198. številka
Ljubljana, v četrtek 28. avgusta.
XVII. leto, 1884.
hhaja vsak dan ive^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četi ris topne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kol mana hiši, »Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
po
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „ 50 „
, četrt leta .   .       ......    3   „ 30 „
„ jeden mesec .......     I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja;
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „ — „
„ četrt leta........4-   „ — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Vpratrtvištvo „Slov. ZTaroda".
Še jedenkrat volitev na Notranjskem.
Pečati se nam je i danes s tem predmetom, ker smo tako obljubili in ker je volitev v Postojini naj-interesantneja mej vsemi, kar smo jih doslej imeli, prava specijaliteta. Godile ho se pri tem izboru take stvari, da je veekako vredno in perpetuam rei me-moriam zabeležiti jih, kar bode v pouk in prid nam in zanamcem.
V prvej vrnti treba je premotriti delovanje in postopanje najvažnejega faktorja, visoke naše deželne vlade, one vlade, ki je še nedavno patetično nagla-šala svobodo volitve, ki je pa pri notranjskej vol it vi neprestano stala sredi arene. Ni se zmenila za volitve v veleposestvu kranjskem, ki Bi je z lahkoto izbralo dva nova fakcijozna poslanca, ni se brigala za volitev v volilnem okraji IlibnicUKočevji, od koder dobimo tudi fakcijoznega zastopnika v zbor* nico, za vse te tri sedeže ni imela najmanjšega zanimanja, ker je vso bvojo pozornost, vse svoje Bile, svoj ugled zastavila za volitev v Postojini ter vob svoj vladni stroj gonila s podvojeno parno silo. Naj-
novejši dnevnik sukal je dan na dan v svojih pokornih rokah blatuo brizgalnico, s katero je grdil in sumničil radikalno stranko in njenega kandidata, v jedno mer poudarjajoč, da je vsemu svetovnemu zlu kriv le slovenski radikalizem, katerega bi po vsej sili radi izumili. Razni poverjeniki in agentje švigali so okolu volilcev, obetajoč jim razne blaginje in sladkosti in trdeč njim, da ae z izvolitvijo vladnega kandidata prikupijo okrajnemu glavarju grofu P., ki ima, kakor je očivestno, veliko upliva.
Ne vemo sicer, vsaj ne upamo si trditi, so li taki agentje za to imeli pristno pooblastilo v žepu, a ko bi je res imeli, obžalovati bi morali kaj ta-cega z dna Brca, a to pa dobro vemo, da tudi omenjeni okrajni glavar ni držal križema rok, marveč blagovolil tega ali onega počastiti s svojim pohodom, osrfievati že pridobljene, utrjevati omahljivce in ne-odločneže. In tako je šlo dalje od najoblastneje gospode do najzadnjega praktikanta iu sluge, vse je zatrjevalo, da vladi godi le tak poslanec, ki je ofici-jozno uniformovan, da morajo volilci voliti lu taeega poslanca, ki nema lastne volje, ali si vsaj ne upa, kazati jo. Naravno je, da mora tolik pritisk imeti nekoliko vidnega vspeha in da je vlada z jednako gorečnostjo posegla mej veleposestnike, zmagala bi bila že lani in ne bilo bi treba znane ne posebno ugledne „Concentrirung nach rUckwBrtsM.
S tem svojim postopanjem je vlada  sicer po kazala, da njen stroj tudi nekaj zmore, a pokazala je tudi svojo strast,  in to je od zla,  to bi ne smelo biti.
Kazim izrednega pritiska vlade, o katerem utegnemo pri priliki še marsikaj zauimljivega povedati, pokazal se je nov vladen boritelj na volišči in to so bili naši duhovniki, ki so kar čez noč navdušili se za vladnega kanlidata in na vse kriplje delali proti kandidatu rudikalne stranke dr. Zamiku.
Slednji imel je pa jako neugoden položaj. Ker ni rodom Notraujec, itak že ni za poslanca sposoben in ker ima vrhu tega na sebi neizbrisljivi greh doktorske diplome, se nikakor voliti ne sme, tako vsaj slove naša najnovejša politična dogma. A kar je največ ii 111 i valo na izid, bilo je to, da dr. Zarnik sam niti kandidoval ni. Na vsa prigovarjanja in dopisavanja odgovarjal je stereotipno: da bode
sicer poslanBtvo prevzel, ko bi bil izvoljen, da pa sam na noben način ne kandiduje. In za vsega volilnega gibanja ni za svojo kandidaturo niti črke napisal, niti jednoga volilca ogovoril. Ker je prostovoljno odložil mandat, smatral je za svojo dolžnost, biti popolnem pasivnim in čakati, kaj poreče narod. Da se je odrekel temu svojemu preverjenju, bil bi izid takoj s početka drugačen in zmagal bi bil kljubu vsem naporom vlade in duhovščine.
A dasi so bili navedeni uzroki in činitelji dovolj neugodni, ipak se je v dan volitve pri Vičiči zbralo 48 Zarnikovih volilnih mož, ki bi bili sigurno vsi zanj glasovali, da se ni v glavnem stanu v Logatci izumila prefrigana spletka, katero so, kakor Ahajci znanega Trojanskega konja, spravili na volišče. S sleparstvom, kakor je vsakdo lahko raz-videl iz včerajšnjega članka, omamili so nekatere volilce, laž in licemerstvo bila sta vladne stranke sobojevnika.
Ko so vladni korteši prišli na VičiČevo dvorišče, bi si bili naši somišljeniki pač morali misliti: „Times Danaos et dona ferentes", kajti nikdar se še ni dogodilo, da bi večina, če tudi neznatna, sto-prav pred volitvijo manjšini ponujala kompromis. A do sedaj je v Slovencih še veljala moška beseda, uikdo bi si ne bil domišljeval, da bodo volilni možje, do sedaj znani kot poštenjaki, katere je narod s svojim zaupanjem počastil, to zaupanje zlorabili v ta namen, da bodo svoje sorojake, svoje sosede, prevarili, slepili in da bodo sunili svojo častno besedo. Ne toliko nepričakovani izid, ampak ta prevara je črni madež notranjske volitve, ta črni madež nam svedoči, da se še dolgo ne bode izpolnila blagega pesnika iskrena želja, „da bomo narod poštenjakov", temveč da se korupcija trosi in se je že zanesla mej maso naroda.
S tem bo obrisani uzroki izidu notranjske volitve, prestaje nam še uvajati posledice. No, slednje ne bodo tolike, da bi svetovna obla skočila iz ste-žajev, par dnij „koribantičen hrup" v predalih vsled te dogodbe galvanizovanega najnovejšega dnevnika, par Btrastnih člankov, potem pa bode zopet polegla prejšnja apatija nad deželo in ležala bode tako trdovratno in vztrajno, kakor leži Šumanova slo-
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
Opisuje Prostoslav Krotanov.
xxxx
Ob Vrhniških izvorih Ljubljanice. Večerni somrak je razpenjal prozorno-senčne svoje zavese od bol mu do holma, ko sem korakal po široki, polagoma se znižujoči cesti navzdol proti Vrhniki.
