaj posebno dobro sprejeti. To me seveda nič ne briga, ker živim sam zase, s sosedi ima pa le trgovske opravke. Pred šestintridesetimi leti je bil konj tako hudo udaril mojega brata, ki je služil pri vojakih, da je na mestu mrtev obležal. Meseca julija bi se pa meni skoraj isto zgodilo. Imamo hudega konja, ki me je tako poškodoval, da sem moral biti več dni v postelji. To poletje je bilo jako suho, in neprestano so se pojavljali gozdni požari. Nekaterim farmerjem je razen živine in grunta vse zgorelo. Nekateri so odšli v staro domovino, nekateri so se pa podali v druge kraje. Pozdrav vsem znancem in prijateljem ! P. Migvar, R. 3, Newport. Wash. Oakland, California. Cenjeni urednik: — Prosim, priobčite ta dopis v listu Glas Naroda. Tukaj je vsak dan večja armada brezposelnih delavcev. — Sem so pričeli prihajati iz vseh, posebno mrzlih krajev, to pa zato, ker tukaj ni zime. Zdaj smo dobili nekaj dežja, kot navadno; ponavadi ga ni sedem mesecev pred oktobrom. Sedaj je prav prijetno vreme. Tudi drugače smo precej zaposleni; že ves mesec stiskamo namreč grozdje. Tako sem ga tudi jaz stisnil eno tono, toda nekateri mi pravijo, da ga ko bi pokojnik lahko v miru užival sad svojega trdega dela, pa mu je prestrigla smrt nit življenja ter ga položila v hladni grob. Pokojnika priporočam rojakom v blag spomin. • Država Calif ornia je splošno zanimiva. sedaj pa še posebno, ker se tam doli v Los Angelesu pere tista prefriprana verska fanatičar-ka. Mrs. MePherson. evangel istič-na svečeniea, ki je vlekla in še vleče lahkoverne ljudi za nos ter jih sknbe za denar, češ, da jih te- j lesno in duševno zdravi. — Ona! pravi, da so jo ukradli brezver-1 ski cigani ter jo držali zaprto v neki kolibi v Mehiki ter da so zahtevali za njeno svobodo 500.000 dolarjev. Zakaj ženščina je bogata; premore preko milijona, ki gji je izmamila od pomilovanja vrednih nevednih ljudi. Toda ljudje ki se ne dajo kar tako vleči, so ji dokazali, da je bila vse kje drugod, kakor zaprta v Mehiki, namreč na "medenem" potovanju, in to še s prav znvber fantom. Toda zaprta gotovo ne bo. iz enostavnega vzroka, ker je milijonarka, in gotovo ji bo dovoljeno še nadalje vleči abotne ljudi. Njen slu-čtj je v marsikaterem oziru podoben slučaju nekdanji prosluli vo-diški Johanci. Tudi ona je telesno in duševno zdravila neumne ljudi s pomočjo telečje ki vi Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Združenih držav! Louis Kaušek. Škrjanče, Slovenija. Prosim Vas, priobčite v svojem cenjenem listu sledeče: Dosedaj so ini pošiljali vaš list Joseph. Prank. Anton, Avgust in Joseph, Frank, Aton, Avgust in John Razenberprer ter Josip Pele iz Ambridge, Pa. Prisrčno se jim zahvalim za storjeno dobroto ter jih prosim, če bi mi še zanaprej posijali ta priljubljeni list. Pozdravim tudi brata Franka Jakše-ta. ki je zastopnik Glasa Naroda v Ambridge, Pa. Popravici povem vsem mojim prijateljem, da hi Glas Naroda res težko pogrešal. Rojaki, naročajte ta list svojcem v domovini. S tem jih boste jako razveselili. V kratkem se o-glasim z daljšim dopisom. Pozdrav! Tvan .Takse, Škrjanče, pošta Novo mr.to. SLOVENSKA VEST. Pri rojaku Mr. Jožetu Lupshi se je oglasila štorklja ter pustila krepkega sinčka za spomin. Mati in otrok sta zdrava. Čestitamo! Povišanje plač za belgijske premogarje. bo preveč zame, ker moja družina bolj malo pije. Pa nič zato, če prej umrem ! Zadnji teden sem čital v glasilu KSKJ dopis iz Etna, Pa. Takih dopisov so zmožni le verski fana-liki, ki pisarijo v imenovanem glasilu in v Amerikanskem Slovencu. Dopis je pisal John Škof, ki pravi : V nedeljo dne 2G. septembra je šel Frank Hauptman na neki zlet, namesto v cerkev ter je zadel v drug avtomobil s tako silo. da sta se oba avtomobila prevrnila in padla v trideset čevljev globok jarek. Njegova žena je bila