hungaby
BELLUNO UDI-NC
KN/OLA ^^ CROA Tttfer^JtS^
VENIC
Bosni A
Ravenna
ANCON
pONTCN£GQO
TTAK>d^
P&P f ANtl^ARI'
■ilSffii
J§11
sms«
HHl,
RindiB I
I shaja vsak da a raaea Se dalj hi pravnikov. I
faaued dail.v asaept Pnn.ln v* a uil Uoliday«.

rrcdniiklla upravallkl prostori: 2U57 a La«udala av.
LETO—YEARXL

Offlca or pubUcatiaat
:'«'>'? s«. Levadala u v r. Ti'lc|dionv: l.aw»du)o 40:15.
JaaaaiZ 11. lil«, a Um »aa___
tka A* * OaacraM tf Mir«! «, 117».
t t	—■ ----—"-i----- - — -----"" — 1 i" 'i ii • '''m^^mmt^^^^^^^m^mmmmmmmmmmmm^^mmrnm^^^^m^m^mmtmimm^^mm^ma
CHICAGO, 1LL., četrtek, 12, decembra (Dne. 12) 1918.	STEV.-NUMBER 290.
a« CM««* Illtaaia.
•t
•f
r«ta
110S.
Aat
af
Oa».
1#17
14.
l»lt.
VRHOVNI POŠTAR PRIPORO 01 POORZAVLJEHJE TELEFONA II BRZOJAVK.
____________
SKUŠNJE v VOJNI POKAZU WO POTREBO PODRŽAV JBKfe LJBNJA. .,•
Ustanovijo ae Mri glavne poitne svese s letali.
Washington, D. O. — Vrhovni | peštar liurleson pravi v svoje ml poročilu, da naj vae telefonske in lirzojavne naprave v deželi, ki so sedaj pod državno kontrolo, postanejo državna lastnina po sklenjenem miru.
Mr. Burleson pravi, da so skušnje v tej vojni dokazale, do jc praikttfno in pametno, ee telefonske in brzojavno naprave po^tane-jo'državna lastnina. V vojni s* je pokazala potreba, da je kongres pooblastil predsednika, da prevzame koijtrolo nad brzojavnimi in telefonskimi napravami.
Hedaj je kontrolo le začasna, ki obstane, dokler ne bo sprejeto mirovna pogodibo. Najboljši uapeh se da doseči, Če So te naprave po-drlavljene in .podrejene vrhovpe-mu poštarju. Na tn način lahko , naprave služijo ljudstvu in ne prttfitu. *fr. Burltson povdarja, da sc ne sme zavlačevati podr-žsvljcnja telefonskih in brzojavnih nsprnv, in priporoča kongresu, da podvzame akcijo v tem ozi-ru.,
Poročilo prsrvi, da jc fiskalno leto z dnem 'JO. junija končalo žejo ugodno za poštno »pravo, kajti prebitek nad obratnimi troški je vnašal $19,979.798, Vsi dohodki so •mešali $388.975.962, troški pa ♦:i24.aS3.7a«. Poštna uprava je oddala zafcladniškenm departmfntu $44,500,000/ki jih je prejela kot vojne ddklade.
Hed nove zahteve poštne uprave spada zgritdba prodora med železniško postajo (Jrand (Central v New Vorku in uradom pennsyl-vanske železnice, ki jc preročunje-na na $1,500,000.
Poštna uprava namerava l udi razširiti prenašanje pošte z letali. Izdelani so »ui.jjti za štiri glavna pota, od katerih vodita dvo v tu-jezemstvo.
Prva pot. — Od Netv Yorka do San Francisea. Stranska i>ota vodijo (a) iz Chicaga v 8t. LoUis in Kansas City, (h) iz Chieoga v Ht. Paul'in Minncotpolis, (c) iz ^levelanda v Pittsburgh.
Druga pot. — 1/. llostona v Key VVeat. Stranska pota vodijo (a) iz Miiladelphije v Pittsburgh, (h) iz \Vashingtona \ Chudnnali. (c) iz Atlsnte v New Orleans.
