Uto XLIII - št. 42 - CENA 5 din
Kranj, petek, 1. junija 1990
Slovenska država se rojeva v Ljubljani, ne v Beogradu
Deblokada žiro računa
Jesenice, 31. maja - Zadnji, 60. dan blokade žiro računa jeseniške Železarne, so poslovodnemu odboru Železarne Uspela prizadevanja za deblokado žiro računa.
Z elektrogospodarstvom, jeseniškim izvršnim svetom, jeseniško Vatrostalno, Petrolom in Železniškim gospodarstvom so se sporazumeli tudi o plačilu republiških davkov in prispevkov. Del obveznosti bodo tako v Železarni plačali najkasneje v desetih dneh, ostala plačila pa so preložili.
V Železarni bo v jeseni prišlo do organizacijskih sprememb, ko bo postala delniška družba. Največji problem, ki ga čutijo železarji pa je še vedno v tem, da njihovi kupci ne uspejo poravnati obveznosti v dogovorjenih rokih. • D. Sedej
BK1/ AIKOHOLA
Bled, 31. maja - Te dni je v blejskih hotelih nekaj manj gostov kot lani ob istem času, precej pa je izletnikov. Manjši obisk gre predvsem na račun obiska domačih gostov, ki je iz leta v leto manjši, več pa je tujcev. Slika: G. Šinik
Tiskovna konferenca slovenske vlade
Slovenija ne bo predolgo čakala
Zavzeli se bomo za t.i. koncept mehke federacije, se pravi za konfederacijo, ki jo veže sorazmerno malo skupnih vsebin, je dejal Lojze Peterle.
Ljubljana, 29. maja - Na tiskovni konferenci so predsednik in člani slovenske vlade odgovarjali na vprašanja tujih in domačih novinarjev, nanašala so se predvsem na spravo in odnose v Jugoslaviji.
Obširno poročilo objavljajo na Odprtih straneh, za poudarek smo izluščili odgovor Predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ki se nanaša na odnose v Jugoslaviji. Dejal Je, da bodo drugim političnim 8ogovornikom   ponudili t.i.
koncept mehke federacije, se pravi konfederacije, ki jo veže sorazmerno malo skupnih vsebin. Jasno je, da bodo potrebna pogajanja, rad pa bi opozoril, je dejal Peterle, da je zelo pomemben sam tempo demokratizacije v Jugoslaviji, ker
Priznanja za glasbenike
jM^oj - Na prireditvi v Prešernovem gledališču so se v ponede-^ck občinstvu na glasbenem nastopu predstavile glasbene skupi-* kranjske Glasbene šole, ki so letos z uspehom nastopile na re-j^bliškem in zveznem glasbenem tekmovanju. Ob tej priložnosti .° učencem za dosežene uspehe podelili nagrade, priznanja pa 0 Prejeli tudi kranjski pedagoški delavci.
Slovenija ne želi predolgo čakati, saj je zanjo to nevarno predvsem zaradi gospodarskega vidika. Mi bi radi, je dejal, da bi Jugoslavija kot celota čimprej izpolnila pogoje za vstop v Evropo, če pa bomo ocenili, da demokratizacija poteka prepočasi, bomo morali poskrbeti za drugačno pot v približevanju Evropi. Naredili bomo korake v smeri samostojnosti Slovenije,"ki bo očitno prva izpolnila pogoje Evropskega sveta (demokracija, tržne zakonitosti, človekove pravice) in v tem smislu imamo nekaj političnega razumevanja tudi po Evropi.
Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na gospodarske razmere, vendar so bili odgovori skopi. Predsednik Lojze Peterle je dejal, da še vedno pridobivajo informacije, zato nima natančnega odgovora, kolikšni so odlivi iz Slovenije v druge predele Jugoslavije in kolikšni so prilivi, ocene pa pravijo, da je odliv nesorazmerno velik. Tudi podpredsednik dr. Jože Mencingerje dejal, da so težko ugotovljivi zlasti odlivi preko denarnega sistema. Glede zahtev po moratoriju na stečaje je dejal, da to ne gre, vlada pa si trenutno prizadeva, da bi prišlo do različnih oblik poravnave. Na vprašanje o novem denarju pa je Lojze Peterle odgovoril, da o njem zaenkrat ne razmišljajo, vendar ohranjajo lipo v rezervi za morebitne normalne okoliščine. • M. V.
Oblast se je predstavila
Nova slovenska oblast, predsedstvo Republike Slovenije, izvršni svet, ki ieli biti vlada, in predsedstvo republiške skupščine, ni snedla obljube, da bo delovanje javno. Mogoče so ji šle na roke tudi aktualne razmere v državi, od govorov novega predsednika državnega predsedstva dr. Borisova Jovica in izjave državnega predsedstva, kjer so bile očitne grožnje Sloveniji in njenemu vodstvu, do skrivnostnega ukaza vojaškega vrha glede orožja teritorialne obrambe. Ob teh stvareh ni bilo mogoče molčati in stališča slovenskega političnega vrha so bila ta teden povedana na srečanjih z domačimi in tujimi časnikarji
Osnovne smeri delovanja nove slovenske oblasti so sedaj razpoznavne. Predsedstvo Republike Slovenije je zavrnilo namigovanja, da se nova slovenska vlada ukvarja z vsemi drugimi stvarmi, z gospodarstvom pa premalo. Junija bo, kot je bilo dogovorjeno, njen program v presoji parlamenta in bistveni del tega programa bo prav ozdravitev gospodarstva. Sploh je čutiti dokaj visoko stopnjo dogovarjanja in usklajevanja med tremi centri politične moči, če smem uporabiti stari politični besednjak: med predsedstvom, skupščino in vlado, čeprav se mogoče mnenja posameznikov do nekaterih vprašanj razhajajo, osnovni ton pa je le uglašen. Nobenega dvoma ni več, da so oblast in v parlamentu zastopane stranke za konfederalni položaj Slovenije v Jugoslaviji, za konfederalno, na novo definirano ureditev
zvezne države na osnovi nove slovenske ustave. To je konec koncev tudi v duhu rezultatov raziskav slovenskega javnega mnenja, ko je 5 odstotkov vprašanih za sedanjo ureditev Jugoslavije, od 20 do 25 odstotkov za samostojno, odcepljeno Slovenijo in tri četrtine za konfederativno ureditev Jugoslavije, z ekonomsko in politično suverenostjo, ki bo ob odprtosti Slovenije v svet lažje uresničljiva. V Sloveniji je prav tako doseženo soglasje, da se mora hudournik odtekanja denarja v zvezne fonde in proračun v prvi fazi umiriti, potem pa spremeniti v dogovorni potoček, vendar kaže biti po besedah dr. Jožeta Mencingerja, podpredsednika vlade, realen, saj odvisnost delov Jugoslavije ni enostranska. Zanesljivo bo nova slovenska oblast gradila na narodni spravi, ki jo mora uradno opraviti republiška skupščina, na graditvi čim večje samostojnosti pri obrambi, pa tudi zunanji politiki Prve poteze je nova vlada že storila, sicer ne v zadovoljstvo vseh strank, vendar je logično, da so bili prvi stiki opravljeni če gledamo s stališča Slovenije, s tistimi s katerimi smo že doslej najbolj intenzivno sodelovali v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran. Smeri delovanja so po moje pravilno izbrane, so v duhu obljub volilnih zmagovalcev, poteze pa ne bodo lahke in je treba računati na hude ovire, ne toliko v slovenski kot jugoslovanski hiši Predvsem bo potrebno veliko poguma, taktnosri, mirnih živcev in vztrajnosti
• J. Košnjek
Moratorij na stečaj
Ljubljana, 30. maja - Na kredo! seji sindikata kovin« ske ia elektroindustrije so zahtevati izreden sklic slovenske skupščine, sindikati teli podjetij pa terjajo celo splošno stavko.
Vse to zaradi kritičnega položaja slovenskih železarn, ki jim ie v Joni jo grozi popoln kolaps. Sindikat kovinarjev je sklenit od h-vršnega sveta zahtevati ta« kojšaji moratorij na »tečaje, ki niso odraz štabih programov, pač pa hipoteka nerešenih sistemskih vprašanj. Zahtevo po izrednem sklica skupščine dopolnjujejo s tem, da mora izvršni svet zagotoviti pogoje za normalno poslovanje podjetij, s predlogom sistemskih rešitev ttMti O razbremenitvi podjetij, zlasti kar zadeva plačevanje nerazvitim.
6. junija bo sindikat kovinarjev vnovič zasedal in če dotlej organi« na katere so delavci naslovili svoje zahteve« ne bodo ustrezno ukrepali« bodo v sindikatih začeli pripravljati generalno stavko, in sicer za 20. junij. Pričakujejo tudi. da bo omenjeno problematiko 13. Junija obravnavat zbor združenega dela.
Kranj, 30. maja - Kranjska občinska skupščina je alpinista Toma Česna imenovala za častnega občana kranjske občine. Njegovih izjemnih uspehov, ki jih Je letos kronal z južno steno Lotseja, res ni potrebno posebej predstavljati. V svoji zahvali je bil kratek, dejal je, da je to priznanje za kranjski šport in za alpinizem posebej, in da ne bodo zaspali na priznanjih. Priznanje mu je izročil predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros. Foto: G.Sinik
Začetek
sezone v Bohinju
Bohinj, 1. junija - To nedeljo, 3.maja, v Bohinju začenjajo letošnjo poletno turistično sezono. Ob 11. uri v hotelu Kompas pripravljajo predstavitev ponudbe Bohinja v poletni turistični sezoni, ob 13. uri pa bo na prireditvenem prostoru pod Skalco prireditev, na kateri bodo sodelovali Godba Gorij, Ljubljanske mažuretke, Ansambel Marela in Moped show. Program bo povezoval Franc Pestotnik. • V. S.
Spomladanski Glasov izlet
Veliko naših bralcev sprašuje, kdaj bo letošnji spomladanski izlet za naročnike in ljubitelje Gorenjskega glasa. S Kompasom smo se dogovorili, da tudi letos pripravimo izlet po poti slovenske kulturne dediščine in to v kraje, kjer z Gorenjskim glasom še niste bili. Izlet bo v soboto, 16. junija. Več preberite v torkovem časopisu, kjer bomo objavili tudi imena naročnikov, ki bodo z nami odšli brezplačno. • Uredništvo
<
(GLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 1. junija 19! Pel
/JOŽE KOŠ N JEK / NOTRANJE
POLITIČNI KOMENTAR
Skupščina se je rešila
V ponedeljek in torek, na zadnji seji, je bila zvezna skupščina v popolnoma enakem položaju, kot je bil zvezni partijski kongres pred razpadom. Kongres je neslavno končal, vsejugoslovan-ska partijska organizacija je razpadla, zvezna skupščina se je tokrat še rešila, vendar je vprašanje, kdaj jo bo doletela enaka usoda, verjetno že v trenutku, ko bodo tudi v drugih delih Jugoslavije, ali vsaj v večinskem delu, izvedene svobodne, demokratične, večstrankarske volitve. Na zadnji seji se je pokazala jugoslovanska stvarnost: skupščina se je razdelila na dva bloka, znašla se je v položaju, ko ne more sklepati ali sprejemati odločitev na osnovi sporazuma. Znašla se je v funkciji, ki bi jo moral parlament pravzaprav že dolgo imeti: usklajevalno in ne zgolj pregla-sovalno ali glasovalno vlogo.
Najkrajšo je tokrat potegnilo državno predsedstvo in njegov novi predsednik dr. Borisav Jović. Skupščina njegovim, sicer omiljenim ocenam, da je država v nevarnosti, da so bile volitve v Sloveniji in na Hrvaškem nezakonite, da je treba zakone spoštovati (temu verjetno nihče ne oporeka, vendar ne samo zveznih zakonov, ampak tudi zakonov republik in pokrajin) in da je treba uvesti trše ukrepe, da bi postala Jugoslavija demokratična, ni stoje aplavdirala, kot je mogoče marsikdo pričakoval. Zgodilo se je nasprotno: uvod državnega predsednika je bil sprejet samo kot ena od osnov za razpravo o prihodnosti Jugoslavije in ima ta hip povsem enako težo kot predlog, ki ga bo pripravila Slovenija za konfederalno ureditev države. Osnove bodo po zagotovilu slovenskega predsedstva kmalu oblikovane in bodo ponujene kot osnova za pogovor z jugoslovanskimi partnerji. Zgodilo se je celo še več. Dr. Jović in njegov podpredsednik dr. Stipe Šuvar sta se močno potila, ko sta poskušala omiliti stališča predsedstva in odgovarjala na očitke, da je predsedstvo prekoračilo pooblastila z negacijo ustav in zakonov republik in pokrajin, kar je slovenski delegat Janez Lukač direktno, menda prvič v zveznem parlamentu, očital dr. Joviču. Umik centralistične vizije Jugoslavije je ta hip lahko samo taktična poteza njegovih zagovornikov zato, ker v začetku tedna ni bilo možnosti za zmago. Demokratični blok za drugačno, tretjo Jugoslavijo se je okrepil (Slovencem in Hrvatom ob bok so stopili delegati iz Makedonije in Kosova, pa tudi nekateri iz Bosne in Hercegovine) in jih tudi zaradi številčnosti glasovalni stroj ne bi mogel zmleti. Ta bitka je bila dobljena, ne pa tudi vojna. Pritrditi velja članu slovenskega predsedstva Cirilu Zlobcu, ki je dejal, da je pogovor o prihodnosti Jugoslavije sedaj lažji, vendar bo še trd, ker so zagovorniki z vrha dirigirane demokracije še močni. Pričakovanja lahkega dogovora so utopija, vendar je po zadnji seji zvezne skupščine marsikdo le stopil na trdnejša, realna tla. Pomembno vlogo pa bo imelo tudi razmišljanje in ravnanje v vojaških vrhovih. Da so Markovič, Kadijevič in Gračanin na seji zvezne skupščine skupaj, še ne pomeni, da so razmišljanja slednjih glede demokratičnejšega razvoja Jugoslavije enaka ali sorodna.
Nekateri komentatorji pravijo, da pa Jovičev govor le ne bo tako hitro pozabljen in ne bo brez posledic za Jugoslavijo. Jugoslovanske razmere so sedaj res razvidnejše in se ve, zakaj se pravzaprav gre, za spor med trdo in ohlapno federacijo oziroma konfederacijo z ustavno izvirnostjo republik oziroma federalnih delov. Bo pa ta govor, pravijo, Jugoslavijo veliko stal. Njegove besede o nevarnem položaju v državi, o raznih akcijah notranjih sovražnikov že sprožajo vprašanja iz tujine, ali je v Jugoslavijo sploh še varno vlagati, varno potovati. Zadnji nastop predsedstva in predsednika je bil tudi zato strel v prazno. Veliko bolje bi bilo, da bi namesto strašenja Jugoslovane pozval, naj čim prej po demokratični poti izberejo nov zvezni parlament. Ne pozabimo: to je ob Kosovu glavni pogoj, da se bomo lahko vključevali v Evropo in svet, da nam bo ob tem kapnil tudi kakšen dolar pomoči.
Prvakinje v strojepisju in stenografiji
Kranj, 30. junija - Že več kot tri desetletja merijo svoje znanje in spretnost v strojepisju in stenografiji učenke strokovnih šol iz vse Slovenije. Letošnje tekmovanje je bilo v Kranju minuli petek, udeležile pa so se ga tekmovalke iz desetih šol. V obvladanju mehaničnih pisalnih strojev je bila najboljša Mateja Bohinec iz Murske Sobote s 359,8 udarca na minuto, medtem ko je bila od domačink najvišje, na desetem mestu, Lucija Čarman z 270,6 udarca. Ekipni pokal so osvojile Mariborčanke. Elektronski stroj je najbolje obvladala Metka Černec iz mariborske šole (352 udarcev na minuto), električnega pa Gor-dana Ostojić iz kranjske (244,4 udarca). Na stenografskem tekmovanju so domačinke z Alenko Golob slavile posamično zmago, ekipno pa so bile druge, za Mariborčankami. Pokale najboljšim je na zaključni slovesnosti podelil novi slovenski šolski minister dr. Peter Vencelj. • H. J.
raGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo s .
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.DI. Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča.
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za I. trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (Sport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB, Trtic). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, sindikati), Jože Košnje k (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skofjfl Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in l)S. ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Kranjski parlament izvolil novo vlado
Po šestih urah sejo prekinili
Alpinista Toma Česna imenovali za častnega občana kranjske občine.
Kranj, 30. maja - Druga seja kranjskega parlamenta je bila hrupna in na trenutke žolčna, strankarske strasti je najprej razburkal prenos ustanoviteljskih pravic za Radio Kranja na občinsko skupščino in nato še izvolitev komisij in delovnih teles skupščine. Vmes pa jim je uspelo, dokaj mirno, izvoliti novo kranjsko vlado, še prej pa so alpinista Toma Česna imenovali za častnega občana občine Kranj.
Vsi trije zbori so se najprej sestali na ločenih sejah, kjer so razrešili namestnika direktorja Upravne organizacije za družbeni razvoj, že tam je bilo nekaj pripomb, zakaj je to dejanje naknadno, sledila pa je skupna seja, kjer se je zataknilo že pri sprejemanju dnevnega reda. Več delegatov je predlagalo umaknitev predloga za prevzem ustanoviteljskih pravic za Radio Kranj z dnevnega reda, kar so utemeljevali predvsem z nepripravljenostjo predloga, saj gradiva ni bilo, želeli pa so imeti akt o ustanovitvi in sestavo organa upravljanja in programskega sveta, vsebina točke pa je bila tik pred sejo spremenjena, saj je bilo v novem dnevnem redu izpuščeno imenovanja v.d. direktorja Radia. Razpravo je prežemalo obojestransko nezaupanje, na eni strani prenoviteljev
na skupni seji), so zadrego na pobudo podpredsednika skupščine Saša Govekarja rešili tako, da so sprejem dnevnega reda odložili in dali prednost imenovanju alpinista Toma Česna za častnega občana kranjske občine, saj je bilo mnogim že neprijetno, ker je moral čakati tako dolgo. Še prej pa so morali izvoliti komisijo za odlikovanja in priznanja, da so postopek lahko izpe-jali.
Izjemnih uspehov alpinista Toma Česna, ki jih je letos kronal z južno steno Lotseja, vsekakor ni potrebno posebej predstavljati, v svoji zahvali je bil kratek, dejal je, da je to priznanje za kranjski šport in za alpinizem posebej in obljubil, da ne bodo zaspali na priznanjih ter kranjskemu parlamentu zaželel uspešno delo. Zani-
Druga seja kranjskega parlamenta je bila polemična in na trenutek žolčna, dokaj mirno pa je minila izvolitev nove kranjske vlade, ki jo je predlagal mandatar Vladimir Mohorič (na sliki v ospredju). Sestava je širša od dosedanje, v njej je sedem strankarsko neopredeljenih članov, saj po Mohoričevih besedah ni odločala strankarska pripadnost, temveč strokovnost in predvsem njegova želja, da bo ekipa dobro sodelovala. Foto: G. Šinik
in liberalcev, na drugi Demosa in sklepamo lahko, da gre predvsem za strah in težnjo, čigav bo kranjski radio, ne pa za skupno prizadevanje, da bi bil nestrankarski, kakršen bo moral biti, če bo njegov ustanovitelj občinska skupščina. Po dobrih dveh urah prepirov in vprašljivem, petkratnem glasovanju (vprašanje bi se moralo glasiti, kdo je za umik točke z dnevnega reda, kakor so predlagali razpravljala, predhodno pa niso ugotovili sklepčnosti
mivost pa je navrgel predsednik skupščin Vitomir Gros, ki je dejal, da je Kranj dobil četrtega častnega občana, te časti so bili doslej deležni Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj in Vinko Hafner, dodal pa je, da nameravajo pregledali tudi predvojni seznam.
Izvolitev nove kranjske vlade je minila mirno, mandatar Vladimir Mohorič je predlagal 16 članov, od tega tri podpredsednike, sedem poklicnih in pet zunanjih članov izvršnega
Od lanskega junija do letošnjega marca
Sto novih podjetij - na papirju
Škof ja Loka, 30. maja - Občinski izvršni svet se je na torkovi seji seznanil z razvojem podjetništva na Škofjeloškem, ki pa kaže le navidezen razcvet. Od 93 na novo ustanovljenih podjetij od lanskega junija do letošnjega marca jih namreč večina obstaja samo na papirju. Temu v potrditev je med drugim tudi podatek, da so vsa ta podjetja zaposlovala skupaj le devetnajst delavcev!
Torej so zelo slabi obeti, da bi nova podjetja bila neke vrste rezerva za odvečne delavce iz škofjeloškega gospodarstva. Občutek, ki morda ne vara, je, da vrsta podjetnikov zaradi nizkega ustanovitvenega deleža ustanavlja podjetje za vsak primer, nekateri verjetno tudi zato, da bi kasneje, ko bi se ustanovitveni delež povečal, podjetje dobro prodali resnejšim podjetnikom.
Razvrstitev podjetij po dejavnostih kaže dokaj zanimivo sliko; deset podjetij je proizvodnih, dvanajst trgovskih, 22 storitvenih, 23 proizvodnih in trgovskih, enajst trgovskih in storitvenih, dve imata proizvodno, trgovsko in storitveno dejavnost, kar trinajst pa je takih, ki praktično lahko opravljajo vse dejavnosti.
Zanesljivo pa je problem tudi pomanjkanje podjetniških načrtov, ki so v razvitem svetu osnova za uspešno podjetništvo. Zato bo tudi v Škofji Loki novim podjetjem treba ponuditi določene razvojno svetovalne storitve, za ta namen organizirati ustrezno službo ali podjetje. Prav tako bo pomembno zagotoviti izobraževanje novih podjetnikov - primer ravno ustanovljene posebne podjetniške šole v Bohinju - da bi novi podjetniki lažje uspešno poslovali. • H. Jelovčan
Pij
>HCra
tovi
Novo kranjsko vlado sestavljajo: VLADIMIR MOHORIČ, predsednik MARJAN K NE, podpredsednik za družbene dejavnosti in upra vne organe
STANE VREČEK, podpredsednik za podjetništvo, obrt in turi zem
PETER OREH AR, podpredsednik za gospodarstvo in infra strukturo
MIHA PERČIČ, predsednik komiteja za urbanizem, gradbeni štvo in komunalne zadeve ANDREJ TAVČAR, predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene zavede
MARIJA JANC, pristojna za finančna in davčna vprašanja KAREL ERJAVEC, sekretar za občo upravo ANDREJ ŠTER, sekretar za notranje zadeve JOŽE JAVORNIK, sekretar za finance STANISLAV RUPNIK, sekretar za ljudsko obrambo FRANC GOLOREJ, zunanji član za družbeni razvoj MIRAN TIVADAR, zunanji član za zaposlovanje TADEJ MARKIČ, zunanji član za ekologijo JAKA KORENČAN, zunanji član za kmetijsko politiko DRAGO TOMŠIČ, zunanji član za področje družbene lastnine
sveta, torej širšo sestavo od dosedanje. Dejal je, da ga je pri tem vodila želja po uglašenem skupnem delu, kontinuiteti z dosedanjo vlado, manjši pomen pa je dal strankarski pripadnosti, sedem kandidatov mu je izrecno izjavilo, da strankarsko niso opredeljeni. Dodal je nekaj programskih misli, saj program s pomočjo tajnika šele sestavlja, strnil jih je v željo, da bi Kranj spet dvignil na raven, ki jo je med našimi mesti že imel, napovedal reorganizacijo upravnega sistema, zaradi slabih gospodarskih razmer pa jih čaka predvsem razreševanje problemov na socialnem področju in nezaposlenosti. Sprejel je pripombo, da ni ustrezno zastopano zdravstvo, kar bi na naslednji seji lahko popravili z dodatnim, zunanjim članov izvršnega sveta, na pripombo o nezastopanosti krajevnih skupnosti pa je odgovoril, da bo njegov svetovalec dosedanji tajnik zbora krajevnih skupnosti. Nova kranjska vlada je bila nato na tajnem glasovanju izvoljena z veliko večino glasov, največ jih je dobil prav predsednik. Nato so razrešili dosedanji izvršni svet (mimogrede,
to točko so pozabili uvrstiti dnevni red), predsednik He rik Peternelj pa je, nemara pi senečen, ob odhodu poi aplavz.
Zadrego z dnevnim redo oziroma s kranjskim Radiom nato "rešil" socialist Fer< Rauter, ki je umaknil predlog prenosu ustanoviteljskih s SZDL na občinsko skupš1 no. Vendar pa se je ponovi vnela vroča razprava o predi gu za izvolitev komisij in lovnih teles skupščine, preno' telji so dokazovali, da so prepozno obveščeni in n«| mogli posredovati svojih pr« logov, pripombe so imeli tu liberalci, ki so skušali umif žogico, med Demosovimi del gati je bilo vse več nervoze, ti nik skupščine je vztrajno zavl čal pripombe na slabo pripra' skupščine, vse bolj se je pozU la utrujenost delegatov in oli šujoč je bil predlog, naj bi k misije vendarle izvolili, pusl pa odprte za dodatne predlo prenoviteljev in neodvisnih j legatov. Vendar pa predlog družbenopolitičnem zboru bil izglasovan in predsedu Vitomir Gros je sejo po šesl urah prekinil. • M. Volčjak
Posvet ravnateljev slovenskih družboslovnih šol
Za novi tip tajnice
Kranj, 30. maja - Na posvetu prejšnji petek v Kranju so ravnat« največ govorili o preoblikovanju družboslovnih šol. Medtem ko družboslovno - jezikovne šole iz stare druščine poslavljajo in po* jajo splošne srednje šole (gimnazije), se glede na izhodišča repu* škega strokovnega sveta s preteklega četrtka tudi ostale šole m«1 jo splošnemu programu čim bolj približati, hkrati pa poglablj1 posebna strokovna znanja, kar tem šolam odpira različne izhod'
Kot je dejala ravnateljica kranjske šole Marija Simčič, j pred seboj močno srednjo šolo, ki bo znala povezati splo1 predmete s strokovnimi, z vsebino torej, ki bo ustrezala novel tipu bodočih tajnic širokega profila, ki se bodo oblikovale v Šf letnem šolanju. Triletni program "administrator" bo kot sa« stojna smer odpadel. Novi načini poslovanja in upravljanja mreč zahtevajo tajnice, ki zlasti dobro obvladajo slovenski ifl jezik, zraven pa še strojepisje, računalništvo, česar bi se sicer V { ko naučile tudi kje drugod. Na programu, ki bo uspešno zdr^ val oboje in so ga nameravali poskusno uvesti že to šolsko ' prav v kranjski in ljubljanski šoli, redno pa bo zaživel s šolsf letom 1991/92, bo seveda treba še marsikaj postoriti. Že zdaj, je znano, da bo predmetnik zastavljen tako, da bo mogoče o? vljati maturo.
Nova šola za tajnice bo torej še zahtevnejša od sedanj1 prenovljenega programa, ki ga slabše učenke, ki so se vanj pf* loma vpisovale, niso zmogle. Bo torej z večjo programsko zah' nostjo zrasla tudi kakovost učenk, ugled šole in samega pokli^
Tudi o poglabljanju izbirnih predmetov v tretjem letnikv, v prihodnje očitno še več govora. Že zdaj se tudi v administ^ vni usmeritvi učenke (letošnja generacija v drugem letniku) ^ birnostjo predmetov lahko odločajo bodisi za nadaljevanje M ja ali za delo. Zaključna spričevala bodo formalno enaka, uč^ pa bodo imele glede na izbrane predmete različna izhodišč naprej. .
Ravnatelji so se na posvetu v Kranju dotaknili tudi aktyr teme ukinjanja predmetov, konkretno predmeta obramba ifl, ščita ter samoupravljanja s temelji marksizma. Ničesar pisn?$ ga še nimajo v rokah, utegne se celo zgoditi, da bodo izved^ dokumenti prišli v šole po 24. juniju in bodo učitelji odšli 0g pust, ne da bi vedeli, ali jih jeseni služba še čaka ali ne ozi^ na katero področje naj bi se preusmerili. • H. Jelovčan
Por ifia
poti »ti, Mu loči tih. (ne Ogl; ura
naj
sar
ho-
uč<
p«
vai
da
ci
ne
no
tt\e
in
D
Bet kot
re Jan no dal
kal 2S. Zve no Pul na> vni ko Po
I
19i getek, 1. junija 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
(GLAS
Kdaj bo šola nehala biti mučilnica?
zadnje dneve pred koncem ocenjevalnega obdobja se v šolah kot po tekočem traku vrstijo pisna in ustna spraševanja znanja.
--{Kranj, 1. junija - Ko smo namreč anketirali več srednješolcev in osnovnošolcev, so sicer priznali, da so zadnji tedni v šoli posebej naporni, a večina je dodala, da kar gre, zlasti ker se z učitelji praviloma da sporazumeti za datum pisanja šolske naloge, testa, ga po potrebi tudi prestaviti, skratka, zaznali smo občutek sprijaznjeno-Jti, da tako pač mora biti. Podobno pomirjujoči so bili tudi odgovori učiteljev, ki pravijo, da spoštujejo pravilnik o ocenjevanju, ki določa, koliko pisnih nalog na teden sme največ biti pri vseh predmetih. Je torej zaskrbljenost staršev, psihologov, pedagogov in drugih (ne)strokovnjakov, ki se v zvezi z ocenjevanjem v šolah večkrat Oglašajo bodisi prek izjav kluba staršev, neposredno na govorilnih "rah v šolah ali pa kar tako, neutemeljena?
ra
Nikakor ne. Nekdo "od zunaj", ki se bodisi strokovno ali samo kot starši srečujejo s strahovi, tesnobami, depresijami Učencev, gotovo drugače vidi pravo sliko šole kot tisti, ki so Vanjo neposredno vpeti. Morda so v šolah še najbližje resnici ravnatelji, ki vidijo celoto, ne le posamezen predmet (znano je, da je za učitelja najpomembnejši "njegov" predmet) in ki se iz "nečustvene" razda-
lje srečujejo tako s prigovori in stiskami staršev kot učencev. Ravnateljica ene od kranjskih srednjih šol je povedala, da so začeli voditi statistiko duševnih obolenj učencev (celo poskusov samomorov), ki na tak način vse pogosteje podlegajo pretiranim zahtevam šole na eni strani in prevelikim ambicijam staršev na drugi strani.
Ko razčlenjujemo vzroke, zakaj so šole pri nas bolj podob-
ne mučilnicam kot hišam veselih, sproščenih, ustvarjalnih, zadovoljnih otrok in učiteljev, moramo na prvo mesto postaviti prezahtevne in preobilne predmetnike in učne načrte, v katere se je z leti samo dodajalo, pa nič ali zelo malo odvzemalo. Proti koncu ocenjevalnega obdobja se tako nagrmadi snov, na katero so učitelji vezani, hkrati pa je treba preveriti še znanje učencev. Zlasti pri predmetih z majhnim fondom ur, pa obilno snovjo (vmes odpadajo ure še zaradi praznikov, športnih, naravoslovnih in podobnih dnevov), pogosto enostavno zmanjka časa za spraševanje. Stiske učitelji rešujejo s testi in tako nehote ogrožajo spoštovanje pravilnika, ki dovoljuje največ tri pisne izdelke na teden (za vse predmete), četrtega le, če gre za preverjanje znanja iz snovi prejšnje ure.
Kako dolgo bodo naše šole še mučilnice? Če odgovorimo nekoliko cinično, še slaba dva tedna, potem bodo počitnice in bo muk za dva meseca konec. Če odgovorimo resno, smemo upati tudi naprej. Na vrhu se že nekaj časa premika. Prehod na tri semestre je eden od teh premikov, glavno delo, to je prilagajanje predmetnikov in učnih načrtov zmožnostim otrok in resnično potrebnim znanjem, brez balasta, v katerih bo več časa tudi za utrjevanje snovi, za preverjanje znanja, za drugačne metode dela brez prevelikih pritiskov, za boljše odnose med učitelji in učenci, pa snovalce boljše, sproščenejše, veselejše šole še čaka. Novi šolski minister dr. Peter Vencelj obljublja govori o šoli srečnih učencev in zadovoljnih učiteljev. Da bi bila res in čim prej! • H. Jelovčan
Danes zvezni sindikalni kongres
Pomembni so delavci, ne politika
lo
Beograd, 1. junija - Danes (in jutri) se v Beogradu odvija 11. kongres r< Zveze sindikatov Jugoslavije. Bo tudi ta zvezna organizacija razpadla )g kot druge? Slovenski delegati že vnaprej napovedujejo odhod s kongre-a\ **. če bodo njihovi predlogi doživeli poraz s preglasovanjem.
>» vi
Za slovenske delegate (na kongresu naj bi jih sodelovalo 80, de-djjjansko jih bo 50) najbolj aktualno vprašanje so nedvomno nadaljnji odnosi v Zvezi sindikatov Jugoslavije. Že slovenski sindikalni kongres je predlagal, naj ZSJ poslej deluje kot »zveza 2vez«, kar bo omogočalo projektno in interesno povezovanje republiških sindikatov, tudi novonastalih. Zavračajo pa teze o krovni, po hierarhičnih načelih oblikovani organizaciji. Kot nam je povedal eden od delegatov, pred-
sednik gorenjskih sindikatov Branko Iskra, se slovenski in jugoslovanski sindikat razhajata zlasti v statutarnih vprašanjih, medtem ko sta v programskih že prej našla stične točke. Od osnutka do predloga so namreč pripravljala kongresa programske dokumente že v precejšnji meri spremenili, tudi upoštevaje slovenske predloge. V še nekaterih pomembnih vprašanjih pa ne najdejo skupnega jezika. Tako denimo jugoslovanski sindikat še kar vztraja pri svoji politični vlo-
Z Gorenjske se jugoslovanskega sindikalnega kongresa udeležuje šest delegatov. Branko Iskra z medobčinskega sveta svobodnih sindikatov za Gorenjsko in Marjan Bo-govič iz HTP Bled sta bila za to nalogo izvoljena na kongresu slovenskih sindikatov, preostali pa v sindikatih dejavnosti. To so Edo Kavčič z Jesenic, Marjan Veber z Bleda, Alojz Omejc in Janez Pire iz Kranja.
gi, medtem ko v slovenskem vztrajajo, naj organizacija služi problemom in interesom delavcev. Jugoslovanski hočejo omejiti plače navzgor, najnižje cene dela pa ne bi postavili v kolektivno pogodbo. Slovenski so med drugim tudi predlagali, da bi na ravni zveze prihajalo tudi do pove-
zovanja posameznih panožnih sindikatov, kajpada če bo tudi pri drugih zanimanje za to. Sicer pa so slovenski delegati že napovedali odhod s kongresa, če ne bodo uspeli v predlogih o spremembi programskih dokumentov in statuta, oziroma če bodo pri tem početju preglasovani. • D. Z. Zlebir
Še enkrat Termopol
Nizke plače in bojazen za delo
Sovodenj, 28. maja - Petkova informacija o nezaupnici direktorju sovo-denjskega Termopola je dvignila precej prahu. Ne le pri vrhu, ki je dobilo nezaupnico, pač pa tudi pri delavcih, saj jih je strah, da bi bili zaradi tega ob delo.
V ponedeljek so nas v uredništvu zapored obiskali direktor Termopola, predstavniki njegovih delavcev in .predsednik škofjeloškega sindikata, ki nam je o Jamkajšnjih dogajanjih dal prvo 'nformacijo. Sandi Bartol je le-to Vnovič potrdil, zanikal pa tisti del, ki zadeva sum o pretakanju akumulacije iz družbenega v zasebno (direktorjevo) podjetje, češ da je o tej nevarnosti govoril načelno, ne pa za Termopol.
Kaj se je pravzaprav dogajalo v Termopolu? Zaradi nizkih plač *o bili delavci nezadovoljni, saj Je bilo denimo aprilsko povprečje komaj nekaj nad tremi tisočaki, vrh tega pa so bile primerjaje s prejšnjim izplačilom zaradi zamrznitve tudi za nekaj odstotkov
nižje. Polovica od 139 v Termopolu zaposlenih delavcev pa je zaslužila pod povprečjem, zato je nezadovoljstvo povsem razumljivo. Razumljiv je tudi dvom v prikazani poslovni rezultat, češ če nam gre tako dobro, zakaj potem nizke plače? Kam se izgublja premoženje? Predstavniki delavcev so iskali pomoč tudi na občinskem sindikatu, kjer so jim predlagali, naj ta vprašanja razjasnijo na zboru delavcev.
Po predhodnem skupnem sestanku sindikata in delavskega sveta so 18. maja sklicali zbor delavcev, na katerem jim je direktor pojasnil razloge za nizko izplačilo (zamrznitev), siceršnje nizke plače (nizka storilnost in preveliko število neproduktivno
in nepotrebno zaposlenih režijskih delavcev) in utemeljil trditev, da je poslovni rezultat dober in da se premoženje ne le ohranja, temveč tudi raste. Tega po njegovih besedah ne kažejo le podatki zadnjega periodičnega računa, temveč tudi ugodno stanje naročil, zagotavljanje likvidnosti in visoka stopnja izterljivosti, pa tudi obetaven posel s tujim partnerjem Eichnerjem in možnost, da si z evropsko storilnostjo zagotovijo prodajo na tujem trgu, ki plačuje zanesljiveje kot domači.
Kljub argumentom so delavci direktorju Ivu Berčiču in vodji komerciale Vladu Kermelju izrekli nezaupnico. Ko so nas v ponedeljek delavski zaupniki iz Termopola obiskali v uredništvu, so nanizali še nekaj okoliščin za takšno dogajanje v tem kolektivu. Bolj kot za nizke plače jih je strah za delo, saj se je v tovarni
govorilo, da bo 30 delavcev odveč. Posel z Eichnerjem bi sicer dal delo tudi tem ljudem, toda ravno ta čas, ko pričakujejo Eich-nerjeve stroje, jim je spet vzelo upanje dejstvo, da je direktor prostor zanje našel v loških Inštalacijah. Menda v Termopolu zanje ni prostora, vendar delavci trdijo drugače. Tudi se boje, da bodo na uvoženih strojih delali delavci Inštalacij in ne oni, tako da se spet pojavlja strah za delo.
Slednje je bil tudi razlog, da so bili v Termopolu sila skrivnostni in nezaupljivi tudi do javnosti, ki je tamkaj iskala informacijo, saj nam niso hoteli izdati niti imen predsednikov delavskega sveta in sindikata. Tako smo prvo informacijo izvedeli tako rekoč iz »druge roke«. Upamo, da bodo stvari z novim vodstvom jasnejše - zdaj je krmilo Termopola kot vršilec dolžnosti prevzel Janez Dolinar. • D. Z. Zlebir
V ponedeljek konstitutivna seja loške skupščine
Roman Dolenec kandidat za izvršnika
Škofja Loka, 1. junija - V ponedeljek, 4. junija, bo konstitutivna **ja skupščine občine Škofja Loka. Na ločenih sejah se bodo najprej šetali delegati posameznih zborov in med drugim izvolili predsednike in Podpredsednike zborov. Kandidat za predsednika družbenopolitičnega *bora je Vincencij Demšar, za podpredsednika Marjan Luževič, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jože Bešter, za podpredsednika Alojzij Jelene, za predsednika zbora združenega dela Miro Duič, za podpredsednika pa Janez Hostnik.
I Zatem se bodo delegati zbrali na skupni seji in nadaljevali z vodami. Predsednik skupščine Peter Havvlina predlaga za kandidata ?a predsednika občinskega izvršnega sveta Romana Dolenca, dipl. K- kemijske tehnologije, zaposlenega v Termu kot razvijalec. Za P°dpredsednika izvršnega sveta je predlagan Borut Bajželj, sistemski .^enir, zaposlen v Intertrade Ljubljana, ki bi bil hkrati odgovoren J*di za področje družbenih dejavnosti. Med člani nove občinske vla-:e naj bi postal odgovoren za infrastrukturo Franc Mohorič, dipl. I*-- gradbeništva, zaposlen v Lokainvestu, za turizem in gostinstvo k'jr preskrbo Majda Luznar, dipl. inž. kmetijstva, zaposlena v KZ kofja Loka, za finance in informatiko predloga še ni, za kmetijstvo
Jurij Kumer, mag. kmetijskih znanosti, zaposlen v KZ Škofja Loka, za občo upravo in proračun Emil Okom, inž. elektrotehnike, zaposlen UO občine Škofja Loka, za industrijo Tina Nastran, dipl. ekonomistka, zaposlena v Niku, za ljudsko obrambo in notranje zadeve Blaž Kujundžič, gimnazijski maturant, absolvent sociologije, zaposlen OK Socialistične zveze, za družbeno planiranje in urejanje prostora Anton Jenko, dipl. ekonomist, zaposlen UO občine Škofja Loka, za krajevne skupnosti Franc Rupar, dipl. inž. kemije, zaposlen v Iskri Reteče, za obrt in podjetništvo Janez Jenko, avtomehanik, podjetnik. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve enotno podpira vse kandidate, razen Emila Okorna in Blaža Kujundžiča.
Na dnevnem redu ponedeljkove skupne seje je tudi imenovanje sekretarke skupščine občine Škofja Loka - predlagana je Alenka Po-točnik-Lauko, prof. angleščine in pedagogike, zaposlena v Srednji kovinarski in cestno-prometni šoli - ter funkcionarjev, ki vodijo upravne organe oziroma upravno organizacijo. Za predsednika komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora je predlagan Anton Jenko, za sekretarja za občo upravo in proračun Emil Okorn, za načelnika oddelka za ljudsko obrambo in notranje zadeve Blaž Kujundžič, za ostale funkcionarje pa se podaljša mandat do novega imenovanja. # H. Jelovčan
Samo ne rdeč...
Splošno nezadovoljstvo je ljudi gnalo v to, da so volili druge, ne tiste, ki so jih že poznali, za katere so menili, da niso dovolj sposobni, da bi jih vodili še naprej, saj je gospodarstvo prav v njihovem času zašlo v najhujšo krizo. Naj pridejo drugi, naj drugače zgrabijo krmilo. Sprememba mora biti, so dejali in - zmagal je Demos. Odločna zmaga tudi v Tržiču, ni kaj oporekati.
Vse bi bilo dobro in prav, če bi Demos lahko ponudil ljudi, sposobne za vse ključne funkcije, med drugim tudi za izvršni svet. A kaj, ko se je zdaj pokazalo, da jih nima.
Sam Demos je poiskal človeka, ki mu je zaupal mandatar-stvo. Rdečega, ker se jim je pač zdel najbolj primeren. A hitro je nekaj vročih glav prišepnilo, da tega ne, ker je pač rdeč. Opravičili so se, postavili novega mandatarja. Spet ne iz svojih vrst, ker ga v svojih vrstah pač niso videli, temveč drugega, nadstrankarskega, ki ni ne rdeč, ne bel, ne zelen... A kaj ko tudi ta mandatar ni izbral njihovih ljudi. Se huje. Za prvega svojega moža, za podpredsednika je izbral prejšnjega mandatarja, rdečega. Izbral ga je, ker je v njem pač videl pravega, sposobnega človeka, čeprav je rdeč. Naj tu ne govorijo barve, temveč stroka, saj je izvršni svet vendar le izvršilno telo skupščine, skupščino pa vodi Demosov človek. Toda Demos tišči svoje, hoče v izvršnem svetu svoje ljudi, pa če so sposobni ali ne. Ljudstvo je izvolilo Demos, zato Demosovi poslanci zavrnite tak izvršni svet, kajti sicer boste delali proti sebi, je rotil na sredini skupščini eden od pregretih članov Demosa.
Sprašujem se, kaj bi danes storilo to ljudstvo, kije volilo tako, kot je. Tržiški občani že ugotavljajo, da bi, če bi vedeli za tako, volili drugače. Vsaj celih list ne bi volili, temveč posameznike. Izkazalo se je, da je prav lista dala skupščini nekaj posameznikov, ki bi jih ljudje nikoli ne postavili v svojo skupščino. Danes prav ti minirajo delo resnih ljudi, ki hočejo, da Tržič dobi vlado, s kakršno bo najbolje mogli voditi že tako hudo načeto gospodarstvo. Problemi so tako pereči, da tu vse strankarske barve zblede, vse kliče po strokovnjakih, po dobrih, razumnih gospodarjih, ki bodo vendarle ustavili težki voz, ki drvi z vsemi vred v pogubo.
Tržič je torej ponovno brez novega izvršnega sveta in brez mandatarja, za nekaj časa bo moral biti dober še stari izvršni svet. Toda resno se je vprašati, kdo bo v Tržiču ob taki strankarski neresnosti sploh še hotel na kandidatno listo. Čas pa teče, problemi se kopičijo, zraven pa nova tržiška vlada izgublja ljudi, ki so vredni zaupanja. Škoda, velika škoda. • D. Dolenc
Koliko skupščin še do nove vlade?
Tržič, 30. maja - Kar so nekateri s strahom pričakovali, se je v sredo v Tržiču zgodilo: ker ni bil v celoti izvoljen izvršni svet, kot ga je predlagal strankarsko neopredeljeni mandatar Janez Ahačič, je odstopil in tržiška skupščina mora poiskati novega mandatarja in znova voliti izvršni svet.