na mestu ubita, a on se bori s smrtjo. Ubil je tudi onega, ki je vozil drug avtomobil. Pač kakršno življenje, taka smrt! — Mr. John Žkof, saj nisi več otrok, pač pa mož. Vse imaš, kar mora imeti zdrav človek: um, vid, čut in posluh, zato je grdo tako pisanje. — Cerkev in pa nesreča nimata nič skupnega! Evo dokaza : Pred nekaj leti je je hotel neki brodnik v stari domovini prepeljati čez reko tri duhovnike, toda čoln se je prevrnil in vsi trije svečeniki so se utopili, dočim je ostal brodar pri življenju. Dalje : pred par leti sta se v Clevelandu neki duhovnik in njegova mlada so-rodnica ob priliki avtomobilska nesreče na železniškem križišču smrtno ponesrečila. — Pred par leti se je v Minnesoti smrtno ponesrečil duhovnik Lavtižar. — Vsem je tudi še v spominu, da je pred par leti Reverend Zakrajšek z avtomobilom do smrti povozil nedolžnega otroka. — Ali naj se tudi o imenovanih ponesrečenih pokojnikih zapiše, da kakršno živ-taka smrt ?! Vsi smo smrtniki in moremo umreti na ta ali oni način; tudi Mr. Škof nima garancije, da ne bi smrtno ponesrečil. Kakor se vidi po njegovem pisanju, hodi možak prav pridno v cerkev, toda le malo ve ali pa nič, kaj" je Kristus učil. Ali ni rekel: Ljubite svoje sovražnike! Dobil sem obvestilo iz Canons-burga, Pa., da je moj sorodnik TEHERAN, Perzija, 26. okto-John Spend al umrl. Pokojni je bra. — Perzijski šah je ušel vče imel vseskozi zelo trdo življenje raj nepoškodovan, ko je eksplodi ter se je že v starem kraju, ko je ral avtomobil, ki ga je spremljal delal na neki novi železniški pro- na potovanju skozi Manzadaran gi, precej poškodoval. Z ranjkim v bližini Damavend. Več oseb je sva delala skupaj že pred 31. leti bilo ubitih in dve ranjeni, v Whitney, Pa. Tam je bilo sila V avtomobilu se je nahajalo o-trdo življenje. V premogovnikih rožje in municija, a vzrok eksplo-so plačali po 25c od kare, a kara zije ni znan. je bila velika, da bi si človek v nji (-- lahko "peelal"; držala je dve to- Ladja dvignjena iz morske glo-ni in pol, a premog je bil zelo trd j bine, za kopanje, poleg tega pa je bilor Kakor je bilo že poročano, je v rovu tudi polno plina. Pred 24. (v bližini Komiže v Dalmaciji vi-leti so umrli pokojniku trije ali har prevrnil luksuzno ladjo "Ti-celo štirje sinovi, in sicer vsi te- j tanija", ki se je na mestu potopi-kom enega tedna. Pred dvajsetimi j la. Ukrenilo se je vse potrebno, leti sem ga šel Obiskat v bolnišni-jda se ladja dvigne z morskih tla. co v Johnston, Pa., ker ga je bilo kar se je te dni končno posrečilo, zelo hudo. pobilo v premogorovu Ladja je dvignjena »cela m je bile Conemaugh Slop, No. 5. Sedaj,!odpravljena v Split na popravilo. BRUSELJ( Belgija. 29. oktobra. — Med zastopniki delavcev ter lastnikov premogovnikov je bil sklenjen dogovor, soglasno s katerim se bo povečalo mezde premogarjev s prvim novembrom za pet odstotkov. Odločitev glede prošnje lastnikov, da se podaljša delavni čas za pol ure, je bila preložena na poznejši čas. Predsednik konference je izjavil, da je že dogovorjeno, da se bo naprosilo za večjo produkcijo le v slučaju, če bodo razmere na kontinentalnem trgu to upravičevale. 'qf/e svojemu otroku pravilen začetek v življenju s trn damidajete tisk lahko -prebavljivo in zanesljivo hrano IBcn&nk EAGLE BRAND CONDENSED MILU I ? Ženevi se bo prihodnje leto zopet vršila razoroževalna konfe-j renca. Značilno pri tem je to, da bodo delegatje na tej konferenci določili, koliko orožja sme imeti vsaka posamezna država, ne pa, koliko ga ne sme imeti. * Kot je rojakom znano, se vrši v J državi New Jersey proces, kojega : namen je ugotoviti morilca, aji I morilce protestantskega pastorja : Ilalla in njegove ljubice. ) Umorjena sta bila pred štiri leti. Sedaj so izkopali truplo njegove ljubice ter dognali, da je bila usmrčena s tremi