Tretja pot. — Iz Key Westa via 11 ava na v Panamo, „ - Četrta pot. — I* Key Westa via Zspadne Indije v JuŠno Ameriko.
- ■_ y	i
Italijanska tavanja jugoslovanskih pokrajin. TMff!^««^
mH, !EP°- «*0E SE RESI PO SKLE-
trebbo delo. njevem miru.

DOMOVIftČA V DRŽAVI OOLO-RADO.
WaiWngton, D. 0. — Predsed -uik Wilson je pred odhodom v F>aneijo proklamiral, do je 3,813 okrov sveta v narodni šumi Bettlo-ment odprto za našeljevsnje do-itioviščarjev. Naselniki morajo naznaniti po devetih dopoldne dne 22. januarja 1919 /veznemu sem-Ijiščnemu uradu v illenvood Springsu, da se naselijo na tem zemljišču po postavah rs domovi-ščarje.
Nasnanjajo, da je svet v splošnem divji, vmes ao pa pareete, ti -
irodne za poljedelatvo.
v * ' , , ,» *
OLJKI 6PERULANT ABETI
Denver, Oolo. —Fred Aufenger, Vmat padmaršal, je aretiral oljne 2a špekulanta Ia l*porte. Obtožnica mu očita, da je po pošti raz-■ katerim
^vnta. na katerih produeirajo vsa ki dan od 36 do 340 sodov narsv tega olja. kl daje od do $U00 dnevnega aasluška. Mešetamka • vnfl» jc nadalje garantirala kup-em, de bo prodala delnic t enim do dveh dolarjev dobička.
-,
.. ... i •	*i,i	t 'hiengo Tribune.
\ Woshingionu je bilo pndlošena noto jugoslovanskih drŠavj kgtere vodi Mrbija V noti razlagajo svoje narodne aspiraeij.. in zahtevajo, da italijanske «et» /apuate jugoslovanski teritorij,
mmm^ased|e, ^ ■ - / • ^	.... . ^ i l - •,»• . . . •
A	jtfhltiiiiartliiill nrinahie^iarmleaeii^ ,pmhessfri miK ki|ie
premirju z bivšo Avstro-Ogrska. Rsvno tako ukvarjajo proti dovojjenemu teritorijn tarife! po londonski pogodbi, jmsegsjočemn v jugoslovsnske pokrsjlne, ki je blls sklenjeno pred vstopom Italije v vojno.	.
Zgornji zemljevid pokaznje teriteHj, ki je jugoslovanski. Cmo tiskan leritorij je bil Itnliji pri-znan po loudolisk pogodbi. Pikasto tiskan teritorij ee sedaj zasedli Italijani s svojo armsdo in mor-narieo. Okupimli so vse primorje v Adriji doli do Avktne v Albaniji, tako da .lugoslorasihe morejo nikjer do morja.
Italijo sc izgovarja, ds izvojo določbe, .dogovorjene v premirju, tods bolj odločno.ndirde jo 4a teritorij italijanski kot oni, ki je označen v londonski pogodbi,	i V
Jugoslavija je bila proklsmirsna dne 24. oktobra po vesteh iz Kvrope, dne 28. oktohrs je ps grof Andrssšy, svatro^graki minister šele nsslovil noto na predsednika Wilsona, da sprejme vse njegove po^je *« Po*ajsnje glede premirje. Ts fakts govore jssno, da je bila Jugoslaffja usta-novljena in so se Jugoslovani osvobodili haliaburJkega jarma pred podpisanim premirjem (Irof Audrassy je lahko govoril v imenu avstrijskega ceaarja Korls, ni pa »nogel govoriti v imenu .lugo-Slovanov, ker ga niso pooblastili, da jih zastops, in ker sploh Jtigoalovsni kot držsvna enota niso bili v-vojni proti zsvesnikom, ampak so bili puntarji proti habsburški ovstro-ogrski dribivi, torej
naravni zavezniki entontnih zsvernikov in Združ<nih držav.	\
_
Okupirani so krafl v prolislovfo z londonsko pogodbo.