Mandatar ima proste roke pri izbiri članov, sam se z njimi dogovarja. Janez Ahačič je izbral po svoji vesti in pameti najboljše in nihče mu ne more oporekati, da njegovi kandidati niso bili dobri. Za svojega podpredsednika je določil Marka Valjavca, dosedanjega podpredsednika izvršnega sveta, za člane pa naslednje: dipl oec. Bruno Godnov dr. Marjan Klemenčič, dipl. mat. Edo Koš-njek, dipl. soc. Zvonka Pretnar, Franc Snedic, elektrotehnik, Tomaž Šlibar absolv. veterine in Jože Štucin, strojni tehnik. Vsi so v sredo dobili tudi dovoljno število glasov. Zapletlo se je le pri Marku Valjavcu, dosedanjemu podpredsedniku izvršnega sveta Tržič, ki ga je mandatar dal v novo sestavo izvršnega sveta zaradi potrebne kontinuitete in zaradi njegove sposobnosti in ne nazadnje tudi zato, ker ga je Demos sam pri prvih pripravah za izvolitev izvršnega sveta postavil celo za mandatarja.
Toda na sredini seji skupščine se je spet našlo nekaj vročih Demosovih glav, ki so se počutile ogrožene, češ da nimajo v izvršnem svetu nobenega svojega človeka, predlagali pa so tri, Valjavec je iz stare garniture, ki zanje ni bila dobra in zato po njihovo ne more biti podpredsednik. Na volitvah je potem dobil dva glasova premalo in tako izpadel. Mandatar Janez Ahačič pa je izjavil, da odstopa od mandatarstva, ker ni bil izvoljen človek, na katerem je največ gradil.
Tržiški skupščini torej ne preostane drugega, kot da poišče novega mandatarja, ki bo sestavil nov izvršni svet. Do nadaljnjega bo deloval stari izvršni svet. Ves Tržič pa se sprašuje, če bo 4. skupščina kaj bolj uspešna in kdaj se bodo odborniki vendarle začeli pogovarjati o gospodarstvu. • D. Dolenc
Sejem opreme in sredstev CZ
Prireditev ostaja v Kranju
Ljubljana, 30. maja - Med 5. in 8. junijem 1990 bo na kranjskem sejmišču že 18. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Poleg specializiranih razstav ga bo spremljal strokovni seminar o gasilstvu, 6. junija pa bo na ogled vaja "Gorenjska '90". Kljub nekaj poskusom za prestavitev sejma bo prireditev še naprej v Kranju, so zagotovili med današnjo tiskovno konferenco v republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo Slovenije.
V Sloveniji bomo letos že dvanajstič zapored praznovali 20. junij kot dan civilne zaščite. Ob tem je načrtovanih več aktivnosti, kot je seznanil udeležence konference republiški sekretar za LO Janez Janša, ki je med drugim opozoril tudi na spreminjanje vloge civilne zaščite od prvotno zamišljenega koncepta njene uporabe v vojni do osnovnega delovanja ob naravnih nesrečah. Civilna zaščita je po oceni poveljnika republiškega štaba Mirana Bogataja dosegla množičnost, ne pa tudi željene kakovosti. Zato si bodo v Sloveniji prizadevali ob približno polovičnem zmanjšanju sedanjih 250 tisoč članov zlasti za posodabljanje enot in nadaljnji razvoj enotnega sistema zaščite ter reševanja, k čemur so že doslej pomembno prispevali sejmi opreme in sredstev CZ v Kranju.
Letošnji, 18. sejem opreme in sredstev civilne zaščite bo organiziral PPC Gorenjski sejem v Kranju, kot je povedal njegov direktor Franc Ekar, od 5. do 8. junija, na njem pa bodo poleg domačih sodelovali tudi nekateri tuji razstavljala. Del sejemskega prostora bodo namenili razstavam o lanskih naravnih nesrečah v Sloveniji in Hrvatski, razvoju gasilstva na Gorenjskem, delovanju Rdečega križa Jugoslavije, organizaciji reševalne čete velenjskega rudnika pa možnostih šolanja za vojaške poklice. Sejem bo spremljal strokovni seminar "Gasilstvo v vlogi zaščite in reševanja ter varovanja človekovega okolja v okviru civilne zaščite", na katerem pričakujejo blizu 300 udeležencev. Poleg delovnih sestankov republiških in pokrajinskih sekretarjev za LO, vodstev CZ in proizvajalcev načrtujejo pogovor o sodelovanju članic delovne skupnosti Alpe-Jadran pri zaščiti in reševanju ob naravnih nesrečah. Obenem bo v Kranju tudi 20. pregled dejavnosti Rdečega križa Jugoslavije. Drugi dan sejma, 6. junija ob 14.30, bo pri tovarni Tekstilindus še skupna ogledna vaja Gorenjska '90, v kateri bodo poleg gorenjskih štabov za CZ sodelovali gorski reševalci, jamarji, potapljači, gasilci, taborniki, člani RK, kinologi pa delavci UKC Ljubljana, VGP Kranj, letalske enote milice in enote armade. • S. Saje
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
L
KRATKE GORENJSKE
Dvojno zadovoljstvo
Brezje, 29. maja - Sredi tega tedna je tudi vas Peračica v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini dobila asfalt. "To je dvojno zadovoljstvo za našo krajevno skupnost, je po končani akciji v Peračici povedal novi predsednik krajevne skupnosti Jakob Langus. "Sest domačij v Peračici (okrog 30 prebivalcev) je dobilo težko pričakovani in potrebni asfalt, v krajevni skupnosti pa so zdaj asfaltirane vse vasi: Brezje, Peračica, Noše, Černivec in Dobro polje. Pri zadnji akciji, ki se je začela v vasi 13. maja letos, ko je bil prvi sestanek in so se krajani potem odločili za ureditev cest za asfaltiranje in za prispevek, moram poudariti, da je vse steklo zelo hitro in rezultat je danes več kot uspešen. Moram pohvaliti tako krajane in še posebej tudi pripravljenost in razumevanje Cestnega podjetja Kranj." Domačini so se po sestanku sredi maja dogovorili za kriterije in potem sami zbrali 58 tisoč dinarjev, razen tega pa so s prostovoljnim delom pripravili še ceste za asflatiranje. Na ta način so skupaj prispevali za asfalt 82 tisoč dinarjev (šest hiš) oziroma okrog 45 odstotkov vsega denarja za to akcijo. Razliko do 182 tisoč dinarjev (okrog 55 odstotkov) pa je prispevala in pokrila krajevna skupnost. V Peračici je vsakdo dodatno prispeval denar tudi za asfaltiranje dovozov do hiš. Ta teden bo Cestno podjetje Kranj asfaltiralo tudi tri kilometre dolg odsek ceste od Bre-zij do Peračice. Denar za ta dela pa je v programu zagotovila bivša občinska cestno-komunalna skupnost Radovljica. Po končani akciji je predsednik krajevne skupnosti Jakob Langus poudaril, da je bila to res hitra in pohvale vredna akcija v krajevni skupnosti; za naprej pa seveda "uresničevanje programa ne bo moglo potekati s takšnim tempom. Seveda pa bomo pri uresničevanju skupno dogovorjenega programa dosledni..." * A.
Zalar
Pevci redno vadijo
Kranj - 25 članov pevskega zbora Društva upokojencev Kranj redno vadi, še posebej pa pred vsakim nastopom. Vodi jih Edo Ošabnik. Lani so imeli pevci 15 samostojnih nastopov, oktet pa je ob slovesu kar 163 krat zapel poslovilne žalostinke na pokopališču v Kranju in okolici. Zbor bo tudi letos nastopil na različnih samostojnih koncertih in srečanjih. * (ip)
Orehek v Kranju, maja - V soboto sta pred kranjskega matičarja znova stopila Pavla in Franc Rogelj iz Drolčevega naselja na Orehku. Petdeset let zakona in skromnega življenja je že za njima. Petdeset dobrih in slabih let. Le da je dobrih bilo tako malo. Oče Franc je bil doma iz Vogelj, mama Pavla pa z Dobrave pri Gorenji vasi. Ko je France gradil kaverne po Žirov-skem vrhu in tam okoli, za tako imenovano Rupnikovo linijo, tik pred vojno je bilo, sta se s Pavlo spoznala. Konec maja 1940 sta se poročila in se kmalu preselila v Voglje. Med vojno je Franc tri leta delal kot tesar pri gradnji ljubeljskega predora, po vojni pa se je zaposlil v Tiskanini, žena Pavla pa v Savi. Sest otrok se jima je rodilo, vsi so pri kruhu, dobro se imajo in to jima je v največje zadoščenje. Tudi devet vnukov je že tu. Katera leta so bila najtežja? Leta med vojno; oče Franc je v taborišču na Ljubelju iz dneva v dan srečeval kaznjence, ki so delali v predoru. A kaj, ko je bil tako nemočen. Tudi po vojni je bilo še nekaj let hudo, polna hiša otrok, dobilo se ni nič. Menda se imata še najlepše danes, ko sta oba upokojena, ko, so otroci na svojem in nimata nobenih posebnih skrbi. Le zdravje naj jima služi, si želita, pa bo vse dobro. Pa mir naj bo za vse na svetu! *D. Dolenc
Nimajo prostora
Kranjska Gora - Gasilci v Kranjski Gori, ki so lani delali na obnovi gasilskega doma, so v precejšnji stistki s prostorom. Sedanji dom bi radi razširili, vendar je vrt, na katerem bi gradili, last KŽK iz Kranja. Pri denarnih težavah jim kljub lastnim težavam vseeno pomagajo tudi delovne organizacije. Sicer pa gasilci niso znani le doma; sodelujejo tudi z gasilci iz Maggia v Italiji. Ocenjujejo pa tudi, da je njihovo delo premalo cenjeno in vrednoteno, zato si še posebej želijo boljše sodelovanje s krajevno skupnostjo in organizacijami ter drugimi društvi v kraju. Zaman se na primer tudi trudijo z vodstvom kranjskogorske osnovne šole, da bi ponovno oživili krožek Mladi gasilec. Na letošnjem občnem zboru so za predsednika društva izvolili Mira Kosmača, za poveljnika pa Janeza Pristavca. *
(lk)
V krajevni skupnosti Gorenja vas praznujejo
Prednost imajo letos tri velike akcije
Če bo gradnja kanalizacije in čistilne naprave potekala po programu, bo čez nekaj let Poljanska Sora v Gorenji vasi čista.
Gorenja vas, 1. junija - Jutri ob 20.30 bo v Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi osrednja proslava v počastitev praznika krajevne skupnosti Gorenja vas. Ob prazniku, ko se vsako leto spomnijo tistega 3. junija med vojno, ko so bili izseljeni prvi krajani, bodo na proslavi, katere pokrovitelj je tudi letos Rudnik urana Zirovski vrti, podelili priznanja krajevne skupnosti. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Bogataj. Pozdravni nagovor pa bo imel tudi novi predsednik občinske skupščine Škofja Loka Peter Havvlina.
Jože Bogataj
Letos v krajevni skupnosti praznujejo po eni strani z zadovoljstvom, da so v letu dni skoraj v celoti uresničili začrtani program za to obdobje, hkrati pa so prav na koncu tega srednjeročnega obdobja pred uresničitvijo treh velikih nalog. Zadnja leta so številne in velike akcije pri urejanju komunalnih problemov (predvsem cest, vodovodov, mostov...) potekale s sodelovanjem in prispevki krajanov v obrobnih krajih oziroma vaseh. Letos pa so se oziroma se bodo glavna gradbišča "preselila" v Gorenjo vas.
Takšen je bil tudi, bi lahko rekel, dogovor že na začetku tega srednjeročnega obdobja," pravi predsednik skupščine KS Jože Bogataj. "Takrat so ljudje po posameznih krajih s prispevki in delom ter pomočjo krajevne in širše skupnosti reševali tiste najbolj nujne probleme. Zdaj pa je tudi v središču Gorenje vasi prišla na vrsto načrtovana kanalizacija. Z gradnjo smo začeli na desnem bregu Sore, kjer bomo vzporedno že letos začeli urejati oziroma širiti tudi pokopališče in graditi mrliške vežice. Če ne bi nagajalo marca in aprila slabo vreeme, bi bilo 1700 metrov kanalizacije že položene, tako pa bo SGP Tehnik končal dela ta mesec."
Računajo, da bi jeseni z deli morda že nadaljevali, vendar še ni odločeno, ali bi čistilno napravo začeli graditi skupaj s kanalizacijo na levem bregu Sore, ali kasneje. Kakorkoli že, čez nekaj let, ko bodo dela gotova, bo Sora na območju Gorenje vasi spet čista.
"Hkrati pa se je z izglasovanjem samoprispevka na referendumu v dobršnem delu krajevne skupnosti pred nedavnim začela tudi druga velika akcija," ocenjuje predsednik sveta KS Pavle Razložnik. Pavle Razložnik »Do  konca pri-
hodnjega leta je rok, da razširimo pokopališče in uredimo zunanjo okolico ter zgradimo mrliške vežice. Gradbeni odbor bo z deli začel jeseni oziroma po letnih dopustih. Trenutno vse priprave potekajo po programu, dogovoriti se bomo morali le še za sodelovanje pri tej akciji s sosednjo krajevno skupnostjo Trebija glede krajanov Podgore. Odprto je trenutno tudi še vprašanje prostora za parkiranje, vendar sem prepričan, da bo do konca prihodnjega leta ta del programa uresničen; seveda pod pogojem, da bodo krajani, ki so se na referendumu odločili za plačevanje samoprispevka, to akcijo resnično vzeli za svojo. Sicer pa čaka v prihodnje podobna odločitev v zvezi s pokopališčem tudi krajane Leskovi-
ce, kjer pa imajo trenutno obveze pri cestah in vodovodu..."
Tretja akcija, ki bi po "mnenju" posameznikov v delu KS morala biti že konča na, čeprav je na podlagi sklenjene pogod be z naročniki jasno, da se krajevna skup nost ni obvezala (marveč si bo prizadeva* la), da bi bila končana do konca minulega leta, pa je telefonija.
"Pri tej akciji je že od začetka, od aprila 1988 naprej, veliko težav in zapletov vendar sem prepričan, da bomo sporazumno na vseh področjih našli rešitev in tudi 91 novih naročnikov vključili na centralo. Seveda pa bo treba poiskati vse vire in možnosti, vključno s sosednjo KS Trebija, d* bodo telefoni zazvonili. Trenutno smo pred tem, da začnemo graditi kabelske kanalizacijo skozi Gorenjo vas zf kabel do Hota velj," je med obi; skom pred dnevi pojasnil tajnik KS Ivo Petrovčit Seveda pa s« bo med letom marsikaj dogaja lo tudi v ostalih krajih v krajevni skupnosti. Čeprav so po; goji slabši, bodo vseeno gradili in uredil' nekaj cest, vodovodov... Vendar pa pri teh akcijah ne bo moč graditi po pravilu, da pri prispevku krajanov sodeluje denaf no tudi KS. Pomagala bo lahko v glavnem le z mehanizacijo, več denarja pa bodo zato morali prispevati krajani sami' Pogoj pa bo tudi, da lastniki zemljišč pri raznih akcijah oziroma soglasjih zanje nt bodo zahtevali odškodnin. Sicer pa, kal zadeva odškodnine oziroma soglasja, ve lja pohvala, kot pravijo v vodstvu KS, to krat vsem lastnikom zemljišč, čez katera poteka kanalizacija na desnem bregu So re. # A. Zalar
Ivo Petrovčič
Trg kot nadzor
Spremembe po volitvah, vsaj kar zadeva krajevne skupnosti na Gorenjskem, kaže, da ne bodo stvari obrnile na glavo. Prekmalu je sicer še napovedovati, ali bo za uresničitev sprejetih programov povsod toliko in na dosedanji način zbranega denarja v občinah, kot smo bili vajeni doslej. Eno pa je že gotovo. Brez lastne udeležbe in prostovoljnega dela nikjer najbrž tudi v prihodnje ne bo šlo.
Dogaja pa se zadnje čase nekaj drugega. Tam, kjer so ljudje ob pomoči širše skupnosti dali denar, da rešijo ta ali oni komunalni problem, akcije običajno potekajo zelo uspešno; tudi kar zadeva časovno opredeljen program. Tako sta se pred dnevi na primer z izvajalci zelo pohvalila predsednika krajevne skupnosti Davča in Brezje na Gorenjskem pri urejanju cest. Drugače pa je, kot kaže, tam, kjer takšnega lastnega deleža krajanov, in zaradi tega tudi tovrstnega nadzora, ni.
Precej kritičnih pripomb je na primer že na urejanje podvozov na cesti v Radovljici in glede gradnje mostu v Škofji Loki. Najbrž bi bilo neobjektivno in tudi enostransko ocenjevanje, da se izvajalci tu in še kje s časovnim zavlačevanjem (in počasnostjo na gradbišču) "rešujejo" iz delovnih oziroma poslovnih težav. Vendar pa bi vseeno tudi na takšnih gradbiščih, za katera denar prihaja iz "drugačnih-bolj splošnih žepov", morali pomisliti, da ima tudi tovrstno poslovno obnašanje (reševanje težav) kritično oko. Če je tu in tam uradni nadzor še kolikor toliko prizanesljiv, pa velja računati, da jutri trg ne bo pozabil takšnega obnašanja... -k A. Zalar
Kranj — V Prešernovi ulici je pred dnevi Barbara Verb' odprla lokal z imenom Satir. Diplomantka industrijskega oblik* vanja ponuja unikatne izdelke iz gline, grafike in skice, nudi f samostojne projekte industrijskega oblikovanja, celostnih f/ dob... Barbara Verbič načrtuje tudi kulturne prireditve na dvort! ču Satira. • Foto: Gorazd Si ni k
]7 "pritožno knjigo, PROSIM gJ
Jubilej kranjske Gobarske družine
Prvi v Sloveniji
Kranj, maja - Gobarska družina Kranj je na zadnjem rednem občnem zboru v začetku tega meseca zabeležila 20-letnico delovanja. Ob ustanovitvi je bila med prvimi v Sloveniji po številu članov in še danes je znana po vsakoletni največji in najdaljši razstavi gob v Evropi.
Število gobarskih družin se je po ustanovitvi kranjske pred dvajsetimi leti sicer precej povečalo in glede na članstvo je danes marsikatera tudi večja od kranjske. Je pa kranjska družina z nekaj nad 70 člani še vedno znana po tem, da vsako leto na Gorenjskem sejmu pripravi najdaljšo in tudi daleč naokrog največjo razstavo gob. Sicer pa si pri pripravi razstav družine v Sloveniji pomagajo.
"Takšno razstavo načrtujemo tudi letos," pravi predsednik Gobarske družine Franci Žu-mer. "Upam, da se bomo dogovorili, da bo tudi tokrat jeseni na Gorenjskem sejmu. Sicer pa še do polletja načrtujemo srečanje z vsemi člani in kolektivno nabiranje gob. Takrat bomo podelili tudi priznanja ob 20-letni-
ci, radi pa bi pridobili tudi nekaj novih, mladih članov v naše vrste. Na zadnjem zboru smo tudi sklenili, da poslej ne bomo delovali pod okriljem Socialistične zveze kot stranke, marveč kot ljubiteljsko društvo; sodelovali pa bomo z vsemi strankami, pri katerih v programih zasledimo naša pravila."
Sicer v družini pričakujejo letos boljšo gobarsko sezono, kot je bila lani. Že zdaj pa opozarjajo vse gobarje in ostale ljubitelje narave, na nevarnost klopov in kač. Zaradi treh milih zim so se tako kače kot klopi zelo razmnožili. Zato velja v gozdu in po vrnitvi domov previdnost in temeljit pregled...; za naprej pa naj bi vsakdo razmislil o preventivnem cepljenju proti meningitisu. * A. Z.'
Zaradi krajših noči...?
Naš bralec se je po polletnem opozarjanju, prošnjah, moledovanju... obupan, da bi sam oziroma skupaj s prebivalci ulice Juleta Gabrovška na Planini uspel kaj "premakniti", zdaj obrnil še na naše uredništvo. Pravi, da so garaže in otroška igrišča že nekaj mesecev v temi.
Pričakujemo, da bodo odgovorni v Komunalnem podjetju za javno razsvetljavo pojasnili, kje oziroma kaj je vzrok. Upajmo, da ne (le) letni čas, ko bodo kakšne tri tedne noči še malo krajše, dnevi pa daljši...
So inšpektorji drugačni?
Tatjana Ravnik iz Kranja pa bi rada izvedela za odgovor tržnega inšpektorja in sicer na vprašanje, zakaj so na kranjski tržnici cene sadja in zelenjave kar precej višje kot na ljubljanski. Nekaj višje cene bi bile razumljive morda zaradi prevoza. Da pa so jagode, paradižnik, solata... od 20 do 30 dinarjev pri kilogramu dražji, se ji ne zdi ravno upravičeno. Še posebej jo zanima, ali pri oblikovanju cen na tržnicah ni nobenih zgornjih meja.
Naš odgovor bi bil, da so nenazadnje tudi sedanje cene "nekakšna" zgornja meja in da so morda umetno "prikrojene" Gorenjcem, ki smo znani po... Sicer pa, pravi odgovor pričakujemo; najbrž pa ne bo izzvenel, da so kranjski inšpektorji drugačni od ljubljanskih...
Kaj pa Beleharjeva ulica...
Na prispevek o urejanju Pipanove ceste in avtobusnega postajališča so se oglasili domačini iz Šenčurja v Bele-harjevi ulici. K vprašanju, kaj v krajevni skupnosti menij0 in kdaj načrtujejo ureditev in obnovo dotrajanega asfalt* na tej cesti, so poslali tudi sliko (ker pa je posnetek slab, }e ne moremo objaviti; res pa je, da po sliki sodeč, kliče P° obnovi).
Prepričani smo, da v vodstvu krajevne skupnosti vedo t* odgovor...? * A. Ž.
Petek, 1. junija 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN @mšm3§mGLA&
Komu je pravzaprav namenjena materinska šola?
Navdušenje ni dovolj
Če želi biti oče v Kranju navzoč pri porodu svojega otroka, mora obvezno obiskovati materinsko šolo pa še potem ni rečeno, da bo od blizu videl porodno sobo. Kranjska materinska Šola deluje v skorajda nemogočih razmerah.
V naši zavesti je še vedno močno utrjena miselnost, da je porod in vse kar je v neposredni zvezi z njim, povsem in izključno problem matere. Navade razvitega sveta, kjer je tudi porod praviloma družinski dogodek, kjer se pričakuje v porodni sobi (doma) tudi očeta, so za naše razmere očitno še zelo daleč. Kljub nenehnemu poudarjanju skrbi za mamice se vsiljuje vtis, da to področje v našem zdravstvu marsikje še ni našlo razumevanja. Poglejmo si samo primer  peljavo materinske šole. Sicer
Kranja in za tokratno predstavitev posebej izpostavimo materinsko šolo. Gre pravzaprav za predavanja štirikrat po dve uri, ki kljub prizadevanjem tako vodje Erike Povšnar, kot glavne organizatorke Jožice Zevnik, puščajo obiskovalca tečaja marsikje na pol poti. V mislih nimamo samo popolnoma nemogočih pogojev za delo (neustrezen prostor, ni audiovizualnih sredstev...), pač pa očitno podcenjujoč odnos odgovornih ljudi iz vodstva gorenjskega zdravstva do nečesa, kar praktično temelji na preventivi, kar naj bi bilo še toliko bolj pomembno. Očitno je za marsikoga res najlažje naložiti delo na-primer patronažnim sestram in se sklicujoč zgolj na visoko stopnjo zavesti otresti vsakršne odgovornosti. Začarani krog dopolnjuje tudi očitna nezainteresiranost porodnišnice, ki bi morala biti pravzaprav najbolj zainteresirana za kvalitetno iz-
pa o tem več kdaj drugič, dajmo rajši besedo tistim, ki materinsko šolo v Kranju neposredno vodijo. Pogovor je potekal z medicinsko sestro Jožico Zevnik, ki je organizacijo materinske šole prevzela pred kratkim.
Kdo je oblikoval program šole?
"V bistvu smo ga prevzeli od prejšnje voditeljice, pripravljamo pa se na preoblikovanje v jeseni. Želela bi, da se v program vključi tudi pediatra, fi-zioterapevtko in ginekologa, če bo le kateri hotel to sprejeti."
To naj bi dodatno okrepilo dosedanji program?
"Da, program, v katerem slušatelji zvedo posameznosti o porodu, dojenju, prehrani, telovadbi, negi otroka, dihalnih in sprostitvenih vajah, kontracepciji, možnost pa je tudi obiska v zobozdravstveni ambulanti."
Bodočih očetov je na materinski šoli pravzaprav zelo malo?
"Mislim, da takrat, ko se bodoče mamice vpisujejo v materinsko šolo, povedo tudi, da se lahko priključijo tudi bodoči očetje. Na partnerjih je potem odločitev, da se sami odločijo ali bosta prišla oba ali samo mamica."
V razvitem svetu je bolj običajno, da je moški navzoč pri porodu, kot je pri nas običajno, da ga poleg ni?
"Pri nas je zelo dolgo trajalo, da so očetje stopili v porodne sobe, to je bilo dolgo in je marsikje še sedaj tabu. V kranjski porodnišnici je za takšne porode predvidena ena soba."
Tehnično ste izredno slabo opremljeni?
"Praktično z izjemo nekaj diapozitivov, kasete, lutke otroka in dveh knjig nimamo ničesar. Redno si moramo izposojati kasetofon, diaprojektor..."
Za konec smo želeli sliko o materinski šoli še malo zaokrožiti. Marta Ogrinc, glavna sestra: "Dobrodošlo je, da jo sploh imamo, vendar je še vedno pomanjkljiva, morali jo bomo obogatiti."
Cveta Mihelič, vodja patro-nažne službe: "Večina žena je v glavnem zadovoljnih, menim pa, da se bo prihodnje leto s
Redki brezposelni deležni denarnega nadomestila
Nezaposlenih je v Sloveniji vse več, kot pravijo strokovnjaki, se približujemo 5 odstotkom brezposelnosti. Kdor je brez dela, je navadno tudi brez gmotnih sredstev, le del brezposelnih ima pravico tudi do denarnega nadomestila.
To so samo tisti delavci, ki so brez svoje krivde izgubili delo. Njihovo nadomestilo znaša 60 odstotkov plače, ki jo je delavec dosegel zadnje tri mesece pred prenehanjem dela, izplačuje pa se od treh mesecev do dveh let, odvisno pač od delovne dobe. Lani je bilo med brezposelnimi v Sloveniji več kot 6000 upravičencev do nadomestila, okoli 43 odstotkov Več kot leto poprej. Zaradi stečaja tovarne je bilo v tej koži blizu 1.300 ljudi, česar leto poprej skorajda niso poznali. Na srečo je med nezaposlenimi nekaj manj mladih, ki so končali pripravniško dobo, kot leto po-
prej. Več pa je upravičencev do dodatka za družinske člane, kar okoli 2000, še enkrat več kot prejšnje leto.
Po prenehanju pravice do nadomestila lahko delavec dobi denarno pomoč, če dohodki njegove družine ne dosegajo dogovorjene ravni socialne varnosti. Lani je več kot 3700 ljudi prejemalo denarno pomoč.
Vseh brezposelnih , ki so dobivali nadomestila ali denarne pomoči, je bilo že lani skoraj 10.000, skoraj polovica več kot prejšnje leto. Število je videti veliko, toda med vsemi, ki so brez dela, je teh z denarnimi prejemki samo 17 odstotkov.
Zbiralne akcije Rdečega križa
Ljudje radi pomagajo
Jesenice, 31. maja - Ivanka Lorenčič je dolgoletna aktivistka jeseniškega Rdečega križa. Pomoč ljudem v stiski. Dve veliki solidarnostni akciji.
Ivanka Lorenčič je že od leta 1%2 zaposlena na občinskem odboru Rdečega križa na Jesenicah. Prizadevna Ivanka se že vsa leta trudi, da bi Rdeči križ Po najboljših močeh pomagal ljudem, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski. Jeseniški odbor se tudi redno vključuje v vse slo-yenske akcije, ki jih organizira ftdeči križ.
»Vsako leto zadnji četrtek ntaja poteka vseslovenska akcija obiranja oblačil, posteljnine, °butve in tudi pohištva,« pravi Ivanka Lorenčič. »Tudi na Jesenicah tega dne na raznih zbirnih mestih - teh je 20 - zbiramo v$e, kar človek potrebuje, če se znajde v hudi stiski. In moram reči, da je vsako leto akcija "spešna, da ljudje darujejo. Mo-r«m pa povedati, da pri našem °dboru Rdečega križa zbiramo °blačila, obutev in vse, kar imajo nekateri odveč, vse leto. Prav |sak dan, razen sobote in nede-'K so odprta vrata našega skladišča in vsako pomoč z veseljem interno.
Glede na število rojstev bi v Kranju verjetno lahko zaživela tudi redna telovadba za nosečnice. Izziv za poje-tniško iniciativo? Je materinska šola zgolj podaljšana roka porodniške sobe ali pa bi veljalo v njej iskati tudi zametke partnerske posvetovalnice?
prihodom dr. Podlipnikove dispanzer za žene, kamor naj bi materinska šola sodila, res reorganiziral."
Erika Povšnar, vodja materinske šole: "Vsakdo, ki je v družbi odgovoren za materinstvo, bi moral prispevati svoj otipljivi delež, tako da bi materinska šola postala samo eden od delov celote."
Mar Gorenjska res ne premore toliko denarja ali se ne zna tako organizirati, da bi lahko dobili za materinske šole strokovne predavatelje, ki bi razlagali s pomočjo sodobne avdiovizualne tehnike, ne pa s kredo in tablo? • V. Bešter
Zaradi splošnih razmer in vedno več brezposelnih, se že kaže, da ljudje vedno bolj potrebujejo stvari, ki jih ne morejo kupiti. Pri nas se ne oglašajo več Romi, temveč vedno bolj socialno ogrožene družine, povratniki iz zaporov, brezposelni, ki prosijo: »Lepo vas prosim, če imate kakšen pulover ali vetrovko...«
Ti ljudje se najprej oglasijo na socialnem skrbstvu, kjer imajo sredstva omejena, zato jih napotijo tudi k nam. Če imamo, jim seveda radi damo. Zgodilo se je tudi, da smo opremili že celo stanovanje: sodišče je razsodilo, da se v primeru, ko ni bilo dedičev, vse premoženje dodeli Rdečemu križu. In smo dali vse pohištvo najbolj socilano ogroženemu.
Lani je bila na Jesenicah tudi velika solidarnostna akcija, ko je na Ukovi do tal pogorelo neko stanovanje in vsa hiša. Izredno so se izkazali otroci iz Osnovne šole Prežihov Voranc, kjer imamo svoj podmladek, ki
Zaposlovanje v radovljiški občini
Brezposelnost močno narašča
Radovljica, 29.maja - Za letošnje leto je trinajst OZD napovedalo 460 presežkov delavcev, kar je 455 več kot lani. Največje število presežnih delavcev je v leski Verigi, Imosu SGP Gorenje in Iskri Instrumenti Otoče. Z notranjo prerazporeditvijo nameravajo OZD rešiti le 44 odstotkov oz. 206 delavcev. Za 263 presežnih delavcev nimajo predvidene nobene oblike reševanja.
Tako so na torkovi seji radovljiškega izvršnjega sveta ugotavljali, da zaposlenost v občini upada (čeprav je srednjeročni plan občine Radovljica predvideval rast zaposlenost), po drugi strani pa brezposelnost močno narašča. Število kadrovskih štipendij se manjša, medtem ko ugotavljajo, da so aspiracije mladine po izobrazbi večje kot sedanje potrebe združenega dela. Ker pa dosežena reprodukcijska sposobnost gospodarstva ne nudi možnosti za hitrejši proces modernizacije in prestrukturiranja radovljiškega gospodarstva, so precej omejene možnosti za zaposlovanje mladih. Zaposlitve se tako že nekaj časa odmikajo tudi kadrovskim štipendistom, še težje pa bodo našli delo štipendisti iz združenih sredstev, posebej če gre za manj iskane poklice.
Na radovljiškem zavodu za zaposlovanje bodo vprašanje brezposelnosti reševali z boljšim informiranjem brezposelnih o vseh pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe, pa tudi s poklicnim svetovanjem in informiranjem odraslih. Sofinancirali bodo pripravnike in dajali napotke in pomoč iskalcem zaposlitve pri samostojnem iskanju dela in pri samoza-poslovanju. • V. S.
_Veliko
zanimanje za Sive panterje
Radovljica, 28. maja - Članstvo v stranki upokojencev Sivi panterji na Gorenjskem se vse bolj povečuje. Posebno dejavni so v Radovljici, kjer so sklicali ustanovni krajevni odbor Sivih in izvolili vodstvo. Predsednica je Marija Štular, dosedanja uspešna aktivistka in članica območnega odbora. Tudi pstale zadolžitve so člani sprejeli z dobro voljo.
Govorili so tudi o življenjskih vprašanjih, pomembnih za starejše, in sicer o socialnem varstvu starejših, o samopomoči na domu, o zdravstvenem in domskem varstvu starejših, omenjali pa so tudi pomoč nekdanjih podjetij, oziroma sindikatov pri razvedrilu in družabnosti bivših članov, zdaj upokojencev. Opozorili so tudi na nepriznavanje nadurnega dela v pokojninsko osnovo, oziroma na dvojna merila na tem področju. Sivi so takoj dokazali tudi, da so še vedno ljudje akcije, in se dogovorili za izlete, ki naj bi jih priredili v kratkem.
i .1
Ivanka Lorenčič
zelo dobro dela. Zbrali so denar, tudi Rdeči križ je pomagal. Mislim, da so po šolah izredno humani, med njimi pa so nedvomno najbolj solidarni prav iz Osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah.
Druga velika akcija je bila tedaj, ko so šolarji zbirali za učenca, ki je izgubil oba starša v prometni nesreči. Skratka: humanost družbe se najbolje pokaže tedaj, ko so soljudje v resnični, v življenjski stiski. Mislim, da so ljudje vedno pripravljeni pomagati, če seveda vedo, komu in za kaj.« • D. Se-dej
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA
Čistilke, zasebnik in žuganje z delovnimi knjižicami
Vprašanje:
V naši tovarni so se odločili, da bodo ukinili službo vzdrževanja, nas čistilke pa oddali na delo k nekemu zasebniku. Šef nam je ukazal, da v roku treh dni podpišemo že pripravljene pogodbe o delovnem razmerju pri zasebniku, v nasprotnem primeru pa nas takoj čakajo »delovne knjižice«. Kaj storiti?
Odgovor:
Očitno je, da je ukinjanje tovrstnih služb v podjetjih in prezaposlovanje čistilk k nekemu zasebniku trenutno »hit sezone«, saj je bila samo v kranjski občini takšna odločitev pred kratkim sprejeta vsaj v treh večjih podjetjih. Gre za poslovno odločitev, o katere utemeljenosti se seveda nisem pristojen opredeljevati. Lahko pa vam zagotovim, da kakršnokoli žuganje s takojšnjo vročitvijo delovnih knjižic, ki je med nekaterimi prepotentnimi »šefi« očitno prav tako postalo zelo moderno in vsestransko uporabno, ni utemeljeno. Tudi po novem namreč delovne knjižice ne bodo na razpolago za prosto uporabo v predalu kateregakoli »šefa«, o čemer sem v tej rubriki že pisal. Zato vam svetujem, da ne podpisujete prav ničesar pod prisilo, preden ne boste imeli v rokah dokončne pisne odločbe pristojnega organa o tem, da ste presežna delavka.
Nasplošno je mogoče reči, da ukinitev določene dejavnosti in njen prenos v drugo podjetje je lahko eden izmed tistih organizacijskih ukrepov, ki so po zakonu možen razlog za nastanek presežka delavcev, in bi mu zato formalno težko oporekali. Vsekakor pa v takšnem primeru ne pridejo v poštev nikakršni poenostavljeni postopki za prehod delavcev na delo v drugo podjetje oziroma k delodajalcu, pač pa tudi zanje veljajo vse zakonske določbe o načinu ugotavljanja in reševanja presežnih delavcev (29. do 36. člen ZDR). To pa v našem primeru pomeni zlasti naslednje aktivnosti:
1. izbira konkretnih presežnih delavcev na podlagi določenih kriterijev, pri čemer so v »konkurenci« vsi delavci istega profila in stopnje izobrazbe v podjetju oz. delu podjetja in ne samo tisti, ki so naključno delali na ukinjenih delovnih mestih;
2. ugotovitev, da znotraj podjetja ni možnosti za prerazporeditev oziroma za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo teh delavcev za drugo delo;
3. pravočasna obvestitev sindikata, skupnosti za zaposlovanje in pristojnega organa družbenopolitične skupnosti o nastanku presežka delavcev in predvidenem načinu reševanja;
4. sklenitev pisnega sporazuma med podjetjem in novim delodajalcem o pogojih in načinu prehoda delavcev, v okviru katerega naj bi zlasti sindikat skušal doseči za delavce čim večje ugodnosti (npr. podaljšanje dveletne »garancijske« dobe, možnost nadaljnje uporabe počitniških kapacitet podjetja ipd.);
5. izdaja individualnih pisnih odločb o določitvi delavcev za presežne, zoper katere imajo delavci tudi možnost v 15 dneh zahtevati varstvo pravic.
Šele po dokončnosti omenjenih individualnih odločb je mogoče delavcem ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu pod sankcijo prenehanja delovnega razmerja v primeru odklonitve ponujenega dela. Vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov — Mato Go-stiša
POMISEL
Varčujemo pri otrocih
Še pomnite vročične predvolilne razprave o tem, kako nam Slovencem grozi izumrtje in s kakšnimi pozitivnimi motivacijskimi metodami bi morali družine pripraviti do rojstva več otrok? Avtorji demografske politike so tedaj predlagali, da bi z družinskimi (otroškimi) dodatki denarno stimulirali prav vse družine, ne le tiste, ki so pod normalno socialno ravnjo. Lepo in prav, toda današnja dejstva govore, da celo za socialno ogrožene zmanjkuje denarja. Izračunali so namreč, da maja za izplačevanje otroških dodatkov socialno ogroženim družinam potrebujejo kar 86 milili-jonov dinarjev, vendar v republiški blagajni do tega zneska manjka kar nekaj odstotkov denarja. Kako bodo uspeli do konca leta zadostiti vsem družinam, ki so potrebne tovrstne pomoči, saj je znana resnica, da vse več ljudi dobiva zaslužke pod povprečno ravnjo, veliko ljudi pa je že tudi na cesti z minimalnimi sredstvi za življenje? Najbrž bo tudi v razporeditvi denarja, namenjenega sociali, treba kaj spremeniti v korist otrok, da generacija ne bi bila socialno še bolj ogrožena.
Starši v vrtce vpisanih otrok smo pogosto deležni očitka, da bi najprej začeli varčevati pri otrocih, kadar potožimo o visoki ceni oskrbnin in bi si želeli namesto svojega višji družbeni prispevek za varstvo. Če to drži, tudi državi (ali »družbi«) lahko vsaj v enaki meri naslovimo enak očitek. Podatki sicer govorijo, da je prispevek staršev k vrtčevi ceni vse manjši, a ekonomska (nezmožnost vse večjega števila mladih družin je kriva, da ga tudi zmorejo vse težje. Po drugi plati pa je družbeni prispevek za otroka (otroški dodatek) tako boren, da si z njim starši tudi ne morejo kaj dosti pomagati. Je potem kaj čudnega, če takšni starši otroka izpišejo iz vrtca in začenjajo varčevati ravno pri njem? Pred kakim desetletjem je veljalo, da oskrbnina v vrtcu sme zajeti 35 odstotkov družinskega dohodka - takšna cena je bila resnično visoka. Toda v današnjih razmerah se ne bi obnesla. V vrtcih, kjer se zavedajo tega in z njim povezanih socialnih dejstev, cene držijo na »statusu quo«, čeprav jim skupna priporočila nalagajo drugače. ★ D. Z. Zlebir
Vesti
Pogovor v društvu za pomoč prizadetim
Škofja Loka, 1. junija - Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Škofje Loke bo prihodnji četrtek, 7. junija, v sejni sobi zdravstvenega doma v Škofji Loki pripravilo pogovor o problemih organizacije nevrofizioterapije za telesno in duševno prizadete otroke. Zlasti starši bi končno radi jasen odgovor, kako bo z zdravstveno obravnavo teh otrok v prihodnje, poiskali pa ga bodo pri odgovornih v zdravstvenem domu in osnovnem zdravstvu Gorenjske.
©®IElSScJJ©SSGLAS  6. STRAN
PODLISTEK, PISMA
Petek, 1. junija 1990
46 ALTTOOOMM€RC€
- TRGOVINA KRANJ, C JLA 14
STALNA PONUDBA
rezervni deli VW GOLF, RENAULT 4 in 5
del. čas: od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00
Zaradi čedalje večjega števila pisem uredništvo prosi vse, ki nam pišejo, da pisanje skrajšajo na največ 60 vrstic (dve tipkani strani). Namen prošnje je, da čimveč bralcem omogočimo izražati mnenja, stališča, pobude in predloge. Avtorji predolgih prispevkov, podpisani s polnim imenom pa v skladu s tem prepuščajo uredništvu pravico do krajšanja prispevkov oziroma stmitve misli tako, da se vsebina sporočila ne spremeni. Neobjavljenih rokopisov ne vračamo. Hvala za razumevanje!
HVALA, KOKRICA!
Odmev na članek Razveza s Ko-krico, objavljen 8. maja
Hvala Kokrica! Pa ste se le oglasili! Povod za vaše topovske salve, pa je bil moj intervju dne 22. aprila, ko sem imela razgovor z novinarjem Gorenjskega glasa.
V športu je že tako. Ko so uspehi, se vse sveti, vsi te hvalijo. Slišijo se same dobre stvari. Pri nesoglasjih s tekmovalci pa bi probleme, kot svojo lastnino skrili pod mizo. Večji uspehi, večji problemi. Minili so časi, ko so funkcionarji društva imeli vse prtiv, tekmovalci pa vse narobe. Verjetno tisti športni delavci, ki so »krivi«, da se je na Kokrici poleg rekreacije ustanovila tekaška sekcija, niso mogli predvideti takih zapletov in razpletov. Če mi je kdo iskreno pomagal, da sem v smučarskem teku dosegla to, kar sem, potem so to zgoraj omenjeni športni delavci. Ker pa ste se v vaših stališčih poslužili najbolj umazanih intrig, laži in podtikanj v zvezi z mojim trenerjem, pa vam moram tov. Mali, kot predsedniku ŠD Kokrica napisati tole:
Vesela sem, da pripadam športu, ki je izredno lep, vendar težak in naporen. V tem športu pa me je vzgojil oče Vinko Gra-šič in ne ŠD Kokrica. Nekateri »odborniki« v ŠD Kokrica pa mislijo, da smo tekmovalci »dirkalni konji« in zato nimamo nobene pravice do izpovedi resnice in problemov, ki jih imamo pri treningu, v šoli in v življenju sploh. V pretekli sezoni niste našli pet minut časa, da bi vam lahko povedala, kaj me »žuli«.
Ko že navajate velike uspehe tekaške ekipe kot celote, pa vas moram spomniti, da profesionalni trenerski team dela šele eno leto. Najboljša ekipa pa je bila že pred tremi leti in to s trenerji, ki so delali brezplačno in bistveno slabšimi materialnimi pogoji. Dober smučar-tekač pa ne zraste v enem letu. Trenutni uspehi so rezultat tudi preteklega dela, pa če vem je to všeč ali ne. Realno stanje uspehov, pa se bo pokazalo kaj kmalu v drugi luči. Tako sem ostala brez prevozov na trening, še posebej ker sem šolske obveznosti imela v popoldanskem času. Količina treninga zaradi reprezentančne obveznosti pa je zelo velika. Glede pri-dobitniških pogojev in izsiljevanj, kijih navajate, pa vas moram spomniti, da sem v pretekli sezoni pridobila en par copat ADIDAS, en par pa sem plačala. To pa je tudi vse, kar sem od vašega društva v pretekli sezoni prejela. Torej so bila pravila za mene le drugačna, tudi tako da sem za prehrano na velikih tekmovanjih skrbela sama. Še več. Pred republiškim prvenstvom sem bila deležna s strani enega vaših »odbornikov« telefonskega maltretiranja, ker sem si dovolila zahtevati kot vsak tekmovalec pravico do lastnega mišljenja in povrnitve stroškov prevoza na treninge in tekmovanja. Vi pa ste mi prepovedovali nastopanje na tem tekmovanju. Zato sem s temi problemi seznanila ZTKO Kranj, kjer so razumeli in tudi rešili moj problem. O »izrednih« dohodkih mojega očeta-trenerja v sezoni 1988-1989, pa moram reči, da so bili res »fantastični«. Za 548 ur trenerskega dela je prejel okoli 350 DM dinarske protivrednosti. Še dobro, da ste na tri leta njegovega dela, ki ga je upravljal za ŠD Kokrica brezplačno, tako hitro pozabili. Ali sploh veste, kaj pomeni biti trener smučarjev tekačev v teh izredno slabih zimah. Ko je ŠD Kokrica prvič postal najboljši klub v državi, ni bilo ne konca ne kraja hvale na njegov račun o strokovnosti in uspešnosti. Od »teptanja po rami« ste se spremenili v polivalce gnojnice. Je to kultura športnih »delavcev«? Mislim, da je na svoje dvajsetletno trenersko delo kljub temu lahko ponosen. Žal pa razreševanje intrig in podtikanj sodi na ustrezne druge institucije in ne v časopis.