Bil je mil vspomladen večer, razlivajoč po mehkem vzduhu laskavo cvetne vonjave.
Po ognjiščih obcestnih hiš so plapolali že tu pa tam rdeči zublji okrog zakajenih loncev, v katerih so brdke gospodinje kuhale večerjo . . .
Ni ga menda kmalu prizora, kateri bi okretnega potnika toli živo spominal na — dom, nego-li tak večeren ogenj. Zjutraj,, ko se po nočni temoti zemlji v rosni obraz zopet nasmiha beli dan, pristnega potnika ne stane v zadublem zidovji; o polu-dne, ko zlati solnčni sijaj oblija vesoljno stvarstvo, zre on z naročja hladilne sence zamaknen v širni božji svet; toda, ko se na večer utrujena priroda pripravlja k počitku in se vsaka stvar umiče v za-
vetje svojega domovja, poloti se osamljenega potnika taleče hrepenenje po krepilnem odmoru v zatišji svojega doma, stoječega daleč tam nekje za gorami v tihi dolini . . . Nehote mu vsplava duh na cvetoče trate brezskrbne mladosti, v blaženo naročje očetove hiše in pred očmi mu ustajajo mične po • dobe iz davno minolih let, ko je sedel v krogu svojih bratcev in sestric na domačem ognjišči, opazo-vaje blago svojo mater ob pripravljanji željno pričakovane večerje. In kakšno je bilo veselje, ko so se naposled vrnili „oČkau s polja z otiko na rami . . .!
Oj blažene brezbrižnosti otročje! . .
Dolga vrsta let je pretekla od one dobe. Očeta so že davno odnesli ven na samotno pokopališče in ondu ob tihem, zapuščenem ognjišči poseda menda zdaj sivolasa mati, suma, verno pri si u-škaje, da-li se ne vrne kateri njenih ljubljenih po Širnem sveti razkropljenih sinov, predno zatisne ona trudne svoje oči . . .
Nevedoma pospeši pri jednakih spominih utrujeni potnik korake. Tu se mu razgrinjajo pred razburjeno dušo pisane slike vseh raznovrstnih Življenskih postaj in glej! zopet se mu duh zagleda v ginljiv prizor: daleč ondu na sredi puščave mostne niči-
mernosti sloni ob samotnem prozoru zamišljena deva, sanjavo zroča v zlati blišč večerne zore, iz katere se jej pred dušnim vidom dviguje bled —
Tu je pridrčal za menoj jadern koleselj in čuj! znan glas me vzdrami iz zalih spominov:
„Hoj, prijatelj Kretanov, kam pa tako zamišljen?"
Bil je jovijalni moj Vrhniški prijatelj Gabrijel. Ko sem mu označil smoter svoje istodnevne hoje, prisedem k njemu na voz in črez deset minut bila sva na — Vrhniki.
Vrhničanje so isti večer  pokopali nagajivega
— aprila iu sicer kakor toli odličnemu mrliču pri-stuje, z godbo. Da bo tudi naju z Gabrijelom povabili na misterijozno, za neblagim pokojnikom prirejeno „trizno", razume se pač samo ob sebi; in ko bi hotel opisati vse obrede te poganske svečanosti, napredel bi kakemu supergenijalnemu listkarju gradiva za petnajst ponarejenih feljtonov, zlasti, če bi mu ovadil, da so se poslednji aprilovi pogrebci razhajali še le ondaj, ko je Vrhniška godba z zvenečo budnico oznanjala rojstvo njegovega naslednika
— „zlatega majnika" . , .
Drugi dan — bil je pristen prvi majnik, vreden, da bi ga bila z glasbo pozdravila sama pieslavljeua
vensko-grška slovnica na nekej mizi že nekoliko mesecev, kajti delavnost vlade nasproti nam Slovencem je le negativna, in nedaj, ko je glavni strah proč, ne bode nobenega povoda več za energično delovanje. Vladno glasilo že ve pripovedovati, da se v razburjene duhove že vrača dolgo pogrešani mir, žal, da ni povedal, prt katerih vratih — mi pa smo tega mnenja, da je položaj ostal tak, kakerŠen je bil, preverjeni smo celo, da se Notranjci že danes kesajo svojega glasovanja in svoje lahkovernosti, vsled katere so sami utaknili glavo v lokavo nastavljeno zanjko, preverjeni pa tudi, da volitev v Pob toj i ni nikdar več ne bode imela jednacega izida!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u bi j an i 28. avgusta.