Ameriški poročevRlci v Franciji spoznRVRjo intrige italijanakih anek«i«tov.
(Ameriški časopisi iu revije so sc pričele zadnje čase v širšem ob-segu zanimati za pravice Jugoslovanov. Za ts ugodni preobrn* v javnem mnenju Amerike se je zs-hvsliti v prvi vrsti neumorni sgi-t sel ji ameriških Jugoslovanov, v drugi vrsti ps>Itslijsnom samim, ki so a svojim nečuvenlm početjem opozorili nase vee svet. Hpo-daj prinašamo v celoti prevoden člsnek ameriškega koreopondenta P. Mou rejs v Psrisn, ki je bil objavljen v čikoški 'Dslly Nčms'. člsnek je prilično naklonjen Ju-goslovsnom in to je sa nas precej tolalhe. — Obenem opozsrjsmo Čltatelje na novo številko "The Hlovenisn Revictr", ki jepravkv izšla. Ts Številks je v celoti po-svečens itslijemiko-jugoalovati-skemu vprašanju in Isdana je v 100.000 iztisih. OeMhiost rojakov je, ds revijo razširijo med Ame-
rlčani v sleherni needbinl).
L i ,/t [ * > ' ^ribaMS
Parfz. Krsneijs. — Nspetoat med Itslijeni in Jugoslovsni se nadsljuje in dog«»dek sledi dogod-kn Dobro je, ds mslo pregledemo pološsj, ki nndl zs mirovno konfe-reneo nsjresnejše probleme.
Zvečer rsvno tistega dne, ko je Avstrije izročila Jogonlovenom
"o I jo I okrožnic«. 9,kstfnn.£ Avainje	nej^retnenl nič^ar K
vplival ua občinatvo. da ima 3jW0|»vojg»	kn p ^ n, M grrsrt, nt
bila izročitev mornsrice Jugoalo-vMiom navadni *trik\ kar je Avstrija tudi pozneje priznsls v po-godbi premiejs, ko je obljubila odstopiti Italiji nekaj Isdij. Jugoslovani ps pravijo, ds je bilo te-krst Še podpisano premirje med Italijo in Avstrijo in obenem je bila Jugoslavijs <e proglasila svojo neodvisnost; Avatrijs potemts-kem nI več ekshMirals in kar so pozneje gevorili avstrijski gene-rsll, je bilo brez pomene, dejstvo ps je, ds so Itslijsni potopili ju-goalovs nako d redna t ko, ne ps sv-strijeke.
To je bil prvi neprijetni dogodek, ki je razburil duhove med Jngoslovsnl. Drugi dog^lek je ps sledil na Reki (Plumel.
Italijani m tskoj po podpias-nem premirju izjaviti, ds ne bodo okupirali k rs je v, določenih v po-godbi, dokler ne pridejo drnge zavezniške čete in okupacija bi ae imela bevriUti »kupno kakor otoji v pogodbi. Tods Itslijsni ao kmalu prelomili lieaedo. Poalsll oo evo-je čete na Reko, v Trat So drug«* k reje. ko še ui bilo o frsneoakib, angleških in smerilkih četah al«, ha ne duha nikjer. Itslijsni ae iz-govsrjajo. da ao zavezniki prišli pozneje ze njimi, kar torej ne
kol.
im
mrmi^ p h „ ■ ■ a aks Nubmarinka in potopila naj boljšo in največjo ladjo vsega brodovje, dmdnet^o "Virlbo. (T-nit is!'. Jugoslovani so smstrsll to delo Itslije zs odprt sovrsfni čin
znanega
. NsjvKja pritolba nov pa je, da so li sli jeni zmw<ffi k reje, ki ae nahajajo daleč onkraj je, določene v pogodbi premi
Kljub protestu 8loveneev in vzlie dejstvu ,da so tam ie bile srbsko Čete, so Itelijaui sredi novembre hoteli okupirati Ljubljano. Srbi so nato poslsll Itsliji noto, v ksteri ao zsgrozill, ds bodo mesto brsnlli z orošjem, če pridejo itsll-janske čete tjs. Italijani so umsk-nlli svoje čete c izgovorom, ds niso mislili zasesti Ljubljane, pač pa le Vrhniko.