streli. Pred štiri leti niso mogli te«;a dognati. Ako bodo mlijoni Mrs. Hall kaj j prida zalegli, se bo tudi ta proces j zvodenel, in bo mir za nadaljna • tri ali štiri leta. Ako je milijonar morilec, pride ponavadi šele po njegovi smrti njegova krivda na dan. Istotak o bo v Hallovem slučaju. (V bi ne bili morilci nazunaj ugledni ljudje, bi bili že zdavnaj pod ključem, obtoženi, obsojeni in • kaznovani. * Včeraj se je bil planet Mars jako približal zemlji. Ker domnevajo znanstveniki, da žive na Marsu ljudje, in sicer visoko kulturni ljudje, so poslali skozi (rzračje par radio-brzojavk tem našim neznanim sosedom. Odgovora pa niso dobili nobenega. | Z isto naglico kot se je Mars j zemlji približal, se je tudi oddaljil. — Najbrž v strahu pred na,.o j prohibicijo in pred prijatelj-.stvom, v katerem žive evropski --I narodi. HIO DE JANEIRO, Brazilija.j * 20. oktobra. — Stavka angleških. Starokrajsko časopisje poroča, da premogarjev je povzročila tukaj je sivolasi in sivobradi srbski di-pomanjkanje premoga ter pove-, plomat Nikola Pašič — vegeteri-čala transportno krizo. Z zanelji- janec — to se pravi, da je samo ve strani poročajo, da je sklenila zelje, luk in solato, brazilska vlada ustaviti nakup J Njegov sin Rade je po velik pri-premoga na ameriškem trgu na ; jatelj mesa in živine sploh. Z dr-temelju kreditov ter plačati v go- žavnim mesom in živino je tako tovini za vse dobave. | spretno mešetaril, da je napravil Vladne želznice v Sao Paulo in kakih petdestet milijonov dinarjev graft a. Ponavadi se otroci pokore za t*»m iJupo- Tiom dobite za.stunj navodilo, v ma-tfernem jeziku 'kako hraniti In skr-zase :n otroka. Izrežite ga in i oSIjlte : imc-nom in naslovom. Tile RDRDEN COMPANT BorJen E!Jg., N«w York m Pomanjkanje premoga v Braziliji. centralno Brazilijo so v skrajno slabem položaju radi skrčenja njih redne potrebe premoga za 54 odstotkov in vlada je sedaj razpisala ponudbe za dobavo lesa za kurjenje lokomotiv. Prismuknjen Anglež. tudi sprejela ter jo odposlala. Novi izgredi v Herrinu. Razpust polka. Šah ušel atentatu grehe svojih starišev. V Pašiče-vem slučaju se po oče pokori za pregrehe svojega otroka. * Neki angleški poslanec je o-zmerjal svoje politične nasprotnike v parlamentu — s pijanci. Mogoče se je zmotil, mogoče se ni. Neki Anglež je oddal radijsko V Washingtodnu bi se kaj ta-brzojavko na prebivalce Marsa, kega ne moglo zgoditi, ker je Radijska družba je to brzojavko vsem maslo na glavah precej enakomerno razdeljeno. * Človek se včasih nehote zagovori in nehote resnico pove. Poročajo o rojaku, ki je imel precej vstran od hiše lep vrt. zasajen in zasejan z vsemi mogočimi sadeži in rožami. — Ti so mu rekli prijatelji, — kako strašilo bi postavil v vrt. —■ Ptiči ti bodo vse požrli. - E. — je odvrnil, — strašila ne boni postavljal, ampak ženi bom naročil, naj gre vsak dan parkrat pogledat. * &e ena o modemi mladini. Devetletni sin je delal svoji materi nerodnosti. Mati ga je pretepla. Ko je pričel oče domov, je sinček še vedno ihtel v kotu. — Kaj pa jet — ga je vprašal. In sinček mu je odgovoril: — Oh, s tvojo ženo sva se nekaj sporekla. * O Washingtonu se je že dosti pi&alo. Sedaj je pa izdal neki vseuči-liški profesor o njem in njegovem življenju najpopolnejšo zgodovino. V zgodovini je rečeno, da se George Washington ni branil pijače, da je rad plesal in veselja-čil ter koketiral z ženskami. Dotični profesor že mora imeti dobre vzroke, ker je to zapisal. Če je imel George Washington, "oče domovine" zgoraj omenjene lastnosti, naj bo potolažen. Njegovi otroci mu v tem oziru ne delajo sramote. WEST FRANKOFRT, III.. 2.0. oktobra. — Pod pepelom tleči spor med Birger in Shelton tolpama v Williamson okraju je včeraj zopet izbruhnil, ko je petnajst mož napadlo Shaws Garden, obstreljevalo štiri poslopja s