Na koncu mojega pojasnjevanja zadev v zvezi z društvom ŠD Kokrica, bi vas tov. Mali rada spomnila na vaš »neprecenljiv« prispevek ob koncu sezone 1988-89. Kot predsednik tekaške
sekcije ste zares dobro izpeljali »trenerski udar«, ko je prenehalo delati pet trenerjev — ljubitelj smučarskega teka. Žal na škodo smučarskega teka v Kranju nasploh. Ker niso hoteli postati orodje v rokah peščice »funkcionarjev« željnih osebnih ambicij, so se pač poslovili od »urejene sredine«. Nekaj resnice na tem pa le mora biti, sicer vas predsednik smučarske sekcije, ne bi zapustil kar sredi sezone. Vem
da ljubitelji smučarskega teka na Kokrici, starši tekmovalcev ne mislijo tako, kot nekateri »odborniki« za smučarski tek v društvu. Zato se le-tem zahvaljujem za pomoč in spodbudo pri doseganju mojih športnih uspehov. Teh pa je bilo več kot tistih, ki ne prenesejo individualnega uspeha brez pokroviteljstva društvenih »strokovnjakov«.
Andreja Grašič
KAKO DALEČ JE NA OBČINO
Predaleč. Občino je treba vsebinsko in fizično približati občanu. Da le ne bi postalo še dalj kot zdaj na občino na kakšno drugo ustanovo, ki bi bila potrebna med manjšo občino in republiko. Najbolje pa je, če take ustanove niso ne blizu ne daleč. Namreč, tja naj bi hodili čim manj. Kot v bolnišnice. Najboljše so tiste, kijih sploh ne poznaš.
Glede na začetek delovanja občinskih skupščin in njihovih organov v novi sestavi ter glede na bližajočo se razpravo o novi slovenski ustavi je primerno povedati nekaj mnenj o komunalni organiziranosti. Vsebinska bližina
Za vsebinsko približanje občine občanom so že veliko naredile zadnje ustavne in zakonske spremembe. Občina je zgubila veliko pristojnosti na gospodarskem področju. Logično. Saj za vodenje gospodarske politike, na, recimo ji, operativno-taktični ravni, temelječe na raznih bilancah, tja do zunanjetrgovinske, je občina premajhna (in sploh država neprimerna). Drugače je s strateško ravnjo. To je odločanjem, razvoj katerih panog dopuščati oz. spodbujati. To kot trženje občinskega prostora v določeni meri ostaja občinska pristojnost.
To zadnje je tudi sposobno pritegovati pozornost občanov oz. delegatov, medtem ko prvo doslej ni zanimalo niti delegatov v zboru združenega dela. Namesto tega je občina dobila del pristojnosti ukinjenih samoupravnih interesnih skupnosti. In to za občane najzanimivejše pristojnosti predvsem na komunalnem področju. S tem se je iz občine zopet začela oblikovati prava skupnost, s tujko komuna, lokalna skupnost. Besedoslovno je to celo malo nasprotujoče si, saj ravno s tem izginja komuna kot skupnost, v kateri ali preko katere občani uresničujejo vse svoje interese.
Fizična bližina
Uresničitev velikega dela interesov bo šla zdaj preko višjih ravni državnega organiziranja. S tem se odpira možnost za to, da bi se občina ne samo vsebinsko, ampak tudi fizično približala občanu. Zdaj bi enostavnejše občinske naloge lahko opravljale tudi manjše občine. Velik del sedanjih krajevnih skupnosti bi lahko bil to, prav zato ker krajevne skupnosti že sedaj opravijo ogromno dela, povezanega z občinskimi pristojnostmi. Le da je sedaj to delo tričetrt v prazno, namreč vzporedno dvojno delo.
Gre za dajanje vsemogočih mnenj in soglasij ter druge oblike vključevanja v razne postopke. Vendar brez pristojnosti odločanja. Kot da se večina omenjenih zadev ne bi dala dokončno urediti že na krajevni ravni. Namesto tega se odločitve krajevnih skupnosti, v oblikovanje katerih je marsikdaj vloženega ogromno truda, poljubno upošteva ali spregleda.
Bodoči asimetrični okraj
Če zdaj krajevne skupnosti dojemajo občino kot nekaj, kar jih davi, je treba paziti, da ne bi nekaj podobnega davilo tudi bodočih občin. Med manjšo občino in republiko bo potrebna neka oblika teritorialne organiziranosti. Ne glede na spremenjeno vsebino se bo verjetno imenovala okraj. Vsebina okraja bo drugačna toliko kot vseh oblik državne organiziranosti. Veliko manj gospodarske regulative, ki jo bo prevzel trg.
Bodoči okraj bo imel dvakrat opraviti z asimetrijo. Asimetričen bo sam, saj bo brez vsiljevanja enotnega načina upravljanja povezoval izvirne lokalne skupnosti, občine, organizirane glede na svoje podeželske ali mestne posebnosti. To pomeni, da bodo občine vanj prenašale različen obseg svojih pristojnosti. Ene manj, druge več. Drugo asimetrijo, neenakomernost bo moral odpravljati. Občine bodo imele izvirne prihodke. Če se bodo ti prihodki oblikovali tudi po sedežu podjetij, bo finančna moč občin izrazito neenakomerna. Sedanje občine to neenakomernost odpravljajo tako, da delijo sred-
stva krajevnim skupnostim po številu prebivalcev in (ali) zaposlenih.
Hiteti počasi
Ko bo prišlo do preurejanj teritorialne organiziranosti, bo to, upajmo, drugače kot pri drugih reorganizacijah, ki smo jih doživljali v zadnjih letih. Morda so bile teritorialne reorganizacije v petdesetih in šestdesetih letih bolj umirjene. Če so bile', mlajši se jih pač ne spominjamo, naj bodo tudi sedaj. Na podlagi spremenjenih pristojnosti in dolžnosti naj do preoblikovanja prihaja počasi, s premislekom in spontano. Na podlagi argumentov in z zavestjo, da morejo nove oblike služiti — ljudem.
Ali se ne bi določenih zadev na območju sedanje občine tako še težje zmenili kot sedaj? Ne. O tistih, o katerih se na sedanji občinski ravni tako in tako nima smisla meniti, se sploh ne bi menili. O ostalih bi tako kot sedaj na občinskem, odločali na okrajni ravni.
Zgodovinsko potrjene celote
Nekatere sedanje občine, tudi Škofja Loka, so zgodovinsko potrjene celote. Take sedanje občine so zrele, da se spremenijo v nove okraje. V izvirne skupnosti izvirnih lokalnih skupnosti.
Povojna komunalna ureditev je bila za ozemlje nekdanjega škofjeloškega gospostva obakrat ponesrečena. Prva je, spoštujoč izvirne manjše lokalne skupnosti, le-te navezovala mimo potrjenega škofjeloškega okvirja na okraj v Kranju. Druga, sprejeta kot ponovna vzpostavitev zgodovinskega okvirja, pa je pomenila pretirano centralizacijo pristojnosti v občinskem središču.
Neprimerno bi bilo bodočim okrajem naložiti tak obseg pristojnosti in dolžnosti, da ga tiste sedanje občine, ki so zgodovinsko potrjene celote, ne bi zmogle opravljati. S tem bi ustavili umetnega posrednika med občino in republiko. Ne glede na zmanjšan vpliv državne uprave bo od nje še marsikaj odvisno. In daleč bi bilo treba hoditi na takj okraj. To ne pomeni zanikanja potrebe po (razpršeni) centralizaciji opravljanja določenih zadev za vso Gorenjsko. Po dogovoru. In ne samo v Kranju.
Blaž Kujundžič
UMAZANI »ULTIMAT« IVANU JANU (GG 29. MAJA)
Tako primitivno nizkoten napad, kakršnega sije dovolil neki Stane Podlogar, sicer ni vreden nobenega odgovora, toda tu ste vi, bralci. Najprej: S. P. sploh nt more izstopiti iz Zveze borcev, ker tu nikoli ni bil. Bil je le pod' porni član (skupaj z ženo) in tudi to že nekaj časa ni več. To je nje-gova prva laž, zato me zadeva okoli »najinega« članstva v bi' stvu ne zanima.
Zanima me pa, na čigavo pobudo je napisal te grdobije? On navaja namreč Tribuno številko 1 in 5, a še to povsem napak. Če bi res on sam tako pazljivo spremljal Tribuno, bi na vsak način moral naleteti na moje odgovore. Najprej na tistega v številki 4, ki je kar na dveh velikih straneh, nato pa na kratko še v štev. 7?! Ta dejstva še bolj navajajo, kaj pomeni... Anonimni dopisnik v Tribuni je podpisan t BE-GA! Obakrat. Torej gre v obeh primerih za zahrbtneže, ki zasledujejo umazane cilje!
Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj svojega packanja ni poslal Tribuni, na kar se naslanja, iti hkrati, zakaj je to objavil Go renjski glas, kar je daleč od no vinarskih pravil?
Ob vsem tem pa S. P. upa za pisati, da bo zaradi »mojih zloči nov« stopil iz organizacije Zvezi borcev Kranj Center, ko že dolgo sploh ni njen član! Njegovo it kašljevanje torej ne sodi ne v ča sopis, ne med normalne ljudi temveč v čisto drugačno hišo Zato naj bo brez skrbi, da bi si mogla kdaj srečati v Zvezi bof cev, verjetnost pa je, da v kakšni drugi hiši!
Ivan Jad
MIHA NAGLIC
KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE
Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende
In res. Grazioli pride, učiteljica da znak in otroci zakričijo iz vsega grla: "Eviva Buče, Buče..." Joj, kako smo se smejali. Robci so bili vsi mokri. K sreči ni bilo zaradi tega nič narobe. V italijanščini namreč "buče" ne pomeni ničesar.
Župnišče so vam pa vseeno požgali?
Ne, niso. Morali smo se izseliti, požgali ga pa niso. Preseliti smo se morali na rob mesta, zunaj bloka. A kaj, ko ni pomagalo. Pozneje so ga namreč zbombardirali Angleži.
Kako pa je bilo po vrnitvi iz Novega mesta v Ribnico? Bi še lahko ostali za župnika oz. dekana?
Lahko, a nisem hotel in tudi mogel ne. Po vseh teh krivicah in uničevanju se človeku upre. Odločil sem se oditi. Tudi mater smo prekopali in prepeljali v Ljubljano. Ko sem odhajal, so ljudje jokali.
Že ko so me odpustili iz novomeških zaporov, so mi rekli: »Nihče vam ne sme ničesar očitati Zadeva je končana.« To so mi dali tudi na pismeno.
Iz Novega mesta sem se z vlakom peljal do Grosupelj, kjer sem prenočil in naslednjega dne nadaljeval do Ribnice. Potoval sem s »frejkarto«. Na ribniškem kolodvoru se mi nihče ni upal niti približati. V mestu pa so me nekateri prav prijazno pozdravili. Sele tedaj sem videl, koliko je pravzaprav ura pri ljudeh. Med potjo do župnišča, na poljski poti - bližnjici od kolodvora do Hrovače sem dvakrat omedlel. Ko sem končno dospel, sem se tako najedel, da sem zbolel - kljub temu da sem tistim, ki so se vračali z Raba, vedno svetoval, naj se ne najedo preveč. Zdravil sem se s pijavkami, ker antibiotikov ni bilo.
Skratka: med vojno in po njej ni bilo ene hude stvari, ki je ne bi izkusil ravno tako, kot so jo moji farani. In prav je tako!
Prišel je in vprašal sem ga, čemu vse to. Odgovor: "Da se ne bi vselili domobranci!" Oporekal sem, da nas je polna hiša in da nas tudi domobranci gotovo ne bi metali ven, toliko so menda že človeški. Nakar je pokazal pravo karto: "Nam gre za moralo pri ljudeh. Ker so ti tako zahtevali, vam ne storimo ničesar." Bil sem namreč ravno pred odhodom na operacijo in bilo bi res kruto, če bi svoj namen izvršili.
Tako so odšli. Ostal je ing. Omahen, poročnik. Ta mi je zaupal svojo zgodbo: pri Italijanih je bil že določen za likvidacijo. Njegova mati je šla k škofu Rozmanu in ta je posredoval zanj. Ko so ga izpustili, je šel k partizanom. Po vojni je izdelal Šatuljo s posvetilom: "Svojemu največjemu dobrotniku, ki mi je rešil življenje, v zahvalo. Ing. Omahen" Taje še danes na škofiji v sprejemni sobi. Tak je bil škof Rozman. Bil je predober. Bil je Korošec in ti so mehkega srca. Njegova napaka je bila v tem, da je hotel vsakomur pomagati. To je tisto, kar je dobro vedeti.
Omenjeni Omahen mi je nato, ko sem odhajal na operacijo v Ljubljano, ponujal celo partizansko oboroženo spremstvo. To sem odklonil in šel sam. Ko sem prišel v Ljubljano, sem pozvonil pri frančiškanih, da bi prenočil. Vendar mi niso hoteli takoj odpreti. Ko sem vztrajal, so se vrata le odprla in vratar me je vprašal: "Si to res ti? Tu se govori, da ste mrtev!" - Vojna je pa res ena zmeda!
Naslednje jutro me je po telefonu poklical škof in mi povedal, da je pri jutranji maši molil zame. Tudi on je mislil, da me ni več. Zahvalil sem se in v šali dodal: "Bo pa za naprej veljalo."
Tu povem še en vic. Leta 1942 je prišel v Ribnico, italijanski visoki komisar Emilio Grazioli. Zbobnali so nas na kup. Na tribuni sva stala skupaj z dr. Oražmom. Bila je tudi dr. Bojčeva (Franja) in še bi lahko našteval. Otroke so v šoli naučili, naj ob generalovem prihodu pozdravijo: "Evviva Duce!"
Česar nisem mogel, tega pa nisem zmogel. Doživel sem to, kar so doživeli vsi: so mi požgali, so me maltretirali, živel sem v ptf manjkanju, ko sem stanoval zunaj bloka, so me ovirali na potiv cerkev, kolikokrat sem imel kovčke pripravljene...!
Vam ni bilo nikoli žal, da ste šli v Ribnico? Bi šli lahko1 Ljubljano?
Ko sem bil še »nunski oče« v Škofji Loki in se prijavil tfi Ribnico, ki je bila tedaj prosta, me je dr. Klinar, čigar sestra je bila samostanska predstojnica in profesorica učiteljišča, vsaj dva' krat nagovarjal, naj premislim. Svetoval mi je, naj počakam Še nekaj mesecev in pridem nato v Ljubljano, v kapitelj, kjer je bil° eno kanoniško mesto prazno; Škofja Loka pa je bila tako ali ta ko odskočno mesto za kapitelj. A sem se zahvalil. Ljubljane nt sem porajtal. Najraje sem imel velike župnije na podeželju, kje' je bilo živahno in dela veliko.
Pripovedujete o tegobah, ki so jih povzročili Italijani o tistih s strani partizanov, ki niso bile nič manjše. Se tudi •* ogrevate za tezo, da je komunizem povzročil Sloveniji večškf de kot okupacija sama?
Nobenega ne hvalim... Ljudje so radi pomagali in dajali, nasilje ustvarja bolečino. Če ne bi pobijali kar vseh po vrst' predvsem pa tistih, ki so pri ljudeh nekaj veljali, bi se mogo# vse čisto drugače obrnilo. Ljudje so tako sami prišli do spozn*' nja, da je potrebna samoobramba. Sprovocirati revolucijo za vs* ko ceno je bil namen komunistov. Prišlo pa je samo še več gorj^ Sam sem se držal bibličnega načela: »Nobenega trsa ne zlf mi.« Rešuj, kar moreš, drugo pusti pri miru. Reševal sem ljudi i"1 rešil sem jih toliko, da so me v Ljubljani imeli za rdečega. Edcj1 ljubljanskih, ki niso poznali življenja, mi je po vojni celo očita'' da sem jaz kriv, ker je toliko duhovnikov odšlo. Po Ljubljanist je namreč govorilo, da so me križali na sramotnem odru in te vorice naj bi nekatere duhovnike navedle k odločitvi za beg. »k* so še tega umorili, kaj bo šele z nami?! Kdo je sprožil te govor*' ce, zaradi katerih so mnogi duhovniki res bežali, ne vem.
petek, 1. junija 1990
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN . WfW3<mmGLAS
Slovenski film na svetovni sceni
KDAJ JE FILM USPEŠEN?
Ljubljana - Te dni je novi slovenski film Umetni raj režiserja Karpa Godine doživel tudi slovensko premiere, potem ko so ga poprej videli že v letošnjem Cannesu. Na vprašanja, ali je Vibi uspel prodor na svetovni filmski trg prav s tem filmom, bo najbrž odgovoril čas, prva
znamenja pa kažejo na dobro.
Časi se očitno spreminjajo tudi za slovenski film. Zdaj ni več tako pomembno, da se film rodi in predstavi občinstvu, pač pa, kako se predstavi; seveda je bil predstavitveni pomp od nekdaj sestavni del popotnice v kinematografske dvorane. Novemu slovenskemu filmu Umetni raj pa je uspelo stopiti na svetlo s pravim (majhnim?) škandalčkom, ki se je dogodil na francoskih tleh, odmeval pa je seveda v domačih logih.
In kaj je takega, da lahko nekaj takšnega, kot je pojav novega slovenskega filma, pojav, ki smo ga vedno pozdravljali kot kulturni dogodek prve vrste, zdaj razumemo lahko tudi drugače? Zakaj se kar naenkrat okoli slovenskega filma dviga toliko prahu, celo dosti preveč, kot bi ga bilo za vzbujanje neke pozornosti sploh treba. Če velja, da se za iskrim konjem dviga največ prahu, potem je seveda vse v redu in vse prav. Če pa ne drži tisto o "iskrem konju", pa se bo očitno treba navaditi, da se bo poslej za slovenskim filmom tudi sicer kadilo. In to zaradi posebnega razloga.
Najbrž bi bilo vse v redu in prav in tudi prah se ne bi dvigal, če ne bi najnovejši Vibin film Umetni raj režiserja Karpa Godine sodeloval na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu -
Jurgen Morche, v filmu igra Fritza Langa: "Prav gotovo Umetni raj ni lahek film, toda vsak, ki ima rad film, bo tudi našel pot do tega filma. Nič ni narobe, če film vzbuja diskusije. V nekaterih okoljih kot na primer v Franciji so za take vrste filme bolj dovzetni, zato so ga le-ti sprejeli."
Karpo Godina: "Ne vem, ali je to res moj najslabši film, kot pišejo kritiki. Povedali bodo gledalci tu doma in po svetu. Da film odmeva, ni dvoma. Ta odmev je potegnil za seboj še druga dva moja filma posneta za Vibo: Splav Meduze in Rdeči boogie, oba iz leta 1980. Oba bo novi distributer Vibinih filmov ponudil kinematografskemu trgu."
čeprav v uradnem programu, a izven konkurence. Že to je bil dogodek prve vrste.
Po Štigličevi Dolini miru pred davnimi desetletji, namreč na tako imenitnem festivalu, kjer se potrjujejo vse svetovne kine-
matografije in zablestijo imena, ki potem sodijo v filmsko zgodovino, nismo imeli slovenskega filma. Vabilo Cannesa Umetnemu raju je bilo za slovenski film zato več kot dobrodošla potrditev vrednosti.
In odmevi? Vljudni tuji kritiki so pisali o filmu, ki je šele te dni doživel slovensko pre-miero, kot o elegantnem, inteligentnem filmu, ki vzbuja pozornost ne le zaradi zgodbe o Fritzu Langu, znamenitem filmskem režiserju; vendar pa se film ne vrti okoli Langa, ki je pri ljutomerskem advokatu dr. Grossmannu, pionirju naše kinematografije, bival le kratek čas... Manj prizanesljivi, med ostalim, so bili domači ocenjevalci filma. Morda tudi zato, ker se je dolgo časa o slovenskem filmu pisalo kot o negled-Ijivem filmu - zdaj pa iz takšne produkcije rojen film dobi kar nenadoma vstopnico za najboljšo svetovno filmsko selekcijo. Travma (nekaterih) ocenjevalcev - ali kako bi drugače rekli vsemu, kar se okoli filma dogaja.
Toda filmi - kot tudi umetnost sicer - ne naletijo vedno na nedeljeno odobravanje ali odklanjanje, vsakega nekaj, tako se ponavadi dogaja. In če ustvarjalci novega slovenskega filma sami pravijo, da to ni film za najširše občinstvo, pač pa za gledalce s posebnim okusom, jim pač gre verjeti. Sicer
tudi ne bi filma vabili še na novih enajst filmskih festivalov, med njimi tako pomembne, kot so v Edinburgu, Tokiu, v La Rochelle in drugod. Skratka Viba je očitno naredila film za svetovno filmsko sceno. In če so odhod na svetovno sceno doma pospremile slabe ocene, pa to očitno ne moti luksem-burškega podjetja 3B Intertein-ment, da ne bi prevzelo svetovne distribucije Umetnega raja. Še več, Luksemburžani bodo v kratkem postali tudi poslovni partner ljubljanske Vibe ter ji v skupnem mešanem podjetju z 49 odstotnim finančnim deležem omogočili dohitevanje filmskega sveta z moderno tehnično opremo. Poslovna pota očitno vodijo tudi preko filmov, kot je Umetni raj - in prav je tako. • Lea Mencinger
Moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart
SREBRNI PEVSKI JUBILEJ
Podnart - Sedanja generacija pevcev v Podnartu poje že 25 let. V soboto, 2. junija, ob 20.30 bodo v Domu kulture v Podnartu z letnim koncertom pod vodstvom dirigenta Egija Gašperšiča praznovali srebrni jubilej. Ob tej priložnosti bodo v Domu kulture ob 20. uri odprli
likovno razstavo rojaka, amaterskega krajinarja Vinka Bogataja iz Lesc.
Zborovsko petje je živelo v Podnartu že pred prvo svetovno vojno, zelo bogato pa med obema vojnama; tudi prva leta po drugi vojni so dala nov zagon zborovskemu petju, ki je bilo vedno v zakupu predanih in neumornih posameznikov.
Proti koncu petdesetih let je petje v Podnartu zamrlo. Sedanji najstarejši pevci se spominjajo, da v času njihovega osnovnega šolanja niso slišali domačega zbora. V sredini šestde-
iz Podnarta dirigent Fabijan dobil prve lepe pohvale. Na začetku sedemdesetih let je od mešanega zbora ostal še moški del zbira, ki je večkrat menjal pevovodjo. Janez Foršek jih je vodil dvakrat, vmes pa danes že pokojni pevec in zborovodja Marjan Eržen. Ne smemo pozabiti, da je v zadnji sezoni mešanega zbora eno leto-zbor vodil Karel Boštjančič.
Zborovska leta potekajo kot življenje družine ali kmetije:
u/m>"H!H.
-i t t i - I I 1*'. I 1 v V
* ™   * i <f t i i I t r
■V;      $i        ,       # ,
bode iz Podnarta zapel občinstvu izvirno ubrane koncerte. Z velikim posluhom za zmožnosti amaterskega zbora, za temperament komorne skupine, za bogastvo in razsežnosti slovenske zborovske bere in za zborovsko srenjo na Gorenjskem so pevci iz Podnarta vsako leto zapeli nekaj novega. Letni koncert ni bil stereotip dvojčka, med katerima eden poseže po slovenskih umetnih, drugi po slovenskih narodnih. Vsebina je izbirala motive med ljubeznijo, drugo leto med soldati, uglasbitev se je zatekla zgolj med one iz druge polovice prejšnjega stoletja ali celo med starejše večglasno petje, skladatelji so bili iz vse Evrope ali pa samo Primorci, kar bo ključ letošnjega koncerta. Slišali bomo Pahorjev Očenaš, ki je gotovo težak zalogaj za amaterski zbor komorne zasedbe, Srebot-njakovo Ne jaz nočem še umreti, ki je po akordih nekaj nevsakdanjega za podnartovske pev-
ce, pa tudi zaradi Kosovelovega besedila, nekaj vrednega za Slovence v tem stoletju, prvi del koncerta bo razpet lok med Premrlovo trpko razmišljujočo Trojno gorje in igrivo hudo-mušniško Kum Radovana Si-monitija.
Med odmorom se bomo pevcem zahvalili, da so v zboru že okroglih deset let, petnajst, dvajset, mlajših ni, osmim pevcem pa bomo vzkliknili: pojte še naslednjih petindvajset let.
Drugi del koncerta se začenja s slovensko narodno Stoji mi polje, ki jo je Marij Kogoj odel v tako opravo, kot bi se življenje vrnilo za nekaj stoletij; pravo arhaično besedilo je podprlo z izvirno glasbeno govorico. Pavle Merku je sodobni iskalec narodnega glasbnega blaga onkraj zahodne slovenske državne meje, tam iz daljne Rezije pa se bo oglasila za konec še Srebotnjakova Rezijan-ska.
Stane Mihelič
setih let je tedanji predsednik Svobode Anton Šolar zbral v Sebi toliko moči in volje, da je Ogovoril skupino mladincev ln poiskal dirigenta. Porabil je naključno skupino mladih, ki s° ravno zaključevali plesni v.enček, pa se niso in niso hote-" raziti.
Februarja 1965. leta so se za-**le pevske vaje tedanjega mladinskega mešanega pevskega *°ora pod taktirko Matevža Izbijana, ki je takrat ravno za-
enjal lepo in uspešno dirigentko kariero. Prvi pevci tega *bora se prijetno spominjamo,
a je prav z mešanim zborom
pevci prihajajo, odhajajo, podobno je z dirigenti, zbor raste in napreduje, pada in včasih komaj preživi, marsikateri pa usahne, pa se seveda dvigne na drugem kraju dežele ali čez leta spet tam. Taka valovanja je doživljal tudi zbor v Podnartu. Na koncu sedemdesetih let je kar več mesecev životaril in pravzaprav čakal svojega konca. Naključje in vreden posameznik sta izvlekla zbor v življenje. Pred desetimi leti je zbor prevzel dirigent Egi Ga-šperšič. V desetih letnih koncertih in drugih nastopih je Moški komorni zbor DPD Svo-
SLOVENSKI KULTURNI ZBOR
Ljubljana - V ponedeljek, 4. junija, ob 10. uri bo v Cankarjevem domu ustanovni sestanek Slovenskega kulturnega zbora. Zbor pripravlja iniciativni odbor skupaj z Društvom slovenskih pisateljev; v odboru so Niko Grafenauer, Tine Hribar, Franček Rudolf, Miloš Mikeln, Boris A. Novak, Tone Peršak, Urban Koder, Jure Mikuž, Igor Lampret, Janez Bernik, Maks Strmčnik, Jaroslav Skrušnv, Boris Ostan, Ksenija Hribar, Stane Bernik, Ivo Svetina, Peter Kovačič, Uroš Krek in Boris Gombač. Po razpustitvi Kulturne skupnosti Slovenije so pristojnosti s področja regulacije financiranja in organizacije slovenske kulture prešle na Izvršni svet skupščine Slovenije oziroma na republiški komite za kulturo. Odbor, ki je prepričan v nujnost samoorganiziranja kulture kot delnega družbenega sistema in v neizbežnost njene avtonomije, vabi vse kulturne delavce, posameznike in osebe, ki čutijo potrebo po tovrstnem sodelovanju, na ostnovitveni sestanek Slovenskega kulturnega zbora.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja fotografije Herman Pivk.
V galerijskih prostorih Mestne hiše je na ogled razstava ljudske plastike na Gorenjskem iz zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Narava v očeh otroka, razstava izdelkov predšolskih otrok.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol.
BESNICA - Ženski nonet Tomo Zupan in Moški pevski zbor KUD Jože Papler iz Besnice prirejata jutri, v soboto, ob 20. uri skupni letni koncert v osnovni šoli v Besnici. KRANJSKA GORA - Gledališče Tone Čufar bo v nedeljo, 3. junija, ob 20.30 nastopilo s komedijo C. Goldonija Ribiške zdrahe pred Liznjekovo domačijo.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled dela kitajskih grafikov.
V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike akad. slikarka Brigita Požegar - Mulej.
PODNART - V Domu kulture bo jutri, v soboto, ob 20.30 jubilejni koncert Moškega komornega zbora Podnart. ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 4. junija, ob 19. uri bodo v galeriji ZKO - Knjižnica odprli slikarsko razstavo Bernarde Zajec.
V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu si je mogoče ogledati video kasete o muzejskih zbirkah ter filme o lepotah Slovenije (v treh jezikih).
TRŽIČ - Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič je v sodelovanju z župnijskim uradom Tržič pripravil razstavo akvarelov Mari Šmid; del razstave je v Kurnikovi hiši, drugi del pa v župnijski dvorani sv. Jožefa v Tržiču.
TRŽIČ - V fotogaleriji Slovenije odpirajo danes, v petek, ob 20. uri razstavo črnobelih fotografij avtorja Bojana Beguša, člana Fotokluba Janez Puhar Kranj.
GOSTOVANJE UKRAJINSKE FOLKLORE
Kranj - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo folklorna skupina Lionotsvit iz Ukrajine nastopila na prireditvenem prostoru v gradu Kieselstein. Ukrajinski folkloristi bodo nekaj dni nastopali po Sloveniji, tudi na Bledu. S tem vračajo obisk folklorni skupini Sava Kranj, ki je pred kratkim nastopala v Ukrajini. • L. M. _
JURIJ REJA NASTOPA NA JESENICAH
Jesenice - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v jeseniškem gledališču Toneta Čufarja celovečerni koncert z opernim pevcem Jurijem Rejo. Prominentni pevec ima v programu popularne melodije od španskih, napolitanskih do slovenskih pesmi, sam pa bo program tudi povezoval. Koncert je zadnja prireditev v abonmajski sezoni. Nekaj vstopnic pa je tudi v prodaji.
ŠE ENA GLEDALIŠKA _PREDSTAVA_
Kranj - V Prešernovem gledališču prav zdaj pripravljajo novo predstavo. Režiser Lojze Domajnko bo z igralskim ansamblom postavil na oder Janka Modra koroško pripovedko Mojca Pokraculja. Scena je delo Vinka Tuška, glasba Lojzeta Krajnčana, koreografija Alenke Dolenc - Križaj. Predpremiera je predvidena za četrtek, 7. junija, ob 18. uri v Prešernovem gledališču, v rednem programu pa bo predstava v jeseni.
LIKOVNO SREČANJE SAVA 90~
Gozd Martuljek - V okviru praznovanja 70-letnice Save Kranj pripravlja Likovna skupina KUD Sava Kranj likovno srečanje v Domu Donita Medvode. Tridnevno srečanje bo potekalo ta konec po ustaljenih načelih slikarske kolonije. Tema in zvrst slikanja ni določena, najverjetneje pa se bodo slikarji odločali za krajino v Gozdu Martuljku in okolici. Deset najboljših likovnih del bo organizator srečanja odkupil. Najboljša dela bo likovni kritik dr. Cene Avguštin odbral za razstavo, ki bo septembra v eni od galerij v Kranju, že poprej pa bodo slike na ogled v galeriji Gaštej v Savi Kranj. ★ L. M.
NOVOROMANTIČNO _SLIKARSTVO_
Janez Justi se s slikanjem ukvarja ljubiteljsko. Slikarsko znanje pa si je pridobival tudi na večernih likovnih tečajih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
V razstavnih prostorih gostilne Lipan na Hotavljah je postavil na ogled trinajst podob večinoma v oljni tehniki. Jedro razstave je motivno uglašeno na tihožitje oziroma še bolje na cvetove rož, ki jih vkomponira pred ozadje prosto, torej brez vaz in cvetličnih lončkov. Bistvo slikarskih prizadevanj Janeza Justina je v slikanju rož; cvet zavzema velik del slikovne površine in s svojo barvo prevladuje nad sliko tudi zaradi svoje intenzivne barvitosti. Ozadje slike pa je prepleteno z barvnimi lisami, umirjenimi in podrejenimi kompaktno naslikanim cvetovom. Ali ni zanimiva in mikavna ta dvojnost med jedrnato oblikovanim cvetom in razpršeno barvitostjo ozadja? Nekajkrat se ozadje opira ali odpira v krajino v zelo širokem pomenu te oznake, drugič se to pokrajinsko ozadje skrije ali prelije v barvno lisasto strukturo že skoraj abstraktno učinkujočega slikovitega prepleta barvnih lis. To ozadje je slikarsko učinkovita podpora osnovnemu motivu, cvetu kot predmetu slikarske obravnave inje tista silnica, ki ostaja kultivirana tako v lokalni uporabi kot tudi v niansiranju in pri kontrastih. S takim načinom interpretiranja motivnega sveta se je Janez Justin posrečeno izognil tisti vrsti slikanja, ki mu pravimo tudi razgledničar-stvo; obšel je tudi sladkobnost, ki se tako rada pritakne pri slikanju cvetličnih tihožitij. Justinova tihožitja so polna liričnega vzdušja, ki bi ga lahko opredelili tudi kot novoromantičo
s,ikarstvo- Andrej Pavlovec
@©K®SSME2GLAS 8. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
Petek, 1. junija 1990
TV SPORED
kovi noten na
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
Televizor
ekran 51 cmJJ&fr&r za gotovinsko plačilo
samo 7.152,00 din Televizor
ekran 55 cmJLZ&iKTdm za gotovinsko plačilo
samo 7.899,00 din
Nudimo tudi televizorje GORENJE, ISKRA, SELEČO, SANY0, in...
FANTASTIČNO!
Avtoradlo Waltham
****** -«*e
daljinsko upravljanje vhod za video
iz ZRN
uvoz
^V>>Y £ tffti9 J» SAMO 1.621,00 din in ^ 6^ }(Se       2.060,00 din
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE
fjffi) 0>Chemo
AKCIJSKA PRODAJA
20-30% CENEJE
proizvodov COLOR Medvode v trgovini CHEMO KRANJ - Trg revolucije 4 in skladišču Bobovek od 28. 5. do 11. 6.1990
STROKOVNI NASVETI 29. 5. 1990!
PETEK_
_ 1. junija
9.00 Mozaik, ponovitev 9.30 Boj za obstanek 10.30 Vnovič v Bridesheadu, angleška nadaljevanka 15.25 Svet na zaslonu, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.50 Mozaik, ponovitev Tednik
17.55 Spored za otroke in mlade 17.55 Avtoštoparka, kratki igrani film
18.30 Poltrona expres, španska nanizanka
18.40 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija
19.00 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Rumena reka, japonska dokumentarna serija
21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka (2/42)
21.15 TV dnevnik
22.45 Ex libris: Nekoč je bila slovenska popevka
23.50 Melanholija, angleški film
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi 17.50 Regionalni   programi TV Ljubljana
Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 I '90, oddaja pred SP v nogometu
21.00 Skupščinska kronika
21.30 Slavnostni koncert ob 35 letnici simfonikov RTV Ljubljana
23.05 Satelitski programi
_TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Glasbena delavnica, odda ja za otroke
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.35 Prezrli ste, poglejte 13.30 Kvizkoteka 14.50 Poročila
15.00 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalni program
17.50 Oddaja za otroke
18.20 Številke in črke
18.40 Risanka
18.45 Muppetshovv
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Glas srca, ameriška nadaljevanka
20.55 Zabavnoglasbena oddaja
21.35 TV dnevnik 3
21.55 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugosloavije
22.10 Kulturni magazin
23.10 Šport danes
23.15 Barve noči, nočni program Nancv VVake, ameriška nadaljevanka
Vse razen ljubezni, humoristična serija 1.15 Poročila
SOBOTO
2. junija
8.30 Izbor tedenske programske tvornosti 8.30 Nemščina
9.00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Riba
9.15 Lonček kuhaj: rižev nara-stek
9.25 ZBIS: Žaba v črnilniku 9.35 Ciciban, dober dan: Zima v
dolini ribnikov 9.55 10letŽivžava 10.15 Alica v deželi risb, oddaja
TV Sa
10.40 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka
11.05 Periskop: Sol, 2. del
11.45 Podelitev Levstikovih nagrad za leto 1990
12.30 Zgodbe iz školjke, 22. oddaja
13.00 Naša pesem '90, 2. oddaja
14.25 Cirkum musica, ponovitev
15.25 I '90, oddaja pred SP v nogometu, ponovitev
15.55 Žarišče, ponovitev
16.30 TV dnevnik
16.45 Callovvavjevi, ameriški film
18.55 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, ponovitev
19.10 Risanka
19.18 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Križkraž
22.05 TV dnevnik
22.40 J. Gould: Grehi, zadnji del ameriške nadaljevanke
23.15 Več kot smo flirt, ameriški film
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi
19.00 Danes skupaj, oddaja TV
Zagreb 19.30 TV dnevnik 20.10 Pop festival, prenos iz hale
Tivoli
21.40 Filmske uspešnice:
Veliki avtobus, ameriški film
23.05 Končnica DP v vaterpolu -Partizan : Mladost, posnetek iz Beograda 0.20 Satelitski programi
_TV Zagreb
8.50 TV koledar
9.00 Izbor izobraževalnega programa 10.00 Nemščina 10.35 čebelica Maja 11.00 Prezrli ste, poglejte 12.05 Saga o Forsvthih, angleška
nadaljevanka 13.00 Prezrli ste, poglejte 14.30 Ciklus filmov Walta Oisne-ya
Opičji stric, ameriški film
15.55 Sedmi čut, oddaja o prometu
16.05 Kritična točka
16.50 TV dnevnik
10.00 TV dražba, 1. del
17.30 Hrvaški pisci na TV ekranu - Miroslav Krleža: Adam in Eva, TV film
18.25 TV dražba, 2. del
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.15 Alf, ameriška nanizanka
20.50 Igrani film
22.20 TV dnevnik
22.35 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije
22.50 Športna sobota
23.10 Poročila v angleščini
23.15 Barva noči, nočni program 1.15 Poročila
NEDELJA_
_3. junija
8.55 Otroška matineja 8.55 Živžav
9.45 Poltrona expres, španska
nadaljevanka 10.15 Grehi, ponovitev nadaljevanke
11.00 Alo, alo, humoristična serija
11.25 Alpski večer Bled 1990, 2. oddaja
12.00 Kmetijska oddaja
14.05 Formula 1, francoska nadaljevanka, 8/13
14.40 Kolo sreče
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 Komorni ansambel Slove nicum
17.10 Malteški sokol, ameriški film
18.50 Alice in njena druščina:
Alice na dirkah 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Brez tretjega, drama TV
Zagreb 21.10 Zdravo 22.35 TV dnevnik
_2. program TV Ljubljana
10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik
19.55 Zagreb: prijateljska nogometna tekma - Jugoslavija : Nizozemska, prenos
21.55 Športni pregled
22.25 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.00 Top Cat, ponovitev risane
serije 9.25 Poročila
9.30 Nedeljsko   dopoldne za otroke
10.55 Dokumentarna oddaja
12.00 Kmetijska oddaja
13.00 Nevarni zaliv, kanadska nadaljevanka, 1/10
14.00 Poročila
14.05 Nedeljsko popoldne
16.15 Bitje imenovano človek, ameriška poljudnoznanstvena serija
17.10 Bodv builderke, ameriški film
18.45 Top Cat, risana serija
19.10 TV sreča
19.30 TV dnevnik
20.00 Vrnitev Arsena Lupina, francoska nanizanka
21.05 Goranova pomlad, reportaža iz Lukovdola
21.35 TV dnevnik
21.55 Športni pregled
22.25 Poročila v angleščini
22.40 Noč z vami
Nezvesto tvoja, ameriški film
Vse razen ljubezni, humoristična serija 0.30 Poročila
PONEDELJEK
__4. junija
9.00 Spored za otroke in mlade
9.30 Utrip
9.45 Zrcalo tedna 10.00 Mladinski pevski festival Celje '89: Množični koncert 16.35 Zdravo, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.25 Zrcalo tedna 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Radovedni Taček: klobuk
18.55 Alica v deželi risb, otroška
serija 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 L. Kaštelan: Adagio, drama
TV Zagreb 22.05 TV dnevnik, Vreme 22.30 Poletna noč
Murphv Brovvn, ameriška
nanizanka
Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka
črni gad, angleška nanizanka 0.35 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi
19.00 Zaščitena   narava: Park
Maksimir, izobraževalna
oddaja TV Zagreb 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma  steza,  oddaja o
športu
21.10 Portret Ivana Jermana 22.05 Zabava vas Halid Bešlič s prijatelji, oddaja TV Sarajevo
22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Oddaja za otroke
8.45 Goranove zgodbe, oddaja
za otroke 9.00 Poletni program 11.00 Poročila
11.05 Poletni program 14.35 Poročila
14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa
16.50 Jadranski potopisi
17.00 Poročila
17.10 TV koledar
17.20 Rezerviran čas
17.50 Oddaja za otroke
18.05 Goranove zgodbe, oddaja za otroke
18.20 Številke in črke
18.40 Risanka
18.45 Teledich
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Don Juan, posnetek gledališke predstave
21.45 Argumenti, oddaja o zunanji politiki
22.20 TV dnevnik
22.40 šport danes
22.45 Barva noči, nočni program Nancv VVake, avstralska nadaljevanka
Vse razen ljubezni, humoristična serija 0.45 Poročila
TOREK_
___S. junija
9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke, 22. oddaja
9.30 Sedma steza, oddaja o špotru
9.45 Osmi dan, oddaja o športu 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.15 Ex libris, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka
20.55 Aktualno: Razprodaja družbene lastnine
22.40 TV dnevnik
23.05 Poletna noč
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: bordunske citre
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer: Povečava, ob retrospektivi sodobnega slovenskega filma
22.05 Veter v mreži, slovenski film
23.50 Satelitski programi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Ekološki dan, kulturno izobraževalni program
10.45 Center Sava: Ekologiada, prenos
12.00 Poročila
12.05 Poletno popoldne
14.35 Poročila
14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa
17.00 Poročila
17.10 TV koledar
17.20 Novi Sad: Zmajeve otroške igre, prenos otvoritve
18.20 Številke in črke
18.45 Znanost in mi
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Ellis Island, serijski film
21.00 Dialogi, kontaktni magazin
22.40 TV dnevnik
23.00 Šport danes
23.05 Barva noči, nočni program 1.05 Poročila
SREDA
6. junija
9.00 Spored za otroke in mlade Medved Godrnjavček Norčije v živalskem vrtu
10.25 Oče bom, italijanska nada lievanka
15.25 Žarišče, ponovitev
15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 Mozaik, ponovitev
18.35 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Veliki tek, poljski film 21.50 TV Dnevnik 3 22.15 Poletna noč
Murphv Brovvn, ameriška
nanizanka
Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka
Črni gad, angleška nadaljevanka 0.20 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi 18.30 Mostovi
19.00 Iz tujih kuhinj: Japonska, 1. del
19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 Animovizija, kronika festivala animiranega filma v Zagrebu
22.30 Svet poroča
23.15 Satelitski programi
_1. program TV Zagreb
8.25 TV koledar
8.35 čudovita leta, ameriška nanizanka 9.00 Poletni program 11.00 Poročila 11.05 Poletni program 13.30 Ellis    Island, ponovitev
ameriške nadaljevanke 14.35 Poročila
14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa 16.50 Jadranski potopis 17.00 Poročila
17.20 Živalski vrtovi Jugoslavije, izobraževalna oddaja
17.50 Čudovita leta, angleška nanizanka
18.20 Številke in črke, kviz
18.40 Risanka
18.45 Potopis
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Telekino: Richard Burton in Atentat na Trockega, ameriški film
22.35 TV dnevnik
22.55 Šport danes
23.00 Barva noči, nočni program Casanova, nemška nadaljevanka
Vse razen ljubezni, humoristična serija 1.00 Poročila
ČETRTEK_
__7. junija
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade
9.25 Zakon v Los Anglesu, 1. del
ameriške nanizanke 11.00 Mostovi
15.35 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik
18.40 Ovčar Hobo
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 E. VVaugh: Vnovič v Bridesheadu,
angleška nadaljevanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Poletna noč 0.35 Video strani
_2. program TV Ljubljana
12.00 Pariz: Rolland Garros -Odprto prvenstvo Francije v tenisu - polfinale (ž), prenos
16.00 Satelitski programi 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija
20.55 Mali koncert
Novi ljubljanski godalni kvartet - Hugo Wolf: Inter-mezzo
21.05 Dežela smehljaja, dokumentarna oddaja
21.35 Večerni gost: Dušan Mravlje
22.15 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
_ 1. program TV Zagreb
8.25 TV koledar 8.35 Ferdv, risana serija 9.00 Poletni program 11.00 Poročila 11.05 Poletni program 13.30 Vrnitev Arsena Lupina, ponovitev ameriške nanizanke
14.35 Poročila
14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa 16.50 Jadranski potopisi 17.00 Poročila
17.20 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 17.50 Ferdv, risana serija 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka
18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV Dnevnik 20.00 Panorama, politični magfl' zin
21.05 Kvizkoteka, finale 22.30 TV Dnevnik 22.50 Šport danes 22.55 Barva noči, nočni program 0.55 Poročila
RADIO
PETEK, 1. junija:__I
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 6.50 Dobro jutro, otroci ' 9.05 Glasbena matineja - 11.08 Petkovo srečanje + glasba ' 12.00 Poročila - na današnji dan' 14.05 Gremo v kino - 15.30 00' godki in odmevi - 15.45 Zabavo' glasba - 16.00 Od melodije d" melodije + EP - 17.00 Studio o* 17.00 in glasba - 18.05 Vodom«' melodij - 19.00 Radijski dnevniki 19.35 Lahko noč, otroci - 19.451 instrumentalnimi ansambli J 20.30-23.00 Slovencem po svetuj 23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - gtasf ba
SOBOTA, 2. junija:__i
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas ba - 5.00 Poročila in Dnevni kol« dar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobf{ jutro, otroci - 8.05 Pionirski te" nik - 9.05 Jezikovni pogovori ' 10.05 Kulturna panorama - IhI Prizma optimizma - 12.10 Hm poslušalci čestitajo in pozdravlja jo - 14.00 Poročila - 14.05 Nf poslušalci čestitajo in pozdravlja jo - 14.40 Radijski Merkurček I EP - 15.15 Radio danes, radio j" tri - 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba - 16.00 ] melodije do melodije + EP I 17.00 Tedenski aktualni mozai^ 18.05 Znano in priljubljeno - 19' Obvestila in zabavna glasba 19.45 Z instrumentalnimi ansanj bli - 20.00 Koncert iz naših kraj' - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Ve«1
Petek, 1. junija 1990
SPOREDI, KRIŽANKA, OGLASI
9. STRAN
GLAS
ri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 3. junija:
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11 03 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 4. junija:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Minute z ansamblom — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK. 5. junija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Znano in priljubljeno - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Minute za ... - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni Program, glasba
SREDA, 6. junija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 7. junija:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna
glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
BRtZ ALKOHOLA
KINO
KRANJ CENTER 1. junija amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17. in 20. uri 2. junija amer. barv. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 16.30 in 19. uri, prem. amer. kom. TURNER IN HOOCH ob 21.30 3. iuniia
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: strastnež, travarica, reka, ika, jezero, ora, bilo, natta, stentor, Recamier, Kanda-har, rogin, op, olika, Ales, no, perlon, vozar, pas, oslanjanje, ples, st, mi, metresa, testenine, kros, Ravne na Koroškem, pe-ket, arestant, arara, Romi, roč.
