Priprava programa čiščenja vodnih jarkov na Barju
Predstavniki krajevnih skupnosti, ki ležc na območju Ljubljanskega barja, so na nedavnem razgovoru s pred-stavnikom VGP Hidrotehnik Rajkom Omahnom znova pretresli vse bolj pereče vprašanje - kako ustrezno ure-diti odvodne jarke na Barju.
Pri tem so lahko ponovno ugotovili, da je želja 5e vedno precej vei kot sredstev, zato marsikatcra dobra zamisel žal še vedno ostaja le na papirju.
Predstavnik Hidrotehnika, ki je nosilec čiščenja osnov-ne odvodne nireže na Barju, je med drugim predlagal, naj bi v prihodnje odvodnjavanje na tem prostranem območju reševali bolj etapno in sicer na ta način, da bi najprej uredili obmoŠje ene KS in Sele potem prešli na dmgo. Boljše bi lahko bilo tudi sodelovanje med Hidro-tehnikom in strojnimi skupnostmi jarkačev, ki čistijo manjše jarke, saj bi v tem nedvomno dosegli večji učinek. Rajko Omahen, je prav tako opozoril tudi na nehvalezno vlogo, ki jo ima VGP Hidrotehnik pri plačevanju od-škodnin. »Če bomo začeli plačevati odSkodninc obrež-nim lastnikom, ne bomo mogli otistiti niti teh 60 kilome-trov jarkov na leto. kolikor smo jih do zdaj...
<"> že čistimo spomladi. ne moremo vsega hkrati spla-
nirati. Nasuto zemljo planiramo tam od srede januarja pa do srede maja, nato zaradi vegetacije kaka dva meseca prekinemo, potem pa spet delamo naprej«
Ivan Prebil je v imenu KS Podpeč-Preserje opozoril, da letos ni bila ob pravem času izkoriščcna sczona za jarkanje. »Zdaj bi lahko že vsaj kaka dva meseca jarkali na drobni mreži, tako pa smo že pol sezone zapravili. Čas pa teče. Ni tudi dovolj sredstev za ta namen. Do zdaj so se za to koristila sredstva kmetijsko zemljiške skupnosti za namembnost zcmljiSč. kam pa so zdaj Sla, se ne ve... Kinetje so za jarkanje doslej prispevali 40 odstotkov sredstev, vprašanje pa je, ie bodo pripravljeni še toliko odšteti, ko je vse postalo tako zelo drago...«
Z ugotovitvijo se je strinjal tudi predstavnik KS Galje-vica Peler Zajc, s pripombo, da je za vse to kriva naša zgrešena politika. »Pn kopanju sekundarnih kanalov ne bo več vprašljiv 40 odstotni delež knietov, vprašljiiv bo še 20 odstotni«, je dejal. »Kmetijstvo je v takšnem stanju, da ne more več dihati. Brez kreditov zdaj ni več računice. In če bo še zastala sekundarna mrcža. je vpraianje, ie bo tudi primarna še lahko shajala...«
V razpravi je padel tudi predlog, naj bi pri izkopih poslej sodelovale tudi komisije za kmetijstvo. ki delujejo pri KS. Pred izkopi naj bi se vsakič že vnaprej dogovarja-li. Tudi same KS naj bi bile bolj angažirane (in odgovor-ne) pri tem. Posebej so se dotaknili posameznih občutlji-vih točk na Barju kot so IŠca, spodnji razbremenilnik Galjevca. neenakomerno posedeno zemljišLe na nekate-rih območjih in še kaj. Kar je bilo zadnje iasa izkopano, naj bi počasi vnesli tudi v katastre. Rajko Omahetn je ob koncu predstavnikom KS izročil sezname ogledov tere-na, da bo Hidrolehnik lahko to potem vključil v svoj program.
Andrej Glavnik, ki je v imcnu Komiteja za kmctijstvo, gozdarstvo in preskrbo povezoval sestanek je zaokrožil razgovor z ugotovitvijo , da brez sodelovanja KS pač problemov ne bo moi reševati tako kol je treba. Ko se bo Hidrolehnik lotil operativnega čiščenja jarkov, mora o tem poprej vsakič obvestiti krajevne skupnosti, da ne bodo o tem seznanjene in da bodo lahko evidentirale lastnike zemlji$L. ki so proti. Pred čiščenjem primarnih jarkov pa je treba posebej obvestiti tudi kmetijsko zadru-go, da se bodo lahko vkljuiili jarkači. Predstavnik VGP Hidrotehnik pa je k tej sklepni ugotovitvi Se dodal: »Nujno potrebujemo soglasja vseh lastnikov zemljišč, preden se lotimo izkopa. Kajti ie bomo posameznikom plaievali odSkodnino, res ne bomo nikamor prišli...«