strojnimi puškami ter ta poslopja požgalo do tal, ko so spoznali, da ni nikogar, ki bi nudil odpor. Prostor se nahaja dve milji od tukaj ter ga posečajo pristaši Charles Birgerja, ki je baje nje-prov lastnik. So:eilje so pripovedovali, da je bilo oddanih kakih tristo strelov. Smrt dveh članov Birgerjeve stranke je bil dogodek, ki je iz-nova vzbudil spor. Obe strani imata pripravljen oklopni tovorni avtomobil ter oborožene moške. Birger je baje izjavil, da je boj le še vprašanje časa. Smrtna kosa. — V visoki starosti 90 let je umrla v Ljubljani Apolonija Lavrič, rojena Cerar, mati vpok. nadzornika direkcije drž. železnice Franca LavriČa. BOLEČINE V MEHURJU Takoj prežene SAITTAL MTDY Zagotovo dobite pristno. Glejte ki besedo i'Midy". i Kgnrqdaj v vseh ^ • lekarnah. f GLAS NAHODA. 30. OKT. 1926 O puščanju krvi. Se pred dobrimi 68 leti je bilo| ka vpostev. Kjer sree m svoji na-puSčanje krvi Uko vsakdanje in'lojri več kos, kjer pesa radi pre-Kplošno razširjena zdravilna uieto-' težkega. naloženega rau dela, tra da, da je niito vsevprek uporab- vsaj ob komplikacijiah za nekaj Ijali zdravniki, ampak tudi laji- f-a** pnščanje razbremeni. Prav ki. Skoro bi lahko trdili, da je po-j tako je, kjer zastaja kri v plju-sedovala vsaka boljša hiša, ka- r-ah, in sree zastoja povoljno ne kor ima danes svoj termometer, j zmajmje, posebno, če so odpove-tedaj posebne nožice in aparate z' fia]a medikamentozna sredstva, noziči na pero, s katerimi so si do- j Dast puščanje poteka pl jnčnice v raaoi ob vsaki priliki puščali kri. { bistvu ne more izpremeniti, kaj jo Tudi sicer je bilo v navadi, da so ^j«. preprečiti, pa mnopokrat pre-Ki dobro rejeni. zlasti starejši I ju-J obloženo sree uravna in reši bolni-dje dali vsaj po enkrat na leto pu-j fcu življenje. k-ati kri, bodisi pri zdravnikih ali j prj takozvanih "polnokrvnih" j ranoeelnikih ali tudi pri brivcih In "puičarjili" ljudeh, ki so se ba-vili ali samo s puščanjem, ali tudi še t ruvanjem zob, obrezava-njem kurjih očes in podobnih zdravniško-tehniških opravkov. Pozneje je prifilo puščanje krvi vedno bolj iz mode in kakor se to pogosto zarodi, so z lušeinami zavrgli tudi orehova jedrca. Preteči je moralo zopet nekaj let, da so se pomirili duhovi, in da je trezna kritika točno opredelila. PRVA LJUBEZEN VELIKIH ITALIJANOV ljudeh, ki trpe na preobilici krvi in kongestijah v glavo, pri ljudeh. katerim se je. osobito. če so arterijosklerotiki. kati pi na možgane, je pravočasno ali tudi redno izpuščanje krvi povsem 11-mestno. Krvni tok v zapestnih arterijah, merjen po Rivu-Kocciju. znaša normalno 120 milimetrov. Kjer je ta višina prekoračena za nadaljnih 20 stopinj, bo puščanje ^ krvi pogosto, vsaj začasno, vplivalo blagodejno. Po tudi po kapi kaj ima obveljati iti kaj nc. po-J v raožpane je še vedno indicirano, Rebno pa, da je moderna medici- ker pade po puščaju krvni tlak in na nastavila indikacije, in jih ve- j ustavi krvavitev v možganih, dela preje tudi primerno nteme- Prav tak„ ugodno vpliva pušča-Ijiti. j nje pri šoku in pri pretresenju, Dandanes pušča kri izključno možgan, ker olajša srcu delo v j zdravnik, ki izvrši malo operaei- ( boj„ K krčevito zoženim perifer-' jo z vsemi aseptičnimi kavtelami. J njm žil jem. 1 ^ kot to predpisuje kirurgija. Kot ( Xič raanj važnega pomena pa' znano, plove kri v venah, t. j. v u[ venesekcija, kot velimo pušča-žilah -dovod nicah iz srcu najodda-'nju s tujim nazivom, pri raznih 1 jenejših udov proti istemu, torej Zastrupljenjih, tako notranjih kot v nasprotni smeri, kot v arterijah, j zimanjih. V poteku raznih bolez-t. j. žilah odvodnicah. Venozna |nih nastajajo razni otrovi v tele- kri, ki vsebuje malo okisavca, je temna in ne brizga iz vene, če leto narežeš. ampak samo lijo. Da se skrajša čas, i>odveže zdravnik ud, navadno laket nad