Izžrebani smo naslednje reševalce: 1. nagrada Janez Rajgelj, Žirovnica 106. 2. nagrada Alenka Kavar, Gradnikova 95, Radovljica, tri tretje nagrade: Žiko Aničin, Fužine 7, Gorenja vas, Marjana Regina, Partizanska 13, Šenčur in Mateja Novak, Toma-žičeva 12, Kranj. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
Tri tretje nagrade po 150 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 6. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 6400 Kranj (za nagradno križanko).
MOTEL KAZINA JEZERSKO IN SD JEZERSKO
DRUŽINSKI KOLESARSKI TRIK
Prireditev napovedana za 3. junij je zaradi slabega vremena preložena. Datum prireditve bomo objavili pravočasno!
ŽIVILA Kranj
Hvala za razumevanje!
amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 16.30 in 19. uri, prem. amer. kom. NIČ VIDEL, NIC SLIŠAL ob 21.30 uri 4. junija amer. barv. kom. TURNER IN HOOCH ob 16., 18. in 20. uri 5. junija amer. kom. TURNER IN HOOCH ob 16., 18. in 20. uri 6. junija amer. kom. TURNER IN HOOCH ob 16. in 18. uri, angl. nem. kom. BAGDAD CAFE ob 20. uri 7. junija amer. barv. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 16. in 18. uri, prem. amer. melodr. DRUŽINSKA STRAST ob 20. uri
KRANJ STORŽIĆ 1. junija amer. kom. DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 18. uri, amer. trda erot. LJUBEZENSKI MARATON ob 20. uri 2. junija amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II. ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. LJUBEZENSKI MARATON ob 20. uri 3. junija hongkon. barv. karate film ENO-ROKI BOKSAR ob 16. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEP-HINE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri 4. junija Ni kinopredstavl 5. junija nem. erot. film VROČE NOČI JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri 6. junija amer. akcij, drama BARVE NASILJA ob 18. in 20. uri 7. junija hongkon karate film ENOROKI BOKSAR ob 18. in 20. uri
ŽELEZAR_
1. junija amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 18. in 20. uri 2. junija amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. FANATIKI ZLA ob 21. uri 3. junija amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II. ob 17. uri, amer. črna kom. VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 19. uri, prem. amer. trde erot. UUBEZENSKI MARATON ob 21. uri 4. junija prem. amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17.30 in 20. uri 5. junija Ni kinopredstavl 6. junija amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17.30 in 20. uri 7. junija amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17.30 in 20. uri
_DUPLICA
1. junija amer. kom. NIČ VIDEL, NIC SLIŠAL ob 18. in 20. uri 2. junija amer. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. REŽISER PORNO FILMA ob 21. uri 3. junija prem. amer. thrill. FANATIKI ZLA ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame DRUŽINSKA STRAST ob 21. uri 4. junija Ni kinopredstavl 5. junija amer. melodrama DRUŽIN-
SKA STRAST ob 20. uri 6. junija amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II. ob 20. uri 7. junija amer. trda erot. LJUBEZENSKI MARATON ob 20. uri
_KOMENDA_
1. junija amer. melodrama DRUŽINSKA STRAST ob 20. uri
_ĆEŠNJICA_
1. junija amer. barv. kom. KAKOR OČKA REČE ob 20. uri
_LAZE_
1. junija amer. ital. krim. film GLASNIK SMRTI ob 20. uri KRANJSKA GORA
1. junija amer. barv. kom. TURNER IN HOOCH ob 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
2. junija amer. krim. film SODNIKI MIMO ZAKONA ob 17. in 19. uri, prem. nem. kom. BAGDAD CAFE ob 21. uri 3. junija prem. amer. kom. TURNER IN HOOCH ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. vojne drame ROJEN 4. JULIJA ob 21. uri
_DOVJE
3. junija amer. kom. KAKOR OČKA REČE ob 19.30 uri
_ŠKOFJA LOKA_
1. junija amer. kung fu BRUCE LEE - SUPERSTAR ob 18. in 20. uri 2. junija amer. avant. film IN DIANA JONES 3 - ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.30 in 20. uri 3. junija amer. avant. film IN-DIANA JONES 3 - ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.30 in 20. uri
_POUANE_
3. junija amer. kom. IZGANJALCI DUHOV 2 ob 18. uri
_ŽELEZNIKI_
1. junija amer. avant. film INDIA NA JONES 3 - ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17.30 in 20. uri 2. junija amer. akcij, film VOHUNA V ZASEDI ob 20. uri 3. junija amer. akcij, film BRUCE LEE -SUPERSTAR ob 19. uri
_RADOVLJICA_
1. junija amer. pust. film OGNJENE ULICE ob 20. uri 2. junija amer. pust. film PREVARA V SAN FRANCISCU ob 18. uri, amer. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 20. uri 3. junija amer. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 18. uri, amer. pust. film OGNJENE ULICE ob 20. uri 4. junija amer. pust. film PREVARA V
SAN FRANCISCU ob 20. uri 5. junija amer. pust. film OGNJENE ULICE ob 20. uri 6. junija gostuje MOPED SHOW ob 20. uri 7. junija ital. zab. film ŽENA NA DOPU-
K O N T A K T
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVOD M JO IN PRODAJO TRŽIČ. d. o. o.
Lom 53, Tržič
Po najugodnejših cenah naprodaj
BARVNI
TELEVIZORJI
GORENJE
ekran 37...............................................5.600,00 din
ekran 55 ............................................... 7.600,00 din
ekran 63 ............................................... 8.500,00 din
ekran 55 s teletekstom.......................8.700,00 din
ekran 71 ...............................................9.200,00 din
ekran 63 stereo + teletekst...............11.500,00 din
ekran 71 stereo+teletekst...............12.300,00 din
Vsi aparati so na daljinsko upravljanje.
Za stanovanjske zadruge, podjetja in ustanove so
cene nižje za višino prometnega davka.
Prodajamo tudi elektroinstalacijski material po spiskih, elektromotorska stikala v ohišju:
zvezda trikbt, levo desno 25 A...............350,00 din
zvezda trikot, levo desno 40 A...............400,00 din
Oglasite se v naši prodajalni v Lomu pod Storžičem 53, nasproti gasilskega doma v Lomu • ali po tel: 51-746 - Kontakt trgovina
Brezplačna dostava na dom.
STU ob 20. uri
BLED
1. junija amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - I. del ob 20. uri 2. junija amer. krim. film TROJICO JE TREBA UBITI ob 18. in 20. uri 3. junija ital. kom. LJUBICA POD POSTEUO ob 18. uri, amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA - II. del ob 20. uri 4. junija amer. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 20. uri 5. junija amer. pust. film SAMO ZA TVO-
JE OČI ob 20. uri 6. junija amer. pust. fim OGNJENE ULICE ob 20. uri 7. junija amer. pust. film PREVARA V SAN FRANCISCU ob 20. uri
BOHINJ
2. junija amer. ital. biblij, spekt. JEZUS IZ NAZARETA I. in II. del ob 19. uri 3. junija amer. krim. film TROJICO JE TREBA UBITI ob 18. in 20. uri 7. junija amer. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 20. uri
SLOVAŠKI SKLADATELJ IJAN LA-VOSLAVI
MAJHEN
OVOJ
OTROŠKI IZRAZ ZA ŽUŽELKO. KI LEZE
SESTAVINA SVETILN PLINA
RADKO POLIČ
OBVODNA ŽIVAL, KI GRADI JEZOVE
ORJAŠKA ŠKOLJKA
ŠPANSKO ŽEN IME
JZ?
VOJAŠKI BEGUNEC
SLIKAR MEŠKO
PREBIVALEC CEUA
DUŠAN PAVL0VIĆ
BIVŠI KOŠARKAR CIBONE IANDROI
ZAČA RANOST
PRODAJAL KA NA SEJMU
MESTNI DEL HAMBURGA
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
ČIR, RAZ JEDA NA SLUZNICI
NEKDANJE PAPEŠKO POKRIVALO
EMIL ADAMIČ
FINSKI KOLESAR PIKKUUS
NAJD REKA ALBANUE
GNJAT IMNOŽ I
JUDOVSKI UČENJAK
HINKO BRATUŽ
VRSTA UMETNEGA VLAKNA
DETEKTIV AGATHE CHRISTIE
0EPARTMA V J FRANCU!
JUHA IZ •KOLINSKE
DELTENI ŠKE IGRE
GR BOGINJA NESREČE
IZMERJENA VIŠINSKA TOČKA
BRNSKI NA RAVOSLOVEC GREGOR
IZDELOVA LEC OKEN
OLGA GRACEU
AM FILM IGRALEC (RVANI
MESTO V SIBIRIJI OB REKI TOM
ČLANI
GLASBENA VESELOIGRA
DIRIGENT IN SKLADATELJ CIPCI
ORGAN VIDA
RAJK0 NAHTIGAL
PTIČ SEVERNIH MORU NJORKA
NASPROTJE DELA
MILKA BABOVIĆ
DIAPOZITIV
EDOUARD LALO
ZGOŠČENI VODNI HLAPI NA NEBU
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
V nesreči si vedno sam
Elanova prisilna poravnava je trčila na banalni problem plačila predujma za sodne stroške.
Poravnalni senat Temeljnega sodišča v Kranju je Elanu ob začetku postopka prisilne poravnave naložil plačilo predujma za sodne stroške v višini 400 tisoč dinarjev v roku osmih dni. Že po razglasitvi sklepa o začetku postopka smo na sodišču slišali vprašanje Elano-vega predstavnika, kaj se bo zgodilo z blokiranim žiro računom oziroma kako naj plačajo znesek, ker imajo žiro račun blokiran, saj je SDK-jeva podružnica v Kranju dobila tolmačenje centrale iz Beograda, da ostaja blokiran še naprej. Vprašanje je ostalo odprto in ostaja odprto še naprej, osemdnevni rok se bo iztekel v soboto, nemara bodo dotlej rešitev le našli.
Na kranjsko SDK se seveda usipa kup obtožb, vendar pa je potrebno reči, da odblokiran žiro račun Elanu ne bi pomagal, saj bi morali v tem primeru spoštovati vrstni red upnikov, ki so svoje terjatve že prijavili, plačilo sodnih stroškov pa se mora seveda postaviti v vrsto. Zastavlja se vprašanje, kako naj si Elan s prisilno poravnavo sploh pomaga, če je njeno tolmačenje v zvezi z blokado žiro računa takšno, da ne more bki odprt niti za tekoče denarne transakcije, ki so potrebne za nemoteno proizvodnjo. Vse želje upnikov po ohranitvi proizvodnje in blagovne znamke so tako le želje, ne pa pomoč. V Elanu si zdaj pri oskrbi z materialom pomagajo s svojim avstrijskim podjetjem, ki pa ne more storiti vsega. Grozi jim, da se bodo ustavile dobave tujim kupcem, ker špediterji pač zahtevajo plačilo in še bi lahko naštevali, kje vse se zatakne, če nimaš denarja, da bi plačal naročeno stvar.
Poravnava sodnih stroškov je takorekoč banalna stvar, ki pa ima seveda lahko uničujoče posledice. Če ne bodo plačani, temu namreč avtomatično sledi stečajni postopek, v njem sodišče lahko še enkrat poskusi s prisilno poravnavo ali celo založi sodne stroške, toda sprašujemo se, čemu naj bi bilo sodišče zainteresirano, da Elan ne gre v stečaj. Nedvomno so najprej na vrsti vsi tisti, ki so pomoč obljubljali, * slovensko vlado na čelu, predvsem pa upniki, če so seveda resnično zainteresirani, da se to ne zgodi.
Nemara bodo rešitev s pomočjo upnikov do sobote le našli, Elanu pa nedvomno ostaja grenko spoznanje, da si v nesreči vedno sam, v sreči pa imaš kup "prijateljev". • M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA]
Ponovni poziv
k razbremenitvi gospodarstva
Gospodarska zbornica Slovenije zahteva vsaj za petino manjše obremenitve gospodarstva.
Ljubljana, 29. maja - Podatki o blokiranih žiro računih podjetij so vse bolj zaskrbljujoči. Da ne bi skokovito naraščanje nelikvidnosti ogrozilo uresničevanje gospodarske reforme, je potrebno davke in prispevke zmanjšati vsaj za petino, so sodili na seji izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije.
Položaj gospodarstva je dramatičen, je dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenija Marko Bule, saj ni več podjetja z normalnim likvidnostnim stanjem, 16-odstotno zmanjšanje obsega proizvodnje ter 14 odstotkov zaposlenih v podjetjih, ki imajo blokirane žiro račune, ne more biti več odraz dejstva, ki ga zagovarja zvezna vlada, da v takšnih podjetjih izdelujejo "nepotrebno" blago.
Aprila je povprečni znesek blokiranih sredstev (nad pet dni) približno 1,5 milijarde dinarjev, nelikvidnost pa se vse bolj zaostruje. Gospodarstveniki so se odločili, da novi slovenski vladi in parlamentu pošljejo pismo, v njem zahtevajo predvsem povečanje izvoznih premij, odpravo uvoznih taks, spremembe monetarne politike, odmrznitev cen v infrastrukturi in želijo, da naredita kaj konkretnega glede preobrazbe družbene lastnine. Izvozne premije seveda zahtevajo, dokler še nimajo zunanje konvertibilnosti dinarja.
Zahtevali so vsaj 20 odstotno znižanje davkov in prispevkov, kar bi pomenilo tolikšno obremenjenost gospodarstva kot v prvem četrtletju lanskega leta, kar bi torej šele omogočilo pravo razbremenjenje gospodarstva. Razpravljala so povedali, da je zdaj na žiro računih gospodarstva 22 odstotkov sredstev, na žiro računih negospodarstva pa preostalih 68 odstotkov sredstev. Slišali smo celo, da so na račun ukinitve sisov občine obogatele, saj so se pojavili presežki, ki jih posojajo gospodarstvu oziroma na finančnem trgu. Ponekod celo priznajo, da 15 odstotno znižanje dajatev sploh ne bi ogrozilo programov družbenih dejavnosti.
Predsednik Marko Bule je na začetku seje povedal, da se zbornica pogaja s sindikatom o tarifnem delu kolektivne pogodbe, ki ni usklajen. Zbornični predlog o 350 markah začetne plače je bil januarski, zdaj govori o približno 400 markah, skupaj z dodatki o 500 markah. Če prištejemo še dodatke za hrano in drugo se torej približamo sindikalnim 600 markam. Sporazum s sindikatom naj bi dosegli te dni, če do tega ne bo prišlo, se bodo morali odločiti za t.i. arbitražni sporazum.
Kranjsko gospodarstvo vse bolj peša *
Plače pod slovenskim povprečjem
Izgube hitro naraščajo in več kot polovica delavcev že dela v podjetjih z izgubo.
Kranj, 29. maja - Dosedanji kranjski izvršni svet je na svoji zadnji seji obravnaval rezultate gospodarjenja v lanskem letu in v letošnjih prvih treh mesecih, ko so se razmere še poslabšale, kar se pozna tudi pri plačah. V kranjskem gospodarstvu so bile doslej običajno višje od slovenskega povprečja, proti koncu lanskega leta so se mu približale, marca letos pa prvič zaostale za njim. Iz industrije se težave prenašajo v obrt, kjer zato prav tako ni večjih možnosti zaposlovanja.
Lanski rezultati gospodarjenja so zaradi nenehnih sprememb obračunskega sistema neprimerljivi s preteklimi leti, vendar pa je z nekaterimi kazalci moč pojasniti, da je bilo neuspešno in da so se konec leta razmere še poslabšale, kar kaže primerjava devetmesečnih podatkov z zadnjimi tremi meseci. V ustvarjenih prihodkih se je 2,2 odstotni delež izgube po devetih mesecih povečal na 3,1 odstotka ob koncu leta, delež akumulacije pa se je z 2,3 odstotka zmanjšal na 0,7 odstotka ustvarjenih prihodkov.
Izguba trikrat večja od akumulacije
Lanske izgube so znašale 198 milijonov dinarjev, z rdečimi številkami je lansko leto končalo 49 podjetij, v katerih je zaposlenih 17.199 delavcev, kar je 56,5 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Samo v lanskem zadnjem četrtletju so pridelali tri četrtine lanske izgube, kar kaže na zaostritev razmer ob koncu leta. Izgube pa so bile 3,2 krat večje, kot je znašala akumulacija.
• Izgubo je lani imelo 49 podjetij, med njimi je 22 majhnih, od tega 17 zasebnih podjetij. Za primerjavo povejmo, da je bilo lani ustanovljenih 63 novih podjetij, od tega 53 majhnih. Največ izgube, 55,2 odstotka vse je imelo 16 srednjih podjetij, izguba enajstih večjih pa predstavlja 43,3 odstotka celotne.
Lanski izgubarji morajo po 30 dneh po predložitvi letnega obračuna ugotoviti, če bo nastala izguba ogrozila uspešno poslovanje in vplivala na insol-
ventnost, če to ugotovijo, morajo uvesti sanacijski ali stečajni postopek, če doseže izguba po letnem računu polovico trajnih virov pa mora uvesti stečajni postopek.
Izgube letos Se večje
Podatki za letošnje prve tri mesece pa govorijo, da so se razmere še poslabšale, izguba je v primerjavi z lansko večja za četrtino, rdeče številke je prikazalo 21 lanskih izgubarjev, 22 pa je novih. V podjetjih z izgubo pa je zaposlenih 20.500 delavcev.
Vendar pa je vanje moč tudi dvomiti, saj so se med izgubarji znašla tudi finančno trdna podjetja, vprašanje je, je dejal predsednik izvršnega sveta Henrik Peternelj, ali gre v njih za dejansko izgubo ali pa so ravnali kot dobri gospodarji in so s prikazom izgube zmanjšali plačilo družbenih dajatev.
Kot edino svetlo točko letošnjih prvih treh mesecev je Peternelj omenil Tekstilindus, saj se je vendarle uspel izogniti stečaju, ki mu je grozil konec lanskega leta. K temu je pripomogla tudi delovna skupina izvršnega sveta, ki je spremljala razmere in uresničevanje sanacijskega programa v Tekstilin-dusu, skupaj z vodstvom tovarne je imela osem sej, sodelovala je tudi pri kadrovskih rešitvah, končno jim je uspelo imenovati stalno vodstvo, zato po mnenju izvršnega sveta ni več potrebna in razrešili so jo.
Proizvodnja in izvoz padata
Obseg industrijske proizvodnje je lani v Kranju po devetih
mesecih padel za 4,5 odstotka, ob koncu leta za 6 odstotkov, letošnjih podatkov še nimajo. Izvoz je lani še rastel, v primerjavi z letom poprej za 1,3 odstotka, konvertibilni za 3,7 odstotka. V gorenjskem izvozu je bil kranjski delež konvertibilnega izvoza 45 odstoten, v slovenskem 5,6 odstoten. Po letošnji podatkih pa je kranjska občina v prvih treh mesecih edina na Gorenjskem, ki ni dosegla izvoza prvih treh mesecih preteklega leta, manjši je bil za 1,9 odstotka, medtem ko se je na Gorenjskem povečal za 6,7 odstotka, v Sloveniji pa za 7,7 odstotka. Konvertibilni izvoz pa se je v kranjski občini povečal za 9,1 odstotka, na Gorenjskem za 17 odstotkov, v Sloveniji za 10,9 odstotka. Tudi izvozni podatki torej kažejo na pešanje kranjskega gospodarstva.
Težave se iz industrije prenašajo v obrt
Težave kranjske industrije se prenašajo v obrt, je opozoril Aleksander Troha, saj ima dosti kooperacij z obrtniki, ki ostaja brez naročil in s tem brez dela. Problem tistih, ki ga še imajo, pa je neredno plačevanje. V kranjski obrti je skupaj z obrtniki zaposlenih približno 3.000 ljudi, ker jim manjka dela, tudi v obrti nastajajo presežki delavcev in ušteli so se torej tisti, ki so računali, da bo zaposlenost v obrti naraščala in s tem blažila presežke delavcev v industriji.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da program Optima, ki ga vodi občina, še ne daje rezultatov, pravih pobud je še vedno premalo in do ustanovitve novih enot drobnega gospodarstva ne pride, čeprav imajo ljudje idej veliko. Nekaj je seveda ideja, nekaj pa uresničitev zamisli.
Marca place padle pod republiško povprečje
Pešanje kranjskega gospo darstva odseva seveda tudi} osebnih dohodkih, saj je zanj vse teže zbrati denar. Gospo darstvo je denimo zelo navez* no na najemanje posojil, kar 1 odstotkov vseh odhodkov gi za obresti. Z osebnimi dohodi je bil Kranj zadnja leta nad r< publiškim povprečjem, zdaj p realno padajo, kar je seved odsev rezultatov gospodarji nja.
V letošnjih prvih teh meseci je povprečna plača znašal 4.617 dinarjev, v gospodarstv 4.411 dinarjev, v negospoda stu 5.883 dinarjev. PovpreČi osebni dohodek v kranjski ol čini je bil za 0,8 odstotka vet od slovenskega povprečji marca pa so bili sicer večji t 6,1 odstotka, vendar so za 0, odstotka zaostali za republ škim povprečjem.
Neskladje pri plačah učiti Ijev
Težko je oceniti, kaj bodo 1 tošnje izgube omenile za dni bene dejavnosti in gospoda sko infrastrukturo občine, zli sti to velja za slednjo. Sliši smo oceno, da plani zaenkri še niso ogroženi, saj je bila d slej dinamika dotoka sredstev odstotkov hitrejša, kar seved po drugi strani govori, da si tožbe gospodarstva o preobn* menjenosti upravičene.
Amalija Kavčič je opozoril na neskladje pri plačah v šo stvu, saj v srednjih šolah, ki d' bivajo denar iz republike, za<* stajajo za dogovorjenim ra* merjem z gospodarstvom, v o* novnem šolstvu pa ga prehitj vajo. Tako se dogaja, da ima.' učitelji v osnovnih šolah bolji plače kot srednješolski prof1 sorji. Franc Belčič jo je dop nil, da je bilo včasih to upra čeno, ker so bili osnovnošols učitelji bolj obremenjeni, zd pa razlike v številu učencev več. • M. Volčjak
Blejska igralnica ne dosega pričakovanega dobička
Igralnico Casino bodo zaprli
Radovljica, 28. maja - Družba z omejeno odgovornostjo Igralnica Bled je konec aprila dobila dovoljenje, da sme na Bledu prirejati vse vrste posebnih iger na srečo in to v posebni enoti, za katero se sestavlja ločen obračun. Ker po veljavnem zakonu v istem kraju ne moreta poslovati dve igralnici, je Republiški sekretariat odločil, da mora sedanja igralnica Casina Bled, organizirana pri Hotelsko turističnem podjetju Bled, 15. junija prenehati z delom.
Igralnica Casino deluje na Bledu že 25 let, v začetku pri Zavodu za pospeševanje in razvoj turizma Bled, v zadnjem času pa v okviru HTP Bled. Blejski gostinci so igralnici očitali, da na odločanje o razporejanju denarja nimajo vpliva. Zato so se na Bledu že pred časom začeli pogovori o drugačni organiziranosti igralnice, pri čemer pa je prišlo do razhajanj. Tako so Golf & Park hoteli Bled, Kompas hotel Bled ter Alpi-num Bohinj ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Igralnica Bled. Republiški sekreteri-jat za finance, pa jim je, upoštevajoč mnenja še drugih pristojnih republiških upravnih organov, 24. aprila izdal dovoljenje za prirejanje vseh vrst iger na srečo po 38. členu zakona o igrah na srečo. Obenem (9. maj) je razveljavil dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo sedanji igralnici Casino.
Ukrepanje upravnih organov je očitno posledica prepočasne reorganizacije HTP Bled po zakonu o podjetjih in nekaterih problemov  v  poslovanju TOZD
Igralnica - Casino Bled. Osnovni konflikt je v dveh konceptih reorganizacije obstoječe igralnice. Po konceptu pravnoorgani-zacijske oblike HTP Bled se bodo najprej vse temeljne organizacije v sestavi DO HTP organizirale kot družbena podjetja, obenem pa sklenile pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja HTP - Bled - družba z omejeno odgovornostjo. Sklepi o spremembi organiziranosti HTP Bled naj bi bili sprejeti na referendumih 28. maja, pogodba o ustanovitvi "holdinga" HTP Bled pa naj bi bila sklenjena do 15. junija. (Kot je na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta povedal Janez Konc, pa po prvih podatkih referendum v HTP ni v celoti uspel.) Drugi koncept reorganizacije Igralnice pa je zamišljen tako, da se ustanovi novo podjetje Družba z omejeno odgovornostjo Igralnica Bled. Pogodbo o ustanovitvi tega novega podjetja so že podpisali Golf & Park hoteli Bled, Kompas hotel Bled in Alpinum Bohinj, ne pa HTP Bled in TOZD Igralnica - Casino Bled. HTP Bled, oziroma Igralnica bi se v
novo podjetje vključila z vsem premoženjem, ostali družabniki pa bi vložili po 50 tisoč din. Ta oblika pa za HTP Bled TOZD Igralnica - Casino Bled ni bila sprejemljiva.
Pri radovljiškem izvršnem svetu so imenovali Komisijo za proučitev spornih vprašanj pri reorganizaciji Igralnice Casino Bled, ki je na torkovi seji ugotavljala, da nesporazumi o načinu organiziranja HTP Bled in Igralnice Bled ne smejo povzročiti motenj v poslovanju obstoječe igralnice. Igralnica mora biti v funkciji interesov celotnega kraja oz. turistične ponudbe, zato je treba podpreti vsakršno obliko organizirano-
sti, ki bo igralnico ohranila flj posamičnimi podjetniškimi j1 teresi. Kot je tudi ugotovi Komisija izdano dovoljen, novemu podjetju, ne zagotavl celovitosti interesov kraja c turistične dejavnosti, saj je 1 ko izločen HTP Bled in sed nja TOZD Igralnica - Časi' Bled. Ker pa do petnajstega] nija ni več daleč Komisl predlaga, da se v poslovati novega podjetja vključijo v turistične oorganizacije, tU HTP in sedanja igralnica. J upravljanju novega mešane podjetja Igralnica Bled pa L bodo s približno enakovred* participacijo navzoči vsi usf novitelji, ki naj bodo enaf vredni. • V. Stanovnik
Odškodnina za sneg
Predstavniki naših zimskih turističnih središč so v začetku ted* v Gospodarski zbornici Jugoslavije zahtevali od zvezne vlade 0 škodnino 10 milijonov dolarjev. Zaradi letošnje zime brez sn*j so naša gorska turistična središča doživela škodo, podobno I mentarni nesreči. Ker imajo zato večina velikanske izgube, sej cer ne bodo mogli pravočasno pripraviti na prihodnjo zimsko * zono.
Poleg tega zimska središča zahtevajo od zvezne vlade, da jim I deli del sredstev namenjenih za pripravo poletne turistične se* ne, da jim odobri posojila pod ugodnimi pogoji in da smučar*' središča oprosti carin in drugih dajatev za nakup nadomesti delov, reprodukcijskega materiala in opreme. Na sestanku v i spodarski zbornici Jugoslavije so tudi zahtevali, naj bi se po I trem postopku sprejel odlok, s katerim bi smučarska sredi*1 oprostili davka za tekoče gorivo, elektriko pa naj bi zaračuna^ po nižjih tarifah. ZIS naj bi zaposlene v tej turistični par)" oprostil plačevanja prispevkov iz davka iz dohodka. • V. S-
11. STRAN
GLAS
Luka — bo zmogel čez?
Foto: G. Šinik
Urednikova beseda
Osrednja tema današnjih Odprtih strani je predstavitev slovenske oblasti — predsedstva, skupščine in vlade Slovenije. Novinarja Jože Košnjek in Marija Volčjak sta napisala, kaj so povedali o svojem delu in odnosih v Jugoslaviji. Na zadnji strani objavljamo prispevek Darinke Sedej o Jesenicah, sindikatu in Železarni, objavljamo pa tudi govor Stanislava Klepa v Vetrinju na Koroškem.
Leopoldina Bogataj
Za spravo in odpuščanje
Da bi morija, ki nas deli, *e ne ponovila; da lučka vesti, ki še brli, 6i ne ugasnila.
Drage rojakinje, dragi rojaki! Z radostjo sem sprejel vabilo vašega odbora iz Celovca na današnjo spominsko slovesnost, Posvečeno vetrinjskim žrtvam. Posebej zato, ker v njem vidim tudi priznanje naši skupini nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih, kije posadila tipo sprave in odkriva zamolčano resnico o naši nedavni preteklosti ter zahteva, da se storjene krivice popravijo, kjer je to mogoče, za tiste najhujše in da naši najvišji državni organi izrečejo obžalovanje. Izjave predstavnikov naše nove slovenske oblasti 0 dogodkih, ki zadevajo občo narodovo moralo in kulturo, opogumljajo in verjamemo, da bodo volilne obljube v tem pogledu izpolnjene.
Petinštirideset let mineva od tistih majskih dni, ki so za evropski del sveta pomenili konec vojnih grozot in začetek življenja v svobodi. Zmagoslavje zmagoval-°ev je bilo nepopisno. Tudi sam sem bil med njimi kot častnik Partizanske enote, kije vkorakalo v Celovec in v spomin na slovensko Karantanijo ob Vojvod-skem stolu na Gosposvetskem Polju postavila častno stražo. Če se s ponosom v srcih spominjamo Gosposvetskega polja in slavnih dni v daljnji slovenski zgodovini, pa se danes ob dru-tem nekdaj slovenskem polju, ^etrinjskem polju, sklonjenih &Qv in z bolečino v srcih, spominjamo najbolj žalostnih dni v vsej slovenski zgodovini, dni Pfed 45 leti, ki so bili usodni za t{soče in tisoče naših rojakov. ^ mladostnem zanosu in v oma-zmage takrat nisem razmišljal o tem, kaj bo z našimi vojnimi nasprotniki, ki se niso hoteli vdati nam partizanom, marveč 5° hoteli k Angležem, kar mi je Postalo očitno ob srditem boju ^oje enote z domobransko voj-sko ob Dravi pri Borovljah 11.
ali 12. maja, kjer je na obeh straneh padlo na desetine in de^ setine vojakov.
O vetrinjski tragediji, o Kočevskem Rogu, Teharjih in drugih krajih nesrečnega imena, sem zvedel mnogo, mnogo let pozneje, kot se je zgodilo. Po drobcih iz pripovedovanj prizadetih in očividcev. Sprva nisem mogel verjeti, pozneje pa nekaj časa nisem hotel verjeti. Nisem in nisem hotel verjeti znancem, ki so mi postali prijatelji in mi zaupali kot jaz njim. Dolgo je trajalo, preden so popustili okopi v moji zavesti in preden sem sprejel njihovo resnico. Ti okopi ali pregra-je v moji zavesti so bili podzavestno čutenje sokrivde zato, ker sem bil kot partizan tudi zobček v kolesju takratne partijske oblasti in je grozno dejanje bilo storjeno tudi v mojem imenu. Zato je v določeni meri razumeti stališče nekaterih starih partijcev in starih partizanov, ki hočejo ohraniti partizanski mit pred resnico. Ti o znanem Kardeljevem povelju Ivanu Mačku-Mati-ji z dne 1. 10. 1942, v katerem piše: "Duhovne v četah vse po-streljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove", sploh nočejo govoriti, ker je z njim razbit mit o čistosti narodnoosvobodilne vojne. Od mita, v katerem so živeli malone 45 let. se ne morejo posloviti tudi mnogi, ki imajo čisto vest in niso soodgovorni za kruta in nečloveška dejanja. Tudi teh soborcev mi je žal. Zal zato, ker so tudi ti v svojo zavest prevzeli ideologijo nasilja in strahu, ideologijo leninističnega sovraštva, pa nimajo moči, da bi jo premagali. Zavest, začinjeno s sovraštvom, je bilo čutiti še na zadnjem zboru republiškega vodstva zveze borcev NOV v Ljubljani dne 22. tega meseca.
Nihče od vrhov slovenske borčevske organizacije niti z besedo ni omenil groznega dejanja nad našimi ljudmi, slovenskimi domobranci po koncu vojne, kakor da bi tega nečloveškega dejanja sploh ne bilo. Sprejemam spo-
znanje dr. Justina Stanovnika iz predavanja o spravi, kjer pravi, da je laž nesmrtna duša komunistične organizacije. Laž pa je tudi zavestno zamolčanje resnice.
Tako je moč ugotoviti, da lenini-zem kot vera sovraštva in strahu še živi in da je še pri mnogih, ki so se bojevali v prepričanju, da se bojujejo za svobodo, močnejša od ljubezni do sočloveka. Od takih seveda ni pričakovati, da bodo kdaj naklonjeni narodni spravi. Raje kot Lipo sprave imajo rdečo zvezdo v slovenski zastavi in so hudo zamerili novemu slovenskemu vodstvu, ker je na proslavi slovenske državnosti 5. maja v Ajdovščini vihrala slovenska zastava brez rdeče zvezde. Podoba je, kakor da je nekaterim poboj 10.000 ljudi nekaj samo po sebi umevnega, na kar bi se naj čimprej pozabilo in o čemer bi se naj nič ali čimmanj govorilo. Tako daleč je marsikaterega slovenskega človeka pripeljala ideologija nasilja, brez-boštva in ideologija "znanstvenega " socializma. Pravim marsikaterega, ne vseh in ne večine. Upam si trditi, da ogromna večina nekdanjih partizanov odločno obsoja mučenje in poboj naših vojnih nasprotnikov, slovenskih domobrancev in obsoja tiste, ki so grozno dejanje ukazali, manj nesrečnike, ki so ga izvršili. Čeprav nimam posebnega pooblastila, vem, da govorim tudi v njihovem imenu. Slovenska domobranska vojska se je vdala angleški armadi in ji izročila orožje v prepričanju, da bodo civilizirani Angleži z njimi kot vojnimi ujetniki tudi civilizirano ravnali. Verjeli so, da bodo spoštovali določbe meddržavnega vojnega prava, tudi ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki z dne 27. julija 1929 in da jim bodo z vdajo zavarovana vsaj življenja, česar pač od Titove komunistične vojske niso mogli pričakovati. Toda zgodilo se je drugače. Namesto v Italijo, kakor so jim zagotavljali, so jih izročili  jugoslovanskim obla-
stem, jugoslovanskim partizanom.
S čim je jugoslovanska stran plačala Angležem to uslugo, ki je mnogo več kot Judeževo izdajstvo še ni znano. Nobenega dvoma pa ni o tem, da so oblasti Velike Britanije morale in mogle vedeti, kaj se bo z ujetniki zgodilo, saj so prav angleški mediji že pred vojno obveščali svet o krvavi leninistični ideologiji, katere najbolj zvesti učenec je tudi bila jugoslovanska Partija z njenim vodstvom, in je že tudi med vojno v svet prodrla vest o množičnem pokolu poljskih vojnih ujetnikov v Katynskem gozdu. Zato je izročitev vojnih ujetnikov - slovenskih domobrancev jugoslovanskim oblastem, glede na posledice izročitve, zločin po meddržavnem vojnem pravu. Po ženevski konvenciji o ravnanju z vojnimi ujetniki, katere podpisnica je tudi Velika Britanija, le ta ni smela izročiti golorokih vojakov oboroženi nasprotnici, za katero je mogla in morala vedeti, da zahteva njihovo izročitev samo zato, da se nad njimi maščuje, jih muči in pobije.
Zločin jugoslovanskih oblasti nad vojnimi ujetniki-slovenskimi domobranci in njihovimi svojci pa je tako grozovit, da mu v zgodovini ni mogoče najti primerjave. Prvo manjšo skupino ujetnikov so iz Vetrinja v Jugoslavijo odpeljali že 24. maja, to je tri ali štiri dni zatem, ko smo partizani v sporazumu z Angleži zapustili Celovec. Druge večje skupine, tudi po 2.000 mož in več, so bile jugoslovanskim oblastem izročene v zadnjih petih dneh maja 1945. Za točno število izročenih se ne ve. Verjeti je, da jih je bilo skupaj izročenih najmanj 12.000, od katerih jih je na različnih moriščih bilo pobitih najmanj 9.000. Kakor pove avtor v svoji brošuri V rogu ležimo pobiti, in kar potrjujejo številni zgodovinski viri, so "transporti iz Vetrinja odhajali v dve smeri: na Podroščico in v Pliberk. O posameznih transportih je mogoče govoriti le do prvih taborišč. Po teh so jih partizani razbili na večje in manjše skupine ter jih odgnali v različne smeri, nekatere pa tudi že pobili. Cilj onih iz
Podroščice so bila množična grobišča v Kočevskem Rogu, iz Pli-berka pa so jih vozili na morišča po teharskih gozdovih in jamah okoli Hrastnika in Trbovelj." (V rogu ležimo pobiti, str. 15). Že na vlaku nagneteni v zaprtih živinskih vagonih, brez sanitarij, so ujetniki tri dni brez vode in hrane tako trpeli, da so si mnogi želeli odrešilne smrti. Potem do taborišč in morišč zaničevanje, psovke, udarci z biči in puškinimi kopiti, pretepanje do nezavesti in neredko do smrti. Ta mučenja so spremljala z žico zvezane ujetnike - med njimi so bili tudi ženske, med ženskami pa tudi majhni otroci - do smrti, ki so jo redki preživeli. Večina od njih je v breznih, rudniških jaških in kraških jamah po strelu v tilnik in zvezanih rok končala svojo življenjsko pot. Vse to je storil človek človeku. Ideologija leninizma, ki so ji nasprotovali, jim je namenila smrt. Njeni protagonisti so svoja zverinstva opravičevali s tem, da so pobiti bili narodni izdajalci, vendar sebi, ki so pobili toliko ljudi, pa še niso izbrali primernega imena. Govorili so, da se borijo za narodovo svobodo, bližje pa je resnici, da so se borili predvsem za svojo absolutno in večno oblast. Boj za narodovo svobodo pa je bila protagonistom ideologije predvsem sredstvo za dosego končnega cilja, tako kakor je bil na fronti prezeblim in sestradanim ruskim vojakom obljubljeni mir največja Leninova potegavščina in odločilnega pomena za uspeh njegove revolucije, ki je prinesla človeštvu toliko gorja. Boj za narodovo svobodo smo mladi ob izbruhu vojne sprejeli kot svojo dolžnost. Tudi jaz sem bil med tistimi, ki so bili prepričani, da z bojem ni odlašati na ugodni trenutek, kakor so menili tudi nekateri moji prijatelji, vendar so tudi ti ostali narodnjaki, čeprav je Partija, kije imela svoje interese, ki niso bili narodni, tem nadela drugo ime. Imena narodnoosvobodilnega boja nismo omadeževali mi preprosti partizani, ki smo verjeli v njegovo moralno upravičenost, marveč partijski vrhovi s svojo revolucijo in pohlepom po abso-
lutni oblasti. Ogromna večina borcev NOV, ki se je borila za narodovo in človekovo svobodo, ali je bila vsaj v to prepričana, obsoja tiste partijske in partizanske voditelje, ki so odgovorni ali soodgovorni za poboj dela slovenskega naroda in drugih nedolžnih ljudi. Ti soodgovorni -najbolj odgovorni so že pomrli in Bog jim daj večni mir - se bolj kot revanšizma in maščevanja bojijo kazni, kar je v določeni meri razumljivo, saj gre za grozna dejanja.
Skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih v matični Sloveniji, ki sije zastavila nalogo pomagati doseči narodno spravo, smo za medsebojno odpuščanje in odpustitev krivic, pri čemer ugotavljamo, da je naša partizanska stran storila nasprotni protikomunistični strani neprimerljivo več krivic, kot ona nam, in da sprava že sama po sebi izključuje revanšizem in maščevanje. Iskanje resnice o vzrokih za največjo slovensko tragedijo, našo Hirošimo, pa ni revanšizem, marveč mnogo prej jamstvo, da bi se tragedija ne ponovila nikdar. Že sedaj pa lahko ugotovimo, da je primarni vzrok za poboj tiso-čev in tisočev nedolžnih ljudi v Kočevskem Rogu, na Teharjih in drugod po Sloveniji v leninistični ideologiji krvavega nasilja, ideologiji strahu, kije zasužnjila tudi njihove protagoniste in postala njihov gospodar tako, da so tudi oni trepetali pred njo, kakor njihovi podaniki pred njimi.
Samo človek zasužnjen z ideologijo krvavega nasilja in strahu, ki zavrača Boga in temeljno etično zapoved Ne ubijaj, je sposoben storiti ali zagovarjati ogabna dejanja, katerih žrtev se tu ob Vetrinjskem polju danes spominjamo.
Naj krivim Bog odpusti! Mojim vojnim nasprotnikom, ki že davno niso več moji nasprotniki, slovenskim domobrancem in vsem, ki so padli za domovino - častni vojaški pozdrav! Slava jim!
Vetrinj, 26. maja 1990 Stanislav Klep, na žalni slovesnosti v Vetrinju
Predsedstvo Republike Slovenije: kmalu slovenska izhodišča za pogovore o bodoči (kon-federativni) ureditvi Jugoslavije
Slovenska država se rojeva v Ljubljani, ne v Beogradu
Pogled slovenskega državnega predsedstva na nastope novega predsednika predsedstva države dr. Borisava Joviča in izjave o ogroženosti Jugoslavije ter nezakonitosti volitev v Sloveniji in na Hrvaškem, razmerja med republiškimi in zvezno ustavo, konfe-deralistični koncept Jugoslavije, narodna sprava, orožje teritorialne obrambe, pa zaprtje jedrske elektrarne v Krškem so bile osrednje točke zanimanja jugoslovanskih in tujih časnikarjev med obiskom v Slo-veniji, na katere so odgovarjali predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in člani dr. Matjaž Kmecl, Ivan Oman, dr. Dušan Plut in Ciril Žič^ bec.
"Po volitvah nova slovenska skupščina o spremembah zvezne ustave še ni razpravljala. Prejšnja skupščina je sprejela svoja stališča, kar pa ne pomeni, da jih sedanja ne bo spremenila. Naše stališče je, da ima republiška ustava prednost pred zvezno in je republiška ustava osnova za definiranje svojega odnosa in interesa do Jugoslavije. V nekaterih delih Jugoslavije je logika drugačna, pa tudi pri dr. Joviću, če sem prav razumel njegov govor. To je grajeno na teoriji originalne suverenosti federalne države. Jugoslavija pa je nastala po drugačni poti in je lahko samo rezultat dogovora republik in enakopravnih jugoslovanskih narodov, na osnovi jasno definiranega interesa. To, kar nas v prihodnje čaka, je razprava o teh interesih, kateri so, kakšni so. Razhajamo se glede davčnega sistema, pristojnosti zvezne vlade in funkcije Narodne banke Jugoslavije. Slednje je še najmanj sporno. Jović je rekel, da sta Slovenija in Hrvaška z volitvami kršili ustavo. Za takšno presojo je pristojno ustavno sodišče, ne pa predsedstvo ali predsednik. Za izpeljavo volitev v Sloveniji je merodajna slovenska ustava, ki jo je sprejela skupščina kot najvišji or-
Markovičeva stranka
"Vsi razlogi mi niso znani. V pluralni družbi, v večstrankarski demokraciji so vse take pobude legitimne. Ne vem, zakaj Ante Mar-ković ne bi mogel ustanoviti svoje stranke. Jaz ne mislim, da bi bila to stranka zvezne vlade, lahko pa je stranka, ki bo delovala na programskih izhodiščih reforme," je dejal Milan Kučan.
gan oblasti slovenskega naroda. Ne vem pa, kako in s kakšnimi sredstvi bi spodbijali volitve v Sloveniji. Intenziviranja procesov demokracije v Jugoslaviji ni mogoče več zaustaviti. Mislim, da bo prišlo letos v večjem delu Jugoslavije, če ne v vseh, do svobodnih, večstrankarskih volitev. Oblast bo legitimno izvoljena in bo potem razgovor o Jugoslaviji in perspektivi skupnega življenja lažji. Volitve bodo legitimirale tiste sile, ki imajo pravico in dolžnost govoriti v imenu svojih državljanov," je ocenil Jovićev govor predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
Ciril Zlobec: "Gre za dva koncepta pojmovanja večnacionalne države. V Sloveniji smo prepričani, da so primarni narodi in da je skupna država
Ženske rešile blokado
"Srbske blokade ni več. Življenje jo je premagalo. Bila je gospodarska škoda, še večja pa politična. Tako kot so ženske rešile marsikateri problem, so imele veliko vlogo tudi pri odpravi blokade, ko so terjale slovenske kozmetične izdelke. Slovenska industrijska proizvodnja se je zmanjšala za J 3 odstotkov in na to je vplivala tako blokada kot Mar-kovičevi ukrepi,"je dejal Milan Kučan.