O teh dogodkih ae je ie razpravljalo na nedavnem zavezniškem sboru v Veraoilleau in kskor poročsjo, je bilo izmenjsnlh r.eksj burnih liesed mer^ frsneo-•klin ministrskim predaedulkom nemeueesuom in ifalljanakim mi-niatraMm prwlae<lnikom Orisu-dom ter med zadnjim in srlMklm poslanikom Vesrilčem kskor tudl med baronom ttonninom, itolljan-«kim znusujim ministrom
1. de«'embre je Jugoabrvauaki Nerodni Hvet v Zagrebu poalal de-tege^ijo v Jteigrad, ki je izročila u priiK U Alekaaiuiru O-
tode Itelijeni so odfovorili. da je (je Tak je bil .ločej s LjnMJano
ater protest proti italijanski invaziji jntealovanskMi krajev Onkraj oieje. ki jih je določila pogodba zs premirje j olienem je jugoalo-vanska delegaeija Izjavil« formalno, d« ne pripona anene lendon oko po^rMtb« med Italijo ia savos oiki Prbte Aleksander je odgovorit, ds bo podpiral sts rtiče Hloven-eev in Hrvatov In Izrekel je ufis-Jugoslovs- ^ ^ * b«do zavezniki osfrali nO pravične Celje Jugoslovanov.
I/ondoneka pogodba Is leto 191$, katere nočejo pripornoii Ju-Dalje ns 3 str, 1. kol.)
NEDOLŽNI LJUDJE 80 IMELI VEURE 8ITN08TI
Woka irtev je vrnila šilo sa ognjilo.
Ohioago, W. _ Ko je bilo proglašeno vojno stanje med ttdruše-tiimi državami iu Ncmčij^m m m noši I i prostovoljni detektivi ko-kor gobe po dežju, ki so naprti vili tnnogo zmot in dali justlčnemu de-partmentu prceej nepotrebnega delo.
Vzroki ao rasličiti, da su Ijudjr postajali prostovoljni detektivi. Nekaterim se ni ljubilo obleči vo-jofike suknje ln oditi no bojišče, pa so mislili, če ae .priglose kot prostovoljni detektivi, da jim ne bo treba oditi v vpjofcko taborišče NekivJcr! si domišljajo, da so rojeni Nhcrtoek I To I m os i, in |HMt«li ho prostovoljni detektivi, dosi niso imeli najmanjšega tolento zo lz-vsjanje tega poklica. Med ženskami je pa učinkovala prirojeno ro-dovednoat po Rvi, do ao se pri-gloiale za detektlvke
Nihče oa ne čudi. če to vsled to-kih ramner bile napravljene po-po I nomakrivične obtožbe iu ds ao imeli nedoHhd ljudje vČasi velike sitnosti;
Tako je n. pr, nski sin miljotutr-ja slišal v restavraciji nelojalen razgovor, kl ga je hitro sporočil pristojnim oblastim. Oblkatl so stvar preiskale tn dognsle, ds je
strateoiona naloga
ri8kb armade pred
sedanom.
v 10
nad 2,000,000 moš na bojiice.
Waahington, d. 0. ^ Vprašuje pennouentiie nrurtuhie orgonlzoel. Jo je bilo odloženo in s,., ,,„ m). r,,v,,i	Vojni tajnik po-
vc jsauo \ svojem pormUlu, ko pravi, du se vojsAkOi pottvb ne more določno orentti, dokler »j konferenco določilu*bodočih med. narodnih roamer. T. d« zo zočos-
namene, pravi vojni tajnik, , pretlloži ktpigresp rcguleeijo rs-Hulume orinade, ki oslu ne jedru bodočimi vojaštva.
Mr. llaker noznanjo, da naj se z aakonom določi možna nrgaMas. Hja generalnega štaho, ki je bilo izdelana v vojueni Času,
V svojem poročilu pravi, še Im »o nadalje treba Študirati znanost o vojskovanju, tedoj sc tohko akademijo v \Veat Pnintu razširi s pu-aebulml šolami, ii katerih Isldejo specialist I za rsanečete.