komolcem in zbog krvnega zastopa nabrekla in dobo vidno privodnico, na komolčni upognini nabode z votlo iglo, ali jp tudi nareže. ter da, da se kri odtaka v cimentirano posodico. Odraslim puščamo po 150 do 000 gramov krvi, otrokom manj, osobito. ker ne prenašajo puščanja samega na sebi ]>osebno dobro. Glavni učinek puščanja je, da smo zmanjšali množino v telesu se pretekajoče krvi za odvzeto količino. C« je moralo preje srce metati večjo množino krvi — žilje, in je upotrebovalo za to delo gotovo višino sile in s tem izvajalo določen tlak na stene žilja, je sedaj razbremenjeno in tlak znižan. 1Tmevno, da pride to prav slabemu srcu, ki ga naporno delo zmaguje, prav pa tudi šibkim ali bolezensko spremenjenim stenam žilja. Žalibog je pa ta razmemenje-nje samo mimoidoče, zakaj manjkajočo količino prično takoj nameščati iz tkanin v žilje in kri prestopajoči sokovi, rdečnički pa se na nova v krvi zarede, tako da je navadno tekom dobrega tedna vse pri starem kot je bilo pred puščanjem. Jasno je, da smo tako z razbre-menjenjem srca in žilja, kot od njega izzvanem pronicanju tka-ninskih sokov in zaploji rdečnič-kov, krepko posebli v presnovo, kar samo na sebi lahko ugodno in bodrilno vpliva na obolele organe. — V kolikor pa puščanje vpliva mehaničnim potom, pride v prvi vrsti pri motnjah krvnega obto- ru, odnosno v krvi, posebno, če je obolel odvajalni organ, ledice, ka-1 t ere izločujejo zlasti iz prehrane ( izvirajoči, za telo nepotrebni in otrovni materija!, s sečjo iz telesa. Zadrževanje takih škodljivih presnovnih odpadnin vodi do ja-ko težkega (uresničnega) otrova-' nja, od katerega je moči bolnika ^ rešiti samo s pogostim in obilim puščanjem krvi. Pa tudi druga zastrupi jen j a. j pri katerih je kri močno prizade-! ta, kot pri zastrupljenju s svetilnim plinom, z nitrobenzolom, ani-linom, karbolom ntd. učinkuje pu-j šeanje krvi včasih čudovito, ker zniža mehanično količino strupa j v telesu, nabodri preosnovo in o- j krepi pojemajoče srce. Puy'anje krvi je prastara me-toda zdravljenja in ni očiščena danes vse navlake samo povsem neneravno, ampak mogočno in' mnogokrat odločujeje in živi je-' nje rešilno sredstvo v rokah mo-1 dernega zdravnika. Veliki ljudje — velika Ijube-zen> — pravi pregovor. Toda pregovor se včasih zmoti. Italijanskega časnikarja Giovanettija je mikalo izvedeti, kakšna je bila prva ljubezen štirih danes najbolj popularnih mož sodobne Italije in je obiskal Marconija. Mussolinija D'Annunzija in Toscaninija. Marconijeva prva ljubezen je bila hči nekega vrtnarja v Bolog-ni. Vratar hiše, v kateri je stanovala Marconijeva družina, je imel srčkano hčerko. In ta hčerka se je seveda zaljubila v gimnazijca, ki je tedaj pohajal tretji razred. Gimnazijec se je sestajal s svojo simpatijo, kadar ni bilo doma njenega očeta. Toda nekoč je prišel oče v nepravem času, zalotil je .-nladi parček v objemih ter je ločil mladega gospoda Marconija s svojo hčerko za vedno. Mussolini se je prvič zaljubil, ko mu je bilo deset let. Zagledal se je v neko eečo iz Predappie. — Bil ji je neprestano za petami. — Toda ko je deklica nekoč opazila, da ji sledi, je začela bežati. To je tako komično delovalo na današnjega diktatorja, da je prasnil v smeli, kar ga je takoj ozdravilo od te ljubezni. Zelo poetična je bila ljubezen Gabrijela D'Annunzija. Xjegova prva simpatija je bila 13-letna Zoe, hčerka postajenačelnika v Pratu. Novinar je vprašal pesnika : — Ali je bila to res vaša prva ljubezen? — D'Annunzio mu je odgovoril: — Veste, gospod, jaz sem ljubil vedno, toda — nikoli prvič. — Kakor je videti, jc bil D'Annunzio genij tudi v ljubezni. Toscaninijeva ljubezen je bila najmanj platonična izmed vseli teh primerov. Vanj se je prvič za- CLEMENCEAU IN ANGLI ČASNIKAR Odkar se je Clemeneeau uinak-nil iz političnega življenja, ni