šele drugotnega pomena, del države pa razmišlja obratno, da je država osnova, šele nato pa se organizirajo posamezni narodi. Okrog tega bodo še problemi. Če so narodi primarni, je logično, da so primarne republiške ustave. Dokler ne bo demokratičnih sprememb v vseh delih države, je nemogoče predvideti, kakšni bodo dogovori o tako imenovani tretji Jugoslaviji."
Ivan Oman: "Če se možne v Jugoslaviji še druge zveze, konfederacije, unije. Seveda so možne. Vse povezave so možne. Moje osebno mnenje je, da je Jugoslavija za nas interesantna kot svobodna in demokratična zveza držav. Poudarjam: svobodna in demokratična."
Ustava mora slediti življenju (v Jugoslaviji so razmere v Sloveniji in na Hrvaškem zvezno ustavo prehitele) in ne obratno, kar je bilo žal slišati tudi v zvezni skupščini. Slovenija je vsem, tudi Srbiji ponujala dialog, pa je bil zavrnjen. Tokrat verjetno zavrnitev ne bo mogoča s takimi argumenti kot takrat. Pobuda o razgovorih je sprejemljiva, vendar ne bodo zadostni le pogovori med predsedstvi republik, ampak med vsemi političnimi vodstvi. Slovenija bo platformo za pogovore v kratkem pripravila, skladno s pobudo za novo slovensko ustavo, je povedal Milan Kučan.
Nevarna igra z orožjem
Milan Kučan: "Stvar ni tako preprosta. Mi smo izdali dve sporočili za javnost. Veliko tega orožja, ki je pod ingerenco teritorialne obrambe, je bilo že doslej v skladiščih, ki so jih varovale enote JLA. Razlog je bilo tudi fizično zavarovanje, ne pa le tehnično in elektronsko. Ni pa mogoče pristati, da pred-
sedstvo republike, ki odgovarja za vodenje teritorialne obrambe, ni bilo seznanjeno s temi ukrepi, pa tudi z razlogi za te ukrepe. Orožje mora biti vrnjeno teritorialni obrambi in od tega ne bomo odstopili. Vaja dela slovenske teritorialne obrambe bo jutri končana. V njej sodeluje tudi letalska enota JLA. Kot smo obveščeni, ni bilo nobenega incidenta."
Dr. Dušan Plut: "Zapleti z orožjem so nadaljevanje nezaupanja JLA do Slovenije, katerega začetek sega v leto 1988, k oceni o kontrarevoluciji v Sloveniji. JLA še vedno deluje po preživeli logiki in ne upošteva spremenjenega političnega položaja v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojaška logika prevladuje nad logiko pluralističnega političnega življenja. Dejstvo je, da so včerajšnji notranji sovražniki v Sloveniji postali nosilci oblasti. Želim, da se ta slovenska groza čim prej razširi na vso državo, njena prihodnost pa je konfederalna pogodba, sklenjena na osnovi medrepubliških dogovorov. Želja predsedstva Slovenije in državljanov Slovenije je, da postane JLA strokovno vojaška organizacija in se ne obnaša več kot politična organizacija."
Dozoreli smo za spravo
Milan Kučan: "Predsedstvo o izjavi gospoda Peterleta med obiskom na Koroškem ni razpravljalo, nujno pa je, da Slo-
Podiranje spomenikov in sežiganje knjig
"Travme naroda se ne morejo reševati s podiranjem spomenikov in sežiganjem knjig. Spomeniki so znaki določenega časa, določene zavesti, del zgodovine naroda, pa naj bo kasnejšim generacijam všeč ali ne. To so spričevala časa. Tudi Titove slike so del takega časa. Neumno je predpisovati, katere slike morajo viseti in katere ne," meni Kučan.
"Mi nismo za take posege, za revolucionarne spremembe, kakršne so bile po vojni s spreminjanjem krajevnih imen," sodi Ivan Oman.
"Kot predsednik zelenih Slovenije, predlagam, naj se spomeniki odenejo v zelenje, da bodo manj vidni," je dodal dr. Dušan Plut.
venija definira svoj odnos do teh vprašanj, ki skozi zgodovino bremenijo naše odnose. Mislim, da gre za obojestranska dejanja in da to ne more biti samo enostransko dejanje. Sprava se ne da zapovedati. Zgodovinske razmere so pa dozorele, da spravo kot narod lahko dostojanstveno opravimo. Pogoj za spravo je odpuščanje, pogoj pa je, da opravi
spravo najprej vsak v sebi, da se bomo lahko medsebojno spravili kot narod. To je kulturno, civilizacijsko dejanje, ki nas mora osvoboditi travm ore-
Za nespremenjeno BIH
"Republika Bosna in Hercegovina mora ostati taka, kot je. Lahko odigra vlogo balkanske Švice, vlogo tampona, ki bo blažil nasprotja- med Srbijo in Hrvatsko," meni Ivan Oman.
teklosti, da bi zmogli moči za prijaznejšo prihodnost. Dejanje narodne sprave mora opraviti po predhodnem dogovoru slovenska skupščina, čemur mora slediti vrsta, konkretnih dejanj, sklepov. Ustanovitev zgodovinskih komisij podpiramo. Dajo naj objektivne odgovore, vendar ne v povzročanju novih krivic, ampak, da bi bila znana resnica."
Dr. Matjaž Kmecl: "Ti problemi se vlečejo skozi zgodovino. Po plebiscitu na Koroškem leta 1920 praktično ni bilo leta, ko ne bi ubili kakšnega slovenskega duhovnika kot voditelja slovenske manjšine, ki je postala poraženec. Leta 1942 je bilo izseljenih nad 300 slovenskih družin in nad 100 ljudi se nio vrnilo, obglavili so kmete iz Sel. Tega še ni raziskovala nobena koroška komisija in nihče se za ta dejanja še ni opravičil. To naj bo pošteno dejanje humanizma, odpuščanje z obeh strani."
Ciril Zlobec: "Kot Ciril Zlobec ne podpiram pobude dr. Peterleta tako, kot je bil ta korak storjen. Sem za spravo, vendar zoper poskuse iracionalne prekvalifikacije krivde, s poraženca na zmagovalca, ki je bil v tem primeru slovenski partizan in je zato kriv za vse. Zakaj se krivda pripisuje samo majhnemu narodu, ki jih kot narod ni zagrešil. Nemci in Francozi so bili na dveh straneh. Nemci so povzročili številne zločine, pa danes ne preštevajo, koliko ljudi je umrlo. Sprava je mogoča, če narediš križ nad preteklostjo."
Krško se mora ustaviti
Dr. Dušan Plut: "Zaprtje jedrske elektrarne v Krškem ima pet razsežnosti: politično, ekološko, energetsko, strokovno in civilizacijsko. Glavna razloga za zaprtje pa sta varnost obratovanja in civilizacijska odgovornost. Letnica 1995 je realna, terja pa temeljite predpriprave. Te so opustitev ekstenzivnega gospodarskega razvoja z logiko vedno večje porabe električne energije, izdelava projekta smotrne rabe elektrike, uvajanje plina in prestrukturiranje slovenske industrije. Računamo na pomoč sosednjih držav, predvsem Avstrije, kjer je še vedno velik odpor do obratovanja Krškega, vzporedno pa bo treba urediti varovanje odpadkov ter se dogovoriti s Hrvaško, ki jemlje s Krškega polovico energije, energetski položaj na Hrvaškem pa je veliko težji kot pri nas." • JOŽE KOŠNJEK
Misel je v sredo pred domačimi in tujimi časnikarji izrekel predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, na katerega je bilo naslovljenih največ vprašanj in so njegovi sodelavci, podpredsednika republiškega parlamenta Vane Golnik in Vi-todrag Pukl ter predsednik družbenopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak le redko prihajali do besede.
"V sedanjem svetu, kjer veljajo predvsem kvantitativna merila, je jasno, da za male narode ni prav veliko prostora. Ta majhnost je nesreča in zaradi nje ostajajo majhni skoraj neopaženi. Slovenska politična pomlad je bila prva v Vzhodni Evropi in zaradi nje se je Slovenija pojavila na evropskem prizorišču," je povedal prvi slovenski parlamentarec.
Kako deluje nova slovenska skupščina? Ali obstaja sporazum med večino in komunistično manjšino, je bil vprašan predsednik dr. France Bučar.
"Formalnih razgovorov ni bilo, vendar lahko ugotovim,
da v neformalnih razgovorih 1 nesporazumov glede prihodnj slovenske ustavne ureditve. Vsi priznavamo primarnost repu; bliske ustave pred zvezno, vsi smo za sporazum o jugoslovafl' ski konfederaciji. Če je tako, potem je jasno, da konfedera cijski dogovor lahko sklepaj« samo samostojni in suvereni partnerji in morajo biti najprej republiške ustave in nato dogo vori o možnih oblikah sožitja Ideja o konfederaciji je bil« sprejeta kot ena od možnih al ternativ. To je politična real nost, vendar se bodo morali" tem odločati še ljudje, na ref«' rendumu."
Dr. France Bučar je bil vpra šan tudi za oceno zadnjega zase* danja zvezne skupščine v Beogradu, pa za sodbo o delovanj« naših delegatov v zveznem par lamentu, glede na to, da so U predstavniki stare oblasti.
"Moj vtis je, da se je z beo grajske seje izcimilo vse kaj drugega, kakršen je bil scenarij oziroma kar so eni ali drug' pričakovali. Zvezna skupščina
Dr. FRANCE BUČAR, predsednik skupšči^
Novo vino v«
Približno tako je z novim slovenskim parlamentom
Meh je star, vsebina je nova. Ti mehovi nam ne ustrj
zajo v celoti, saj so grajeni na starem konceptu, prj
tako pa imamo še vedno izvršni svet in ne vlade. Ž
to ostaja prvenstvena naloga nova slovenska ustav
ki bo tudi parlament postavila v drugačen poloŽj
skladen s strukturo družbe, brez prevladujoče idej
Čigavo bo poslopje cekaja
"Lastništvo te in drugih zgradb se bo ugotavljalo skladno z zakoni. To je premoženjsko vprašanje. Sedaj lahko povemo, da bo del stavbe centralnega komiteja ZKS - SDP dan v najem skupščini. V stari ustavi so imeli še posebej ZKS, SZDL in sindikat poseben položaj tudi pri uporabljanju družbenih sredstev, v novi ustavi pa tega položaja družbenopolitičnih organizacij nimajo več," pravi dr. Ludvik Toplak.
je dobila povsem novo vlogd ki je doslej nismo bili vajeni vlogo mesta za dogovarjanj* To je prelom z dosedanjo pra* so, to je lahko premik k nov strukturi Jugoslavije, ki v tak obliki ni več možna. Slovensk delegati v zveznem zboru zv« zne skupščine imajo' legaln* zastopstvo, saj jim je bil nuj dat podaljšan, drugo vprašanj pa so delegati v zboru republi' in pokrajin. O tem bomo raJ pravljali na prihodnji seji rep«1 bliske skupščine 13. junij" Vsebinsko pa njihovo delov« nje ni problematično. Delujej' na osnovi stališč tega pari« menta. Želimo pa, da se ustav' čim prej sprejme, da se obliku je nova skupščina in izvedej' temu primerne volitve."
Obračun s preteklost jo ni revanšizem
Dvoje vprašanj je bilo zel' konkretnih. Dr. Bučar, ste pol' tik trde roke, katera ideologij' bo prevladujoča v Sloveniji? K* ko gledate kot partizan, ki je I?
Vodstvo slovenskega parlamenta. Od leve podpredsednika I
Petek, 1. junija 1990
ta 1945 vkorakal v Celovec, na zadnje izjave predsednika vlade dr. Lojzeta Peterleta?
"Moj nastopni govor je povzročil nekatere reakcije. Ne moremo govoriti samo o svetli prihodnosti in pozabiti na preteklost. Prihodnost je nadaljevanje preteklosti, zato je treba z njo obračunati. To ni revanšizem, ampak spoznanje in priznanje, kaj smo delali prav in česa ne. Če smo politično zmagali, moramo obračunati z ideologijo, saj smo bili vsi ujetniki ene resnice. Če bomo eno ideologijo nadomestili z drugo, ne bomo ničesar naredili. Pustimo ljudem, da mislijo po svoje, da ustvarjajo. Ne more nekaj genijev misliti za 20 milijonov Jugoslovanov. Sem zoper absolutne resnice in tu sem res trd. Sprava pa zahteva priznanje z obeh strani, pripravljenost za sodelovanje na obeh straneh. Sprava ni zgolj pobotanje. Gre za pripravljenost, tudi enostransko, da storiš vse, da se znebiš bremena, da si voljan odpuščati. Tako
13. STRAN
GLAS
^Slovenije
Izviren je narod
"Tridomni skupščinski sistem je treba reorganizirati. Pri delitvi kompetenc med federacijo in republiko pa je treba izhajati iz stališča, da je izvirni, naravni nosilec suverenosti narod, organiziran v določeni državi. V tem primeru gre za republiko Slovenijo. Ureditev kompetenc med federalno državo in republikami pa je stvar pogodbe. Naša opcija je konfederacija in konfe-derativna pogodba, "je menil dr. Ludvik Toplak, predsednik družbenopolitičnega zbora slovenskega parlamenta.
M. VOLČJAK
irih mehovih
Dogovor o komisijah
"Jutri bo dve leti od aretacije Janeza Janše. Komisija stare skupščine je o tem pripravila poročilo. Kako bo z nadaljevanjem dela te komisije in katere komisije bomo ustanovili, se bomo jutri dogovarjali s predstavniki vseh strank, zastopanimi v parlamentu. Ce bo dogovor, da je z raziskovanjem primera sojenja četverici treba nadaljevati, bomo pač ustanovili novo komisijo. Zeleni tudi predlagajo, da bi ustanovili komisijo, ki bi se ukvarjala s problematiko gradnje in sedaj napovedanega zaprtja jedrske elektrarne v Krškem," pravi podpredsednik skupščine Vito-drag Pukl.
početje pa še bolj zavezuje nasprotnika, da tudi on to stori. V okviru sprave je treba popraviti vse, kar je še možno popraviti, kar je reklo tudi predsedstvo republike Slovenije."
Polemiko med predsednikom dr. Bučarjem in novinarji slovenskih zamejskih časnikov in radija je povzročila predsednikova ugotovitev, da je politika dosedanjega slovenskega vodstva do manjšin povzročala pri njih kompleks manjvrednosti. Dr. Bučar je takole razmišljal.
"Eno so pričakovanja, drugo je stvarnost. Mi nimamo možnosti in ne pravice vplivati na ozemlju izven meja Slovenije. Gre za vprašanje sociološke in gospodarske narave. Če bi bila republika Slovenija močna, bi jo sosednje dežele, kjer živijo Slovenci, spoštovale, ker pa ni bila, je bila to najslabša zaščita naših ljudi za mejami. Gre za kompleks manjvrednosti, za socialnopsihološki vidik, ki je deloval zoper manjšino."
Zamejski časnikarji so mu ugovarjali. Slovenija je bila prva v Jugoslaviji, ki se je kljub ugovorom v nekaterih delih države zavzemala za manjšine, manjvrednostni kompleks pa so zamejcem vsiljevali predvsem predstavniki večinskih narodov. Slovenija nam je največ škodovala, ko je zaprla meje in takih napak ne bi smela več početi. Predsednik je menil, da bi bil zelo vesel, če se moti, vendar vse krivde le ne gre valiti na večinske narode. Zagotovil pa je, da bo skrb za manjšine ostala tudi v novi ustavi in bodo k oblikovanju ustavnih rešitev povabljeni tudi slovenski strokovnjaki iz zamejstva. ★ JOŽE KOŠNJEK
°*r»g Pukl in predsednik dr. France Bučar. - Slika G. Sinik
S tiskovne konference predsednika LOJZETA PETERLETA in članov slovenske vlade
Ideja o konfederaciji Evropi ni več tuja
Če bo v Jugoslaviji demokratizacija potekala prepočasi, bomo morali poskrbeti za drugačno pot v slovensko suverenost, pa tudi pri približevanju Evropi, je dejal Lojze Peterle. Ljubljana, 29. maja - Na popoldanski časnikarski konferenci v tiskovnem središču Cankarjevega doma, ki so se je udeležili tudi tuji novinarji, je spregovoril predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in nekateri člani vlade. Novinarje so zanimali predvsem njegovi nedavni obiski v Avstriji in na Bavarskem ter slovenska stališča do ureditve odnosov v Jugoslaviji.
Izjava Lojzeta Peterleta na Koroškem je imela velik odmev, zato jo je ponovno pojasnil: "Če bo komisija ugotovila, da se je res zgodilo tako in tako, potem čutim moralno dolžnost, da se opravičim," je dejal. Zavzel se je za ustanovitev komisije, ki naj bo sestavljena na osnovi strokovnih meril, v njej bi sodelovali strokovnjaki s Koroške in iz Slovenije, razišče naj stvari, ki obremenjujejo naše odnose. Simbolna in druga dejanja bodo sledila šele, ko bo komisija opravila svoje delo. S takšnim pristopom je soglašal tudi koroški deželni glavar dr. Jorg Haider, je dejal Peterle.
Glede izjave Socialistične zveze je Peterle dejal, da ga čudi besednjak, ki odraža pomanjkanje politične kulture in da se z njo ne strinja. Pogovor je v politiki normalna metoda, mislim, da smo ga začeli na primeren način, nismo pa se pogovarjali samo o spravi, je še dejal Peterle. Dr. Dimitrij Rupel pa je dodal, da je dr. Hei-der legitimni predstavnik koroške dežele in da je Socialistična zveza reagirala čustveno.
Predstavniki slovenskega gospodarstva v Munche-nu so nam povedali, je dejal dr. Dimitrij Rupel, da težko dobijo podporo nemških banki ti pa so to povezovali s splošno jugoslovansko situacijo. "Še en Jović ali dva, pa bomo uničili naše gospodarske stike s tujino," je komentiral Rupel in dodal, da so imeli Bavarci tudi kritične pripombe na delo naših gospodarskih predstavništev, ki ne služijo samo gospodarskim zadevam. Lojze Peterle pa je dejal, da so na obisku na Bavarskem videli, da je kredibilnost Jugoslavije na ničli, vsaj kar zadeva ZRN, podobne informacije pa imajo tudi iz nekaterih drugih dežel.
Nove razsežnosti slovenske zunanje politike
Nova slovenska vlada je že nakazala nove razsežnosti slovenske zunanje politike, slovenski minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je povedal, da bodo čez 14 dni predstavili svoj program, ki temelji na preusmeritvi s politike neuvrščenosti na politiko nevtralnosti, Slovenija pa naj bi vodila bolj samostojno zunanjo politiko. Povedal je, da se je že pogovarjal v zveznim ministrom za zunanje zadeve Budi-mirjem Lončarjem, ki mu je tudi čestital ob izvolitvi. Odnosi so zdaj prijazni, kljub različnim pogledom na nekatere stvari.
Korak naprej nameravajo napraviti pri regionalnem sodelovanju, odpreti lastna predstavništva Slovenije v tujini, po Ruplovih besedah pa je težave moč pričakovati pri imenovanju predstavnikov v tujini. Tako se ne strinjajo s predlaganima generalnima konzuloma v Celovcu in v Trstu, za Celovec predlagajo dr. Huberta Požar-nika, za Trst imena še ni zau-
Razen pri ambasadorjih, ki so izbrani po ključu, je slovenski delež v diplomatskem osebju le 3 odstoten, srbski pa 54 odstoten, je dejal dr. Rupel, bolj kot 84 ambasad po svetu potrebujemo svoja predstavništva v nekaterih evropskih državah, saj z njimi poteka tri četrtine slovenske zunanjetrgovinske menjave, zato je preusmeritev naš vitalni gospodarski interes.
pal, saj se ne mudi tako, je de-jal.
Prvo predstavništvo bodo prihodnji mesec odprli v Bruslju, formalno bo predstavništvo Ljubljanske banke, vendar bo tudi informacijski center, vodil ga bo Janez Bohorič, dosedanji podpredsednik slovenske vlade. Kulturno informacijski center nameravajo kmalu odpreti tudi v Munchnu.
Kolizija slovenske politične policije
Konkretna so bila vprašanja namenjena Igorju Bavčarju, sekretarju za notranje zadeve in Janezu Janši, sekretarju za obrambo, Lojze Peterle pa jima je dal prednost, ker jima je mudilo na drugo dolžnost. Igor Bavčar je glede sojenja četverici dejal, da na vsa vprašanja še ni bilo odgovorjeno in obstaja že pobuda o ustanovitvi komisije nove slovenske skupščine. Janez Janša pa je dejal, da ključna vprašanja ozadja procesa še niso pojasnjena, predvsem v smislu motivov za izdajo nalogov za aretacijo, kdo jih je izdal in kateri politiki so to vedeli, prepričan je, da bo zdaj lažje priti do teh odgovorov.
Služba državne varnosti je v koliziji, je dejal Igor Bavčar, tudi na zvezni ravni je nekaj pobud za spremembo zakonodaje, v Sloveniji pa je zadnji dve leti začela spreminjati metode na načine dela, opustila je predvsem iskanje notranjega sovražnika, ki je zdaj postal oblast, ne posega več na politično področje, tudi v programu tega nima več, spremembe bodo zato lažje. Pretekli dogodki pa so stvar parlamentarne skupščine in predsedstva, je dejal Bavčar, sam bom poskrbel, kolikor imam pristojnosti. Povedal je, da proučujejo spiske vojnih zločincev, ki jih še vodijo, vendar le, če ustrezajo mednarodni klasifikacije za vojne zločine. Po novem zakonu o osebnih podatkih pa ima vsak državljan možnost vpogleda v spiske, česar trenutno še ne morejo zagotoviti, ker urejajo evidence, obljubil pa je, da bodo v zakonskem roku šestih mesecev sposobni ustreči vsakomur. Spiskov je bilo zelo veliko, predvsem operativnih, celo za mladoletne osebe, ukinili jih bomo, predvsem tiste, ki nimajo legitimne osnove in radikalno omejili število uporabnikov, je dejal Bavčar.
Janez Janša pa je bil kratek v odgovoru na vprašanje o slovenski vojski, dejal je, da bomo o tem v Sloveniji odločali sami in da bomo v prihodnje imeli svojo vojsko ali pa nobene.
Lojze Peterle pa je dejal, da je naša temeljna zahteva nacionalna vojska, ki se lahko na različne načine povezuje z ostalimi konfederalnimi enotami na vprašanjih obrambe Jugoslavije kot celote, predpostavlja, da so možni tudi zvezni oddelki, v katerih bi ljudje služili prostovoljno.
Z Markovičem bodo pogajanja v prihodnje nekoliko drugačna
Minuli teden smo v Ljubljano povabili naše predstavnike, ki delajo v zvezni vladi, da bi se čimbolj seznanili s predlogi, ki jih pripravlja na področju
Služba državne varnosti zaradi političnih razlogov ne prisluškuje več nobenemu državljanju Slovenije, je dejal Igor Bavčar. Novinarji pa so vrtali naprej. Na vprašanje, ali so odstranili prisluškovalne naprave, je Bavčar odgovoril ne. Sledilo je vprašanje, ali so jih iskali in Bavčarjev ponovni odgovor ne. Nato še vprašanje, ali jih bodo iskali in Bavčarjev odborov da.
ekonomske in dmgih politik, slišali smo zagotovila, da so osnovne smernice zvezne vlade zelo blizu intencijam slovenske vlade. Seveda bo potrebno to še podrobneje preveriti, je dejal Lojze Peterle. Vsekakor ocenjujemo, je nadaljeval, da je politika zvezne vlade za Slovenijo v marsičem nesprejemljiva, zlasti precenjeni dinar, ki izredno neugodno vpliva na naše izvoznike, nadalje izredno velike davščine, med njimi posebni davek za JLA, ki nas finančno zelo obremenjuje, ter vrsta instrumentov, ki onemogočajo, da bi Slovenija pospešila tempo gospodarskega prestrukturiranja.
Lojze Peterle je ob izvolitvi prejel iz Jugoslavije tri čestitke, poslali so jih predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Mar-kovič in predsednika izvršnih svetov Bosne in Hercegovine ter Makedonije, kar je po Peterletovih besedah dobra razlaga, kakšni so odnosi v Jugoslaviji oziroma do Slovenije. _
tucije, za katere je značilna tudi nova politična vsebina. Računamo na nekoliko drugačen potek pogajanj v prihodnosti.
Ne da nam jemljejo, temveč da dajemo, kar smo se dogovorili
Konfederacijo si predstavljamo kot nekakšno gospodarsko skupnost s carinsko unijo, ne predstavljamo pa si je s preveč centraliziranimi stvarmi, nepotrebna se nam zdi enotna davčna politika, ki jo lahko republike urejajo po svoje, je dejal Lojze Peterle. V bistvu gre torej za to, da določimo kotizacijo vsakega sestavnega dela konfederacije, ceno, ki jo plača za funkcioniranje skupne uprave. Zavzemamo se za to, da nam ne jemljejo, temveč da dajemo, kar smo se dogovorili. Verjetno je ta zamisel v nekem smislu naivna, zato bodo verjetno potrebna dolgotrajna pogajanja.
Za naša stališča imamo v Evropi po liniji krščanskih demokracij precej razumevanja, podpredsednik evropskega parlamenta g. Formignoni nam je dejal, da ideja pristopanja jugoslovanskih republik k Svetu Evrope ni vnaprej zanemarljiva in da je predvsem od Slovenije odvisno, kako jo bo predstavila in kakšno politično podporo si bo zagotovila, skratka, rekel je: povejte, kdo ste in kaj hočete. Razumevanja smo bili deležni na Bavarskem,
Rad bi spomnil, je dejal Peterle, da je slovenska skupščina septembra lani sprejela ustavni amandma, ki daje pravno podlago za uveljavitev ekonomske suverenosti Slovenije, do tega smo upravičeni in potrebujemo jo, ker v takšnem finančnem primežu Slovenija ne bo mogla več zavarovati svoje materialne osnove. Če v kratkem času ne bomo uspeli doseči takih pogojev gospodarjenja, ki bodo dajali normalne možnosti za razvoj našega gospodarstva, bomo pač morali poseči po sredstvih, ki nam bodo zagotovili pogoje za preživetje. Vprašanje pa seveda je, koliko bo zdaj zvezna vlada spremenila svoj koncept, saj je polovica Jugoslavije vzpostavila demokratične insti-
Po štirinajstih dneh nove službe lahko rečem, da je bilo poročanje naših medijev, kar zadeva vlado, strokovno korektno, je dejal Lojze Peterle, predsednik republiškega komiteja za informiranje Stane Stanič pa je dejal, da bo potrebno ugotoviti titular-je lastnine tudi za proizvodna sredstva, ki jih uporabljajo novinarji, tega pa ne bo moč urediti z aktom države, potrebna bo parlamentarna debata, konsenz strank.
je nadaljeval Peterle, podporo doživljamo pri vseh manjših narodih, ki imajo podobne probleme, če sledite dogajanju na Češkem in Slovaškem, v pribaltskih državicah, pa tudi v sami Jugoslaviji, tudi na Hrvaškem so za takšen koncept.
Mislim, je dejal Peterle, da se stvari konceptualno spreminjajo, dokler nismo govorili o ponovni združitvi Nemčij, je bila ideja o konfederaciji večini Evrope zelo tuja, zdaj pa je tudi konfederacija v Jugoslaviji postala povsem sprejemljiva. Ker prihaja na dan resnica o
Jugoslaviji, je tudi čedalje manj izjav - tudi v ZDA - ki vsebujejo apriorna stališča o ohranitvi Jugoslavije kot celote, vse bolj čutimo željo, da bi se spremembe dogodile miroljubno, brez sprememb fizičnih meja, vseeno pa jim je, kako bo politični status urejen znotraj Jugoslavije.
Žel
ezarna
Železarski sindikat doživlja
pravo preobrazbo
Prve pogodbe naj bi veljale največ eno leto, železarji pa zahtevajo, da se kolektivne pogodbe podpišejo isti dan, kot se bodo podpisovale kolektivne pogodbe z družbenimi dejavnostmi.
Kam s presežki delavcev?
Sindikat železarne je bil v zadnjem času veliko bolj obveščen o tem, kaj se dogaja v železarni, ki je imela in ima hude likvidnostne težave. Prvič tudi seje pojavila bojazen, da
V jeseniški železarni smo se z vodstvom železarskega sindikata (Edo Kavčič, Zoran Kreič in Janez Miko) pogovarjali o delavskih pravicah, o organizacijskih spremembah sindikata, uveljavljanju sindikalnih zaupnikov in podpisu kolektivne pogodbe ter o splošni zaščiti delavcev. Kakor je videti, je sindikat železarne na pravi poti, kar so spoznali tudi delavci, saj se jih je že več kot 60 odstotkov ponovno včlanilo v sindikat železarne, ki se povezuje v močne panožne sindika-te.
V jeseniški Železarni postajata sindikalna organiziranost in sindikat vedno bolj upoštevana. Zakaj? Zaradi nekdanje organiziranosti so lahko napravili korak ali dva naprej in danes so lahko v gospodarski in politični reformi veliko bolj sindikalno prodorni kot v drugih delovnih organizacijah.
V jeseniški železarni so bili sindikati v vsebinski in organizacijski preobrazbi zelo aktivni in tako ni čudno, da že dve leti in pol teče vpisovanje članov sindikata na povsem prostovoljni osnovi. To pomeni, da pri vpisu ni nobenega avtoma-tizma, da je vpisovanje članov sindikata na prostovoljni osnovi. Tudi s članarino so osnovne organizacije ravnale zelo odgovorno: nemalokrat je šla članarina za piknike, za družabna srečanja, niso pa tudi redki primeri, ko so sredstva iz članarine povsem namenili za pomoč delavcem, ki so bili v težavah.
Zdaj, ko se pojavlja nova organiziranost sindikata, so se prav v jeseniški Železarni resno lotil i dela: ne le, da so takoj pristopili v panožni sindikat in se zavzeli za podpis kolektivne pogodbe, po obratih so izbrali tudi delavske zaupnike, ki bi jih radi v prihodnje kar najbolje usposobili.
Delavski zaupniki so poleg kolektivne pogodbe, ki naj bi jo podpisali v prihodnjih mesecih, morda največja novost nove sindikalne organiziranosti. Zanimivo je, da so jih v tovarni dobro sprejeli, pri sindikatu pa jih nameravajo v prihodnje Še bolje usposobiti za njihovo delo.
Za slovenskim povprečjem
V jeseniški železarni se je osebni dohodek izredno zmanjšal, saj je povprečje osebnega dohodka krepko pod slovenskim povprečjem in za občinskim povprečjem. Še vedno so v železarni delavci, ki zaslužijo manj kot 2.300 dinarjev, čeprav so v železarni planirali, da bi moralo biti povprečje okoli 700 nemških mark.
Zaradi vrstnega reda pri izplačilih v banki niso minuli mesec mogli izplačati niti stroškov za prevoze, regresov vseh vrst, štipendij... Čeprav imajo obljubljeno, da bodo ti stroški prišli na prednostni vrstni red izplačil, je vendarle le vprašanje, kako izplačati regres. Že zd,aj je odziv za dopust dokaj skromen, tudi za počitniške zmogljivosti, ki jih ima železarna.
Sindikalisti pa so se dogovorili, da uveljavijo štirinajst osebnih dohodkov v letošnjem letu: trinajsti osebni dohodek pomeni regres ali celo plačo, 14. osebni dohodek pa se izplača ob koncu leta, če se ustvari zadosti dohodka. Najtežje je za nekaj sto delavcev, ki prejemajo najnižji osebni dohodek. Zato sindikat vztraja na novi organiziranosti, po kateri naj bi med drugim ustanovili tudi sindikalno hranilnico ali posojilnico, na republiški ravni. Imela naj bi poseben status in poseben način delovanja: osnovni kapital naj bi bil 100.000 nemških mark, dela-
Zoran Kreič
la pa naj bi povsem neodvisno od drugih podobnih ustanov.
V jeseniški železarni med drugim tudi razmišljajo, da bi po zgledu nekaterih drugih delovnih organizacij razliko do višjih in zasluženih osebnih dohodkov izplačevali tudi tako, da bi delavcem priznali neko obliko višjega osebnega dohodka: v plačilno kuverto naj bi jim dali bon ali neko drugo obliko, ki bi jo vnovčili. Ob težkem likvidnostnem položaju so se v jeseniški železarni ustavili tudi vsi krediti za zasebno stanovanjsko gradnjo, vse štipendije...
Nova organiziranost sindikata
V jeseniški železarni so na sindikalnem področju lahko korak pred drugimi, saj je bila že doslej sindikalna organiziranost na dovolj zadovoljivi ravni. Imeli so sindikalne poverjenike, ki so bili dokaj aktivni: že dve leti pa se na novo sprejeti delavci ali drugi povsem na prostovoljni osnovi odločijo, ali hočejo biti člani sindikata ali ne. Avtomatizem v tem smislu v železarni že dolgo ne velja več.
Največja novost so seveda zaupniki, ki v železarni že delajo in jih je danes okoli 70. V prihodnje naj bi se tudi na tem področju racionalizirali in prišli do največ dvajset delavskih
Janez Miko
zaupnikov, ki bi uživali potrebno zaščito tako po zakonu o delovnih razmerjih kot po statutu in seveda kolektivni pogodbi. Nekateri mislijo, da bi tako kot na zahodu morali priti do tega, da bi na tisoč delavcev imeli enega profesionalnega delavskega zaupnika, vprašanje pa je, kako bo pri nas pokazal čas in razmere.
Pred kolektivno pogodbo
Zanimivo je, da so se sindikati prvič po vojni vključili v neposredno spoštovanje vseh deklaracij in da so zelo resno pristopili k določilom kolektivnih pogodb. Železarji so za panožne sindikate in 24. junija naj bi podpisali kolektivno pano/no pogodbo.
V razmerah družbene lastnine, ko se ne ve, kdo je prodajalec, je seveda tudi sindikatom težko. Kdo naj bo pravzaprav sopodpisnik kolektivne pogodbe? Danes se ve, da bo v Sloveniji sopodpisnik kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti slovenski izvršni svet in tudi črna metalurgija bi želela, da bi njihovo kolektivno pogodbo podpisal izvršni svet. Zanimivo je, da so tudi na sosednjem Hrvaškem mnenja, naj kolektivno pogodbo podpisuje republiška vlada, medtem ko naj bi pri nas bil podpisnik Gospodarska zbornica Slovenije.
Edo Kavčič
bo šla Železarna v bankrot ali v stečaj in v železarskem sindikatu so seveda takoj reagirali.
Najbolj seveda delavce skrbi, ali bodo presežek ali tehnološki presežek, zato se vedno bolj obračajo na sindikat in želijo pojasnila. Na železarskem sindikatu vedo povedati, da so bile nekatere reorganizacije in nekatere spremembe v sami železarni uspešne, saj jim je uspelo zmanjšati število nadur, v železarni pa tudi ne dela več nobena zunanja firma.
Poslovodni odbor jim zatrjuje, da ni nobenih spiskov odvečnih delavcev, da pa se razmišlja o tem, da bi tistim delavcem, ki so leto dni pred upokojitvijo, dokupili leto dni pokojninske dobe, prav tako pa naj bi delovno dobo dokupili vsem tistim invalidom, ki so dve leti pred upokojitvijo. Skratka: vsem tistim, ki imajo minimalne pogoje za upokojitev, naj bi dokupili leta.
Razen tega razmišljajo tudi o tem, da bi delavcem, ki se bodo pojavili kot tehnološki presežek, nudili druge možnosti. Zakon dopušča možnost dokupa petih let pokojnine, s tem seveda, da delavec potem dobi toliko manj pokojninske osnove. Zanimivo je, da imajo v železarni Ravne že uveljavljeno eno od oblik odkupa: delavec, ki je, denimo, pet let pred pokojnino, gre v pokoj s približno 10 odstotkov manjšo pokojnin-
Kako zaščititi delavskega zaupnika?
Po določilih kolektivne pogodbe delavski zaupniki uživajo vso zaščito. Delodajalec jih ne more uvrstiti med tehnološke presežke, delavski zaupnik tudi ne more biti premeščen in tudi tri leta po opravljanju svoje zaupniške funkcije ne more biti. brez svoje volje na drugem delovnem mestu.
sko osnovo, vendarle dobi ob upokojitvi 20 osebnih dohod kov kot odpravnino. Nekate rim zaposlenim se to vsekakor splača in nekaj se jih vseeno odloči za to možnost.
Prav zanimiv je izračun ne
kega delavca v jeseniški Žele zarni, ki je na vodstvenem dfr lovnem mestu. Zdaj ima 35 let delovne dobe in delati bi seve da moral še pet let. Ko si je da! izračunati pokojninsko osnovo je bil rezultat naslednji: če bi odšel danes v pokoj, se pravi štiri leta prej, bi dobil 5.200 di; narjev pokojnine. Če pa H imel 40 let delovne dobe, bi bi la njegova odmera 6.300 dinar jev. Če upoštevamo, da bi rnu po sindikalni listi Železarna dala 24 osebnih dohodkov od pravnine in če ima doma mini malne možnosti kakšnega do; polnilnega zaslužka, se bo prej ali slej odločil za predčasni upokojitev.
Sindikat v jeseniški železarni torej korenito spreminja, v dub' novega časa in novih razmer Nedvomno to še kako čutijo l* lezarji, saj se je več kot 60 od stotkov zaposlenih odločilo, d' prostovoljno pristopijo v nov Že lezarski sindikat, v katerega de lavci vedno bolj zaupajo in 9 nanj obračajo. Zdaj je na sindi kalnih aktivistih velika in p° membna odgovornost, da zaupa nje, ki so ga delavci z množi čnim vključevanjem izkazali, ti> di upravičijo....© D. Sedej
Kaj pravijo delavski zaupniki
ca iz jeklovleka: »V našem obratu se je večina zaposlenih
V jeseniški Železarni smo se o novi organiziranosti sindikata pogovarjali tudi s štirimi delavskimi zaupniki, ki so jih izvolili po obratih sami delavci. Danes je v jeseniški železarni okoli 70 delavskih zaupnikov, med njimi so tudi številni, ki so bili prej predsedniki osnovnih organizacij in so dobro opravljali svoje delo. So pa tudi novi, ki jim delavci zaupajo in pričakujejo, da bodo zastopali njihove interese.
Vika Legat, delavska zaupni- odločila, da se vključijo v nov
sindikat. Razumljivo je, da se v zadnjem času, ko se toliko govori o stečaju železarne, največ vprašanj pojavlja o izplačilu osebnih dohodkov, o izplačilu regresa, o presežkih delavcev. To delavce največ skrbi in odgovarjamo jim tako, kot dobivamo informacije. Mislim, da mora delavski zaupnik upravičiti zaupanje, zato se bom trudila, da bom vse probleme, ki se bodo pojavljali v obratu, razreševala, v sodelovanju seveda z vodstvom tovarniškega sindikata.«
Muhamed Selimovič, zaupnik v adjustaži bluming: »Zanimivo je, da se samo eden v našem obratu še ni včlanil v sindikat, vsi ostali delavci pa pričakuje-
jo veliko od novega sindikata. Med drugim so mnenja, naj ostane članarina enaka; delavcem pa bi tudi morali bolj povedati, kakšne možnosti in pravice imaš, če si v sindikatu, če podpišeš in daš podporo sindikalnemu programu. S kolektivno pogodbo se bo sindikat sicer zavzemal za vse delavce, vendar se sindikat razumljivo ne bo zavzemal za individualne pravice, če nekdo ne bo član sindikata.«
nizacijam za njihovo dejavnost. Ne nazadnje smo tudi zahtevali, da se z denarjem racionalno gospodari in da naj se denar zbira v skladih, od katerih bodo delavci tudi kaj imeli. Praksa pa bo nedvomno pokazala, koliko je še aktivnosti, ki se jim bodo morali sindikati bolj posvetiti. Ko bo prišla kolektivna pogodba, bo za sindikate in tudi sindikalne zaupnike nedvomno več resnega in zavzetega dela, saj bo v teh težkih razmerah silno težko uresničiti to, kar je v bistvu podpis kolektivne pogodbe: socialni mir med delodajalcem in delavci.«
le po železarni, češ da se bo ukinil okrogli program. Ne morem reči, da nismo dobili infor-macij: vse, kar smo v sindikatu zvedeli, smo povedali tudi delavcem. Tako bomo vsi delav ski zaupniki ravnali tudi v prihodnje, saj čutimo za moralno dolžnost, da delavcem povemo vse, kar izvemo in da se vedno zavzamemo zanje in poskrbimo za razreševanje vseh pro blemov, ki jih težijo.«
Dušan Talar, sindikalni zaupnik iz centralnih delavnic vzdrževanja: »V zadnjem času smo iz naše sindikalne organizacije posredovali veliko pobud, med drugim tudi te, da moramo imeti močne panožne sindikate, da smo za ukinitev občinskih in medobčinskih sindikalnih svetov, da so za prerazporeditev članarine, saj bi radi, da več ostane osnovnim orga-
Miran Bregar, delavski zaupnik iz valjarne žice na Beli: »V našem obratu se je v sindikat včlanilo kar 90 odstotkov vseh zaposlenih, imamo pa delavske zaupnike po dninah in smo tako štirje delavski zaupniki. V zadnjem času seveda delavce najbolj zanima, če bodo dobili regres in kako bo z izplačilom osebnih dohodkov, razburile pa so jih govorice, ki so se širi-
Petek, 1. junija 1990
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
15. STRAN OTSSŠSMEnGLAS
Pri GG Bled iščejo najboljše rešitve zase in za kmete
Skrb za gozdove na prvem mestu
Čeprav je bilo o novem zakonu o gozdarstvu že veliko govora, pa kaže, da še ne bo tako hitro sprejet. Kmetje, lastniki gozdov, pa čakajo, kaj bo prinesel. Upajo, da ne spremembe na slabše.
Radovljica, 29. maja - V službi za zasebne gozdove blejskega Gozdnega gospodarstva se zavedajo, da je v težkem gospodarskem stanju, v kakršnem je slovenska lesna industrija in z njo tudi gozdarstvo, treba najti čimboljše rešitve pri sodelovanju med kmeti, lastniki gozdov in gozdarskimi delovnimi organizacijami. Te skrbijo za prodajo njihovega lesa, vzdrževanje gozdov (na kar pogosto pozabljamo) ter za gradnjo in obnovo gozdnih cest.
Da bi se pogovorili o pro-   obdelava, ki ji vrsto let nismo
plačilo stroja, davka...) v hranilnico, tam pa brez provizij (ob
dvigu in nato plačilu ) poravna račun.       • V. Stanovnik
blemih, s katerimi se v zadnjem Času srečuje Gozdno gospodarstvo Bled in o bodoči organiziranosti gozdarstva na njegovem področju (od Radovljice do Jesenic), so v službi za zasebne gozdove minuli torek organizirali razgovor s kmeti, predsedniki svetov delovnih enot TOK-a in predsednikom centralnega sveta kmetov - lastnikov gozdov. Seveda se v razgovoru niso mogli izogniti problemu plačevanja lesa. Kot je povedal direktor GG Bleg Dušan Novak, so kupci lesa vse slabši plačniki. Tako plačilo računov zaostaja za en do dva meseca. Razlike med kupci lesa praktično ni, le da so eni večji, drugi manjši - plačniki pa so vsi slabi. "Dostikrat slišimo, da nam je največ dolžan LIP. To pa je razumljivo, saj je naš največji kupec. Trg se vsak dan bolj zapira, vsak hoče čim-daljši plačilni rok, vsaj do 60 dni, sedaj pa je 14 dni. Če pa nam lesna industrija ne bo več mogla plačevati niti toliko kot do sedaj, pa se bojim, da bomo nekoč morali reči: GG ne odkupuje več lesa. To je lahko grozna informacija, manj pa bo grozna, če se ve, zakaj in za koliko časa. Če pa "ugasne" osnovna dejavnost, se konča vse od izobraževanja do investiranja... Letos smo do sedaj izdali kredite 21 kooperantom, v glavnem za nakup gozdne mehanizacije. Sedaj smo vse kre-ditirenja prisiljeni ustaviti," pravi Dušan Novak: "Pri tem se pojavlja tudi problem kvalitete in cene lesa. Zaenkrat smo pri kupcih dosegli to, da smo znižali cene manj kvalitetnemu lesu, pri kvalitetnem lesu pa držimo cene konca lanskega leta. Ni pa problem samo nekvaliteten in tako imenovan "preležan" les, temveč tudi njegova
namenili dosti pozornosti. V naši lesni industriji je bil namreč vedno problem količina lesa, lesa nikoli ni bilo zadosti."
Na Gozdnem gospodarstvu Bled tudi ugotavljajo, da so precej racionalno organizirani, saj tudi takrat, ko je bilo možno dodatno zaposlovanje, niso prekomerno zaposlovali. Tako sedaj sicer pravijo, da je morda kakšen delavec preveč, nikakor pa to niso velike številke. Izračunali pa so, da jih tako imenovani "uvoženi delavci" (večina iz Bosne) na mesec stanejo v povprečju 3500 dinarjev (eden). "Do danes tega nekako nismo upali računati, v sedanjih težkih pogojih pa se bo treba vse bolj podjetniško obnašati in najbrž bo v veljavo ponovno prišlo sezonsko zaposlovanje," razmišlja direktor.