Pri stiraklli deželnozborskih volitvah dobili so veleposestvu liberalni kandidati po 107, konservativni pa po 53 glasov. Štajerski deželni zbor je sedaj popolnem voljen. Izmej njegovih 63 Članov je 39 liberalcev, 13 nemških konservativcev, ako se k njim prištejeta oba deželna škofa, in 8 Slovencev. Glas rektorja magnificusa Graškega vseučilišča bode sedaj liberalen, sedaj konservativen, iz katere fakultete bode izbran. Nemški liberalci bodo sedaj tam zopet vladali daljnih šest let in zatirali Slovence. II kratu pa že skrbe, da bi še pri bodočih volitvah Čez sest let obdržali večino. Sedanji volilni odbor veleposestva so proglasili za stalni volilni odbor štajerskih liberalnih veleposestnikov za vse volitve v deželni in državni zbor, ki bode ob jednem imel posredovati stalno zvezo mej volilci in izvoljenimi in bode zato skrbel, da se bodo sklicevali vsako leto shodi volilcev v raznih krajih. Da bode pa mogel biti svojej nalogi kos, pomnožil se je na petnajst članov. Tako skrbe naši nasprotniki, da ob-drže večino, mi pa navadno nič ne storimo. Ali bi mari ne bilo umestno, da bi na Kranjskem se ustanovil tak volilni odbor tudi za kmetske občine, ki bi imel skrbeti, da bi poslanci v praksi ostali v zve/i s svoj:mi volilci, ne pa samo v teoriji, da bi redno vsako leto poročali o svojem delovanji. Le tako je mogoče, da dobimo zavedne volilce, katerih vsaka sapa od zgoraj ne bode nagnila na katero Btran koli. Samo časopisi ne zadostujejo, ker jih mnogi ne čitajo, treba je žive besede. Govorjena beseda ima tudi več upliva, nego mrtve črke. Poleg tega pa volilci spoznajo, da se poslanec res zanje kaj briga, da mu ueso samo glasovno orodje. Da so volitve na Štajerskem za nas letos tako Bijajno izpale, kljubu vsem sleparskim agitacijam naših nasprotnikov, imamo se največ zahvalti mnogim volilnim shodom in dobrej organizaciji naše stranke. Tudi na Kranjskem se moramo vedno spominjati besed pokojnega Jurčiča, ki je vedno nam klical: „Organizujmo se!u
1. septembra imajo vsi klubi poljskih deželnih poslancev kouierenco, da se dogovore o programu za bodoče zasedanje gali»ke{ra deželnega zbora. V merodajnih krogih so se že neki odločili, da se bode takoj prve dni formalno zaključilo zasedanje in otvorilo novo. V novem zasedanji bode deželni zbor posvetoval se o novem ljudskošolskem zakonu in budgetu za leto 1885. — „Czasu misli, da vna-nja politika naše države ne bode imela tega slabega upliva za gališke Poljake, kakor so nekateri listi hotel« vedeti, če se vlada obrne nasproti Poljakom, potem bi pa pal Taaffe, in to bi napravilo veliko zmešnjavo, kakeršnik krona nikakor ne more želeti. In ko bi se udala Avstrija ruskemu in nemškemu uplivu, prenehala bi biti velevlast in postala bi tra-
naša stolica! — sprehajala sva se z Gabrijelom po širni cesti gori in doli. Pestro, rožnato cvetje se je zibalo po košatih, ob cesti rastočih  jablanah, prepredenih  s   bliščečim   pajčolanom   zlatih solnčnih žarkov. Zdaj še le, o svitu vspomladanskega solnca Bem se prepričal, da sem se ob prvem svojem pohodu bil navzel o Vrhniki neopravičenih krivih nazorov ter uvidel, kam nas zavede več ali manje vse potopisee preobčutljivo subjektivnost! Ker je takrat bil slučajno oblačen dan in po ulicah razgnanega nekoliko blato,  odšel  sem v svoji  čmerikavosti s slabim mnenjem o prijaznem,  imovitem Vrhniškem trgu, katerega sem se dosledno izogibal, dokler me ni slučaj privedel zopet v njegovo obsežje;  a zdaj ho se razprostira tu pred mojim v radosti zbistre-nim pogledom, oblit s čarobnim vspomladnim bleskom, ne morem se nagledati slikovite njegove pokrajinske lege s prekrasno v širnem okrožji se raz-grebajočo panoramo.
Vrhnika je razpostavljena v podolgasti, v lok zaviti potezi ob vznožji jasnega holma, na katerem 86 dviga bela Stara Vrhniška cerkva. V južnozahod-nem ozadji se vije v raztegoeuem polukrogu valovito obrisuu okvir gozdnatih hribov, dočim se na iztočni Btrani širi razploš.čena ravan po močvirji tja
bant v tej zvezi. Tega pa še Nemčija ne more želeti, kajti imeti hoče v Avstriji silnoga zaveznika. Naj pride, kar koli hoče, zgodovina bode pokazala, da ao Poljaki in prednostni njih položaj v državi potrebni za moč  države same.
V hrvatskem saboru je poslanec Dorić stavil nek predlog za varstvo svobode pri volitvah v sabor. Določbe tega predloga vzete so iz Derenči-uovega načrta kazenskega zakonika in so bistveno podobne dotičnim določilom na Ogerakem. Take določbe bi bile pač potrebne sedaj na Hrvatskem, ko je pričakovati silnega vladnega pritiska, a ni verjeti, da bi ga vsprejela sedanja večiua sabora, ker s tem bi mnogo mandatov izgubila, pa celo prišla v manjšino. Hrvatski narod tudi vedno bolj spoznava slabo gospodarstvo sedanje saborske većine, ko le tako pleše, kakor jej Madjarji godejo, in le z velikim vladnim pritiskom in sleparijami je mogoče zmagati vladnim kimovcem.
Vnaitfe <lržave.
Iz Petrograda se poroča raznim listom, da bode sliod treh cesarjev najbrž v Skieroe-vvicah na Rusko-Poljskem in sicer sredi meseca septembra. Ta kraj je 63 vrst od VarSavo ob VarŠav-sko-Dunajskej železnici.
Srbsko finančno ministerstvo je imenovalo 80 cenilnih komisij, katere takoj začuo svoje delo. Njih naloga je baviti se z ljudskim štetjem, popisovati premoženje in ceniti zemljo, in vse to zvrsti kolikor se da hitro, da bode prej moč urediti davke. — V ponedeljek odpotuje Hrbski kralj čez PeltO, in D unaj v Wiesbaden. 4. septembra pride zopet na Dunaj nazaj, da bode pri vojaških manevrih. — Kmalu se začne graditi železnica Lepova-Kragujevac, katero delo je prevzel srbski konsorcij Marković in drugovi.
Profesor Petrogradskega vsevčilišča Lamauski, ki je tudi član slovanskega blagotvoriteljnega obče stva Petrogradskega odide v kratkem v 1/Jiodno Humelljo. Bavil se bode z etnografičnimi in ar-heoiogičnimi študijami.
Nemški kancelar sedaj iz Varzina vodi veliko svetovno politiko. Državniki tujih držav često hodijo k njemu. (Govori se, da krmi u zopet poj.ie Giers v Varzin, francoski poslanik Courcel je pa. že tam. Prvi bode Hkuaal še bolj utrditi rusko-oemško prijateljstvo, in ob jednem se posvetoval o druzih važnih političnih vprašanjih, poslednjega je pa tja gnala kolonijalna politika in razpor s Kitajem. Vsak hoče vedeti mnenje nemškega kancelarja.
Belgijska zbornica poslancev je z 78 proti 50 glasom vsprejela prvi odstavek šolskega zakona. Liberalna agitacija na zbornico tedaj ni napravila nobenega upliva.
Sedaj se neverno, ali bo Francija kar nadaljevala boj s JKJtaJem. ali pa boJe počakala, da vidi k.tk upliv je napravilo razrušenje Fu-Čev-skega arsenala. Zgube Kitajcev v poslednjem boji so primeroma jako velike. Izgubili so namreč 2 do 3000 mož. — Nekateri angleški listi so se začeli tolažiti, da francoska vojna s Kitajem ne bode dosti škodovala Augležem, zdaj ko vidijo, da se odvrniti ne da. „Standard" se sklicuje na besede, katere je pred leti izrekel nek bonopartiški poslanec v francoski zbornici, da vsak francoski upliv v kitajskem morji koristi le aogleškej in ameriškej trgovini, in ravno take posledice bode imel tudi ta boj s Kitajem. „Daily Newsu tudi mislijo, da bodo francoske vojne operacije le koristile evropskoj trgovini.