Ne^Ji del zgodovine ameriške sriuade prepušča vojni tajnik gr-n#alu Peizhingu, ki pilpovedujc v svojih poročilih o operoeljsh dn 30. novembra. V avojem poročilu navaja Is dogodke s vidika vojs-ške strategijo o naskoku no žele«-nlen Kedou-Mczleros, s katerim Je
obtožbe krivična, /daj js po žrtev pn^,(nnu «lttVn« n<,mško do-zasukala kopje I« Sila iidljmuir-'V{W,,ltt p0t « Potrebščine.
jevega sina ss ^IM.000 odšk(a|. nine. Oče t^uld-be d
N drugem tednu v oktobru Je
aMjŽMiin vatopiti kot pro-
atovol|eo.v morttsrico.
In takih krivičnih ovadb je bilo več, ki so bile napravljene v smo-ti alt pa iz maščšvonja. Tutll med Hlovenel no bili ncksterl največji nasprotniki nemške in ovstro-ogr-ske avtokraelje medeni kot prijatelji Nemčije hi avatro-ogrskl vo-buni. Heveda so bile tako ovadile večinoma napravljene iz golj maščevanja, kl niso imele drugih po-sledlc, kot da so ovadenim osebam povzročile nepotrebne sitnosti.
DO i. JULIJA JB BILO PRUB TIH 2S,489 MLA6NBŽEV
• Washisgton, D. 0. - Juatičnl lajnllc (iregory jo podal poročilo, kalto ao bili vjeti mlačneži, vohuni, nemški agentje In nelojalneži.
lir. Oregory pravit "Ts dopsrt-ment se je ravnal po splošnem principu, da ustavnA zajamčene pravice svobode govors, rborova-njs ln peticije post oje v vojnem kot V mirnem času, In da tvorita pravies do razgovora vladn# po-lltike in praviea do politične agl
prod ohupsue 4
•nu sovražniku, kl Je Ml dnetfHt^ veuibra tok(» upehan, da so atn-riške čete prndrle skoil.
Htrotegi^no nologo je bilo htvr-Seno dne 7. novembra, ko ho Ame ilčani vstopili v Nedon iu kamor so prihodnji dnu prišli l-Voueosi.
"Hestonok franeoaklh in ame-rišklh črt uo zgodovinskem me
Stu." pravi tor. Itaker v ovojem
poročilu, "Je nornaujol poraz nemške armade, poraz t sko odločilen in uničujoč. UktTŠnega Jo doŽlve la Frane i ja pred sedem lu štlrlde-sctlml leti na istem prostoru.T
Istega dne, ko Je bilo |mdpiaaito premirje, je bilo 25 (Hlstotkov vseh moških oseb v starosti od 20. d<' «11, leto v auiei liki armadi. Armada Je 4|elo :i,U«|4.(KKI moŽ, isl koterill jih ie bilo nad 2,<Nk),000 v Kvropl, medtem ko Je armada v marini j, 1917 štela te |h0.074 mol
Itriuka armado je doacgia svo H' najvišjo moč poleti 1917 In jc itela malo več km 2^)00,1)00, mol.
Ameriko je tako močno armado postavila ria ImjiŠett v devetnajstIh mesecih. Hevedo so morali Itrltje
taelje glavni temelj demokracije/'	»I	omerlšk« or-
J aat i čn i tajnik pravi, da Je bil« ^ " V" T	W
_________.....J' ps bil oviran po večjih trous.
ns prwlsodnikovo pozlvnleo sred-,	, .
ranfh 6,000 sovražnih i norem-r v	lolkočsh
preeejšnje število teh je bilo ln • lemlranih v taboriščih zs Interna eijo. Ostali so bili izpuščeni no njih besedo. Večina Intemlraneev ao tvorili nemški podaniki in prav malo je bilo Interniranih avstro ogrskih podanikov.