Kmetje in vsi, ki se ukvarjajo z gozdarstvom pa že nekaj časa pričakujejo novo zakonodajo, ki naj bi prinesla predvsem večjo liberalizacijo v zasebnem sektorju, posebno kar se tiče prodaje lesa. Kot je pokazal sestanek na GG Bled, pa sprejetje te zakonodaje najbrž še ni blizu, saj delovni osnutek tega zakona morda sploh ni več aktualen. Tako trenutno o bodoči organiziranosti gozdarstva ni še ničesar jasno, kot pa je poudaril direktor GG Bled, pa delajo zaenkrat še po starem in si prizadevajo, da bi v tej situaciji nudili lastnikom gozdov čim boljše pogoje na trgu. Bernard Tonejc je povedal, da Hranilno kreditna služba prt GG Bled po novem predlaga 30 odstotno obrestno mero za varčevalce, predvsem pa kot novost ponuja tako imenovani brezgotovinski promet. Kmet tako prinese neki račun (naprimer za
Franc Klinar iz Plavškega rovta: "Ne vem, kdaj bo sprejet nov zakon o gozdarstvu, vem pa, da nas kmete to zelo zanima. Mučno je namreč to čakanje, ko ne vemo, kaj bo jutri. Skrbi pa me, kaj bo z našimi gozdovi, če bo prodaja res sproščena in bo lahko vsak počel, kar bo hotel in les prodajal, komur bo hotel. Kdo bo potem skrbel za naše gozdove in ceste, ki so se zadnja leta zgradile?Kdo jih bo vzdrževal?"
Marjan Rampre iz Mojstrane: "Še pred leti se imel v gozdovih les, ki ga zaradi preslabih poti iz gozda nisem mogel pospravljati. Z gradnjo mnogih novih gozdnih cest se je odprl pristop do lesa. Zato me ob predlogih nove zakonodaje zelo skrbi, kaj bo, če se bo prodaja sprostila in bo les lahko prodajal kdorkoli. Res bo morda takojšen dobiček večji, vendar pa ne bo nikogar, ki bi skrbel za gozdove in ceste. Poštenemu kmetu pa se danes tega ni bati.
AnđreJ Cundrič z Gorij:
"Starejši kmetje smo se pred leti težko navadili, kako je sploh možno iz gozda prodati vso, lahko rečem, svinjarijo, ves grd les. Mislim pa, da se bo težje spet navaditi, da mora biti les kvaliteten in tudi kvalitetno obdelan. Kar se tiče mojih izkušenj s plačevanjem, pa lahko povem, da nihče ne plača lesa tako dobro kot GG Bled. Pametni kmetje se tako bojimo, da se bo nov zakon "preveč" spremenil in ne bo več nikogar, ki bi načrtno vlagal v naše gozdove."
19. mednarodni sejem "LESMA 90"
Predstavitev najnovejših dosežkov lesnopredelovalne industrije
Usni sejem v Ljubljani je tradicionalna specializirana sejemska prireditev, ki pa je tudi v svetu vse bolj pri znan glede na pomembnost in doseženo tehnično - strokovno raven. Ljubljana, 30. maja - Jugoslovanska lesna industrija je kljub tež-   nično - strokovno raven, saj je
_ maja
kim gospodarskim razmeram pomembna panoga našega gospodar Stva. Lesni sejem, ki je organiziran vsako drugo leto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pa je priložnost za seznanitev z najnovejšimi dosežki tehnike za predelavo in obdelavo lesa. Je tudi priložnost, da se udeleženci sejma seznanijo z novimi repromateriali, »ačini obdelave, da izmenjajo mišljenja in izkušnje, zvedo za nove vire in literaturo s tega področja, sodelujejo na posvetovanjih, navežejo nove poslovne stike in pridobijo nova znanja.
Kot je na tiskovni konfrenci Pred letošnjim sejmom "LESMA 90" poudaril Borut Jerše, pomočnik direktorja ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, je prav lesni sejem prvi specializirani sejem, s katerim je leta 1955 Gospodarsko razstavišče pričelo svojo dejavnost. Vsa ta leta so se organizatorji *n razstavljala trudili, da bi sledili zahtevam časa in naglemu razvoju lesnopredelovalne industrije v svetu. S tem naj bi omogočili čim boljše poslovne stike in izmenjavo izkušenj med domačimi in tujimi proizvajalci ter na ta način prispevali svoj delež k hitrem tehničnem in tehnološkem razvoju le pomembne veje našega gospodarstva. Prav temu namenu služi tudi letošnji lesni sejem, ki je vse bolj priznan glede na Pomembnost in doseženo teh-
Kot pravijo organizatorji sejma, je razveseljivo, da letos, kljub težki gospodarskim razmeram, razstavlja 35 razstavljalcev več pred dvema leto-Da pa bi vzpodbu-razvoj jugoslovan-strojegradnje in orodij v lesarstvu podeljujejo v času sejma tudi odličje "Zlati spoj" in sicer za področja strojev za primarno, sekundarno in finalno obdelavo lesa in za orodja.
kot ma. dih ske
tudi član Zveze mednarodnih sejmov UFI.
Program sejma obsega lesnoob-delovalne stroje in naprave ter rezilna orodja, repromateriale za lesarsko proizvodnjo, iznajdi-teljsko in inovatorsko dejavnost v lesarstvu, ter komercialno -tehnične predstavitev. Na sejmu bo sodelovalo 235 razstavljalcev iz 13 držav, od tega 94 jugoslovanskih. Med tujimi je največ razstavljalcev iz ZRN, Italije in Švice. • V. Stanovnik
V okviru sejma bo, 6. junija od 9. do 15. ure v hali B2, strokovno posvetovanje "Računalniško podprto vodenje proizvodnje v lesarstvu - "Cim v lesarstvu", ki ga organizira Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva iz Ljubljane.
Letos so razstavljala zakupili 7500 kvadratnih metrov odprtih in zaprtih razstavnih površin. V hali A, A2, C, D in Jurček, ter na zunanjem prostoru se bo pretežno predstavljala domača in tuja strojegradnja, v pritličju hale B in v hali B2 pa bodo razstavljeni repromateriali, orodja, drobni in hoby stroji. Sejem bo odprl svoja vrata v ponedeljek, 4. junija, ob 10. uri, slavnostni govornik in otvoritelj sejma bo dr. Jože Mencinger, podpredsednik slovenskega IS, pozdravni govor pa bo imel Florjan Regovec, direktor Gospodarskega razstavišča. Sejem bo za obiskovalce odprt od 4. do 8. junija med 9. in 18. uro, cena vstopnice bo 70 dinarjev, za dijake in študente pa 35 dinarjev.
Višja odkupna cena mleka
Ljubljana, 28. maja - Na ponedeljkovi seji republiškega odbora za mleko so se po dolgotrajnem dogovarjanju le odločili, da bodo rejci v republiki dobili v mesecu juniju oddano mleko plačano po 436 dinarja za liter. To pomeni, da bodo kmetje dobili za mleko 4,6 odstotka več denarja kot v preteklem mesecu. Cena mleka za mlekarne ostaja nespremenjena, povečala pa se je kompenzacija in dodatek za kakovost.
Mlekarne bodo odkupljeno mleko junija rejcem plačale po 2,94 dinarja za liter (čista cena za mlekarje), k temu pa je treba prišteti še 0,75 dinarja kompenzacije, 0,26 dinarja za kakovost in 0,40 dinarja povprečne premije (nižinski kmet dobi precej maj kot hribovski). To skupaj z veljavno eskontno stopnjo NBJ pomeni 4,35 dinarja povprečne odkupne cene za liter mleka.
Odločitev o povečanju odkupne cene pa zaradi razmer na trgu ni bila lahka, saj slovenski mlekarji na eni strani ugotavljajo, da je odkup mleka vedno večji, zaloge pa se jim (kljub kompenzacijam in zato pocenitvam sira, masla in mleka v prahu) ne zmanjšujejo. Po drugi strani pa je jasno, da je priznanje realne cene mleka (proizvodna cena mleka na podlagi izračuna Zavoda za ekonomiko kmetijstva K metijskega inštituta Slovenije) edini način za ohranitev živinoreje, na kateri sloni slovensko kmetijstvo. • V. S.
Novosadski kmetijski sejem
Med Slovenci
vse manj zanimanja
Kranj, 30. maja - Novosadski kmetijski sejem je sicer eden največjih in najstarejših kmetijskih sejmov na svetu, vendar pa strokovnjaki letos ugotavljajo, da ni prinesel kaj novega in zanimivega. Največji svetovni proizvajalci kmetijske mehanizacije se prireditvam pri nas izogibajo, saj je prodaja vedno bolj pičla. Podobno je z jugoslovanskimi proizvajalci, kajti industrija kmetijskih strojev je že nekaj časa v težavah, njeni izdelki pa ne gredo s časom. Tudi slovenska podjetja na sejmu nastopajo vse bolj stereotipno in maloštevilno. Letos se je tako v Novem Sadu predstavilo le 36 slovenskih podjetij, še lani pa jih je bilo 58. Slovenska podjetja se tudi vse bolj izogibajo različnih ocenjevanj izdelkov, čeprav tisti, ki menijo, da je to potrebno, navadno ne ostanejo praznih rok. Tako je komisija letos podelila zlato medaljo za agromatik in agrotromk (ta je še v prototipni fazi) tudi kranjski Agromehaniki, zlato medaljo pa so si prislužili tudi za družino pršilnikov z nastavitvijo zračne zmogljivosti. # V. S.
Spomin na Slavko
Kmetica z voljo in nasmehom
Težko bi rekli, da je bila Slavka, Stanislava Habjan, kot piše v njenem rojstnem listu, Okrognkova iz Brodov, ena tistih žensk, ki so imele v življenju veliko srečo. Zgodaj ji je umrl mož in s petimi otroci je sama ostala na kmetiji. Toda prav gotovo je imela veliko voljo in veselje do dela, do življenja, do vsega, kar je imela rada sama in njeni otroci. Tako je bila med najbolj delavnimi kmeticami tudi v aktivu žena pri škofjeloški Kmetijski zadrugi. Pomagala je pri pripravi čudovitih razstav kmečkih žena, tisti, ki smo kdaj poskusili njene štruklje in potico, pa smo jo poznali tudi kot izvrstno kuharico. Ko je sin prevzel kmetijo, si je malce oddahnila in se na tečajih za kmečke žene poskusila celo v šivanju. Res ni bila za najnovejšo modo, toda njena dobra volja na tečajih, ob razstavah in prireditvah nam je vsem za vedno ostala v spominu. Vsem, ki smo jo poznali kot kmetico, kot žensko, ki ve, da delo, dobra volja in nasmeh premagajo tudi največje težave, nam je žal, da je nenadoma za vedno zaspala. • V. Stanovnik
Zaščitna cena pšenice
Letos v Jugoslaviji pričakujemo pridelek okrog 5,8 milijona ton pšenice, kar je bolje kot povprečje zadnjih petih let, najbrž pa to ne bo rekordna letma. Sredi tega tedna pa so se delegati skupščine Agrozajednice, na podlagi izračunov več jugoslovanskih kombinatov o pridelovalnih stroških za pšenico, dogovorili, da zaščitna cena te poljščine ne sme biti nižja od 2,2 dinarja za kilogram. • V. S.
Priznanja zadružne zveze Jugoslavije
Nagrada tudi v Podbrezje
Zadružna zveza Slovenije je te dni, na podlagi predlogov strokovnih služ za pospeševanje kmetijstva, izbrala nagrajence za dosežke v kmetijski proizvodnji v letu 1989. Nagrade bodo prejeli štirje posamezniki, Kmetijska zadruga Medvode ter Notranjska hranilnica in posojilnica Postojna. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Franc Drenovec iz Podbrezja, član Gorenjske kmetijske zadruge Kranj, TZO Naklo. • V. S.
MEŠETAR
Mešetaria pač zanimajo cene, zato si je tokrat ogledal cenik trgovine Železnina Mercatorjeve kmetijske zadruge Sora v Ži-reh.
koruza......................................................................3,16 din za kg
ječmen......................................................................3,90 din za kg
pšenica.....................................................................4,50 din za kg
pšenična
krmilna moka..........................................................2,10 din za kg
oves..........................................................................3,70 din za kg
pesni rezanci...........................................................3,40 din za kg
®@S^KMI©IEI(GLAS   16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 1. junija 1990
Planinska sekcija ISKRA Kranj Savska loka 2 64000 Kranj
Planinska sekcija Iskra Kranj obvešča ljubitelje planin, da bo koča Iskra na Jakobu nad Preddvorom od petka, 1. junija 1990, dalje stalno odprta.
Združena lesna industrija Tržič p.o.
Ste Marie aux Mineš 9
nudi zaradi preselitve obrata tapetništva, poslovne prostore in funkcionalno zemljišče v Križah pri Tržiču, ki je primerno za trgovino, proizvodnjo, drobno gospodarstvo in sicer:
funkcionalno stavbno zemljišče: 2849 m2 proizvodni in pomožni prostori:
kletna etaža (neto) 98,50 m2
pritličje (netto) 374,41 m2
nadstropje (netto) 328,33 m2
mansarda (netto) 41,63 m2
podstrešje (netto) 42,04 m2
prizidek v jeklu: 183,40 m2
Vse potrebne informacije dobite na sedežu podjetja po telefonu 064/50-440 - splošni sektor, 064/50-496 direktor, 064/50-469 komerciala.
Ogled omenjenih poslovnih prostorov je možen vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
Pisne ponudbe bomo sprejemali do 12. junija 1990. Obstaja tudi možnost kreditiranja.
ran
Mercator- Izbira Kranj
Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7,
razpisuje deli s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta
1. VODJA EKONOMSKO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Na razpisana dela se lahko prijavijo osebe, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: pod 1)
- VIL ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske usmeritve
- 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja sektorja pod 2)
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali tehniške usmeritve
- 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- znanje enega svetovnega jezika
- sposobnost organiziranja in vodenje poslovanja sektorja Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema MERCATOR - IZBIRA Kranj, Maistrov trg 7, 15 dni po objavi, z oznako "za razpisno komisijo".
MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE ow o KRANJ
9 TOZD KMETIJSTVO. MLEKARNA. TOVARNA OUA .OLJARICA". AGROMEHANIKA KOMERCIALNI SERVIS. MESOIZOELKI KLAVNICA JESENICE TOK RADOVLJICA vsi n sol o in DS SKUPNE SLUŽBE 64001 KRANJ. C JLA Z p p 29   TELEX 34566 KRN • BRZOJAV KŽK KRANJ
Mercator-Kmetijstvo Kranj, Begunjska c. 5 v skladu s statutom in sklepom DS Mercator-Kmetijstvo z dne 18. 5. 1990 razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
inv. št. naziv letnik    izklicna cena
1.9878 Rezalnik silaže ViconVZ 910 1988 90.000,00
2. 7229 Nakladalec RIK0 (brez cilindrov) 1981 3.000.00
3. 9155 Rezalnik silaže ViconVZ 910 1986 40.000,00
4. 5296 Obračalnik FAHR 1975 10.000,00
5. 5716 Kosilnica FAHR 1976 8.000,00 6.9280 Rezalnik silaže ViconVZ 910 1986 90.000,00
7. 6588   Tračni zgrabljalnik SIP 1979 8.000,00
8. 7904   Traktorski viličar Unilift 1983 10.000,00
9. 5695   Krompirjev kombajn Wiihlmaus 1976 30.000,00
10. 4924   Krompirjev kombajn Wiihlmaus 1974 20.000,00
11. 7704   Traktor goseničar FIAT 605 C z 1982
7693 odrivno desko OD 58F in 1982 100.000,00
9274 igland vitlo 5000/C 1982
12.7980 Nakladalka SIP NPR 25-6 1983 20.000,00
13. 7456 Stikalna omarica 1976 5.000,00
14.7359 Kombi TAM 75 T3F 1982 30.000,00
15. 8353 Kombi ZASTAVA 850 AF 1984 10.000,00
16. 8611 Kombi ZASTAVA 850 AK 1984 10.000,00
Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo v ponedeljek, 4. 6. 1990, ob 10. uri v skladišču krompirja v Šenčurju.
Osnovna sredstva se prodajajo v stanju kakršnem so po principu »vi-deno-kupljeno«. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred začetkom javne dražbe. V kolikor je za osnovno sredstvo predpisan tudi prometni davek, je kupec dolžan plačati tudi pristojni davek.
Ogled osnovnih sredstev je možen pred pričetkom javne dražbe na kraju samem. Podrobnejše informacije se dobijo na M-Kmetijstvu Kranj, Begunjska c. 5, po telefonu (064) 21-252 ali 21-253.
UGODNO - UGODNO - UGODNO -*
NOGAVIČAR
Kranj
IZREDNA PONUDBA
hola hop - nylon -
samo 29,00 din
dokolenke - 2 para
samo 33,00 din
ČISTA
srajce kratki rokavi - ostanki
RUNSKAVOLNA
izvoza
samo 232,00 din
TROOV8KO PODJETJE p. O. KRANJ, TAVČARJEVA M
UGODNO - UGODNO
PRODAJA NA 6-MESEČNI KREDIT
Import Export, d.o.o, Tržič Koroška 26, 64 290 Tržič tel; 064 50348 fax: 064 52-079
Mn, Market
Trg svobode 18, 64290 Tržič tel: 064 52-378
• GOLDSTAR ekran 51 cm zaščitno steklo 30 programov 99 kanalov visok kontrast slike itd...
CENA: 6.990,00 din
PRVIH 50 po NEVERJETNIH 6.590,00 din
• GOLDSTAR HI-FI dvojni kasetofon z digitalnim radijem po 2.190,00 din
• dvojni radio kasetofon NORDMENDE CITVCORDER HD 1000 po 1.890,00 din
• enojni radio kasetofon NORDMENDE TRANSCORDER TR 800 po 1.590,00 din
Živila, ki jih potrebujete, boste našli v novi trgovini na drobno in debelo prav v centru mesta
SIRČEK
tel. (064) 24-040 Naše usluge vam nudimo na Kokrškem bregu 1
SE PRIPOROČAMO!
DEL. ČAS OD 7. - 21. URE
NEDELJE OD 7. -19. URE NAKUP NAD 500,00 DIN VAM DOSTAVIMO NA DOM.
salon pohištva
prodaja  * inženiring
OBIŠČITE SALON POHIŠTVA DETELJICA
• razprodaja masivnega pohištva (opuščeni programi, vzorci)
• skladiščna prodaja sedežnih garnitur do 16.6.1990
• pohištvo za opremo dnevnih sob, otroških sob, kuhinj, jedihic, predsob
• ugodni prodajni pogoji - znižane cene od 15 do 40 %
• brezplačna dostava
• po želji kupca pohištvo tudi sestavimo
• strokovni nasvet arhitekta
• opremljamo počitniške hišice, poslovne prostore, apartmaje za kmečki turizem Informacije po tel. 50-795 Odprto: Po-Pe 8.30 -19.00 Sobota 8.00 -13.00
SJEHGLAS
ALPETOUR
POTOVALNA AGENCIJA, p.o. 64000 KRANJ, Koroška c. 5
SPOŠTOVANI POTNIKI!
Predstavljamo vam nov način plačevanja voznine v avtobusih mestnega prometa.
Z današnjim dnem umikamo iz uporabe žetone in jih nadomeščamo s priložnostnimi vozovnicami, ki jih lahko kupite na običajnih prodajnih mestih. Gotovinska plačila, po sistemu »zaupamo vam«, pa nadomeščamo s priložnostno vozovnico, kupljeno v avtobusu. V avtobusih so pri prvih in srednjih vratih nameščeni avtomati za uničevanje (žigosanje) vozovnic. Ob vstopu v avtobus mora potnik   vozovnico   obvezno  žigosati,  tako kot prikazuje slika. Veljavni prevozni izkaz je le uničena (žigosana) priložnostna vozovnica, ki jo mora potnik hraniti do konca vožnje.
Vožnja brez vozovnice ali z neveljavno (nežigosano oz. že izkoriščeno) priložnostno vozovnico se sankcionira v skladu z dopolnitvijo Odloka o javnem mestnem prometu. Neizkoriščene žetone bo možno zamenjati za priložnostne vozovnice v času od 28. maja do 31. julija 1990, na Avtobusni postaji Kranj in Škofja Loka ter upravi - Koroška c. 5. V avtobusu žetonov ne bo možno menjati._
OB VSTOPU V AVTOBUS JE TREBA VOZOVNICO OBVEZNO ŽIGOSATI
Petek, 1. junija 1990
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
17. STRAN
GLAS
Koliko je vreden dinar		
država	devize	velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	99,4764
Nemčija	100 DEM	700,0000
Italija	100 LIT	0,9521
Švica	100 CHF	828,5606
ZDA	1 USD	11,7158
Kranj - Nika in Borut Bele sta v ulici Staneta Žagarja 27 pred dnevi odprla ekspres foto laboratorij Boni. Z najmodernejšimi stroji iz ponudbe japonskega izdelovalca Fuji nudita zelo kvalitetno in hitro obdelavo vseh vrst amaterskih in profesionalnih uslug. Fotografije vseh formatov v Boniju dobite tako v enem dnevu, po dogovoru pa je fotografija lahko gotova tudi v eni uri. V ekspres laboratoriju Boni je moč razviti dispozitivne filme in vse črno bele amaterske in profesionalne materiale. Razvijanje color negativnega filma po postopku C 41 po 20 dinarjev in 9 X 13 cm velika fotografija po 3,90 dinarja omogoča, da izredno hitro za približno 170 dinarjev dobite svoje fotografske izdelke. Brezplačno pa Boni opremi vse izdelke z njegovimi albumi, nudi nasvete, v prodaji pa so kvalitetni filmi po izredno zanimivih cenah. Za vse nadebud-fotoamaterje z malo manj novimi ali kvalitetnimi fotoaparati v Boniju dobite nasvet za nakup novega boljšega ali fotoaparat pustite na Čiščenju oziroma servisu. • Foto: Gorazd Šinik
Z NOVIM, ZANESUIVIM AVTOMOBILOM NA DOPUST!
Vsakdo lahko uvozi novo vozilo CARINA pri uvozu 41 % (za vsa vozila) DAVEK: TjgfčgJTTS-
850-160000.^4,5%
TfiuTra000cm351,Bfl/o
2000 cm3 66,5 flo-
Osnova za davek je vrednost vozila s carino
<3g>TOYOTA KINZEL
GOVORIMO SLOVENSKO DELI D0D OPREMA. SERVIS
IZREDNA PONUDBA VOZIL: STARLET 1300. 3 VRATA Od export 98 800.
C0R0LA HATSCHBACK 1300, 3 VRATA od export 106 900
CELOVEC, VOLKERMARKTERSTR. 145. Tel. 9943-463-32231 (V CELOVCU - 2. SEMAFOR DESNO. PRI KIKA LEVO - 400 ml_
A
• SERVIS VOLVO • NAD. DELI
• D0D. OPREMA
DOMEVSCEK
fOrnitz pred beljakom kArntnerstrasse 50
Tel. 9943-4257-2210
MITSUBISHI
MOTORS '
neverjetna ponudba (samo pri nas)
COLT export od ... 101 .OOO, LANCER export od ... 111 .OOO,-VOLVO 440 »xport od ... 150.000,
EE2
BEUAK - JUG PRED KGM (COOP)
Tel.: 9943-4242-31500
KLEINBERGER
SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA!
UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323, 626
ZELO UGODNE PONUDBE NOVIH VOZIL POLO - GOLF - PASSAT - AUDI ^fBfck
W ZIPPUSCH ®>
OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC
(STRAU) Tel. 9943-4227-3729 NADOMESTNI PELI DODATNA OPREMA
SERVIS IN POPRAVILA
CITROEN
KELLNER & KLEINBERGER
AX export od gX export od
CELOVEC, Tel. 9943-463-41300 PISCHELDORFERSTR. 238 • NADOMESTNI DELI. DOD. OPREMA IN SERVIS
NEVERJETNE PONUDBE AVTOMOBILOV (SAMO PRI NAS):
75.800,-_104.500,-
Dinar čez mejo
Kranj, maja - Človeku je kar lepo pri duši, ko vidi, da se nekje ljudje lepo razumejo, si pomagajo. Stanovalci bloka Gorenjskega odreda št. 14, tik za domom starostnikov v Kranju so bili enoglasni, da lahko v skupnem kletnem prostoru bloka odpre trgovinico njihov Silvester Bajda. Klet je počistil, z aranžerjem Bojanom Kranjcem sta jo lepo opremila in 10. januarja letos je bila tu odprta prodajalna SIMI, kjer dobite spodnje perilo, ženske hlačne nogavice, posteljnino, bombažne nogavice, kuhinjske krpe, namizne prte, vse, pravi v šali Silvester, kar se pere in trga in je vedno treba dokupovati. Vendar le za odrasle, kajti za otroke je že kar preveč trgovin po Kranju. Vedno ima kaj tudi v posebni ponudbi. Gospodinje že priznavajo, da je tu perilo občutno cenejše. Silvester namreč vse blago nabavlja v Ljubljani pri zasebniku, ki doma vse sam plete. Sploh si prizadeva, da dobi poceni in dobro blago, da ga zato lahko tudi poceni prodaja. Od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ima odprto, zgodilo pa se je že, da je stranka ob desetih zvečer pozvonila za ženske nogavice, pa jih je tudi dobila.
D. Dolenc
Iskali smo cenejšo košarico
Na Koroškem še vedno najbolje menjajo dinarje v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug. Za sto naših dinarjev plačajo 95 ATS, prodajajo pa ga za 105 ATS. Drugod za naš stotak lahko dobimo le okrog 90 ATS, zanj pa je treba plačati do UO ATS. V sosednji Italiji še vedno ostaja najbolj priporočljiva menjalnica Tržaška kreditna banka, seveda če je treba pretopiti dinarje v lire. Naš dinar plačajo s sto lirami, prodajajo pa ga po 103 lire. V drugih bankah in menjalnicah je menjalni tečaj od 95 lir pri nakupu in okrog 105 lir pri prodaji.
Očitno pa se pri nas še ne Čutijo pretresi na zunanjih denarnih trgih, kajti zadnje dni so se povsod po svetu investitorji želeli znebiti zahodnonemških mark in kanadskega dolarja (pri nas na črni borzi pa se je zanimanje za marko povečalo). Razlog je predvsem močan pritisk opozicijske socialdemokratske stranke, ki se ne strinja z monetarno unijo z Vzhodno Nemčijo v sedaj predlagani obliki. Kanadski dolar pa je padel zato, ker obstaja možnost razpada kanadske konfederacije. Še vedno pa raste tečaj švicarskega franka.
Nov katalog Počitnice '90
Pred dnevi je izšel letošnji katalog Slovenijaturista, kjer so predstavljene možnosti letovanja s turistično agencijo, ki ima dve svoji poslovalnici tudi na Gorenjskem - v Bohinjski Bistrici in v Kranju. V katalogu si lahko izberete predvsem počitnice vzdolž naše obale, pa tudi v gorskih krajih, ob Ohridskem jezeru, v Grčiji in Španiji. V katalogu je tudi cenik, opozorimo pa naj vas na posebej ugodno ponudbo v Povlji na Braču, kjer imajo člani "Vesele družbe" še poseben popust. Tako je treba za teden bivanja v pred in po sezoni odšteti 1.375 dinarjev, med sezono pa 1.550 dinarjev (polpenzion). Za vse aranžmaje iz novega kataloga je mogoče plačilo v treh obrokih. Enega plačate ob rezervaciji, drugega 10 dni pred odhodom, tretjega pa do 35 dni po vrnitvi s počitnic. Poleg številnih izletov, ki jih organizira Slovenijaturist v domovini in tujini, je zlasti veliko zanimanje za muzejski vlak. Z njim so se te dni vozili britanski gostje "lokomotivskega kluba", od 2. junija naprej, ko bo vlak prvič letos odpeljal proti Kamniku, pa bo namenjen turistom in domačim izletnikom.
Reklama lahko tudi zapelje...
					Vrednost	
Zap. št.						
	Artikel	M Preskrba	Količina			
				A	I	NAMA
1.	sladkor 1/1	107,00	10 kg	153,00	150,00	118,00
2.	olje sončnica 1/1 stekl.	78.50	5 kg	99,50	100,00	78,50
3.	moka TIP 500	29.00	5 kg	73,00	55,00	32,50
4.	margarina 1/2	14,00	1 kos	14,90	16,50	13,70
5.	testenine 1/2 3 jajca	12.70	1 kos	22,50	10,00	13,80
6.	Eurokrem 400 g	36.80	1 kos	36,90	33,00	34,56
7.	Instant kava 50 g Suhomesnati izdelki:	23,00	1 kos	54,90	75,00	42,20
8.	šunka v črevu	105.50	1 kg	129,00	128,00	97,00
9.	mortadela	104,40	1 kg	159,00	100,00	104,40
10.	marmelada koz. 1/1	38,70	1 kos	84,22	64,44	37,50
11.	pomaranče	114.50	5 kg	64,50	65,00	99,00
12.	otr. hrana (čokolino) 200 g	20,90	1 kos	19,39	14,84	15,00
13.	juhe v vrečki	11,90	1 kos	10,90	11.50	9,80
14.	čajno maslo 250 g	39,20	2 kosa	43,20	29,00	49,00
15.	žvečilni gumi 30 g cig.	4,40	1 kos	6,00	6,00	3,80
16.	krispi — musli 330 g	17,00	1 kos	29,89	37,49	20,06
17.	detergenti (n. fosfatov) 4 kg	100,00	1 kos	69,90	90,00	108,00
18.	krpe za gospodinjstvo 3/1	80,00	5 kosov	63,00	77,50	80,00
19.	puding 3 x čokolada	15,60	1 kos	17,90	19,00	12,90
20.	Benko 400 g	28,90	1 kos	27,92	28,00	28,80
		982,00	Skupaj:	1179,52	1110,27	999,02
MODA ZA MLADE • TRG   SVOBODE  •  64290 TRZlC
V petek, 1. junija 1990, bomo v TRŽIČU odprli NOVO TRGOVINO z velikim izborom JEANSA, TEKSTILA ZA MLADE in OSTALIH ZANIMIVIH DODATKOV
• 15 različnih modelov hlač iz jeansa po 260 din (tudi št. 54, 56)
• jeans jakne po 390 din
• PROGRAM ZA MOŠKE
velika izbira majic, platnenih hlač, moških srajc iz viskoze, bermuda hlač po IZREDNO UGODNIH CENAH!
• PROGRAM ZA DEKLETA
"fuso" hlače, mini krila elastik, kopalke in modni dodatki
VSAK MESEC DO V TRGOVINI POSEDNA PONUDDA IZDRANEGA ARTIKLA PO ZELO NIZKI CENI! Ob otvoritvi nudimo:
ženske nogavice 1 par 23,00 din ženske dokolenke 2 para 20,00 din dekliške spodnje hlače 7 kosov za 99,00 din
Odprto: 9-19   sobota 8-13
OBIŠČITE NAS!
Zadnje mesece so naši časopisi, radio in televizija polni reklam o tem, kje prodajajo ceneje, kje so popusti, kje znižanja, obročna plačila... Trgovci in proizvajalci skušajo v trgovine privabiti kupce (večina imamo vse bolj prazne denarnice). Eno od gesel je tudi, da je doma že več stvari cenejših kot čez mejo. Kupci, ki dobro poznajo tržišče, pa še kar naprej hodijo v Avstrijo in Italijo.
Tokrat smo si natančneje ogledali reklamo Name in za primerjavo pogledali še v eno drugih gorenjskih samopostrežb, v Mercator Preskrbo Tržič, ki ima trgovino v Tržiču (nekaj trgovin pa je tudi v okolici Tržiča in v Kranju na Visokem). Poleg artiklov iz avstrijskih, italijanskih in Naminih trgovin, smo košarico napolnili tudi z enakimi artikli iz Mercator Preskrbe.
AINU5
varnostni sistemi
POZOR!
VLOMILCI NE POČIVAJO!!
Po ugodnih cenah nudimo kvalitetno tehnično zaščito stanovanj, hiš, poslovnih prostorov, avtomobilov, plovil...
Zagotovljena je strokovna montaža in servis.
VARIMO VAS, DA NAS ODIŠČETE NA SEJMU OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE OD 5.-8.6.1990.
JANUS KRANJ d.o.o., Trg Rivoli 0, 64000 KRANJ tel: 064-33-102. fax: 064-34-102
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
P«
Smučarska zveza Slovenije
Konec škofjeloške smučarske gimnazije?
Te dni direktorji naših smučarskih reprezentanc, vodje ekip in smučarski funkcionarji vlečejo zadnje črte pod minulo sezono in pripravljajo nove programe.
Ljubljana, 29. maja - Na torkovi seji predsedstva skupščine Smučarske zveze Slovenije so ocenili minulo smučarsko sezono kot uspešno. Kot je poudaril predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje so dogodki v zvezi z Elanom prizadeli njihove načrte, vendar pa bodo programi, seveda s precejšnjim varčevanjem, lahko izpeljani.
"Ugotoviti moramo, da brez Elana slovenskega smučanja ne bi bilo na taki ravni in v tolikšnem obsegu. Zato me mnogo bolj skrbi, da Elan ne bi bil saniran, kot pa tista sredstva, ki so v Elanu s strani Smučarske zveze. Z naše strani moramo dati Elanu in delavcem polno podporo. Povsod kjer lahko, jim moramo pomagati, saj je tudi naš interes, da Elan ponovno zaživi kot vodilna smučarska tovarna v Sloveniji," je dejal Janez Zaje.
Ko so direktorji naših smučarskih reprezentanc govorili o minuli sezoni in pripravah za novo, je Tone Vogrinc, direktor alpskih reprezentanc povedal, da je bilo jugoslovansko smučanje, kljub delno slabšim rezultatom v moški konkurenci, zlasti po zaslugi deklet, izjemno uspešno. Poleg večkratne zmagovalke tekem za svetovni pokal Mateje Svet se je na zmagovalno stopnico prvič povzpela Veronika Šareč. Nasploh so dekleta zelo napredovala, tako da imamo sedaj močno ekipo (Svet, Šareč, Pušnik, Bokal). V moški reprezentanci je najbolj presenetil mladi Mitja Kune. Tako Jugoslavija še naprej zaseda mesto med deseterico najuspešnejših držav v alpskem smučanju. V novi sezoni pa poleg tekem svetovnega pokala čaka smučarje tudi svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Saalbachu. Do danes pa še ni jasno, kje bo začetek sezone (vprašanje tekem na Novi Zelandiji).
"Poudaril bi, da je pretekla sezona pomenila napredek v nordijskih disciplinah, zlasti pri smučarskih skokih. Izkazali so se zlasti mladi, pomemben pa je tudi dvig kvalitete pri biatlon-cih. Slaba točka klasičnih smučarskih disciplin so Še vedno teki, kjer nam upanje na boljše čase daje nekaj mladih strokovnjakov v klubih. Upajmo, da bodo naslednje zime bolj radodarne s snegom, kajti prav tekači so imeli najslabše pogoje za trening in tekmovanja," je povedal Lojze Gorjanc, direktor klasičnih smučarskih reprezentanc.
S pomanjkanjem snega so se ubadali tudi akrobatski smučarji, saj niso imeli ne načrtovanih treningov in ne tekem, tako da so le delno izpolnili tekmovalni program. Kot je povedal Igor Martinjak, vodja reprezentance v akrobatskem smučanju, pa te smučarje letos čaka svetovno prvenstvo v Lake Placidu in pa standardni program svetovnega in evropskega pokala.
Na seji predsedstva so ocenili tudi akcijo Podarim - dobim, ki po uspešnosti in odmevnosti presega vse podobne akcije doma in po svetu. Letos so prijatelji smučanja podarili kar 26,170.356 dinarjev, s čimer se je financiralo več kot polovica programov jugoslovanskega smučanja.
Niso pa na seji mogli mimo problema smučarskih oddelkov na škofjeloški gimnaziji, kjer po štirinajstih letih ugotavljajo, da ob premajhnem sodelovanju smučarske organizacije, ni več dovolj učencev za vpis v prvi letnik. Od leta 1976 se je v smučarskih oddelkih izobraževalo 336 učencev, šolanje pa jih je zaključilo 77,5 odstotka. Čeprav so se profesorji v smučarskih oddelkih srečevali z vrsto težav (največja je velik izostanek pri pouku), so skušali učencem-smučarjem (tudi z dodatnimi urami) nuditi kvalitetno izobrazbo. Niso pa bili zadovoljni z dejstvom, da tisti, ki z učencem dela v športnem kolektivu, ne prevzame nobene odgovornosti za učenčevo šolsko delo. Lani se je upokojil pedagoški vodja smučarskih oddelkov in šola je zahtevala od SZS, da zaposli novega. Zveza tega ni storila v šoli pa ugotavljajo, da mora v zavesti ustvarjalcev našega tekmovalnega smučanja prodreti spoznanje o potrebnosti smučarske gimnazije, saj se zadnja leta vanjo vpisujejo le slabši učenci, ki
šoli niso kos. Kot je tudi razmišljala ravnateljica škofjeloške gimnazije Vladka Jan, bodo mladi športniki po štirih ali morda po osmih letih morali znati nekaj delati. Zato smo jim dolžni omogočiti pogoje za uspeh v poklicu in življenju. * V. Stanovnik
Nogomet
Odločilna tekma Nakla
Naklo, 1. junija - V nedeljskem kolu II. slovenske nogometne lige si je Naklo z zmago proti Slaviji z I : 0 in ob neodločenem izidu Svobode povečalo možnosti za uvrstitev v slovensko nogometno ligo. Triglav si je z zmago proti Britofu zagotovili obstanek v ligi, Jeseničani pa so s Taborom igrali neodločeno in so v nevarnih vodah. Vrstni red pred zadnjim kolom: Jadran 34, Naklo 32, Svoboda 31, Primorje 28, ... Triglav 16, Jesenice 15, Postojna 14, Bela Krajina 14 in Britof 7. V nedeljo bo na sporedu zadnje kolo, ki bo odločalo, kdo bo napredoval v prvo slovensko ligo in kdo bo izpadel. Naklu zmaga v Biljah zagotavlja 2. mesto. V nevarni vodah so Jeseničani, ki morajo v Britofu igrati vsaj neodločeno. Vse tekme se bodo začele ob 16.30. Spored Gorenjcev: Britof : Jesenice, Bilje : Naklo, Jadran Lama : Triglav. Mladinci Save igrajo v nedeljo ob 14.30 doma z Aluminijem, Britof pa ob isti uri z Ljubljano. V področni ligi pa igrajo mladinci Triglava v Dekanih. *
DJošt
V nedeljo, 3. junija
Pohod na Poljano
Kokrica, 1. junija - Športno društvo Kokrica prireja v nede Ijo, 3. junija, 14. tradicionalni pohod na Poljano pod Storžičem Pohod je že prerastel krajevne in občinske meje. Tako kot vsa le ta bo tudi začetek letošnjega pohoda na Trsteniku, od koder bo mogoče kreniti na Poljano med 6. in 10. uro. Pot je primerna za ljubitelje hoje vseh starosti. Prvi del poti poteka po senčni poti mimo Povelj do senožeti, potem pa je mogoče kreniti v dveh smereh: leva pot je daljša in razglednejša, desna (Dolenčeva) pa je zložnejša in primernejša za večino pohodnikov. Cilj pohoda je 1407 metrov visoka Velika Poljana na sedlu med Tolstim vrhom in Storžičem. Hoje je za dve uri, komur pa to ni dovolj, se bo lah ko povzpel še na Storžič, Kališče, Tolsti vrh, Kriško goro. Na ci lju bo vsak prejel značko in planinski čaj, dosedanji udeleženci pa prinesite s seboj kontrolne kartončke. * B. Vrlinšek
Naši kegljači so na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku osvojili šest kolajn in dosegli dva svetovna rekorda
Dva Gorenjca - zlata kolajna
Boris Urbane z Goric in Albin Juvančič s Podreče, oba kegljača ljubljanskega Gradisa in državne reprezentance, sta nova svetovna kegljaška prvaka v dvojicah, Boris pa je novi sve' tovni rekorder s fantastičnimi 1010 podrtimi keglji. To sta dva bisera letošnjega svetovnega prvenstva v kegljanju v Innsbrucku, kjer je Jugoslavija osvojila šest kolajn, med njimi tudi zlato med ženskimi moštvi, kjer so Jugoslovanke z 2624 keglji dosegle prav tako nov svetovni rekord.
Albin Juvančič: Upravičil nastop
Med ljudmi ste manj znan kot Boris. Se lahko sami predstavite?
"Rojen sem na Podreči, začel sem kegljati leta 1975 rekreacijsko v kegljaškem klubu Simon Jenko na Podreči, aktivno pa leta 1981, ko sem na pobudo Francija Belcijana prestopil k ljubljanskemu Gradi-su, kjer je on takrat igral in začel trenirati, živim v Skofji Loki, delam pa hišo na Podreči, kjer mi je letos tudi Boris, ko je
Gorice, 27. maja - Borisu in Albinu je treba dodati še enega junaka, Francija Belcijana iz Smlednika, nekdanjega kegljača in sedanjega odličnega trenerja, tvorca uspehov Urbanca, pa tudi Juvanči-ča, ki ju je treniral, ko je bil še trener Gradisa, sedaj pa vadi ženske Slovenijaceste Tehnika. Prav škoda je in nerazumljivo povrhu vsega, da je bilo vprašanje trenerja obeh šampionov rešeno tako pozno. Z vsemi tremi, Francijem, Albinom in Borisom, smo se pogovarjali v nedeljo v Goricah, na slovesnem sprejemu dobitnikov zlate ke-gijaške kolajne.
lu ali ne, čeprav so rezultati zadnjih nastopov, državnega prvenstva v dvojicah, kjer sva z Borisom premočno zmagala, in državnega prvenstva posamezno ter prijateljskih tekem, jasno kazali, da bi moral nastopiti. Take uvrstitve kljub temu ni bilo za pričakovati. Že samo sodelovanje in uvrstitev v vrh je izreden uspeh."
Po kakšnem ključu sta bila z Borisom izbrana za dvojico.
"Ključa ni bilo. Bil je prevladujoč razlog, kajti po ekipnem prvenstvu je trener Borisa vprašal, kako bi se sestavile dvojice. Boris je želel, da bi glede na to, da že dve leti igrava v paru in da sva prvaka Jugoslavije, igrala skupaj. Trener se je strinjal in na srečo se je izkazalo za idealno rešitev."
Vaši načrti? Ste še mladi. Razmišljate o vrnitvi v Kranj? Triglav bi bil z vami in Borisom močan.
"Zelja je še nastopati skupaj v ekipi z Borisom. To je v veliki meri odvisno od klubskih funkcionarjev v Gradisu in v zvezi, ali se bo to v Gradisu nadaljevalo, ali se ne bo. Vodstvo kluba mora bolj delati na programu. Sedaj je vse prepuščeno toku dogodkov. Z Borisom sva z zagrizenostjo izborila to, kar sva uspela. Odhodi kegljačev iz Kranja je dejstvo. Vzroke bi težko naštel. Jaz bi takrat želel igrati za Kranj, pa takrat v klubu niso bili zainteresirani za mlade tekmovalce. To se je pokazalo kot popolnoma zgrešena politika. Potem so se streznili in začeli delati znova. Vrnitev prihaja v poštev, samo treba urediti določene stvari, pripraviti ekipo za uvrstitev v prvo ligo, če se bo našel sposoben funkcionar, stvari so namreč odvisne od posameznikov, ni razlogov, da z Borisom čez nekaj let ne bi oba zaigrala v Kranju."
bilo največ dela, pomagal. Upam, da se bomo konec leta preselili nazaj na Podrečo. Delam v kranjskem Merkurju, v prodaji na debelo, star sem 31 let in z Borisom skupaj igrava pet, šest let. Imam 4,5 letnega sina. Kadarkoli pridem domov s tekme ali treninga, pravi: ati, ali si zmagal."
Na svetovno prvenstvo ste odšli kot sedmi, rezervni igralec, vračate se pa s kolajno.
"Takih ambicij nisem imel, ker je težko ponoviti uspeh, kakršnega je dosegel Boris v Budimpešti. Ker sem se uvrstil kot sedmi igralec, se ni vedelo, ali bom nastopil v ekipnem de-
Boris Urbane: Rekord bo trajno zapisan
Ko si odhajal na prvenstvo, si dejal, da bi bil zadovoljen z eno kolajno. Vračaš se z dvema in še z rekordom.
"Z vsako kolajno je človek zadovoljen. Razplet je bil precej nad pričakovanji, je fantastični uspeh tudi zato, ker sva oba s trenerjem amaterja. Tokratno tekmovanje je bilo v primerjavi z Budimpešto psihološko veliko težje, večja obremenitev, tudi zaradi teh ljudi tukaj, ki so fantastični, ki znajo tako prisrčno nagraditi in sprejeti športnika. Treba bo to sezono, eno leto malo spustiti treninge. Tako utrujen, tako izčrpan še nisem bil. Vsako soboto, vsako nedeljo, vsak vikend je treba izboriti rezultat in če je slabša forma, so takoj komentarji, da ni treniral, da se mu ne da, ima srečo. Vendar, očitno je bil dvom vame ali v trenerja odveč, upoštevati pa je treba, v kakšnih težavah je ta kegljaška zveza, ki se rešuje z zasebnimi sponzorji in mogoče je v tem rešitev za naprej."
Tekmovanje v dvojicah je bil tvoj vrhunec. V tej tekmi si zgorel. Finale posameznikov si potem igral nekoliko slabše.