V soboto so angleški konservativci imeli velik meeting v Nostell Priorv blizu Wakefielda. Udeležilo se ga je neki blizu 130.000 ljudij. Nič manj nego 40 pose nih vlakov pripeljalo je obiskovalce, 193 konservativnih društev poslalo je svoje odposlance. Mnogo govornikov je zagovarjalo posto panje zgornje zbornice proti novej volilnej reformi.
doli do svetle Ljubljane. Posamične Vrhniške hiše, zlasti doli ob državui cesti, vzgrajene so v ukusnem mestnem zlogu . . . Jako lepa, prostorna in svetla je tudi župna cerkev, stoječa ondu na skrajnem južnem koncu trga poleg visokega zvonika . . .
Ko sva si bila ogledala lični trg in idilsko njega okolico, krenila sva 8 prijateljem ondu pri zadnji ob cesti stoječi hiši na stransko pot, v pohode k vrlemu našemu slikarju Si m on u Ogr in u.
Dovspevšima po širokih, s kamenitimi stebri podprtih stopnicah gori v nadstropje, pokaže nama vhod na predsobnih vratih naslikan strežnik, s slikarsko paleto in palico v roki se nama uljudno poklanjajo. Pri ustopu v predno sobo razgrne se pred nama pisani umeteljniški svet: raznovrstna slikarska tvorila, mitologiške podobe, fantastiške draperije in cel metež pestrih slikarskih boj ... V drugi sobi v svetlem, prostornem salonu, opravljenem z elegantnim pohištvom, odpre so nama pogled za kuiiBe umeteljnikove delalnice : ondu ima namreč po stenah razobešene raznovrstne Bvoje slikarske načrte, študije, kompozicije — tu v krepkih potezah z ogijem obrisano glavo tega ali onega zanimljivega starca, tum s temeljnimi bojami podslikan posnetek romantične pokrajine; zopet  ondu na drugi strani
Dopisi.
■k Sežane *) 15. avgusta. [liv. dop.] Na moj poziv v 63. listu Tržaške „Edinosti" odgovoril mi je gosp. dopisnik s Krasa v 185. listu cenjenega »Slov. Naroda."
Čitatelji naj sedaj zvedo moje faktično in ne farizejsko mnenje.
O papirji in tisku obeb programov molčim, ker to je stvar tiskarja, 8 katerim se je c. kr. okr. šolski svet pogodil za gotovo vsoto.
Spis; „Sadjarstvo" spada tudi v poročilo, ker je na našej štirirazrednici obligaten predmet. Mari goap. dopisnik kolega tega ne ve? Spomina m se, da ste se izrazili nekoč pri okrajnej učiteljskej konferenci, da niste vešči kmetijstva, zato se Čudim, da ste v tako malem času si osvojili to najnovejšo znanost. — Jaz pa prepuščam oceno veščejim veščakom, nego ste Vi.
Če je že uvodni članek v Ko me-uskom šolskem poročilu: „Za ubogo šolsko mladino" —mnogo primernejši od mojega radi vzbuje milosrčnosti do odraslih ljudij in šolske mladine; — kaj ne vzbuja tudi moj članek „o sadjarstvu11 veselja do kmetijstva odraslim ljudem in šolski mladini, katera se je tega učila, če prav je kot poučen in radi premalega prostora stisnen in radi tega nekoliko Buhoparen.
Gospod kolega ne pišite Slovenskemu Narodu, da mi le c. kr. deželni sol,,ki svet manj važen od c. kr. okrajnega in krajnega, saj Vam je znano, da imam družino.
Šolska kronika v Komenskem šolskem poročilu je sicer lepo sestavljena, ali preveč nepotrebnostij je v njej in tudi hvalisanja; radi tega mi ne bode služila nikoli v vzgled; sicer sem od za pravico in resnico ncustrašljivo borečega se dopisnika pričakoval veče objektivnosti pa tudi veče vednosti, naj pomisli : kaj je kronika. Mari se g, dopisnik bolj zanima za fakta dotikajoča se štirirazrednice SežanBke, nego katere druge šole? — Glede dvoumnih izrazov naj Vam bode toliko v pojasnilo: Mej letom je došel gospod c. kr. okr, šolski nadzornik trikrat v šolo pred poukom, ter je o marsičem povpraševal, a tudi vselej pred poukom odšel. Mari se pravi to nadzorovati šolo ali obiskati jo? — Faktično nadzoroval jo je 9. in 10. julija t. L, tedaj pozneje, kakor Brno predložili rokopis šolskih poročil c. kr. o krt j. šol, Bvetu v natis, kateri jih je 8. julija odposlal v Trst.
Gospodu dopisniku je treba mikroskopa, katerega je ravno c. kr. kmetijsko društvo Goriško podpisanemu izročilo, da vidi tako zmedeno učiteljstvo Sežansko. Če se hoče natančno pregledati obe poročili, ni tudi v Komenskem vse tako jasno, kakor pravi g. dopisnik n. pr. Št. J. i/piašaua učiteljica, učila je II. razred, ročna dela v IV. razredu in 2 uri na teden nad. tečaj; 27 ur na teden. Koliko ur je poučevala v II. razredu in koliko v IV. razredu na teden? — Primernejše Be mi zdi razvrščeno učiteljsko OBobje v Sežanskem poročilu, kakor v Komenskem, ker omenja gospoda kateheta koj na drugem mestu. Glede uvrštenja odličnih šolskih otrok naj se prepriča g. dopisnik z „o b orožen i m iw očmi pri šolskem poročilu Sežanskem stran 11. III. razred, učenke. — Kaj ni mogoče, da se je v I.
*) Zaradi volitev zakaaneno: Ureda.
na pr. genijalno sestavljeno skupino Marijinega uspenja ali kakega bradatega, v Bvetotajna premišljevanja zamaknenega puščavnika itd. ... Po mizah in omarah so razloženi: albumi z različnimi fotografijami, pisane školjke, osehlo cvetlic je, raznobojni kamenje itd. ... In ko se naposled obrneva k uhodu v tretjo sobo, v slikarjev »telijć, odpro se vrata in pred nama stoji radostno iznenadejan mladi naš umeteljmk, s katerim se nesva videla od onega čttBa, kar je tam v Vipavi slikal križev pot na Gradišče.
Po iskrenem pozdravu naju povabi v svoj umeteljniški sanktuvarij, kjer nama je razkazoval osuove bodočih svojih slikarskih del . . .