baš lahko priti do njega. Nešteti novinarji, ki so ga prva leta njegovega pokoja skušali motiti v njegovem zatišju, bi vedeli povedati marsikatero o svojih neuspelih intervjuvih — pa oni iz previdnosti rajši — molče. A če pride vendar kljub temu se m pat ja kaka a-nekdota v javnost, po je povečini zagrešila škodoželjna indiskret-nost poklicnega tovariša, ki mu je nesrečni časnikar na uho zaupal svojo sinolo. Taka bo menda z razgovorom angleškega žurnalista. o katerem vedo poročati angleški listi. Novinar je hotel na vsak način pripraviti Clemeneeaua k besedi ter ga je sklenil obiskati. A imel je smolo, da je našel starca pri dokaj slabi volji. Zurnalist je najprej poskusil s komplimenti, da bi "Tigra" omehčal. Čestital mu je k njegovi robustnosti. češ: — Ne bi vam prisodil, gospod predsednik, vaše starosti, vaš duh je še čil in prožen kakor pri t ri deset I et nem ml ad en i č u. Clcinenceati se je lokavo nasmehnil in skomignil z rameni. — Francija potrebuje novih mož, — je nadaljeval novinar, ki j*a je Tigrov nasmeh vzpodbudil. — Ce se že nečete vrniti na mesto premijerja, se dajte vsaj izvoliti za senatorja. Pri svoji izkušenosti in pri velikem ugledu, ki ga uživate, bi lahko mnogo koristili svojemu narodu. — Cujte, prijatelj, — je tedaj prekinil Tiger zgovornega novinarja. — Saj so vaše besede brez vsake logike! Pravite mi, da mi je trideset let, pa bi hoteli, da bi bil senator. Saj vendar veste, da ljubila odrastla žena, ki je bila ta-1 ne morem kandidirati, ker mi manjka še deset let. (Clan francoskega senata mora biti star naj manj 40 let}. Do tod angleški list. Kaj se je zgodilo z nesrečnim žurnalistom. ko debela, da so se ji posmehova-li njegovi prijatelji. Ko so jo nekoč videli, kako se ziblje po ulici, so podražili dirigenta: — Evo, sedaj pa se maje tvoj kontrabas. — In od tistega časa je Toscanini J pa namigujejo zgolj's tremi piči-prenehal ljubiti debclnško, s kon-'cami. trabasom pa je postal zelo strog f —--- v orkestru. --i Steklenica parfuma povzročila požar. KONEC DOLGE PRAVDE Človekoljub. Čudovito novo zdravilo za rt&re in sklade. Dafuje kot čar na slab« iivc«. t ab slabo prebavo |n (gubo taka. frUtelJI t*»ra 11*t* bodo a Midom *v*-0*11. da daj« to novo Edr&rtlo. Nuja-Ton«. tako hitro odporno« v tlaoflh slučajih. NIC nI botjla ca slabe tivce In !■-trp&noat, slab spanec, glavobol, napenjanj« In slab potutek v ialodcu In čre-Tlh po obedu, isto J« učinkovito In hitro. Kuga-Tone daje krvi tele 10 In Sveplo »lvcem. Čudovito J«, kako hitro povrne iiyalwoat in mo« IsCrpanlm živcem in milicam: dela rdečo krt, moCn*. umirjene iivc« In poveča odporno moč. Daje otivlJaJoC spanec, dober tek. fino prebavo »acularno U<]en Mills je pmilaR:«I in pomagal uveljavili pr\o penzijsko postavo /a ženske v New Vorku Predlagal je in uveljavil podobno postavo v Okraju Columbia. OTROKE Ogden .Mills je uvedel ter pomagal uveljavili {io-stavo, ki ustvarja poM-bna mladinska sotli^ca. Predlagal je in uveljavil postavo, ki določa m-dolorne obsodbe za otroke, ki se nre«rKe. ti laso va! je za amendment *a odpravo dela 1 otrok. Za DELAVCE Ogden -Mills je uvedel iu uveljavil postavo za zabilo delavcev, ki delajo i prohluri j s 111111 /rakom. rvedel je predlogo za bolniško zavarovanje. I veljavi! je predlogo, ki določa, naj bodo ua-lagalri iu drugi pristaniški delavci deležni ugodnosti deželnih kompenzacijskih nosi u v JAVNE USLUŽBENCE Osdoti Mills je uveljavil postavo za zopetno za slišan je ognjegaseev iu policistov newj orAkega mesta. (Glasoval je za zvišanje plač poštnini uslužbencem. Obljubil ie podpisati predlogo /a /višanje plar učiteljem. Za DRUŽINE Boril se je za izpremembo priseljeniške postave za združenje družin, ki so sedaj ločene. Ogden Mills je proti temu, da bi se z državnimi milijoni zgradili velike vo dne