"Zaradi malenkostne prednosti iz prviji tekmovanj sem v finalu startal na kolajno v kombinaciji. Po taki igri v dvojicah, svetovni rekord pade v povprečju na 6, 8 let, včasih tudi 10 let, si prazen, izčrpan in obenem srečen. Če bi v tistem trenutku lahko sam odločal, bi šel domov. Vendar si športnik normalno želi tekmovati in jaz ' sem si to želel. Jaz sem se boril in za malenkost sem zgrešil. Vendar je bilo garanje, dres je bil moker, za ožeti. Jaz sem častno padel, če je to sploh padec. V kombinaciji sam četrti. Priložnost je bila tudi za bronasto kolajno, vendar, vsak šport ima tudi tragične junake. Bronasta kolajna, ki se je zmuznila v kombinaciji, ne more skaliti veselja, ki ga daje zlati sijaj kolajne v dvojici, predvsem pa svetovni rekord, ki bo zapisan v zgodovini kegljanja. Komen-
tar o spodrsljaju, razočaranju l moje strani odpade. Sem pa iz; črpan, zato bo treba za naprej dobro razmisliti, saj se je ne; mogoče kosati s profesionalci, kot je Cany, ki že od mladinca dalje trenira in keglja, pa tud' ostali pa so že vsaj polprofesio-nalci, Zahodni Nemci, tudi Romuni, Vzhodni Nemci imajo mlado ekipo, slabši so napre-dovali in konkurenca je vs« hujša. S takim odnosom, kot p je imela zveza do mene v teb dveh letih po Budimpešti, se nt sme nadaljevati, sicer ni ve^
pričakovati kolajn. Kegljanj' gre naprej. Treba je šest, oserfl krat, tudi devetkrat tedenske trenirati. To pa ob skromni!1 štipendijah, hranarinah, ob skromnih pogojih, ni mogoč«; Ni mogoče ob normalni službi-to se ne izide, če nisi fanatik, # vsega ne podrediš temu."
Kaj sodiš o sotekmovalc* prijatelju Albinu Juvančiču?
"Ne gele na to, da sva bi" prava, bi rekel enako: Juve j( strašni borec in garač. Ko sefl jaz prišel v Ljubljano, je <■ pod vodstvom Belcijana I igral fantastično. Potem je šel < Zagreb s trebuhom za kruhovi in si pokvaril igro. Vendar 1 odnehal, vrnil se je nazaj v LjU' bljano in prišel v reprezentafl co, ob tem, da je v slabem leti1 skoraj dogradil hišo, fanatik garač. Vse skupaj se je obnesl" in so trenutki, da se poveseliv' in se poveselimo skupaj."
* J. Košnjek, slike G. Šinik
Gorski tek na Lubnik
Škofja Loka, 28. maja - V nedeljo, 3. junija, prirejajo v Škof-ji Loki 2. gorski tek na Lubnik. Start 9,5 kilometra dolgega teka z višinsko razliko 700 metrov bo ob 9. uri pred Homanom v Škofji Loki. Rekord proge ima Mirko Teraž med moškimi s časom 40 minut in 13 sekund, med ženskami pa Marija Trobec z 51 minutami in 55 sekundami. Prijave bodo sprejemali od 8. ure dalje, prijavnina pa je 20 dinarjev. V Breznici bo leteči cilj, kar bo dodatna popestritev teka. Po razglasitvi rezultatov bo žrebanje praktičnih nagrad, * B. Kekec
Začetek občinske vaterpolske lige
Kranj, 30. maja — V letnem bazenu v Kranju bo v nedeljo začetek tekmovanja v občinski vaterpolski ligi. V tej ligi, ki je v letošnji sezoni prvič na sporedu, bodo igrale novoustanovljene ekipe in seveda tudi že »stare«. Tako v tej ligi igra šest ekip: Triglav I, Kokra, Vodovodni stolp, nove ekipe Gorjanc in Omni šport ter Triglav II.
V nedeljo ob 18. uri se začne prvo kolo. V prvem kolu bodo igrali: Triglav I : Triglav II, Kokra : Omni šport, Vodovodni stolp : Gorjanc. • D. H.
Turnirja v malem nogometu
Drugi turnir malega nogometa v Kranju - ZTKO Kranj M med majem in junijem organizirala tri privlačne turnirje v malen) nogometu. Prvi je že bil, sedaj pa je na vrsti drugi. Prijave zaflj zbirajo do 5. junija do 12. ure, žrebanje parov pa bo naslednj' dan, 6. junija ob 17. uri. Prijave sprejema ZTKO Kranj, Kran> Partizanska 37, kjer bo tudi žrebanje. Prvak bo dobil 5000 dinar' jev, drugi, tretji in četrti pa praktične nagrade. Veliko finale b<> avgusta, vanj se bodo uvrstili avtomatično vsi prvaki, drugih p*J pa bo izbranih po posebnem ključu glede na število nastopajoči" v posameznih skupinah.
Turnir tudi v Zalogu pri Cerkljah - Športna sekcija krajevn* skupnosti Zalog pri Cerkljah organizira 15., 16. in 17. junija ?• turnir v malem nogometu. Prijave sprejemata Marko Markov'c (telefon 42 - 572) in Rado Škrabar (telefon 42 - 892 popoldne) o°. srede, 6. junija do 20. ure, ko bo žrebanje na igrišču v Zalogu p*1 Cerkljah. ★ J.K.
VEČ   KOT ČASOPIS
Namizni tenis
Zadnji tekmi doma
Kranj, 1. junija - Namiznoteniški igralci Merkurja iz Kra Zoran Gašič, Marko Jovič in Robi Jeraša igrajo v II. zvezni miznoteniški ligi jutri in v nedeljo zadnji dve tekmi prvenst^ Kranjčani so si že pred zadnjima dvema koloma zagotovili ob$ • nek v ligi. Zadnji tekmi bosta doma v Stražišču, v dvorani P*vJ zana. Jutri, 2. junija, ob 17. uri bo Merkur igral z Bosno, v ne^ Ijo, 3. junija ob 10. uri pa z Vitezom Simtevitom iz Viteza. *
Tu
je.
go ra sn, orj gr; dil ro.
že,
so Po ne na mi od
I
petek, 1. junija 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
19. STRAN @©K^S»S<JIGLAS
Katerikoli časopis dandanes človek že prebira, povsod samo: stečaj, stečaj in še enkrat stečaj. Pa se tokrat ne bi spuščali v agonijo slovenskega gospodarstva in širše; neznansko nam je všeč beseda sama, STEČAJ namreč, čeprav je pomensko nekaj neprijetnega.
Prav bi bilo, ko bi besedico »stečaj« vzelo v presojo prizadevno jezikovno razsodišče. Do tedaj pa razglabljajmo po svoje. DPodjetje gre v STEČAJ, pride STEČAJNI upravitelj, začne se STEČAJNI postopek... STEČAJ gor in dol! Bolj ko premišljuješ, bolj se ti zdi, da smo pogruntali spet eno fino besedo, da bi umetelno prekrili vse strahotne posledice nekega postopka. Saj je vendarle rahlo drugače, če slišite besedo STEČAJ in si umišljate, da sicer nekaj dobrega to res ni, nekaj posebno strašnega pa tudi ne.
A STEČAJ ni nič drugega kot BANKROT po slovensko, pa obračajmo besedo kakorkoli že hočemo. Podjetje, ki je šlo v STEČAJ, je v resnici bankrotiralo ali šlo na boben, kot se reče Že od pamtiveka. In vsa imovina, popisana v inventuri, gre na DRAŽBO - kam pa drugam!
Očitno je, da se nikakor še nismo otresli besednjaka, ki nam ga umno pri vzgajajo že domala pol stoletja! Saj se še spomnite KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV in NJIHOVIH ZAŠČITNIH SREDSTEV, saj vam je še v ušesih kakšen GOZDNI MANIPULANT, ki je seveda samo en fejst logar ali gozdar. Da niti ne govorimo o minulih socrealističnih zmazkih, ki jih je kar mrgolelo. Vsi smo bili SUBJEKTI: če si bil v politiki, si bil politični subjekt, če na sodišču, si bil pravni subjekt, če v fabriki, pa gospodarski subjekt. V resnici pa nas taka politika ni obravnavala kot subjekte, ampak kar kot njene objekte, njene nepremičnine, ki ne mislijo nič in ki se kot horda poslušnih političnih ovnov preganja sem in tja.
TEMA TEDNA
Pa jaz gospod, pa ti gospa...
Kako v teh rečeh znamo fini biti, kaže še tisoč primerov, recimo: famozni ANEKS, ki ni nič drugega kot dopolnilo. Aneks k tej pogodbi, aneks k oni pogodbi: na jugu naše razpadajoče in propadajoče države Jugovine so šli še tako daleč, da so celo na prizidke šol ali hotelov z velikimi črkami napisali ANEKS. In tako pride veseli turist v hotel, pa mu receptor od-kaže sobo v prizidku: »Kar v aneks pojdite!«
Kaže, da bo preteklo še precej Save, preden se bomo tega balasta otresli. Nič namreč ne kaže, da bi tisti, ki nastopajo v javnosti, kaj posebej pokazali, da bo poslej tudi v teh zadevah malce drugače. In zakaj, lepo vas prosim, ne bi tudi na to POLJE vkorakale spremembe, če že povsod drugod doživljamo tako silno renesanso?
Če smo se že začeli omikano vikati in se oklicali za gospode in gospe, bi bil torej že skrajni čas, da kot gospe in gospodje govorimo po gosposko. Ni hujše stvari pod milim nebom, če
slišiš kakšnega gospoda ali kakšno gospo, ki nam v značilnem socrealističnem izrazoslovju pomenljivo deli lekcije. Lekcije so nam sicer jako potrebne, saj je že skrajni čas, da se ta narod kultivira - ampak, lepo prosim, da se tozadevni poduki v znosni slovenščini, ne pa samoupravno - socialistični spakedran-ščini, da o izrazitih birokratskih primeseh niti ne govorimo.
»Pa ti gospod, pa jaz gospa, pa kdo bo vozil šajterga«, se vztrajno norčuje slovenski tisk. Mi pa mislimo, da bi bila slovenska renesansa eno pasjo figico vredna, če se ne bi nemudoma oklicali za gospode in gospe. Kar pomislite, kako ostudno, ogabno in nekulturno je bilo, ko si kakšnemu finemu gospodu, ki ima v garaži dva mercedesa in na morju pet vikendov, dejal »tovariš«. Saj ga je kar zmrazilo od togote. Zdaj smo - hvala-bogu - prišli vsaj tako daleč, da smo tudi pri tozadevnem komuniciranju lahko prav vsi cenjeni gospodje, velespoštovane gospe in mične gospodične.
Opaziti pa je, da pri novodobnem tituliranju nikakor nismo dosledni. Vsem voznikom samokolnic ali »šajterskim manipulantom« niti približno še ne rečemo »gospod«, še celo tovariš ne. Taka diferenciacija ne pelje nikamor: vsi smo sinovi in hčere nove demokracije, zato naj bomo vsi, kjerkoli že smo, enako počaščeni.
Počasi se žaba dere - ali kako že pravi tisti simpatični pregovor, zato je srčno upati, da bomo v perspektivi vsi gospodje in gospe. Če že zaradi drugega ne, zaradi naših nagajivih otrok, da bodo imeli revčki ob turobnem usmerjenem izobraževanju vsaj malo veselja. Lahko je tudi poniglavo, nesramno in nedostojno, a na smeh mi je šlo, kako seje oni dan zabavala poredna deca, ki se je drla za zaljubljencema:
»Gospod in gospa, po cesti gresta... Gospoda leksira, gospa pa pobira..« • D. Sedej
Jnšpektorji ustavili dela
Jasno bodo čistili jeseni
Turistično društvo Kranjska gora je začelo s čiščenjem jezera Jasna, vendar se je uprla hotelska organizacija Kompas, ki ima v lasti Zemljišče in jezero Jasna, dela pa so ustavili inšpektorji. Čiščenje Jezera šele jeseni, po vseh dokumentih in analizah.
Turistično društvo Kranjska 8ora se je odločilo, da financira dela pri čiščenju jezera Jasna, obenem pa naj bi delovna Organizacija Slovenijaceste, ki Sradi vršiško obvoznico, zgradilo ob jezeru Jasna novo jezero.
Ko so začeli prazniti onesnaženo jezero v Jasni, pa se je oglasil lastnik zemljišča in jezera, Kompas iz Kranjske gore z Utemeljenimi zahtevami: čistiti So namreč začeli ob začetku Poletne sezone, tako da so da-les turisti, ki prihajajo v Jasno, na moč presenečeni, ko zrejo v mlakužo, kakršna je Jasna, ki odteka po kanalu v Pišnico.
Prav zato so se minuli torek zbrali predstavniki skupščine občine Jesenice, Turističnega društva Kranjske gore, predstavniki jeseniške komunalne skupnosti, vodnogospodarski inšpektor in sanitarni inšpektor. Inšpektorji so ugotovili v kratkem naslednje:
S samim spustom vode iz Jasne v Pišnico so začeli 24. maja letos, isti dan pa so tudi Ribiško družino Jesenice obvestili o izpustu. Takoj naslednji dan so člani Ribiške družine začeli z ulovom rib, saj je bila voda v jezeru nizka. Ribiči so ulovili okoli 1.500 potočnih postrvi in ame-rikank. V soboto se je tudi že
videlo onesnaženo dno z muljem, ki sega do višine domala enega metra. V jezero je še vedno tekel potoček in nanašal razne snovi, lahko pa je vanj dotekala tudi nesnaga iz greznic.
Mulj seveda še ni odtekal, zato je v bližini jezera Jasna na moč zaudarjalo. Še bolj pa bi, ko bi bile višje temperature - zato in zaradi drugih razlogov so se inšpektorji odločili, da mora investitor, Turistično društvo Kranjska gora, takoj zaustaviti vsa dosedanja dela, jezero ponovno napolniti z vodo in vzpostaviti tako stanje, kakršno je bilo prej. Ne nazadnje mora Turistično društvo dobiti vsa vodnogospodarska dovoljenja za take posege in pred vsakršnim izpustom napraviti analizo mulja.
Na sestanku so razpravljali tudi o škodljivosti mulja na dnu jezera Jasna in o odvozu mulja. Kam? Če se bo izkazalo, da je mulj škodljiv, bodo v jeseniški občini v hudih škripcih, saj se takoj postavlja vprašanje, kam z muljem ali blatom. Za to deponije v občini ni.
Kranjskogorski Kompas je upravičeno protestiral in bo verjetno vložil tožbo proti turističnemu društvu za motenje posesti. Moramo pa tudi upoštevati, da je Turistično društvo želelo le dobro in najboljše: očistiti onesnaženo jezero, očistiti čimprej, saj se že nekaj let ugotavlja, da bo tak poseg nujno treba opraviti.
V želji, da bi to napravili s čimmanj stroški, so začeli s sanacijo zdaj, vendar pa bi si morali oskrbeti ustrezna dovoljenja. Tako bo zdaj sanacija jezera morala počakati do jeseni, kajti tudi Kompas ni proti očiščenju; Kompas le tega ne želi,
V telefonski centrali
Dober dan, železarna,vežem...
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMUUtrj
OBRESTNA MERA ZA KREDITE V ODPLAČILU, ODOBRENIH NA OSNOVI UREDBE 0 POGOJIH ZA DAJANJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV, SE S 1.6.1990 POVIŠA
Omenjeno obrestno mero smo izračunali iz dnevnih obrestnih mer na trgu denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev, za obdobje med 26.4.1990 in 25.5.1990.
Tako se je obrestna mera z 41 % zvišala na 45%.
Jezero Jasna je Turistično društvo Kranjska gora želelo očistiti še letos, spomladi, vendar so inšpektorji izdali odločbo, po kateri so ustavili dela in zahtevali, da se jezero ponovno napolni z vodo. - Foto: D. Sedej
Turistično društvo Kranjska gora je seveda ugovarjalo in bo posredovalo tudi pismene pripombe na zapisnik inšpektorjev. Zdaj je namreč v Kranjski gori vsa potrebna gradbena mehanizacija in bi jezero lahko kar z najmanj stroški tudi očistili: jeseni, ko naj bi ponovno začeli s čiščenjem, pa bo čiščenje nedvomno dražje. Postavlja se torej vprašanje, kdo bo kril stroške čiščenja jezera, ki je zares onesnaženo.
da se taka dela opravljajo v začetku poletne sezone, ko začnejo v Kranjsko goro prihajati turisti in ki se redno sprehajajo ob jezeru in občudujejo prelepo okolico v Jasni.
Kakorkoli že: čiščenje Jasne je ustavljeno, treba se bo oskrbeti z vsemi potrebnimi dokumenti, napraviti analizo mulja, se sporazumeti, kam in kako z blatom in jeseni zares temeljito sanirati jezero jasna v Kranjski gori. • D. Sedej
Ste že kdaj pomislili, kako je v telefonski centrali? Ste že kdaj pomislili, kdo se vam oglasi, kadar pokličete klicno številko velike firme?
V telefonsko centralo jeseniške železarne se nismo napotili kar tako. Že nekaj časa se nam namreč telefonisti na klicnih številkah tega jeseniškega kolektiva oglasijo z: tukaj železarna, dober dan vam želimo, kaj bi radi...
Dokaj nenavadno, zelo kulturno za naše razmere, ko neredko dobimo odgovor: »Kaj je, kaj bi radi, celo »kva pa hočeš...«Zelo redki so tisti telefonisti v centralah, ki bi vam voščili še dober dan. In to v železarni počnejo, pri vsakem klicu se namreč oglasijo z »dober dan«...
V telefonski centrali jeseniške železarne imajo veliko dela. Ko smo se oglasili, so nas telefonisti komajda mogli sprejeti, kaj šele, da bi se z nami pogovarjali. Kljub vsemu smo se med nenehnimi klici vendarle pogovarjali, še najmanj z Ivom Že-leznikarjem, ki sprejema telefonske pozivne klice na številki 81-441; eni izmed klicnih številk torej, ki se jih lahko zapomnimo, klicnih številk, ki je v telefonskem imeniku zapisana prva in tako zanesljivo najbolj »obremenjena«. Ivo Železnikar ima v osmih urah komaj toliko časa, da si prižge cigareto ali na hitro popije kavo. Telefon nenehno zvoni.
lo, je tam Železarna? Prosim, jaz bi pa rad Tomaža...« Brez haska potem pojasnjujemo, da je v železarni toliko in toliko Tomažev in da se nam niti ne sanja ne, kje naj iščemo nekoga, ki mu je ime Tomaž in je doma od tam in tam. Pa se tudi dogaja, da pokliče nekdo in reče: »Ali bi mi lahko dali tega in tega, ki je v pisarni, ki je tri okna od vratarja naprej?«
Razumljivo je, da takim klicem ne moremo ustreči. Vse to
Gorenjska banka d. d., Kranj
Kdo bi si mislil! Niti štirje dnevi niso minili, odkar smo na vse pre-tege hvalili lepo sliko Kranjske gore, z urejenimi sprehajalnimi potmi in številnimi lepimi kažipoti in obvestilnimi tablami.
Ko smo se namreč po nekaj dneh mudili v Kranjski gori, so bili ob kažipotu do hotela Erike, ob gostišču Bor, do vrha napolnjeni smetnjaki. Lahko kdo reče, daje bilo zgolj naključje: vendar si v Kranjski gori nikakor in nikjer ne bi smeli dopustiti, da so smetnjaki napolnjeni do vrha in kazijo sicer lepo podobo te naše alpske vasi.
Le kje so komunalci, ki bi vendarle morali veliko bolj skrbeti za turistične kraje, v katere prihaja pred poletjem vedno več turistov?
Zinka Praprotnik
V centrali jeseniške železarne so zaposleni še: Dragica Bogataj, Zinka Praprotnikova, Nataša Tolarjeva, Meta Kerže-tova in Tatjana Črtaličeva. Ni nam bilo treba razlagati, da delajo vsako uro in minuto - telefon ne neha in ne neha zvoniti.
»Največ klicev je zjutraj in po malici,« pravijo telefonisti v jeseniški Železarni, »tedaj pač mora marsikdo tudi počakati, zaradi prezasedenosti centrale. Nekateri so razumevajoči in potrpežljivi, drugi spet zelo nestrpni, včasih tudi nesramni. Železarna ima 150 direktnih telefonskih številk, se pravi, da ni treba najprej klicati centrale. Notranjih, internih telefonskih številk pa je kar 1.300. Številne telefonisti vemo, na pamet, za druge imamo seveda seznam.
Zgodi se, da ljudje pokličejo železarno, recimo takole: »Ha-
kaže, da je telefonska kultura na dokaj nizki stopnji, da ljudje nikakor ne znajo telefonirati in da niti približno ne vedo, da smo mi v centrali in samo VEŽEMO pogovore. Da niti ne govorimo o tem, da se tisti, ki kličejo, običajno sploh ne predstavijo, kar zahteva osnovna telefonska kultura. Prav je, če bi rekli, kdo kliče, kajti pri vezavi telefonskega pogovora nas nemalo železarjev vpraša, kdo pa kliče. Žal niti približno ne moremo vedeti, kdo je pri telefonu...
Poseben problem so naši telefonski imeniki. Veliko telefonskih številk, tudi po Gorenjski, je bilo v zadnjem času novih ali spremenjenih. Pošti pa še na misel ne pride, da bi take novosti najprej sporočila telefonistom v centrali, ki take podatke tudi najbolj rabijo. Klicati moramo informacije v Ljubljano...
Upamo, da se bo postopoma uredilo tudi to, da bodo naslovniki, predvsem družbena in druga podjetja v telefonskem imeniku bolj razvidni: zdaj se pod raznimi strokovnimi službami skriva vse mogoče in pravi inovator moraš biti, da najdeš kakšno ustanovo, ki je pod kaj veš kakšnim naslovom.«
Pa je spet zazvonilo in telefonisti jeseniške železarne spet niso imeli časa. Videti jih je treba, opazovati nekaj časa, da oddideš s prepričanjem, da so na delovnih mestih, kjer se res stalno in veliko dela, kjer domala ni odmora in kjer kljub vsemu, kljub občasni naveličanosti vedno dvignejo slušalko z obveznim: »Dober dan, železarna, vežem...« • D. Sedej
GLAS 20. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 1. junija 1990
VGRADNI ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL
VODOVODNI MATERIAL MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE
PVC INŠTALACIJSKI MATERIAL ZA KANALIZACIJO
	
A ■	w
	' 1
w	c 1
POPUST VELJA ZA GOTOVINSKI NAKUP, ZA PRODAJO NA POTROŠNIŠKA POSOJILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. UGODNOST SE UPOŠTEVA PRI MINIMALNEM NAKUPU NAD 500,00 DIN.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH.
MERKUR VAS VABI
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED
TEL.: 064 77-409
KOLEDAR PRIREDITEV 29. JUNIJ 1990 NA BLEDU
03. 06. 17.30 Promenadni koncert pihalnih orkestrov
»Jeseniški železarji« in mesta Nagold (ZRN) v zdraviliškem parku. 10.00 XV. Evropski golf rally na golf igrišču Bled. 20.00 Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku. 21.00 Večer folklore v Festivalni dvorani. Ukrajinski folklorni ansambel.
08. 06. 21.00 Nastop združenega zbora Gorenjskih
lovcev in rogistov v Trgovskem centru Bled. Revija slovenskih lovskih zborov in rogistov v Športni dvorani Bled. 17.30 Promenadni koncert godbe na pihala »Veriga« iz Lesc v zdraviliškem parku. 20.00 Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku. 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Sava Kranj.
Srečanje evropskih regionalnih TV postaj pod skupnim nazivom — Circom regional '90.
17. 06. 17.30 Promenadni koncert pihalnega orkestra Kranj v zdraviliškem parku. 20.00 Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku. 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Iskra Kranj. 23.—24. 06. 10.00 Golf turnir za pokal Alpe-Adria na golf
igrišču Bled. 21.00 Večerni promenadni koncert na jezeru
v izvedbi godbe na pihala iz Gorij. 20.00 Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku. 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Karavanke Tržič.
01-03. 06. 04. 06. 06. 06.
09. 06.
10. 06.
11.06. 13. 06.
13.-15. 06.
18. 06. 20. 06.
23. 06.
25. 06. 27. 06.
®  vezenine bled
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled p.o.
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled po sklepu delavskega sveta in komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
■ a) Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo (ni reelekcija):
1. VODENJE SEKTORJA BLAGOVNEGA PROMETA (MARKETING)
2. VODENJE FINANCNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. VODENJE SEKTORJA BLAGOVNEGA PROMETA (MARKETING)
— VII. st. strok, izobrazbe - dipl. ekonomist (komercialna dejavnost) ali
— VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist (komercialist)
— 5 let delovnih izkušenj.
2. VODENJE FINANCNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist ali
— VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist
— 5 let delovnih izkušenj.
b) Delavci na ostalih delih in nalogah:
1. VODENJE PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist ali
— VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist
— 3 leta oziroma 4 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. K sodelovanju vabimo tudi ekonomiste VI. in VIL stopnje strokovne izobrazbe, ki jih veseli delo na področju prodaje ali financ. Lahko so tudi začetniki - pripravniki. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Vezenine Bled p.o. Kadrovsko splošni sektor, Kajuhova c. 1, 64260 Bled.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
almira
alpska modna industrija Radovljica
Delavski svet podjetja Alpska modna industrija ALMIRA p.o. Radovljica, Jalnova cesta 2 na podlagi določb 15. in 58. Člena statuta podjetja objavlja razpis za zasedbo naslednjih delovnih mest delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. DIREKTOR PROIZVODNEGA SEKTORJA
2. DIREKTOR EKONOMSKO FINANČNEGA SEKTORJA
3. DIREKTOR KOMERCIALNEGA SEKTORJA
4. DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA
5. DIREKTOR SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA.
Kandidati za opravljanje navedenih del morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1.
— visoka izobrazba tekstilne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, ali
— višja izobrazba tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj
— aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika, Ad. 2.
— visoka izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj, ali
— višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— obvladanje nemškega ali angleškega jezika, Ad. 3.
— visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, ali
— višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj
— aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika, Ad. 4.
— visoka izobrazba tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj, ali
— višja izobrazba tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj
— aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika, Ad. 5.
— visoka izobrazba pravne ali druge družboslovne smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba pravne ali druge družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Almira p.o. Radovljica, Jalnova c. 2 z oznako »za razpis«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po odločitvi.«
XTOKOS TRŽIČ p.o.
Tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve, p.o.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v
RAZVOJNEM SEKTORJU
(razvijanje novih izdelkov in tehnologij, konstruiranje izdelkov, orodij, naprav).
Sprejeli bomo 1 delavca z visoko ali višjo izobrazbo strojne usmeritve ter 3 oz. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo 8 dni po objavi razpisa na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 Tržič.
KOMPAS
Podjetje Kompas hoteli Bled, p.o. 64260 BLED . Cankarjeva 2
Na podlagi 38. člena Statuta podjetja Kompas hoteli Bled ir» sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela
- DIREKTORJA PODJETJA in
- VODJE hotela Ribno
Kandidata morata izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri,
— tri leta delovnih izkušenj.
Kandidat za direktorja podjetja je dolžan predložiti program, oziroma sprejeti srednjeročni program podjetja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, za dobo štirih let.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti ter življenjepisom, z navedbo dosedanjih del, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov: Podjetje Kompas hoteli Bled, 64260 Bled. Cankarjeva 2 z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 'oku 8 dni p° opravljenem postopku imenovanja.
Petek, 1. junija 1990
MALI OGLASI
21. STRAN
V GLAS
MflLI OGLASI VIDEOTEKA
H 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam HLADILNO OMARO. PRALNI STROJ, BARVNI TV, novo Žensko KOLO s prestavami in motor VESPO PX 200 E. 38-202
Ugodno prodam nov MOTOKUL-HVATOR hondo 400 F, s priključki.
£74-368_8333
Črnobel TV ambasador super, brez zvočnika, starejši tip, ugodno Prodam, -g 58-476_8337
Prodam Bosch SLAMOREZNICO z PUHALNIKOM in 400 kg težko teli-co. LJUBNO 84, pri c erkvi jfr 70-570_8343
Ugodno prodam TV COLOR El NlS, ekran 64 cm. ^ 26-733 - po-
Prodam GRUNDIG LOR, ekran 36 cm. 1
SUPER CO-r631-784
Prodam KOMPRESOR TRUDBE-NIK, 500 l/min, g 69-043 8222
Prodam dobro vzdrževan stroj za brizganje plastike 7-70 G Batten-feld starejši letnik. Oglasite se lahko v dopoldanskem ali popoldanskem času vsak dan. Magdič Ljubo, Rožna dolina 40 Lesce 8247
Poldan
8354
^ DROGERIJA
9 VSTRAŽIŠČU
Varčnost je vaša odlika, zato vam ni potrebno v Avstrijo.
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo uvoženo moško in žensko negovalno in dekorativno kozmetiko, bižuterijo, čistila. Nizke cene so naš moto in vaše zadovoljstvo.
Obiščite nas in se prepričajte! Tel.: 064/23-025 Odprto vsak dan od 8. -12. ure In od 15. -19. ure sobota od 9.-13. ure_
MARLJIVO IN VESTNO DEKLE HONORARNO ZAPOSLIMO ZA DELO V
STREŽBI V POPOLDANSKEM
ČASU.
tel.:23-992
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
1. Razpisna komisija razpisuje vodilna dela in naloge VODENJE ENEGA ALI VEČ PODROČIJ DELA V PODRUŽNICI
(pomočnik direktorja za evidence, plačilni promet in računalniško obdelavo podatkov)
Za opravljanje del in nalog zahtevamo VII. stopnjo strokovne izobrazbe — ekonomske ali družboslovne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK. Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja štiri leta.
2. Podružnica Kranj objavlja še naslednja dela in naloge
a. KONTROLIRANJE ZAHTEVNIH UDS - 2 delavca za določen čas, do 31. 12. 1990
Pogoji:
VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali upravne smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo 2 meseca
b. 2 PRIPRAVNIKA za delo v interni kontroli
za določen čas 9 mesecev oz. do opravljenega pripravniškega izpita Pogoji:
VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali upravne smeri, aktivno znanje slovenskega jezika
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba SDK v RS, 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi oz. razpisu.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis pod točko 1, naj na zaprto ovojnico pripišejo »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa oziroma objave obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
KONGRESNO TURISTIČNA AGENCIJA BLED
Priprava in izvedba vseh vrst strokovnih srečanj
Atraktivni rekreativni programi Posebni (incentive) programi Turistične storitve in posredovanje avio kart Svetovanje
Prodam SALAMOREZNICO Omas. 11? 28-938 popoldan 8397
Prodam kosilnico BSK 3 Batnje v
garanciji, g 79-636_8425
Pisalni stroj Elektronski AEG Olim-pija Carera še nerabljen prodam. 9 64-041_8459
Prodam pralni stroj Gorenje cena 2.000 din, g 51-514_8462
Ekscentrično stiskalnico 20 t in etažno peč TVT central 24 ugodno prodam, g 45-024 8477
Ugosdno prodam gorenjev štedilnik na trdagoriva. Benedikova 19, Stražišče_8483
prodam 4 stranski skobelni stroj in pontžago za cirkular. flf 621 -843 _8489
prodam 40 litrski kompresor (uvožen) in os za cirkular. * 621 -843
GRADBENI MATERIAL
Prodam nov bojler 125 I, kombini-ran, 20 % ceneje, g 21 -785 8201 3 kose PLAŠČA ZA SCHIEDEL dimnik 40 x 88 cm, 4 kose TUUAV profil 20 cm prodam, «fljf 58-084
8205
Barvni TV Iskra, daljinsko upravlje-nje, prodam, g- 22-230 8252 Prodam VIDEOREKORDER. »37-945 8257
Prodam KORITO, brušeni TERAC 400 L in pocinkane SODE za nafto. Satler, Oldhamska 14, Kranj Prodam  barvni TV AZUR, star
5 let, g 73-273_,_
Prodam PRALNI STROJ Gorenje z okvaro za 1200 din, g 621-423
Prodam nov POMIVALNI SI KUJ Gorenje PMS 103. -» 64-011 8204
Prodam STROJ. <
dobro ohranjen Sf 26-802
PALNI 8290
Poceni prodam 2 leti star BARVNI TV. Ig 26-725_8364
prodam transformator za točkasto varjenje 30 KVA, vari tudi pokrom, aluminij. Inf. g 061/376-721 8386
ŠTEDILNIK
Prodam «• 25-256
+ 2. 8391
GOSTIŠČE PRI GRABNARJU. Jezersko 37 VAM NUDI VSAK KONEC TEDNA SVEŽE POSTRVI. PRIDITE NA SVEŽI ZRAK!
Prodam dva RADIATORJA Jugo-term, dimenzije 100 x 60 in 80x60 cm ter rabljen PRALNI STROJ Zoppas superavtomatic 570.    52-006 7965
NA NOVO ODPRTA TRGOVINA PRI GOZDU
JANEZ JESENKO Zg. Bitnje 83 se priporoča za obisk. Cene
konkurenčne, vsak dan sveži kruh iz Škofje Loke.
I yjDEOREKORDER FISHER in VI-°EOKAMERO SONY, najnovejša dodela poceni prodam. "fljj 22-586
L,__8112
Jagodno prodam  malo rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 I. 22-861 8301
ran
Mercator
SALON POHIŠTVA TRŽIČ Bračičeva 1
VELIKA IZBIRA POHIŠTVA NA ENEM MESTU PO KONKURENČNIH CENAH
NEVERJETNA PONUDBA:
kompletno pohištvo z ležiščem za opremo otroške sobe
za SAMO 6.197,20 din
zakonska spalnica Avona, fantazijsko siva
za SAMO 15.600,40 din PRODAJA NA KREDIT
3 - 6 mesecev, 30 % polog, brezplačna dostava
Delovni čas: od 8.-19. ure sobota: od 7.-12. ure Telefon: 50-898
Obiščite tudi ŽELEZNINO v kletni etaži.
Vabi vas MERCATOR PRESKRBA
JOŽE KRISTAN Nova vas 17 Radovljica Tel. (064) 73-365
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
PREVOZI POKOJNIKOV IN ŽAR
(upepeljitev organiziram v 24 urah)
KRSTE IN RAZNI DODATKI ŽARNE NIŠE
(betonske za pokop žar 400,00 din)
SVEČE VSEH VRST UREDITEV DOKUMENTACIJE j
(občina, socialno zavarovanje, povrnitev stroškov)
ORGANIZACIJA HUMANITARNE AKCIJE •NAMENSKO DARILO NAMESTO CVETJA NA GROB
(informacije vsak dan od 16. do 18. ure)
KUPIM
Kupim 8 kub. m suhih hrastovih plohov. Mizarstvo Kurnik, Tupali-
če, g 45-488 _8233
Kupim pogonski motor od MZ 125
ali JAvVE. <g 79-615_8456
Kupim smrekove hlode. ^ 64-207 Kupim dobro ohranjeno petdelno OMARO. «• 34-078 prodam 12 kv. m plastificirane plute. ^ 35-716_8431
Prodam ali zamenjam za gradbeni material novo peč za centralno kurjavo FEROTHERM32 KvV, traj-nožareča brez bojlerja. Cena 13.000 din. «• 40-645 ali 47-745 popoldan_8457
prodam staro strešno opeko po ugodni ceni. Koritno 15, Bled, «• 77-068 8478
PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA, Grafični inženiring, Škofja Loka, d.o.o. za vas izdeluje:
— ŠTAMPIUKE VSEH VRST
-KLIŠEJE ZA KNJIGOTISK, FLEKSOTISK, ZLATOTISK
Vaše želje in naročila pričakujemo na Poljanski c. 3, oziroma po tel. 620-050.
Rabljeno CEMENTNO prodam <qt 69-360
KRITINC 826
Kupim okna in vrata. Kastrati Bc hram, Kovačevičeva 7, Kranj 827
Rabljena dobro ohranjena, dvokn na garažna vrata Jelovica pocei prodam . 3620-636_826
Prodam suhe smrekove in lipov
plohe, «■ 78-869_829
Prodamo ostrešni les, deske, klet na   okna,   rabljene salonitke 8291
i i c!        umiq,        iouijdmc o<
SMLEDNISKA 35, KRANJ
TRGOVINA AGR0IZBIRA
Smlednlska c. 17 Kranj - ČirCe
Tal : 34-802
V novo odprti zasebni trgovini vam poleg rezervnih delov za traktorje in priključke nudimo tudi vse vrste akumulatorjev VESNA Maribor.
Posebna ponudba v času košnje:
— mil za nt. kosilnico SIP
— vzmeti za obračalnike vseh vrst
— komisijska prodala te uporabnih In novih rezervnih delov
Klemene Vinko, Ivana Hribarja 7, Cerklje
SERVIS AVTOGUM
Sodobno opremljena delavnica vam nudi elektronsko centriranje, premontažo, popravilo in prodajo gum. Se priporočamo!
IZGUBLJENO
De 24. 5. 1990 sem izgubila žensko uro Darvvil. Poštenega najditelja prosim naj sporoči na flp 66-850
8453
Poceni prodam ZIDAKE in PORO LIT. Informacije Hf 25-156 8304
Prodam BETONSKO STREŽNO OPEKO - 2000 kosov, rabljena g 40 666_8309
TRAJANKA Dravograd, gladko rdečo strešno opeko 190 kosov ii punte 80 kosov prodam, flf 77-779 _8315
Prodam kvalitetne SMREKOVE DESKE in domače ŽGANJE. Babni vrt 3, Golnik 8360
Prodam 50 kv. m suhega SMRE KOVEGA OPAŽA, g 42-463 8392
prodam nova garažna vrata 240 x 208 in 25 komadov gajbic. «42 090 8411
tel. (Otl) TH1-75 gostišče • sobe - discoj
LOKALI
Prodam barvni TV Iskra horizont, z dalj. upravljanje, star 6 let in avto radio Blaupunkt Aplanta SOR 47, z vsemi papirji, star eno leto, cena po dogovoru. «632-212 8211
V Kranju ali okolici vzamem v najem lokal za mesarijo, šifra': Ml SARIJA_8269
V Cerkljah ali bližnji okolici najamem prostor za mirno dejavnost. «28-950 8384
V centru Kranja najamem prostor za mirno obrt do 20 kv. m. Tel. v oglasnem odd. 8408
Nočni klub Špom - notranje prenovljen vas pričakuje od 21. do 4. ure z glasbo po vaši želji. Gostišče je odprto od 7. do 1. ure.
OBVESTILA
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata naročite «• 75-610. CENE KONKURENČNE!
6720
ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ
---------
Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro-
• čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam
NA ROPI I Mir* A                               ! k° pos^ar Pr'nese' popularnega »Gorenjca« z obili-
■'"■*w^lLnll^M                              I co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg
Podpisani..                                                I tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob-
"i javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo
^nui°*'....................................•....................................................... vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni-
Pošta.................................................................................................                                                      I ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor-
namfem r«r««:rL: „i«        u    i                       I taži stane 5 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas
naročam Gorenjski glas na gornji naslov. objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma-
Datum:                                           Podpis: ' lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla-
j sa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino,
j Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj.
II
KUPON ZA BREZPLAČNO OBJAVO MALEGA OGLASA
BESEDILO:
(Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem oddelku, šifra_________________________________________________________________________
LIT
©©mSSSrJJSBSHGLAS 22. STRAN
MALI OGLASI
Petek, 1. junija 1990
B A
Pri objavi ponudbe za vpis in vplačilo druge izdaje delnic v torkovi številki Gorenjskega glasa sta bili dve napaki: pravilen naslov enote v Ljubljani je Moše Pijadeja 29, pri enoti v Slovenj Gradcu pa je pravilna tel. št. 0602 42-166
Za napaki se opravičujemo!
ZALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. ROLE-TARSTVO Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, « 061/50-720 6987
Vse ki ste se naveličali osamljenosti vabi AFRODITA čenitna posredovalnica vsak četrtek od 15. do 18. ure in soboto od 9. do 12. ure v stavbo iskre servisa na Planini v Kranju.    34-581 da se oglasijo.
8134
Dežnike v popravilo sprejemam v zbiralnici na Linhartovem trgu v Radovljici vsak torek od 15.45 do 17.45 ure. Če imate več dežnikov za popravilo sporočite in oglasil se bom osebno pri vas na domu. POPRAVILO DEŽNIKOV, Mudrovčič Nikola, 64245 Kropa 95. «064/79-545 8136
Prodam KIOSK Igrad K 67 oranžne barve. « 631 -324 8492
POSESTI
Zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici kupim. Šifra: parcela 8407
Prodam dvostanovanjsko hišo v mirnem kraju 4 km od Kranja, ši-fra: NAJBOLJŠI PONUDNIK 8434
Zazidljivo parcelo v okolici Kranja kupim. «21 -623 8443
Prodam 3 sobno stanovanje, 64 kv. m na sončni legi v Radovljici ali menjam za manjšo hišo v Rado-vljiški občini. «75-123 8278 Na relaciji Bled Radovljica ali Kranjska Gora kupim staro manjšo hišo lahko tudi kmečko. « 84-361 Maja 8296
Jadralni deski FUN 375 Veplas Alpha in BURIN primerna za zače tnike prodam. « 622-328 8310
Novo DIATONIČNO HARMONIKO HOCHNER, 5 registrov prodam , cena 7.000 din. « 73-049 8334
Prodam ŠOTOR Krvavec za 2 ose bi. «37-368_8342
Prodam avto prikolico 500 kg, vibracijski brusilnik vse novo. « 27 014_8361
Ugodno prodam peč Emo TVT Central 17, kombiniran 100 I bojler, ion žensko kolo. «631-144 8400
UNIKATNE TAPISERIJE prodam. V račun vzamem ZX, GSXR. Rako-vec, Zg. Bitnje 124_8409
Komplet napravo za avtogeno varjenje prodam ali zamenjam za rabljeno diatonično harmoniko. Partizanska 37, Šenčur 8410
Prodam črno belega bikca, starega 1 teden, Sipov obračalnik pajek VO 4, star 3 leta in enega novega, oba na hidravlični dvig stranskih vreten. Gorice 11, Golnik       8413
Prodam otr. tricikel in manjše otroško kolo. « 80-133 8422
Prodam skoraj nove prevleke za Z 750. «65-078_8427
Prodam GUME kontinental 195-15 malo rabljene. «36-166 po 18. uri
Prodam GOLF, letnik 1984 disel ter spalnico. «46.004 8440
Poceni prodam BARVNI TV Gore-nje in KOLO Senior na 10 prestav. « 57-633_8446
Ugodno prodam otroško posteljico in avto zvočnik. Dovžan. Sp. Duplje 41_8452
Ugodno prodam vlečno kljuko, sprednji odbijač, okrasne kape za R 9, prtljažnik, gume 145 x 14 uvožene, kroirana vratca za kamin. Cetinski - Rak Kranj, Partizanska 4, «21-205 8467
Prodamo 2 sobno stanovanje v Kranju, 58 kv m, cena 90.000 DEM in 3 sobno stanovanje v centru Kranja, primerno za posl. prostore, 147 kv. m, cena 130.000 DEM, INF-GOSTAN, Zaloška 99, Ljubljana _8335
Prodam stanovanje 2 sobno s kabinetom, 80 kv. m v Kranju po do-
'35-585 8336
r .   v • r -~
^RadsportFABJAN
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
Zasteklitve balkonov, vse vrste oken in vrat iz ALUMINIJA v raznih barvnih nijansah - izdelki iz alumonija so kvalitetni in trajni brez kakršnegakoli vzdrževanja. Informacije na naslov CERKOVNIK SLAVKO, Prelože 1/h, 66215 Divača, «067/67 681 od 20. do 21. ure__8177
VODOVOD NA Hiši (novo ali po-pravila - predelave), vam naredim hitro 'n kvalitetno. « 28-427  8187
SPREJEMNI IN POPRAVNI IZPITI. Informacije o uspešnih inštrukci-jah, pri dipl. inž. in profesorici, iz matemetike, fizike, kemije, angleščine in nemščine dobite na «27-817 popoldan ali «25-461 int. 613 dopoldan_8307
Izdelujem in prodajam kontejnerje (smetnjaki) « 34-457_8332
Prevzamem vse zidarska in fasa-darska dela. Bahti bitiči, Breg 7, «40-316 8348
Delamo vsa ZIDARSKA dela. «28-779_8367
Za popravilo pralnih strojev, štedilnikov, hladilnikov in hladilnih skrinj se priporoča servis gospodinjskih aparatov ŽEPIČ ANDREJ. «57-695 in «57-727_8390
Živinorejci prihranite energijo pri dosuševanju krme. Avtomatsko krmiljenje sušilnih naprav. KOŠENI-NA, SP. SENICA 9, MEDVODE «061/612-253 8430
Hišo v strogem centru Kranja prodam. «26-258 8268
Pizzerija s stanovanjem na atraktivni lokaciji pri Bledu prodam. «064/74-107 8356
auto vnner
^SUBARU
La ri m
• VELIKA IZBIRA VOZIL
• DELI IN DOD. OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA BELJAK, PICC0STR.42 Tel.: 0943-4242-28494
OSTALO
Iščemo varstvo za 1-letnega fantka v Radovljici, po možnosti na našem domu, lahko tudi študentka.