Simon Ogrin ae je porodil nedaleč od tod, na Stari Vrhniki. Že v zgodnji svoji mladosti je razodeval nagnenje in nadarjenost za uraeteljnost, kajti že kot pastir je zrezljal raznovrstne podobe: svetce, razpela itd. Na prigovarjanje takratnega Vrhniškega župnika dal ga je stari Ogrin v Ljubljano, k nedavno umršemu podobarju in pozlatarju Avgustu Gotzeljuu, kjer se je v omenjeni stroki učil tri, štiri leta. Tu je nekoč slučajno prišel v atelije slavnega našega slikarja g. "VVolfu, kjer se jo zamakuil v slikarstvo: takoj je stopil v delaluico omenjenega ume
.eđo Bežek pridnejše učil, od Švageljna? Da je azvidueisr število učencev v posamičnih razredih z dodanimi tekočimi številkami, je istina, ali vsakemu čitatelju poročila štirirazrednice Sežanske  ni treba seštevati v skupnem pregledu šolske mladine, ker je ista itak sešteta v prvih dveh rubrikah, oziroma v zadnjih dveh.   Mari je g.  dopisnik pregledoval skupni pregled Sežanskega poročila ob zori „Ko mežnar odzvonil je dan". Razvidno je torej, da g. dopisnik si ni natančno ogledal pregleda, poskusim ga pa jaz.  Začnimo pri Komenskem. Človek ve rajde za sedajnost nego za preteklost.
V IV. razredu upisanih je 55, koncem leta 45 „ III       . i   86, „77
n   tt        n a n     92,        „ „ 87
m    t      . . 118,      „        n 113
Nadaljevalni tečaj 64,      „ „64
Kaj so bili tudi tisti upisani v nadaljevalni tečaj že začetkom leta, kateri so prestopili mej le-tom? To je čudna jasnost. Pravi pregled.
Če soštevamo v pregledu koncem leta nahajajoče se učence, vidimo, da jih je koncem leta v L, II., III. in IV. razredu in v nadaljevalnem tečaji 386 otrok, toraj 29 otrok več v Bkupnem pregledu kakor v istini, saj umrli in izseljeni neso več v Komnu?
Če pa v posamičnih razredih soštevamo otroke, najdemo sledečo vsoto:
IV. razred 2. oddelek otrok 20
1     1.      , ,25 — 45
III.     „     2. „ 19
n         »       !•        n n ^9
slabo ee je učilo        „ 7 neklasifikovanih        „      2 — 77 II. razred „ 62
slabo se je učilo    „ 24 neklusifikovanih      „      1 — 87 I. razred „    85 — 85
Nadaljevalni tečaj „ —--
skupaj   !   !   ! 294 V skupnem pregledu je učencev upisanih velikansko  število 415,  faktično na papirji po zaslu-ženji uvrščenih od strani 7 do 12 jih je pa 294 — diferenca 121.
Sam ne vem, kateri program je srečoeje sestavljen.
Vi, g. dopisnik ste me pripravili v tak položaj, da sem prepričan ravno naopak od Vaše trditve glede poročil.
Sedaj je razvidno, kako srečo ima Sežana s svojo štirirazrednico, ker je v njej faktično 272 otrok in v Komnu se pa ne more določenega števila šolskih otrok naznačiti, vsakako pa precejšnje število manj, kakor pu 415.
Glede stilističnega in jezikoslovnega jezika tudi Komenski g. voditelj ni zvezda na slovenskem ob-nebji. Kar se tiče pa izrazov poročati in sporočati Bva si v sorodu z g. dopisnikom, kajti tudi on drži se mojega izrazu, na pr.: Petič: V šolskem poročilu Komenskem . . . Sedmič: Komensko šolsko poročilo . . . Osmič: V Komenskem šolskem poročilu . . . Sedaj ne vem, ali imam jaz prav, ali g. dopisnik ali pa g. voditelj Komenski, sicer pa menim, da slovenski filologi ne pričakujejo od nas trojice Bog vedi kakšne jezikoslovno
razprave. Podpisanemu so dobro poznani učni črteži za Primorje, ali noben zakon brez opravičenih izjem. Zakaj ni bilo v III. razredu dveh oddelkov, krivi so premah šolski prostori, ker bi moralo biti v III. razredu okolu 85 otrok t. j. večina I. oddelka IV. razreda kot drugi oddelek III. razreda in tretji razred kot I. oddelek. V največjej našej šolskej sobi pa more biti le 56 učencev. Podpisani voditelj je štiriletne šolo obiskujoče otroke vsprejel v I. oddelek IV. razreda s porazumom g. c. kr. okr. šolskega predsednika iz gori navedenega uzroka.
Razvidno je iz te polemike, da ni ves program Komenski srečneje sestavljen od Sežanskega^ ampak da ima i oni svoje hibe in nedostatke v vsakem oziru.
Slednjič pa omonim še besede g. voditelja Ko-menskega Antona Lebana, kateri mi je po listnici pisal v 7. dan t. m.: „Jaz se tudi z dopisnikom — ako je tudi moj brat — popolnem ne ujemam, kajti grdo je, da se pisari: kaj je boljše in kaj je slabše."
To bodi moja prva in zadnja obramba!
Josip H ro vit lin , voditelj.
Domače stvari.
— (Kdo je zadnjič zmagal v Postoji ni?) Tako se lahko zadovoljno vprašamo, ko priobčujemo naslednje vrste, poslane nam od notranjskega rodoljuba. On piše: „Koj ko je zaduji ponedeljek bil deželnim poslancem notranjskim izvoljen g. A. Obreza, izjavilo je več veljavnih vo-lilcev njegovih željo in prošnjo: novi poslanec naj vse po svoji moči stori, da alo-vensko-uradni najnovejši dnevnik neha izhajati, ali vsaj, da se mu odstrani sedanji njegov urednik, ki naj zopet svojo šolo opravljat gre. Gosp. Obreza je tudi v reBnici pri tej priči obljubil, da bode že v kratkem Času storil prve korake v izpolnenje razodete, tudi svoje želje. Vse to razširilo se je hitro po mestu in vzbudilo je
I povsod veselje." — S tem poročilom ujema se tudi j to, da so, kakor se nam pripoveduje, v Čitalnici . Cerkniški tisti večer pred volitvijo hoteli rudečega i petelina postaviti na streho najnovejšega dnevnika, [ in da so to demonstracijo hoteli napraviti baš tisti, \ ki so drugi dan glas svoj dali svojemu BOobčauu, g. Obrezi, — se ve da ne zavoljo publicističuih priporočil Šukljejevih. — No, in kaj poreko" Bramar-| basi v Kolodvorskih ulicah na te novice?
— (V novem porotnem poslopji) na Žabjaku je v sredo dopoludne bila prva obravnava c kr. dež. soduije.
— (Mestni magistrat) ukazal je ogledati lesene odre pri vseh stavbah, so li trdno napravljeni, da se ne prigodi zopet kaka nesreča.
— (Obrtniško društvo kranjsko) odpošlje k III. obrtniškemu shodu na Dunaji svojega tajnika g. M. Kunca, kateremu se pridružijo še 3 ali 4 drugi člani.