naprave. Proti trošenju. Obljublja, da bo vzel manj vašega denarja za vladne stroške ter vam bo pustil več denarja za vašo uporabo in za prihranek. VOLITE ZA OGDEN MILLS ZA GOVERNERJ SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ea je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE •„ / r > & Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, doMer zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, K. Y. 82 Cortlandt Street, BANK. New York, N. Y. odpremlja potnike. _ * GLAS NARODA, 30. OKT. 1926 ! i BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 15 (Nadaljevanje.) — Kontesa, — je rekel, — jaz sem prijatelj carja. Ni je skrivnosti, katere bi mi ne zaupal. Vem, da drhti njegovo srce v boli in hrepenenju po vas. Elizabeta je stopila korak nazaj. — Kako slabo morate misliti o meni, — je odvrnila s sramežljivo plahostjo, a kljub temu je čutila težke udarce v svojih prsih. — Mislim visoko o vas, Elizabeta Komanovna, — je odvrnil popolnoma sigurno. — Drugače bi ne posvaril njegovega veličanstva pred vami. — Posvarili — je vprašala Elizabeta, presenečena. Orlov ni spustil pogleda ž nje. — Visoko nosijo j»eroti carskega orla in mala ročica, na katero bi pritisnil vladar svoji ustnici, bi odločila usodo nas vseh. Elizabeta se je v strahu ozrla k njemu navzgor. — Moja ne bo, — je odvrnila. Kot blisk hitro so se križale misli v njeni glavi. Ali je prišel Orlov od carja, ali pa je govoril iz lastnega nagiba? Ali jo je hotel preskusiti, ji nastaviti zanjko, po naročilu njene sestre, ali pa je zahteval v imenu Petra sedaj od nje odločitev? Kaj naj odgovor;, kaj stori f Orlov je vrgt 1 glavo nazaj. — Car je čital v vaših očeh, takrat, ko se je borila Elizabeta s hiurtjo, — je ustrajal. — In te oči so izražale naklonjenost. — Iz usmiljenja, — je rekla Elizabeta hitro. Orlov se je nasmehnil. Torej se ni zmotil. — Iz usmiljenja, — je ponovil. — In vaše srce je postalo od tedaj naprej zakrknjeno? Elizabeta je molčala. Nato pa je odgovorila s strahom: — Prosim vas, ne silite vame. Jaz mu ne morem biti nič. Orlov je zrl samozavestno s svoje višine na ljubko, sedaj tako belo deklico. On sam ni ničesar tvegal, on, kateremu je stala pred očmi le ena stvar, visoka, ponosna žena, samotna v škrlatu, v solzah pred krono. On je snubil za vladarja, ne zase in njega je kril njegov carski prijatelj. Poznal je ljudi, poznal pred vsem ženske, ("util je. da bi mu Elizabeta nikdar ne sledila tako daleč, če bi ne utripalo njeno srce za carja, dobro vedel, da se take omahujoče najave le prerade uklonijo brutalni volji, ki jih odreši mučnih dvomov ter vzame preveliko breme sklepa na svoja močnejša ramena. In brez obotavljanja je šel naprej. — Kedaj bo končana danes zvečer vaša služba pri carinji? — je vprašal za|>ovedovalno. — Ob desetih, — je odvrnila Elizabeta presenečena. — Kaj pomeni to? Orlov je tvegal vse. — Ob desetih. — je odvrnil ukazovaje, — bo car tukaj čakal na vas. Elizabeta se je z grozo ozrla vanj. — Vi ste blazen. — je zašepetala. komaj slišno. Kljub temu pa je čul Oriov razločno omahovanje v njenem glasu. Prijel jo je za roko. — Car je nemiren, obupan, — je silil vanjo. — Nobenega drugega človeka ni na celem božjem svetu, ki bi mogel prinesti nekaj tolaž be in utehe v njegovo življenje brez veselja. Elizabeta se je oprostila ter iztegnila obe roki proti njemu. — Nikdar, nikdar, — je odvrnila s tresočim se ustnicama. Orlov pa ni popustil. — Nikdar, kontesa? — je vprašal. — Ali vas tako zelo vabi in mika prašna cesta po dolžnosti? Cerkev, polna kadila, s poročno mašo pred velikim oltarjem? In na vaši strani mož, kateremu boste prelomila zvestobo še predno bo poteklo prvo leto? Nobenega odgovora ni dobil. Ali se je zmotil v njej. ali pa ga ni smatrala vrednim odgovora? Ali pa se je mogoče borila z