« 75-069_8246
Iščem varstvo za 11-mesečno deklico s 1.6.1990, na našem ali va-šem domu. «27-043_8291
Prodam gradbeno barako primerno za vrtičkarje, cena 2.500 din. Informacije « 74-572 sobota in nedelja dopoldan 8347
Stare knjige, molitvenike, podobice, razglednice, pohištvo, porcelan (ključe, ključavnice in okovja skrinj in vrat) ter ostale starine kupim. Slava Miro, Društvena 13, Ljubljana «061/444-870 8358
Zelo ugodno prodam nov šotor IGLU za 3 do 4 osebe ter blazino. «22072 8359
Prodam gajbe « 75-835
krompir. 8376
Prodam 600 kg jedilnega krompirja Desire. Orehovlje 13, Kranj 8485
PRIREDITVE
Aktiv mladih zadružnikOv iz Škofje Loke prireja v nedeljo 3. 6. ob 15. uri v Poljanah v Poljanski dolini tekmovanje koscev in grabijic ter plezanje na mlaj. po tekmovanju bo velika vrtna veselica igra an sambel STRMINA._8429
RAZNO PRODAM
ČOLN Maestral 18, z motorjem To-mos 4, ugodno prodam. « 24-313 __8012
Bukova DRVA prodam in dosta-vim. «061/342-559_8017
Ugodno prodam zibelko in nahrbtnik za nošenje otroka.« 38-397 _8TM
Ugodno prodam BRAKO PRIKOLICO, letnik 1988. za 19500,00 din. Dr. Lakič, Štrausova 3, Jesenice, «81-814, popoldan_8209
Avtomatsko tehtnica za krompir in SURF, prodam. «37-123 8213
Prodam SURF F 2 . «36-408, petek popoldan, sobota dopoldan
_ 8221
Prodam GUMIJAST ČOLN z motorjem 18 ps. «57-526 8260
Prodam otroško posteljico z mo-drocem, bojler 80 I pretočni, stekla debeline 4 mm cca 40 kv. m, hrastove plohe cca 0,80 kub m. «25-436 8261
Prodam kultivator panonija 235, 24 terez, R 4 TL, vozen, neregistriran, tračno žago (pant žago) z motorjem, nova, Avtomatik A3 NL, dobro ohranjen in kolo Senior na 10 prestav. «061/843-112 8469
Odlično ohranjen CITROEN AX-10, letnik 1987, bele barve, prodam. «061/831 -525, po 19. uri 8239
Prodam R 4, letnik 1981. «33-644 _8240
AX 11 TRE, star dve leti, rdeč, s 5 vrati, radio opremo, prtljažnik, prodam. «25-572_8241
govoru.
Kupim GARSONJERO s centralnim ogrevanjem v Kranju. «061/52-162 po 16. uri 8378
Prodam 2-sobno stanovanje v Kranju. Plačljivo tudi s kreditom. «42-135, Cilka_8480
VOZILA_
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Aljančič, Podbrezje 169, Duplje __8108
Poceni prodam ŠKODO 100 L, letnik 1973. « 51-056, Darko 7987
Prodam FIAT 125 PZ, registriran do maja 1991. Zalog 91, Cerklje
_81J5
Prodam R4 letni 1986, Vartburg karavan letnik 1982, leseno montažno barako 3 x 4 m. Ogled v petek popoldan in soboto ves dan. Marjan Boris, Gorenjska 20, Radovljica
Prodam FORD FIESTO 1,0 dobro ohranjen, in garažiran, star 6 let, prevoženih 42.000 km, registriran do aprila 1991. « 85-393 popoldan
_ 8491
Prodam odlično ohranjen BT 50, letnik 1987, Zajec, « 34-318 8406 prodam Z 750, letnik 1979. Znidar, Zg. Brnik 101, Cerklje 8412 Prodam LADO 1500, letnik 1980 « 38-886_8231
Prodam VISO RE 11, letnik 1987, dodatno opremljen, registriran do 1991. «88-626 8235
Za vaš MOTOKULTIVATOR MIO Standard prodam rezervni motor ter kupim FOGELNOT samohodno kosilnico, menjalnik lahko v okvari. «43-041 Stare 8258
Prodam prenosni radio - dvokase-tar. Cena 2.100 din in akustično ki-taro cena 1.500 din.« 39-561 8475
Prodam otroške kombinirane vozičke z dodatkom na dva obroka. «27-020 Kranj_8479
Ugodno prodam Terenski avto FIAT Campanjolo brezhiben, motorno kolo Tomos 50 BTS, štiri jadrnice ELAN 430 dvosedežne, jadrnico ELAN Zeta enosedežna in prikolico za jadrnico, vroče cinkano nos 200 kg. Informacije po «89-038 zvečer 8487
STAN. OPREMA
Ugodno prodam dvojno pomivalno korito z odcejalnikom in stoječi element 40x85, 40x200. Gregoriče-va 11, Kranj Čirče 8095
Prodam še ne uporabljen popolnoma nov štedilnik gorenje 30 % ceneje. Naslov v oglasnem oddelku.
_8362
Prodam jedilni kot. «66-574 8418 Prodam SEDEŽNO KOTNO GARNITURO in mizico. « 38-553 8438
Ugodno prodam dobro ohranjeno tri leta staro sedežno garnituro iz blaga. « 26-003 popoldan 8458
Prodam spalnico zaradi selitve. «21-665 8460
® TOYOTA
ORTNER VELIKA IZBIRA VOZIL
• NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA
Ugodno prodam osebni avto Zastava 128, letnik 1982, registriran do 26. 4. 1991 leta. Želježnak Fra
njo, C. 31. divizije št. 91, Žiri   8176
Ugodno prodam FORD SIERA 1,3, letnik 1987. «27-757_8179
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, poceni prodam. « 28-427 8186
126 P letnik «84-482
1986
prodam. 8206
Prodam Z 750, letnik 1985. Zakobi-
Ijek 4, Poljane_8208
Prodam Z 750, letnik 1984. Zasip,
Reber 6, Bled _8210
Ugodno prodam ŠKODO 105 S, le-tnik 9/81. Ogled od 16. do 20. ure. Jeraj, Žiganja vas 53, Duplje 8212
Prodam Z 101, letnik « 37 476, po 14. uri
1978. 8215
Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, registrirano do maja 1991, karam-bolirano Z 101, letnik 1977 ter Z 750. letnik 1980. «66-368. popoldan 8216
SEJEM RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsako nedeljo od 7. 13. ure
STANOVANJA
Prodamo 3 sobno stanovanje v centru Kranja, 147 kv. m, cena 130.000 DEM in garsonjero v Dru lovki pri Kranju, 37 kv. m in garaža, cena 66.000 DEM. Infostan, Zaloška 99, Ljubljana 8248
Stanovanje 2 + 2 v Kranju zamenjam za manjše ali prodam. «33-516_8338
Novo GARSONJERO 32 kv. m planina III prodam. « 34-093 8373
Prodam 2 in pol sobno stanovanje 57 kv. m, starejše v Tržiču. Cena 800 DEM kv m. « 50-852 8255 Oddam novo hišo na Bledu. Po-nudbe pod Šifra: ZASIP 8256 Oddam STANOVANJE na Jesenicah. «83-517 8273
Prodam GOLF, letnik 1982, registriran za 7500 DEM. Ogled vsak dan. Za obratom Iskre v Lipnicil _8217
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Eržen, Zg. Bitnje 41, Žabnica(ob ce sti Kranj-Sk. LOka)_8220
Prodam Z 750 LE, letnik 1985, 1. lastnik. Mače 4/a, Preddvor 8223
Prodam R 4 GTL, letnik 1984. Zajo-vič Miroslav, Železarjeva 34, Jesenice_8225
Prodam Z 750 in ALFA SUD. Man-delj, Bazoviška 15, Radovljica 8226
Prodam Ž 750. letnik 1985. «21-606_8227
Z 101, starejši letnik, karambolira-no, cena po dogovoru, prodam. «81-182, po 18. uri_8228
Z 101, stara 5 let, reg. do 15.3.1991, prodam. «80-351, Mahkovic, Breznica 13 a, Žirovnica 8229
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987/1V. Kranjec, dopoldne tudi v soboto in nedeljo, «25-461, int. 395 8230
RAUSCH
B0R0VUE
KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel.: 9943-4227-3745
• NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABUENI)
• DODATNA OPREMA
• GUME VSEH DIMENZIJ •VELIKA IZBIRA VOZIL
Ugodno prodam «77-054
JAVVO
350. 8242
Prodam R 4, letnik 1977„ reg. do maja 1991, delno obnovljen in pralni stroj. Košir, Rabičeva 16, Mojstrana_8243
Prodam Z 101 GTL 65, letnik 1985. « 25-737_8244
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik marec 1981 in jadralno desko. Zupan Janko, Blejska Dobrava 53 b _8245
Prtodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985, 39.000 km. «061/613-404_8251
Prodam R 4 GTL, letnik 1988, 10. mesec ter rezervne dele za Diano in Z 101, prikolico za osebni avto 90 x 180. «50-826_8254
Ugodno prodam BT 50, 3200 km. « 78-995_ 8259
Z 101 GT, letnik 1984, registriran do aprila 1991 za 4.700 DEM. « 78-435_8262
prodam karamboliran avto Nissan Hatchback, letnik 1987. « 633-573
_8265
Prodam Z 750 in dve CB postaji z antenami. Slak Zg. Bitnje 168 pri Gasilskem domu v Jami 8266
Prodam JUGO 55, letnik 1984.
«40-560_8267
Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1981, za 3.200 DEM. Juvan, Toma-žičeva 4/a, Kranj - Primskovo 8270
Ugodno prodam TOMOS COLI-BRI, popolnoma nov 20 % ceneje.
« 74-737_8272
Prodam 126 P, letnik 1978. Kobal, Spodnje Gorje 93_8274
Novo avtomobilsko tovorno prikolico ugodno prodam. STRITAR, C. NA KLANEC 31. KRANJ 8275
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. « 37-734 8276
OPTIKA
POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 Telefon 22-196 (nasproti porodnišnice)
pon., sr.
od 14. -15. ure
zdr. - ZD Kranj tor. od 15. -17. ure zdr. - UKC Ljubljana
OČALA IZDELAMO TAKOJ PO PREGLEDU, DOBER IZBOR OKVIRJEV
Se priporočamo!
Prodam UNO 45 R, novi model, za-
daj poškodovan. « 24-341_
LADO RIVA 1500, 53.000 km, dodatno opremljeno ugodno prodam. Oprešnikova 11, Kranj. « 22-571_
Prodam terensko vozilo ARO, letnik 1989 in ŠKODO 105 L, letnik 1986. «061/612-049_8277
Prodam Z 101, letnik 1980, registriran do 3. 3. 1991. Obrad, Zg. Bitnje 206 poleg avto električarja 8280
Prodam Z 101, letnik 1984, regisri-ran do 23. 3. 1991. Rogič, Cankar-jeva 14, Kranj_8281
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1980. «81-257 od 14. do 19. ure 8283
Z 101, letnik 1984, cena po dogovoru prodam. «83.003 v soboto in nedeljo ves dan 8286
prodam KADET, letnik 1976 in Audi 80 LS, letnik 1972 oba registrirana in generalno obnovljena. HUJE 1, Kranj_8288
Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990. «25-861 int. 389 RIBNIKAR ANDREJA_8289
Prodam Z 101, letnik 1977 in moped APN 6, letnik 1986. « 80-260 _8293
Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do marca 1991. « 25-601
_8294
Ugodno prodam Z 1300, letnik 1973, prevoženih 57.000 km, registrirana do aprila 1991. Informcije «80-190 8298
Z NOVIM. ZANESUIVIM
AVTOMOBILOM NA
DOPUST!
Vsakdo lahko uvozi
novo vozilo
CARINA pri uvozu 41 S
(za vsa vozila
DAVEK:
-950 cm131.5 S 950-16M cm ^4.5% 1600-2000 cm151.5% 2000 cm3 66.5 % Osnova za davek je vrednost vozila s carino
E"3 NISSAN
SINTSCHNIG
VELIKA IZBIRA VOZIL ODLIČNE IZVOZNE CENE 3 LETA GARANCIJE
DO 100.000 KM!! NUDIMO VAM TUDI: NADOMESTNE DELE, DOD. OPREMO IN SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO NAJVEČJI NISSAN ZASTOPNIK NA KOROŠKEM BELJAK,
KARAWANKENWEG 56 Tel. 9943-4242-33112 CELOVEC,
LASTENSTRASSE 58 Tel. 9943-463-33114
Porsche Klagenfurt
9010 Celovec.
VillacherStrasse 213,,^k Ao<* tel. 9943/463-21521     W v---'
NA ZALOGI VEČ KOT 100 RABLJENIH AVTOMOBILOV
CELOTNIM IN AUDI PROGRAM NA ZALOGI ■ MOŽNA TUDI PREIZKUŠNJA VOZIL;
GOSPOD WUTTI, Interna 15
POSEBNA DODATNA OPREMA 14500! ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV GOSPOD STRASSER INTERNA 32
GOVORIMO SLOVENSKO
tanan
^LANCIA
VVAIDMANNSDOR- J FERSTR. 135CEL0VEC Tel. 9943-463-261170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od... 86.000,-LANCIA DEDRA export od... 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS.
Sintschnig
SUDBAHNGURTEL 8 (BLIŽINA ŽEL. POSTAJE)
Tel. 9943-463-32144 CELOVEC
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS
UGODNE IZVOZNE CENE AVTOMOBILOV
FIESTA - ESC0RT 0RI0N - SIERRA GOVORIMO SLOVENSKO,
Petek, 1. junija 1990
KUPIM VEČJO KOLIČINO GAŠENEGA APNA ZA BELJENJE. PONUDBE S CENO POD ŠIFRO: ULEŽANO APNO
MALI OGLASI
23. STRAN (MMmmiSlCaLAS
Prodam Z 101, letnik 1977, registri-fan do 1991 Informacije po % 58-112 po 15. uri_8297
Ugodno prodam GOLF dizel, letnik 1983, prevoženih 80.000 km, za 8-000 DEM.« 83-550 8300
Prodam Z »75-227
101, letnik
1984, 8302
Prodam Fiat 126 P, registriran vse loto in rezervne dele za 1100 DEM. »73-618 8303
Prodam MOPED APN 6.
' 28-243 8305
Kljuko za GOLF GL prodam. »21-524 _8306
PORD ESCORT 1,6 disel, letnik 1986, prodam. Informacije »064/721-283 Dopoldan po 15. uri
GOLF, starejši letnik, redno vzdrževan prodam, flf 34 156 8313
Ugodno prodam 126 P, letnik 1986. Lesce, «74-130_8316
Prodam ŠKODO 105, letnik 1981, registrirano vse leto. Grgič Ilija Racovnik 35, Železniki_8317
Ugodno prodam VW, letnik 1976, cena po dogovoru. Ogled ponedeljek, torek! NOVAK Metka, Kropa 50/a_8318
SUBARU JUSTY J 10 SL, letnik oktober/86, zelo ohranjen, 24.000 km, prodam. «622-140 8319
Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985, cena 5.500 DEM, v račun vzamem Z 750. « 620-026
_8368
Ugodno prodam FIAT UNO 45, kot nov, letnik 1985. TARMAN VID, GOZD MARTULJEK, ZG. RUTE 20
_8369
GOLF JX, diesel, letnik 1986, modre barve, garažiran, prodam. Cena 16.000 DEM dinarske protivred-nosti.« 36-255_8370
Prodam JUGO 45, letnik 1986, za-leten. Hrušica 103, Jesenice 8371
Prodam JUGO 45 KORAL, star 1 leto, pravkar registriran. Babic Milan, Cesta na loko 7, Tržič, «51-492_8375
Prodam VW J200, letnik 75. « 82-912 zvečerx _8377
R 4 GTL, letnik oktober 1988, pro-dam za 51.000 din. Žnidarič, Pot v bitnje 45, Kranj 8379
JUGO SKALA 55, avgust 1988, 38.000 km, lepo ohranjen ugodno prodam.« 74-358 8380
prodam Z 1500 s prikolico. Infor-macije Kunšič Krnica 43_8432
Prodam GOLF disel, letnik 1986, Predoslje 129, Kranj_8433
Ugodno prodam Z 850, letnik 1984. Tel.: 77-477_8437
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, prevoženih 70.000 km. Ogled v petek popoldan ali po «33-856. Raj gelj, Vodopivčeva 16, Kranj 8441
Prodam osebni avto OPEL KADET 1,6 D, letnik 1985. « 57-676 8444
TOMOS AVTOMATIK A3N (lita platišča, malo vožen), ugodno prodam. Stošičeva 3, Kranj, « 22-405 8445
Prodam R «40-569
11,
letnik 12/1985.
8382
KS Brezje odda v najem poslovne prostore v I. nadstropju DOMA od ok. 40 do 80 m2. Informacije: osebno ali po telefonu 064-79-018.
ugodno prodam TORI KROS, star 2 leti. Ogled po 15. uri. Pogačnik Milan, Zg. Besnica 59 8385
Prodam R 4, lenik 1978, cena po dogovoru. Tel: 80-886_8387
Prodam Fiat 126 PGL, letnik 1988, « 633-836_8388
Prodam odlično ohranjen JUGO 45 A, letnik 4/87, cena 6.500 DEM. «57-695 8389
TRGOVINA
V I O L E T A
škofja Loka, Podlubnik 41 Tel.: 620-636
UGODNA PONUDBA
Bombažne majice 68,00 din
Ženski puiover-bombaž 98,00 din
Ženske spodnje hlačke 19,00
Moške kavbojke italij. 368,00 din
Moške in ženske trenirke 384,00 din
Moške bombažne srajce 104,00 din
Otroške kavbojke 235,00 din
Otroška kavbojska krila 203,00 din Na zalogi tudi ekskluzivno žensko spodnje peri/o Iz uvoza po zelo ugodnih cenah.
Prodam R 4 GTL, 60.000 km. Britof 314, Kranj_8448
Prodam Z 101, letnik 1980. Vide Šinkovčeve 4 - Primskovo 8449
Prodam Z 101, letnik 1983. Likozar-jeva 25, Kranj, « 33-157 8450
Z 101, letnik 1980 prodam, registriran do 1991 februar. Mičič, Janka Puclja 9, Planina Kranj - Pri Bolte-
zu__8451
Prodam APN 6 in čelado. Sp. Brnik 48, Cerklje_8454
Prodam JUGO KORAL 45, dodat-
,no opremljen, letnik 1989. Zasav- _
ska 54/c, Orehek - Pogačnik   8455 "3-
prodam Fiat 750, lenik 1984 v zelo ŽIVALI
dobrem stanju. «061/627-034 _
8461
Sposobni in prijazni trgovki nudimo možnost honorarne ali redne zaposlitve v tekstilni trgovini. Informacije osebno na naslov Trgovina Violeta, Podlubnik 41, Š kofja loka _8284
Fant išče kakršnokoli delo od ponedeljka do sobote (zidanje, bar vanje, razkladanje). «28-533 8295
Potrebujemo ljudi za OBIRANJE VRTNIH JAGOD. ŠUŠTARŠIĆ MARIJA, Mlakarjeva 75, Šenčur (PLANJAVA). Informacije «41-026_8314
Mladim z veseljem do terenskega dela nudim odličen zaslužek. «25-448__8355
~ Honorarno zaposlimo zastopnike i pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENI-JE, tedenska izplačila provizije. Osale informacije na « 622-343 _8383
Honorarno zaposlim upokojeno tr-govko. « 37-553 po 20. uri 8404
Zaposlimo delavca za komunalna dela v KS. Pogoj da je zdrav, sposoben opravljati taka dela in da N stanuje na področju KS Šenčur. -• Rok prijave do 15. 6. 1990 na KS Šenčur_8442
Pametnim,    komunikativnim in marljivi pozorl Atraktivno delo z ljudmi za odličen progresiven zaslužek v devizah. Šifra: TELEFON _8464
Iščem zidarskega mojstra z skupino za prevzem gradnje stanovanj-ske hiše. Šifra: MOJSTRI 8465
Iščem akviziterje in vodje skupin za prodajo artikla ki je "BUM" v Evropi. Janez Zaje, Okroglo 18, Naklo 8484
Z 101 - 1300, 12/78, 60.000 km, registriran do januarja 1991, obnovljena pločevina, nove gume. Prodam za protivrednost 3.000 DEM. »633-336_8320
Prodam GOLF diesel, letnik november 1984, S paket, 4 vrata, cena 9500 DEM. « 39-259 8321
Prodam OPEL KADET 1,3, letnik 1981, cena 9.000 DEM.« 82-032 .__8323
Prodam djep VILLAS.« 79-454
_8324
Prodam 2 PLATIŠČI in dve zimski gumi za golfa. «37-618 od 19. do 20_ 8325
Ugodno prodam R 18 TU, letnik 1986, ali menjam za R 4 z doplačilom. FERLAN, C tlcev 14, Kranj ,___8326
2 850, letnik 1985, oker, prvi lastnik, prodam, cena 25.900 din. »23-259_8327
Z 101, letnik 80, registrirana vse leto prodam. PREDOSLJE 1, KRANJ j___8330
Piat 126 P, letnik 1978, izredno pogoni prodam. « 22-558 8331
Prodam Fiat 126 P. «51-251 8340
Ugodno prodam citroen BX 16 ""RS, letnik 1987. Pangeršica 8, Golnik,« 46-068 _8341
Ugodno prodam motorno kolo TO
Prodam Z 101, letnik 1980. Old-hamska 1, Stanovanje št. 5 8394
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984 in ASCONO 16 B, letnik 1984. Cena po dogovoru. «23-942 po 14. uri_8395
Prodam R 12, letnik 1974. Dobni-kar, Retljeva 7, Kranj_8396
Prodam JUGO 45, letnik 1985, dobro ohranjen.« 50-137 8398
Prodam Z 126 P, letnik 1984, in Z 750, letnik 1981. «52-102 8399
KOLIBRI letnik 199o, 900 km, prodam. «35-921_8401
Prodam nove gume SEMPERIT 155/70/13 za 20 % ceneje. «632-226 Cvek Frankovo naselje 61, Škofja Loka_8402
prodam Z 101, letnik 1977 za 700 DEM protivrednosti. Markišič, Savska 54, Kranj 8403
Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1988, registracija junija 1990, pre voženih 23.000 km. « 27-689 8466
Registriran VVV 1300, letnik 1971, prodm za 1.600 DEM. «23-168 _8471
JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 30.650 km, odlično ohranjen prodam. Inf. v soboto in nedeljo do poldan po «40-601_8472
Prodam Z 128, letniki 1985. Britof 187, Kranj_8474
Prodam MOPED TOMOS AVTOMATIK 3 KLS, star 2 leti za polovi-čno ceno. «46-169 8476
Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988, regisriran do maja 1991, prevoženih 14.000 km. Informacije na «061/621-873 od 16. ure dalje_8481
Prodam  R  5 TR,  letnik 1988.
«57-313_8482
prodam Tomosov moped Avtoma-tik z prevoženimi 2000 km. Jezer ska c. 122, Kranj_8488
Prodam VISO L, letnik 1983, beš barve, lepo ohranjena, ugodno prodam ter 4 komade PLAŠCEV za
Fiat 126- nove. «57-713_
Prodam JUGO 45-A modre barve, letnik 1987. Dežman Marta, Delav-
ska 14 c, Mojstrana_
Prodam LADO Riva 1300, letnik 1986. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97
MOS BT 50 ka
631-624 Škofja Lo-8344
Prodam avto GOLF disel, letnik 1983, Trboje 30_8345
Prodam motor in ostale dele za Fi-gota.« 622-581_8346
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, dobro ohranjen. Moše 30/b, »061/627-119 8349
Prodam TOVORNJAK TASM 5500, nosilnost 7 t, registriran do konca *0ptembra, kdor ga kupi dobi ta-*°j zaposlitev pri Integralu. Uzej-r°vič Azrim, Alojza Travna 21, Je-8*nice 8350
*rodam ŠKODO 110 R cupe, letnik
KRZNARSTVO CETINSKI - RAK Kranj, Staneta Žagarja 5 obvešča cenjene stranke, da poslujemo vsak dan, razen sobote, od 9.-12. ure, ob sredah od 16. do 18. ure.
Po 1. 9. se bomo preselili na naslov Kranj, Partizanska 4/I, pri Prešernovem gaju. Vse informacije po telefonu 064/21-205, zjutraj ali zvečer
OBENEM OBVEŠČAMO, DA IMAMO RAZPRODAJO KRZNENIH IZDELKOV.
Prodam breje plemenske telice (frizijke, simentalke). Visoko 31
8447
Prodam KOZE z mlekom po izbiri, ter ter srnasto kozo prvesnico s kozličem.« 77-996 8468
Prodam dva črno-bela TELETA, BIKCA. Mrak, Delnice 6, Poljane nad Šk. Loko. «65-149
1977. vozen, » 57-651
neregistriran. 8351
QOLF JGL , bencin, letnik 1982 Prodam. Žibrek Franc, Tomšičeva
110, Jesenice_8352
Qolf letnik 1982, brncin ugodno-Drodam. Lukežič Marjan, Poljšica " Zg. gorje,« 81 -850 dopoldan ____8353
Jrodam AUDI 100 LS, prva registracija 1976, z vsemi rezervnimi j?6"- Informacije «21-195 cena
E^dogovoru_8357
!VJam 126 P, letnik 1989. VOKLO ^.«49-118 8365
prodam VVV 1300 vozen, letnik 1973. «25-851_8414
Prodam Z 101, letnik 1979. Vardič, Škofjeloška 19, Kranj_8415
Golf letnik 1978, prodam. «633-771 popoldan, soboto ves
dan_8416
Prodam BMvV 318, letnik 1977 ali menjam za manjši avto. Tel.: 39-229_8419
Prodam Jugo 55, letnik 84, registriran do maja 1991.« 77-487 8420
Prodam Z 850, letnik 1982. Veho-vec, Valjavčeva 14, Kranj 8421
Ugodno prodam dobro ohranjen Jugo 45, letnik 1985, prevoženih 58.000 km. Benedik, Delavska 38, Kranj_8423
Prodam Z 750, starejši letnik, dobro ohranjen. Partizanska pot 12/a, Kranj-Kokrica_8424
Prodam Z 101 SC, letnik 1980. «57-529_8426
ŠKODO 120 L, staro 15 mesecev ugodno prodam.« 065/76-456
Prodam odlično ohranjen osebni avto SUBARU JUSTY 1000, star 3 leta. Kranj «21-654 8494
ZAPOSLITVE
Komunikativni in vestni frizerki s 3-letno prakso nudim zaposlitev. «78-170_8125
Takoj zaposlimo žensko za čiščenje gostinskega lokala v dopoldanskem času. «46-030 Gorice pri Golniku_8188
ČAJNICA BLED honorarno zaposli dekleti v strežbi. « 38-168 8214 Iščemo zastopnike za delo pri avstrijski zavarovalnici. Šifra: KO-MUNIKATIVNOST_8232
Redno ali honorarno zaposlim dva KV ali PK zidarja in KV tesarja. «39-580_8236
BAMBU BAR RADOVLJICA. Zaposlimo natakarico za redno delo v popoldanskem času. Inf. v lokalu od 9. do 11. ure 8249
PRAŠIČKE 20-80 kg težke, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka_8058
V drugi polovici junija bom prodajal RJAVE JARKICE. Zbiram naročila! Oman, Zminec 12, škofja Loka_8116
Prodam kravo brejo 6 mesecev. Jenko Janez, Zapoge 24, Vodice __8197
Prodam TELIČKO staro 3 tedne. « 74-745_8207
Prodam mlado KRAVO po teletu. Poženik 22, Cerklje_8218
Prodam KRAVO po izbiri, 2 kub.m. hrastovih PLOHOV in nekaj rabljenih smrekovih PLOHOV. Posavec 65, Podnart_8219
Dobijo se JARKICE. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj_8143
Prodam KRAVO, brejo 5 mesecev. Meglic Dora, Leše 4, Tržič 8224
Prodam TELETA, starega 1 teden in brejo telico. Binkel 7, škofja Loka_8234
ROTVVEILER mladiči, stari 7 tednov, naprodaj.« 58-426 8238
Prodam čistokrvni SANJSKI KOZI za pleme, dobre mlekarice. Parti-zanska 24, Kranj_8250
Prodam TELICO ki bo teletila junija. «64-351_8253
KRAVO staro 5 let prodam. «69-360_8264
1 Prodam KOZO z mladiči.« 21 -533 Izgubila se je siamska muca Mika od Visokega do Kokrice. Prosimo javite na « 28-340 Bogataj 8282
Ugodno prodam 2 SANJSKI BELI KOZI, izvrstni mlekarici in kontro-lianim poreklom stari 2 in 1 leto. DOLINAR PETER, POT NA MOČI LO 17, KRIŽE_8311
Prodam KRAVI 1 s teletom druga tik pred telitvijo. RIBNO V DOBJE iS_8322
Prodam mlado kravo SIMENTAL-KO s teletom. Bodešče 4, «78-751_8328
Prodam 8 tednov staro KOZO in KOZLA. « 622-234_8329
Po nizki ceni prodam KRAVO pašno simentalko, tretje tele. Doslovce 15, Žirovnica 8339 Prodam 8 tednov stare prašičke. Sp. Brnik 15,_8363
Prodam leto in pol staro telico. « 68-229_8366
Zelo ugodno prodam mlade boksarje brez rodovnika. Inf. « 633-203_8372
prodam 8 tednov stare prašičke. Sp. Branik 15_ 8374
Prodam 2 mlada kozlička stara 6 tednov - bela. Ferlič Franc, Kovor 135 _8381
PRAŠIČE težke 70 kg in manjše prodam. Sp. Brnik 60_8393
Mladiče pasme ROTTVVEILER odlične ocenjenih in šolanih staršev prodam, cena 800 DEM. «37-553_8405
Prodam brejo kravo. Tupaliče 2, Preddvor_8417
Prodam prašičke, težke 35 kg. Sitar, Šenčurska pot 27, Voglje -Šenčur 8435
Prodam   dva   mlada KOZLIČA.
« 66-797_8470
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mežan, Grajska 12, Bled 8473
GRAHASTE IN RJAVE JARKICE prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 8436
Prodam mlado kravo v 9 mesecu , brejosti. Lahovče 47, Cerklje 8486 '
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARJETE ERŽEN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter jo ohranili v lepem spominu. Hvala sestri Mariji in dr. Koslu za medicinsko pomoč in gospodu župniku za pogrebni obred.
Vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz Tovarne pnevmatike Sava-Semperit
PAVEL SVETELJ-HRASTIČ
rojen 1914
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 28. maja 1990, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju.
DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA __GARTNARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, va-ščanom, znancem in gasilcem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala dr. Rešku, dr. Možganu za nuđeno pomoč, govorniku Filipu Demšarju in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči vsi njegovi
Rudno, 27. maja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, starega očeta, in pradeda
VINCENCA TEPINA st.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za spremstvo na zadnji poti, besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu zboru, PE PTT Škofja Loka, Elektru Kranj, GG TOZD Preddvor, Exotermu Kranj, Domu Albina Drolca Preddvor, Iskri Kranj TOZD Števci in Valkatronu iz Logatca. Posebno zahvalo smo dolžni Karničarjevim za pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi Jezersko, Kranj, Škofja Loka, Logatec
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečino si prestal, zdaj v preranem grobu spiš.
V SPOMIN
V ponedeljek, 4. junija, mineva peto leto, odkar te je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine dragi
IVO ZUPANC
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
Kranj, 4. junija 1990
NOVICE IN DOGODKI
Mojstrana pred gracfhjo
Grosupeljčani bodo gradili v Mojstrani
Mojstrana, 31. maja - SGP Grosuplje se pripravlja na gradnjo turističnega objekta v Mojstrani, obenem pa bodo adaptirali tudi hotel Triglav in Langerjevo vilo. Hotel B kategorije z bazenom, trgovina, restavracija in gostišče, garaže in informacijske pisarne.
Po družbenem planu skupščine občine Jesenice za leta od 1986 do 1990 imajo prednost območja, ki so v turistični zgor-njesavski dolini: med drugim tudi Mojstrana, kjer naj bi razvijali turizem.
Zato, ker je Mojstrana turistično nazadovala, je krajevna skupnost pred dvema letoma sama poiskala možnosti razvoja. Povezala se je z SGP Grosuplje, ki naj bi v Boki zgradil turistični center: s prostori za tu-
Jutri
srečanje kurirjev
Kranj, junija - Jutri, v soboto, 2. junija, ob 10. uri bo na Katarini'nad Medvodami 11. srečanje relejnih kurirjev Gorenjske, ki ga organizirata odbor Skupnosti relejnih kurirjev Gorenjske in komisija za kurirje pri ZB NOV Medvode skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami Medvod. V kulturnem programu bodo sodelovali člani KUD Ivan Novak - Očka iz Tacna in učenci osnovne šole Janeza Kalana iz Topol. Dostop do Katarine je možen iz Medvod preko Studenčic ali iz Sore po Ločnici. • D. D.
ristično, planinsko in drugo dejavnost, z garažami, hotelom B kategorije in z nekaj apartmaji, obenem pa naj bi obnovil dotrajani hotel Triglav v Mojstrani In Langerjevo vilo.
Vse aktivnosti so potekale v okviru krajevne skupnosti, jeseni leta 1988 so o tem obvestili jeseniški izvršni svet. V občini so zato izdelali programsko zasnovo, ki je sestavni del družbenega plana in na osnovi tega je SGP Grosuplje začel s pripravo na zazidalni načrt in seveda s pripravami na adaptacijo hotela Triglav in vile.
Predvidoma včeraj so se na občini sestali predstavniki izvršnega sveta in SGP Grosuplje na sestanku koordinacijskega odbora, da bi uskladili nekatere zadeve. Grosupeljčani so pripravljeni investirati v zazidalni načrt in v izgradnjo objektov v Mojstrani, seveda za trg. Pri tem ne gre toliko za apartmaje, kot za ostale prostore, ki bi služili turistični dejavnosti - od prodajaln do informacijskih pisarn.
Ko so v krajevni skupnosti Mojstrana razpravljali o tem načrtu, ni bilo bistvenih pripomb. Tako lahko pričakujemo, da bodo že letos začeli v
Mojstrani graditi hotel B kategorije z 90 posteljami, bazenom, informacijski center, rekreacijske površine, trgovino, restavracijo, gostišče, apartmaje in parkirišča. Takoj pa se bo tudi začela adaptacija dotrajanega hotela Triglav, ki ga SGP namerava tudi povečati, ter seveda ureditev Langarjeve vile v
Mojstrani. • D. Sedej
JELOVICA C
Dan odprtih vrat RUŽV
Gorenja vas — V nedeljo, 3. junija, bo v okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti Gorenja vas, dan odprtih vrat rudnika urana. Obiskovalce bodo sprejemali od 8. do 10. ure. Vabljeni!
Kranjskega sindikata lastna pot v prihodnost
Delavec se bo lahko naslonil le na sindikat
Kranj, 31. maja - Preden so na današnji seji sveta kranjskih sindikatov prešli k bistvu, programu delavske organizacije, se je razvnela razprava o poslovniku dela sveta, ki je bil naposled sprejet kot začasni. Izglasovali so zaupnico dosedanjemu predsedniku Jožetu Antolinu.
Da v sindikatih že veje nov pluralni veter in da bo v prihodnje najbrž še bolj, je dokazovalo današnje prerekanje o formalnih vprašanjih. Naposled je večina sicer preglasila manjšino, ki je terjala tudi formalno pravne novosti v sindikalnem delu, toda v prihodnje se bodo v sindikatih verjetno pojavljale še ostrejše konfrontacije. Zlasti še zato, ker so na svetu kranjskih sindikatov odločili, da svoje organe odpro tudi alternativnim sindikatom.
Nehote so se kranjski sindikati ujeli v lastno nasprotje: medtem ko so od republiških sindikatov zahtevali neposredne volitve vrhovnega predsed-
nika (po njihovem naj bi ga volili v podjetjih), se sami tega niso držali, pač pa naj bi ga volil svet. Vendarle nazadnje niso ubrali klasične volilne poti, pač pa že v novem duhu glasovanje o zaupnici, to pa zato, ker na evidentiranje kandidatov za novega predsednika mimo Jožeta Antolina, sedanjega predsednika, ni bilo drugih imen. S tajnim glasovanjem so slednjemu tudi izglasovali zaupnico.
Jedro današnje seje so bili programski dokumenti, koncept izvajanja celovite sindikalne zaščite delavskih pravic, o čemer je bilo iz dvorane več vprašanj kot razprav, ter program ukrepov za reševanje ka-
Na pot v ponedeljek
Tržič, 30. maja - Znamenite vožnje s terenskimi vozili pod imenom Camel Trophv že celo desetletje burijo duhove mladih avanturistov. Na prvi tekmi leta 1980 po transamazonski cesti in drugi vožnji naslednje leto po Sumatri so sodelovali le Nemci, zatem pa se je iz leta v leto preizkušalo na raznih koncih sveta vse več udeležencev. Na lanski, 10. tekmi Camel Trophv skozi džungle Amazonke, sta prvič sodelovala tudi jugoslovanska voznika.
Letos bodo mladi iz 16 držav vozili po okrog 1600 kilometrov dolgi trasi skozi sibirske pragozdove. Čeprav je uradni naziv tekme Bajkal '90, bo dejansko le približno četrt poti speljane ob tem velikanskem jezeru. Tekma se bo začela visoko na severu Sibirije, v Bratsku. Po kakih treh tednih naporne vožnje skozi spomladansko blato sibirske tajge se bo tekma končala v Irkutsku, središču vzhodne Sibirije. Kot smo že poročali, bosta barve Jugoslavije tokrat zastopala Andrej Škafar, 34-letni gozdarski inženir v tržiškem gozdnem gospodarstvu in Sarajevčan Ognjen Sokolović.
V današnjem pogovoru z Andrejem Škafarjem smo izvedeli, da naše moštvo odhaja na pot v ponedeljek, 4. junija 1990, z zagrebškega letališča. Še isti dan bodo pristali v Moskvi, od koder bodo odpotovali v Bratsk. Tam bo start tekme 6. junija. Zanjo je naše moštvo dobro pripravljeno in opremljeno; zelo pomemben del opreme so čevlji, ki so jih po merah in željan tekmovalcev izdelali čevljarji Ratitovca iz Železnikov. Sicer pa tudi tokrat ne bo šlo zgolj za dirko in nagrado za zmagovalce, ampak predvsem za doživetje pustolovščine 20. stoletja v duhu moštvenega sodelovanja. Naši ekipi želimo uspešno pot in srečno vrnitev v domovino okrog 25. junija. • S. Saje
Na tokratni seji sindikalnega sveta so podelili tudi priznanja, srebrne znake sindikata. Prejeli so jih: Irena Berus iz Save, Lado Bevk iz Iskre, Marija Dolenc iz Save, Katarina Guštin iz Tekstilindusa, Beti Hribar iz Ikosa, Franc Kristane iz Tekstilindusa, Stane Markelj iz Save, Majda Ule iz Ibija, Marjan Urankar iz Tekstilindusa, Kristina Za-plotnik iz Gorenjskih oblačil in Giuseppe Superbo iz pobratenega mesta Torina.
eGOSTILnp
vGOZDU
Trideset let od odkritja urana
29. maja 1960 so trije raziskovalci beograjskega »Geoinstituta« izmerili prve radioaktivne anomalije v dolini Zale. Prvih deset let geološko rudarskih raziskav je pokazalo, da je Žirovski vrh edino perspektivno nahajališče uranove rude v Jugoslaviji.
V sedemdesetih letih je raziskave nadaljeval Geološki zavod Ljubljana. To je bil čas energetske krize in odločitve za graditev naše prve jedrske elektrarne v Krškem. S sistematičnimi tehnološkimi raziskavami in študijami se je ugotovilo, da je rude dovolj in da je primerna za pridobivanje in predelavo. Ugotovili smo, da bo cena domačega uranovega oksida v koncentratu — rumeni pogači dva do trikrat višja od svetovne cene, vendar je bila sprejeta odločitev, da rudnik bo.
RUŽV, Rudnik urana Žirovski vrh obstaja dobrih deset let. Ko se je načrtovalo, da bo
do leta 2000 zgrajenih deset jedrskih elektrarn, (kasneje se je število zmanjšalo na pet), je bil RUŽV v stanju v določenem času zagotavljati surovino za tri jedrske elektrarne za življenjsko dobo 25 let.
Danes so razmere bistveno drugačne, tudi za RUŽV. V Sloveniji in Jugoslaviji je zamrznjena gradnja novih nukleark (moratorij), obstajajo celo predlogi za zaprtje JE Krško. Kako gledam naprej? Po petih letih pridobivanja uranovega koncentrata in ko RUŽV dosega načrtovano kapaciteto in kvaliteto, je naš osnovni cilj znižanje cene koncentrata, ki se je sicer od prvotno planiranih 101 USD za funt U308 znižala za polovico, ki pa je še vedno bistveno višja od povprečja svetovnih cen. Če bo skrb za ljudi, okolje in energetiko pri nas postala resnična in realna, menim, da imata jedrska energija in RUŽV možnost. • A. Pavel Florjančič
Tavčarjev dvorec ostaja brez najemnika
Škofja Loka, 30. junija - Ena od zadnjih nameravanih potez stare oblasti v Škofji Loki je bil podpis najemne pogodbe za Tavčarjev dvorec na Visokem. Po temeljitem pretresu vseh ponudnikov, ki so bili dvorec kot kulturni, turistični, gostinski, poslovni objekt pripravljeni dati v življenje, je loška vlada izbrala za najprimernejšega Jožeta Anderliča iz Celovca.
Vendar pa z napovedanim slovesnim podpisom pogodbe ni bilo (še) nič, kajti vmes je posegla nova škofjeloška oblast, kjer ima večino Demos. Izvršnik Brane Mohorič je na zadnji seji starega izvršnega sveta v torek v skopih besedah pojasnil, da je bil napovedani podpis pogodbe v zadnjem hipu preklican zato, ker želi nova oblast vse skupaj še enkrat preveriti.
Ena od temeljnih programskih usmeritev Demosa pred volitvami je bila prav previdnost pri razprodaji slovenskega imetja tujcem. V tem primeru resda ne gre za čisto prodajo (najem) in tudi ne za čistega tujca (koroški Slovenec), a nova oblast ostaja zvesta volilni ponudbi. Sicer pa kakšen mesec dodatne zakasnitve oddaje Tavčarjevega dvorca v najem res ne more bistveno škoditi, saj vemo, da je trajalo več let, preden je bodeča neža občinske može toliko zbodla, da so zanj začeli iskati obnovitelje in novega skrbnika. # H. J.
?fK <;oiti<Ki<
drovskih presežkov, ki so ga bili Kranjčani zaradi razmer v občini tako rekoč prisiljeni pripraviti med prvimi v Sloveniji. Precej mlačna razprava se je dotikala pretežno sindikalne zaščitne vloge, ki jo bo lažje izvajati potem, ko bo prišla slednjič na dan kolektivna pogodba. Več so člani sveta spregovorili o kraji družbene lastnine in siceršnjih nejasnostih glede prihodnjega »naslovnika« družbene lastnine, pa tudi o povsem banalnih vprašanjih, kot je denimo sindikalna članarina. # D. Z. Žlebir
Skupščina
slovenskih tabornikov
Ljubljana, 30. maja - V
soboto, 2. junija 1990, ob 10. uri bo v veliki sejni sobi ČGP Delo v Ljubljani 13. volilno-programska seja republiške konference Zveze tabornikov Slovenije. Na njej bo krajša svečanost s podelitvijo priznanj in taborniških odlikovanj. Po uvodnem referatu bodo delegati obravnavali poročilo o delu taborniške organizacije predlani in lani. Sledil bo še sprejem statuta Zveze tabornikov Slovenije, zatem pa bodo izvolili novo vodstvo in organe. Za predsednika republiške konference ZTS so predlagani štirje kandidati, med njimi tudi Milko Okorn iz Škofje Loke. • S. Saje
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA ti
GRADIMO CENENO IN HITRO!
KAKO? GRADBENIM MATERIALOM, KI GA
PO NOVEM LAHKO DOBrTE PO KONKURENČNIH CENAH V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM SGP "GORENJO" V RADOVLJICI NA LJUBLJANSKI CESTI 11.
NUDIMO VAM:
- CEMENT IN APNO V VREČAH
- STREŠNO LEPENKO, IZOTEKT V - 3, IBITOL 10 kg
- STIROPOR 1 5 cm, KOMBI PLOŠČE TRISLOJNE
- POROLIT OPEKA, BETONSKA OPEKA
- STREŠNA OPEKA
- DRENAŽNE CEVI RAZLIČNIH DIMENZIJ
- ARMATURNE MREŽE
POLEG NAVEDENIH MATERIALOV VAM NUDIMO TUDI VSE VRSTE BETONSKIH MEŠANIC, GRAMOZE VSEH GRANULACIJ, DOSTAVO MATERIALOV NA GRADBIŠČE, GRADBENE IZKOPE, POSOJAMO OPORNIKE IN PONTEX, OBŽAGUJEMO STREŠNE KONSTRUKCIJE IN VAM JIH POSTAVLJAMO PO NAROČILU, ZGRADIMO VAM OBJEKT ALI OPRAVIMO VSAKRŠNO GRADBENO STORITEV, IZDELAMO VSE VRSTE ARMATURNIH VEZI - VSE PO KONKURENČNIH CENAH.
OB NAKUPU ALI NAROČILU VAM BOMO POMAGALI S STROKOVNIMI NASVETI.
OBIŠČITE NAS, NA VOLJO SMO VAM OB DELAVNIKIH OD 7. - 18. URE IN OB SOBOTAH OD 7. - 13. URE. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠTEV. 75-771.
bi
I
K
X
% \