— (Sneg) pobelil je včeraj vrhove Kamniških planin, Obirja itd. Posledica bilo je jako hladno vreme.
— (Deževje.) Piše se nam z barja: „De-uašuji silni nalivi nadeli so nas ravno v veliki košnji.  Kar je kosu položila otave  na  tla,  kar smo
teljnika ter se pri njem učil kaki dve leti. Od Wolfa je šel Ogrin v Benedke,' na „aceademio delle belle arti", kjer je prebil v marljivem preučevanji slavnih Benečanskih slikarjev tri leta. Ondu je dobil premijo za izvršen karton: „Galeazzo Visconti, umorjen v Milanskem domu", ki se nahaja ziaj v Ljubljanskem muzeji. Iz Benetk se je preselil na Dunaj ter v tamkajšnji akademiji popolnjeval svoje Blikarske Studije. Z Dunaja je potoval v obljubljeno dežeiO
umet solnčno Italijo, kjer se je bavil po
razi najdlje pa v Rimu, oblaževaje ondu
flvoj ke uzore po nesmrtnih večno nedo-
8ežD i gigantskega ;Michel-Angela in bo-
Sans i.
vrnil iz Italije, nastauil se je v svoji donu. je doslej, zlasti na Vipavskem, iz-**|il i cerkvene slike. Razen tega je, kakor zuanc i Stritarjev „Zvon" jako fino ilu-Btrac proizvedeno takozvano žanersko podobo našega življenja: „Kaj pa to!a, in n* zvršil veliko pokrajinsko sliko na platu livni svoj rojstveni kraj: Vrhniko, katei aia č. g. Fettich-Frunkheiin, župnik na V
Kakor sva se  z Gabrijelom prepričala, ima vrli naš slikar naročenih znatnih (cerkvenih) del; pa vam je tudi jako marljiv ter vreden, da bi ga podpirali vsi zavedni rodoljubi, katerim je usoda pode lila v teh zadevah odločilno bes«do in sredstva.
Naš Ogrin Be nahaja zdaj v najlepših mlade-niških letih; imamo se torej uadejati od njega še mnogo. Kakor čujem, vzgraja si • baš zdaj svoje ognjišče . . .
In tako nam je tu v slikarjevem atelijeji mej radostnimi pogovori pretekla blažena brezskrbna ura.
Ko je naposled Gabrijelu bilo iti za svojimi vsakdanjimi posli, zagrnil je udvorljivi naš umeteljnik svojo na stojali razpeto Bliko ter se napotil z menoj na sprehod.
Naprej sva šla gori v cerkvo ter ondu proučila zvišeni nje stavbeni zlog, dragocene mramorne altarje in živob6jne VVolfove slike al fresco gori po cerkvenem svodu . . .
Iz ceikve sva krenila po navzdol k Vrh-
niškim izvorom Ljubljanice.
Tu bo ti odgnie zanimljiv wr iz prirodi-nega življenja! Izpod sivega, navp      o konci stilc-
upali spraviti v lepem vremenu domov, to nam je vse šlo po vodi. Nenavadno hitro je ta pot stopila voda po travnikih in kopice sena se vrtijo sedaj po njej, kakor po deročih rekah. Kar se pa odnesti ne bo dalo, to ostane segnito, za nobeno rabo več. To jesensko šibo občuti nad kmetovalec tembolj, ker je upal, da mu jesen nekoliko doda, kar se je po letu sena premalo dobilo. Nepričakovano deževje nam je pa še to malo o tavice iztrgalo iz rok."
— (Firma „August Tschinkel Sobne"), ki ima velika posestva in tovarne v Českej, in v Ljubljani, na Grosupljem i. t. d. ustavila je svoja plačila. Dolgovi znašajo baje štiri milijone goldinarjev.
— (Anarhistično.) Ljubljančana Karola Hubmaiera, ki je bil nedavno v pravdi anarhistov v Gradci nekrivim spoznan, prijeli bo te dni v Linzu na rekvizicijo c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, ka-terej je prišlo v zadnji čas jako važno doka?ilno gradivo v roke. Hubmaiera pripeljali bodo v Ljubljano.
— (Novomešk i brambovski batalijon) pride danes popoludne iz Trebnjega v Litijo in po železnici popoludne v Ljubljano, od koder odide z železnico k velikim vojaškim vajam v Kranj.
— (Zblaznel je) včeraj korvetni kapitan g. Giberti, odvedli so ga v blaznico na Studenci.
— (V tabačni fabriki) poškodoval se je včeraj zvečer tesarski delavec. Ko so valili hlode, spodrsnilo mu je baje vsled neprevidnosti in zlomil si je levo nogo, da so ga morali prenesti v bolnico.
— („Narodna Čitalnica" v Kranji) priredi dne 31. avgusta 1884. na vrtu g. P. Mavrja ml. veliko slavnost v proslavbjenje rojstvenega dne našega presvetlega cesarja Franja Josipa I. Razvila se bode tudi nova čitalnična zastava. Program: 1. Govor gosp. predsednika. 2. F. S. Vilhar: „Slav-nostna kantata", možki zbor Ljubljanske in Kranjske Čitalnice. Tenor-solo poje g. A. Razinger. 3. Govor pri razvitji nove zastave, govori g. J. Vilfan. 4. Dr. G. Ipavic: „Molitev", možki zbor Kranjske Čitalnice. 5. F. S. Vilhar: „Pobnitimija", možki zbor Ljubljanske in Kranjske Čitalnice. 6. Anton Forster: „V tihi noči", čveterospev Ljubljanskih čitalničnih pevcev. 7. C. Mašek: „Pri zibeli", čveterospev Kranjskih čitalničnih pevcev. 8. D. Jenko: „ Strunam", čveterospev Kranjskih čitalničnih pevcev. 9. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", možki zbor Ljubljanske in kranjske Čitalnice. Tenor-solo poje gosp. Iv. Pfibil. 10. „Poglavje L, II., in III", vesela igra v jednem dejanji. Med posameznimi točkami svira vojaška godba. Po izvršenim vzporedu : Ples v čitalnični dvorani. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnina za osobo 50 kr. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje slavnostni odbor.
— (V saboru hrvatskem) vršile so se včeraj stvari, do sedaj še nečuvene v parit*meiitskem življenji. Dr. David Starčević je po svojej navadi tako strastno govoril in psoval poslance, barona Zmajiča sunil v prsi itd., da je naposled prišlo 10 žandarjev, ki so StarČeviča odpeljali iz zbornice. Rekel je sicer, da je v zbornico postavil ga narod in da ga ne bode nihče živiga spravil iz zbornice, a ko sta se ga žandarja dotaknila, je rekel, da se sili umakne. Krestić odpovedal se je pred^eduistvu. Na dnevnem redu prihodnje »eje je predlog, da se izključita Tkalčić in Tuškan, dr. David Starčević je za šest sej že izključen.