zadnjo umirajočo voljo, z ugašajočim sramom proti skušnjavi? — Ozrite se naokrog po tem dvoru. — je nadaljeval z nebrzdano strastnostjo, — ker poljubujejo ženske s solzami v očeh otroke, kojih vsaki jih spominja na izginulo, prepovedano ljubezen, kjer pijejo možje pozabljenje z našminkanih ustnic v soparnih nočeh". In radi take bodočnosti hočete dopustiti, da izkrvavi vaš car? Elizazeto je streslo. Solze so napolnile njene sinje oči. — Ali mu smem prinesti veselo sporočilo? ^ Pokrila si je lice o zbema rokama. — Prizanesite mi, — je rekla s pojemajočim glasom. ' — Ali urnem, kontesa? — je ponovil Orlov. * Molčala je. Stopil je k njej ter položil roko krog nje. Ni se brigala. — Elizabeta. — je rekel s svojim zapeljivim glasom, — ali niste m» nikdar videli moškega jokati? Ali niste še nikdar videli moža, ki bi i>okril v neznosni bedi svojo glavo z rokama? Jaz sem videl carja, Elizabeta, ki je jadikoval v mučnem hrepenenju po vas. Kar daste največjemu beraču pri vratih cerkve, prisrčno besedo, privoščit« tudi svojemu carju. Na ženski proslavljajo usmiljenje. Vi ste Ženska. — vi morate biti usmiljena, vi ne morete biti drugačna. Izpustil jo je ter se obrnil, da odide. — Stojte, — je vzkliknila Elizabeta. — Za Krista voljo, jaz ne smem priti. Orlov je stal pri vratih. Videl je njen smrtnobledi obraz, njene proseče oči in njeno sključeno postavo. Čutil je, da je zmagal, k i util z nezmotljivo varnostjo moža. kateremu se ni še nikdar upirala nobena ženska, kaj se je godilo v zmedenih možganih Elizabete. Z železno odločnostjo ji je odvrnil: — Ob desetih vas čaka tukaj car. Prišla boste. Elizabeta Ro- manovna. Vrata so se zaprla za njim. Niti on, niti Elizabeta nista zapazili kneginje Dašlčov, ki je stopila iz temne galerije na stopnjice. Elizabeta je v nenadni slabosti omahnila na stol. Vse, kar je /ivelo v njej že več tednov, se je prebudilo sedaj z dvojno silo, Vv irenutku, ko je stala, nepričakovano na razpotju. Tn kot gromadi-mo mi vsi. ki smo že davno vrgli kocko v srčnih zadevah, vzrok na vzrok, tako je storila tudi Elizabeta. Ali si je imogla drziuti. da bi car zaman čakal nanjo? Želja carja je bila za vsakega povelje. Tn r« zven tega bi ne smela biti otrok svojega časa. ee bi se ne udala blesku, ki jo je čakal na strani earja. slavi, ki je napravila markizu Pompadour nesmrtno. ' Njeno devištvo se je lahko protivilo še toliko sklepu, da se uda prepovedani ljubezni, — veličanstvo vladarja je posvetilo tako zvezo. okrasilo tako žensko, prav kot je poplemenilo otroke greha. Po-časi je omahnil« na tehtnici njenega življenja skodelica, v kateri je ležalo aree carja. j ^ l k SEDANJI IN PREJŠNJI POVELJNIK AMERIŠKE LEGIJE NEKATERE STVARI SE PREMINJAJO, DRUGE NE UMOCMWOOO A UHDCUMOOCl N V. Na levi je sedanji predsednik Ameriške Legije, Howard P. Savage, na desni pa njegov prednik John li. Quigg. — Elizabeta — se vzkliknila tedaj kneginja Daškov. Njena sestra se je stresla. — Katarina. — je zašepetala. — Kdo je šel tja noter? — je vprašala kneginja trdo. Elizabeta je molčala, kot v zadregi. — Orlov je bil, — je vzkliknila kneginja. Elizabeta se je dvignila ter pokazala sestri hrbet. — Že mogoče, — je odvrnila, popolnoma mirno. (Dalje prihodnjič.) Ivan Bežnik; Narod, ki izumira. (Nadaljevanje) Tobija, drugi dober lovec, pa ni imel tolike sreče. Prvi tulenj. ki ga je lovil, se je potopil v vodo in .se ni prikazal več. Nato je zagledal drugega. Ko je veslal proti njemu, se je naenkrat pokaral iz vode tik njega velik tulenj, na katerega je vrgel harpuno. Veliki tulenj se je valil v vodi ko nor. Vrvica je drčafia z veliko naglieo s kajaka, zataknila se je na prednjem kancu in preden se je Tobija zavedel, mu je gledala sama glava iz vode. Ali je izgubljen ? Vsi. ki so v bližini, mu hite na pomoč, brez posebnega u-panja.