čega skalovja vrvijo bujno šumeči valovi v različnih, nedaleč vsak sebi razčlenjenih panogah: tu Velika Ljubljanica, ondu zopet Mala Ljubljanica, potem Lubija in mnogovrstni drugi brezimeuski potoki — pravijo da je vseh Vrhniških izvorov okoli trideset, izmej katerih jedni pritekajo kot Pivka skoz Postonjsko jamo, drugi zopet aem iz Cerkniškega jezera. In po raznovrstnih ovinkih se vsi ti izvori združijo v jedno strugo, vijočo se po močvirji navzdol . . .
Nehote se človek tu ugrezne v domišijije o davno minolih vekih, ko se je po vsej tej širnej planjavi razgrinjalo piano jezero in kakor odmev (iz otročjih let zvenijo mu tu ob žuborečib izvorih bajne pravljice o davno zamrlih rodovih, o prebivalcih na koleh, o Argovnatih in o smelem njih voditelju Jazonu, mi-tiškeinu ustanovitelju naše bele Ljubljane.....
Zamišljena sva ostavila tajnostne Ljubljaničine izvore  ter se vrnila zopet domov.
Prišedša doli do Tomšičeve gostilne, pričakoval naju je že veseli prijatelj Gabrijel s čilim svojim konjičem in ko sem se poslovil od blagega umetelj-nika, švigal je lehni vozič po gladki cesti navzdol tja po širni planoti, proti prestavljeni Ljubljani«
— (Duhovenske premembe v Ljubljanski škofiji) Gospod Matej Kljun, kaplan v Polhovem Gradci, premeščen je kaplan v B orovni c o; gosp. Fran Dol in ar, do sedaj pomočnik v Borovnici, vrne se na svoje prejšnje meeto v Horj u l
Bazne vesti.
*  (Napad  na  ž an d a r me r i j sk ega višjega predstojnika v Odesi.) O tem, že brzojavnim potom naznanjenem najnovejšem napadu ruske nihilistovke se piše iz Odese 21. t. m. to-le: Včeraj proti 12. uri opoludne prišla je preko 17 do 18 let stara gospodičina, trgovčeva hčerka Munja Kaljušna, v stanovanje tukajšnjega žandarskega višjega predstojnika,   polkovnika Katanskega in je odločno zahtevala takoj ž njim govoriti. Ne da bi kaj hudega slutil, povabi polkovnik prišlo deklico v svojo sobo, se usede pri mizi njej nasproti in jo vpraša, kaj želi. Deklica prične jecljajo govoriti, privleče z levico svoj žepni robec iz žepa, skoraj ob jednem pa z desnico nabasan revolver, s katerim ustreli na Katauskega.   Krogla je žvižgala mimo levega pol-kovnikovega ušesa in ga na lahko ranila. Katanski je bil samo jeden trenotek omamljen, a veudVr ne izgubi svoje zavednosti, marveč brzo skoči v napa-dovalko In jej iztrga revolver iz roke.  V tem hipu pritečeta  službujoči žandar  in sluga Katanskega, zgrabita in zvežeta deklico in naznanita potem zločin  redarskej oblastniji.   Takoj pridejo v sobo k polkovniku  mestni  poglavar,   redarski predstojnik in   vojaški   krajni   poveljnik general  Čeliščev in izprašujejo napadovalko celo uro.  Marija Kaljušna pravi, da so jo politični nagibi in uzroki k napadu prisilili. Potem so odpeljali nihiliatovko v vojašnico itev. 5, katera služi nalašč za ječo nihilistom. Tudi so  preiskali  njeno  stsnovanje konci Kuznečne in Gulevaje ulice št. 26 in dobili ondu veliko množino proklamacij do  vzhodnjih  ruskih  delavcev, mnogo orožja, ponarejene brade in dosti druzib, nihilističniin namenom potrebnih stvari j.
* (Policija — škofa umorila.) Iz Zofije se 22. t. m. poroča: Grozen zločin se je zgodil v obližji mesta Lazaropolu (Lazaropal) v okraji Mo-nastiru. Paša je poslal v ta kraj dva redarja, da bi varovala in stražila pred roparji bolgarskega škofa Hudja (Hadže) Theophila. Nezvesta varuha sta pa sama mej spremljevanjem škofa umorila in oropala.
* (Dobro premišljeno.) V Litvi je navaden običaj, kateri se vrši pri vseh ženitninab brez izjeme, da se ravno pred poroko približa mati nevesti in jej založi coram puhlico t. j. pred občinstvom jedno toda prav gorko zaušnico. To velja za hvalevredno previdnost, da pozneje, kadar ni zakon srečea in povoljen, mlada soproga navaja prejeto zaušnico kot všečen uzrok ločitve zakona, rekoč, da je bila po budem in grdem ravnanji prisiljena stopiti v zakon.
Zahvala.
P. n. gospodom volilcem, kateri so me pri vo-litvi deželnega poslanca za mesto Kočevje in trg "Ribnico z nepričakovanim zaupanjem počastili, izrekam najtoplejo zahvalo.
V Ljubljani, dne 28, avgusta 1884.
(540) Fortuiia.
Tujci:
dne 27. avgusta.
Pri Nlonn: Seligmann, Nagy z Dunaja.— Visintini iz Trsta. — Sonenberg iz Hrvatskega. — Rosenfeld z Dunaja. — Tullinger iz 1'ulja.
Pri Hnliei: Kraus z Dunaja. — Culot iz Gorico. — Hertuus iz Trsta. — Justig z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti il v mm.
bo 5» ea r-" CM	7. zjutraj S. pop. 9. zvečer	725-21 ram. 72537 «m. 725-57 mm.	-r-14-7" C -+- 14-4° C 4-100" C	si. sev. si. vzh. z. azli.	obl. obl. obl.	41-2 ram. dežja.
Srednja temperatura -f- 13()°, za 4-6° pod nonnalom.
dne 28 avgusta t. 1. (Izvirno telografično poročilo.)
Papirna ren a..........
Srebrna renta .... .....
Zlata ren    ...       ....       . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne .»kcije...... . .
I .<!'•(• on........ . .
Srebro ...........
Mapo!.. .......■..'•«
C. kr. cekini . ...... . .
Nemške marke .....
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4% • i - •:. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
80 gld.
81 , 103 „
94 ,
858 ,
300 ,
121 .
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/o    .   .   100 gld.
59 124 169 103 122 91 88 105 115
65 55 50 45
55
65 75 50 BO 25 50 10 50 20
75
kr,
Zi-mlj. obe. avatr. i%% *lati lisfi • 121 £,d- 25 kr-
Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 108
Prior, oblij;. Ferdinandove §ev. železnice 105
Kreditne srečke......100 gld. 179
Rudolfove srečke .... 10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 104
i'rauiuiway-druit. vel j.   1 Ti) gld. a. v. '213
30 50
25 50
Presrčno zahvalo
vsem tistim, ki so c. kr. rudniškega vajenca, gospoda (539)
Jožefa Stremeha,
v kršcanskej ljubezni na njegovem poslednjem potu spremili, posebno pa visokočastitemu gospodu Avgustu Kr i eszn er-j u, evangeljskemu župniku v Ljubljani, za njegovo nesebično radovolj-nost in dostojno vodttvo pogreba, kakor tudi za presunljivi in spodbudljivi govor pri blagoslovlje-nji in na gomili pokojnega; ravne tako tudi častiti rodbini gospoda Štefana Lapajne-ta za vsestransko, ljnbeznipolno skrb, kakor tudi vsem oblastnijam, društvom in zasebnikom ter vsem so-uradnikom pokojnega za njih prijazno udeležbo in obilno podelitev cvetlic in vencev, izreka
o. kr. rudniška direkcija 7 Idriji.
Prošnja in svarilo.
Prosim in svarim vsacega, naj ne posodi niti moji soprogi liti hčeri moji z nijednim izgovorom denarja ali kako denarstveno vrednost na moje ime. Jaz bi to ne uznaval in tudi no plač.d.
V Ljubljani, v 25. dan avgusta 1884.
J"sin. 3STep- Tomic,
(538) železniški zdravnik.
Stanovanje.
(537—1)
Jedna soba s štedilnim ognjiščem, kosom vrta iu drvarnico se odda v najem od Sv* Mihaela naprej na Tr-žnSkej milnici. — Natančneje se izve tam v hiši št. 20.
ki zna dobro konje kovati in ume tudi živinosuravstvo,
vsprejme takoj v službo ali pa mu tudi da pod ugodnimi pogoji kovačnico v najem
Josip 9Iilač«
(533—2) c. kr. poštar v Zagorji ob Savi.
Pri suhem vremena trgana (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak  čas in v vBakej množini  po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—6)
Die Oentral-Station fiir Obst- und Gemuse-Verwaltung in Graz.
NAJBOLJŠI
VV\R ZA CIGA/fc;.
* Je pristni C
U BLOK
Vrancosk fabrikat
Cawley-jev & Henry-fev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI I!
°yf Pravi je ta papir za cigarete samo
: s* tedaj, če ima vsak list znamko LE
\J» HOUBLON in vsak karton nosi
5\      varstveno znamko in Bignaturo.
hTrsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Teutonla",  340O ton, v 1. dan septembra. „0-erxaa.ain.ia.", 4200 „------
Kaj u ta za potnike 54O0 golu. — Vmesni krov 60 goI«l. Potniki naj se obrnejo na
CT. TEBKTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na FlHcuer «V Cotuperz, generalna agenta, y Kelti. (480—21)
Fac-SImilc lic 1'Etiguette    17 R»« Reran.^r .U'ABIS
TISKARNI"
*v JL/jnl>lja.iii
so izšle in so dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pOl.   Cena 70 kr., po poŠti BO kr.
našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2K4 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Dubrorski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Xa znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsejra : Stenografija, spisal dr. Ribič. 1 —Životopisje, spisal Itajč Boz. — Prešern, F*rešerin I ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, j novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, Bpisal dr. Ribii - — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z
grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.   Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Revihre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vso 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Vozni red c. kr. priv. južne železnice
od I. junija 1883 naprej. jfu I >i mst j j l "v Trst.
'ost st3 e
Jaderni vlak
Dunaj...... Odhod
MUrzzuschlag.... „
Gradec...... „
Maribor...... n
Celje....... n
Laški Trg......
Rimske Toplice ... „
Zidani Most  .... n
_ . ... Prihod
Ljubljana..... 0dhod
Postojina  .   ,   .   .   . „
Nabrežina..... n
Trst....... Prihod
6-45	zvečer	7-— zjutraj
10- 2	n	10-27 „ 12-58 popol.
11-59	po noči	
1-19	_	2-23 „
2-43	n	3-51 „
		4- 8 ,
	—	4-20 „
3-25	zjutraj	^•43 „
4-42	n	(»• f» zvečer
4-45	n	611 ,
6- 3	n '	7-51 „
7-44	n	9 34 „
8-10	n	10— >
Brzovlak
Poštni vlak
9 — 2-10 6-10 8-20 1029 10-46 10-58 11*86 119 1-2S 3 36
5- 48
6- 23
zvečer po noči zjutraj
n
dopol.
popol.
zveče;
1-30 popol. 5'27
9 30 zvečer 11-41 po noči
1- 50 „
2- 6 ., 2-17 „ 243 „ 427 5 45 7-52
10- 4 10-38
Mešani vlak
Osobni vlak
zjutraj dopol.
5.45 1040 2-28
5- 35 558 615
6- 47 9-25 9-55 1-31 !J-14 6- 3
zjutraj dopol. popol.
zvečer
po noči zjutraj
6-— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj.Prih.
las Trsta na Dun^j.
Postaje
Jaderni vlak Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak
Osobni vlak
Trst....... Odhod
Nabrežina.....
Postoj ina..... »
11 vit Prihod
l<J ubijana..... 0dbod
Zidani Most   .... n
Rimske Toplice ... „
Laški Trg.....
Celje....... „
Maribor...... „
Cradec ..,/... „
Miirzzusotalug J  ... ,,
Dunaj...... Prihod
8'— zvečer ! 8-42 „ 11013 „
11-25 po noči
11- 28
12- 47 „
1- 28 po noči
2- 55 „
•1 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol.
6-40 zjutraj 714 „ 911 dopol. 1038 „ 1043 „ 1234 popol. 12-47 „ 1259 „ 117 „ 2-47 „ 424 „ 6-52 zvečer 10-— „
10- 5 10-55 1-42 3-31 3-39 5-31 5-43 5-54 614 8-30 1058 215 630
dopol. n
popol.
zvečer
po noči zjutraj
6"— zvečer
6-47 „
9-22 „
1H0 „
1210 ponoči
2-25 „
2-39 „
2- 52 „
3- 15 „ 5*55 zjutraj 8-20 „
ll-4ti dopol.
4' 8 popol.
8- 15 zvečer
9- 44 „ 1*53 po noči 4-55 „ 5*25 zjutraj 8-15 „ 8-33 „
8- 50 919
12 52 4-35
9- 30 zv. Prih.
dopol. popol.
5*45 popol. 811 zvečer 8-28 „
8- 43 „
9- 4 zv. Prih
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Nuroune Tiskarne*
\
594353