Do prvega julija je bilo prijetih 234,409 mlsčnežev, ki ao ae hoteli odtegnili vojaškemu naboru,
ZNIŽANI DAVKI
BR8PRE8VI VLAK SKOČIL RAZ TIR
WUmnifton, Del — Ns Atlsnih < ^ogat Mne železuiel je skočil eks • presni vlak pri [Mistaji KI rod N t'., raz tir. Trije zamorci so mrtvi In več |tsssKrjrv je rsnjenih,
BOOAT PLEN
Laavsairtrtli, lad. — Nesnstd
tolMsjl so vlomili v Ijesventrorfh Htote banko in odnesli zs $100,000
Danea nekoliko bleditejše, t<Hia lepo vreme; zapadni vetrovi
JMnčnl vzhod ob 7 W a. m. Nolačnl sahod oh Itlf p. nt.
Ws*hiagton, D. 0. — Kenator HiminoiiM, piodaednik aenaiskega finančnega odseks, je predložil se. nnin dsvčpo predlogo, kl se oslrs ua tnihajojo/o proldliii ijo iu v kateri *<> davki z o/ir ooi no mir »i.m. no rnlžiiul
Poročile razloga, zakaj j« odsek /oMol davčno vaoto ml $7,ft00,.
tSSMMKJ oa $4,!)78.4«<J.OOO lit i*de
lal dovčnl program zo leto I92it. po kateront j»> davek določen ns
$|,<*io,ono,t)ttfi.
HupuliMkomc Penros« predloži poročilo manjšine protiMsvČnemii prugramu zs Isto 1920 Njegovo ftoiiNU« f»o<(piraia mpubOkenske MMiatorjo H/ooot lr država I'tah Iti
let te I* WhieoneHM Kadar bo pr«n|loga aprejeta v «enatn, |»rid< pred rbornMoi k on fereučni iw|l»or, kl Izrsvns imetsv-
raruoia tnwit Senatom tn ininpfosiio rboroieo. Razprava o davčni pn> d logi ,M> varla prerej čaas v »e mitu lo rolo jr nemogoče le adaj ia-' reči, kedaj »m« predloffa sprejela od obeh Sboruie (n predložena predsedniku V po^tpU.
Izhaja dnevno nun nedelj ia praznikov.
Advar tišin* rstas on sgrsoment.
t United States (ezeapt C il^n eoantrias, $4.60 par
PR08VET*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Narsftafost ZodtnjMia driove (Izren CMe*fo> to Cannd. I(0 M let* 91 r»0 za pol leta in 76« za trt mo«.; Chleage m inozamatro M « »• »*•*
$2.26 za pol leta, $1.11 sa tri messes.	,
Naelov m vm, kar laaa itfc e
"PROSVfeTA"
2067 So. Law«dnlo Awmmmm, Cktenfo, IUM*.
THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa • I Um SUvoala Notioaal BmoII« S~fety.
leeaed dattr aseept Sonda? and Holi<laya.
OwmJ Wy tho SlovooU N.tUmol E—IU S—ioty.
"PROSVETA"
2SS7 S«. Lawa4a|a Avmm, CUcafo, MM*.
Deto. v okUpa-j« n. pr. (Dac. 31-lf) poUs 11 «1, da van j« a Im d..to« potekla aoroJnina. Podrite jo pravo-4« ao va« •• »atert liat.	__j.
AL! SMO BREZMOCNI NAPRAM EPIDEMIJAM?
Nedavno je bil priobčen statistični izkaz o žrtvah influenee in pljučnice. Po tem izkazu je epidemija zahtevala tri sto tisoč žrtev. Ponehala še ni in poročila iz nekaterih mest pripovedujejo, da se zopet Siri.	j:
Te žrtve je influenca zahtevala skoraj v dveh ipescih Občinske in okrajne zdravstvene oblasti so izdajale razne karantenske odredbe. Prepovedale so shode in seje, zaprle KledaliSča in gostilne, v nekaterih mestih so morali ljudje nositi torbe na ustih in nosu. Izdale so še mnogo, drugih preventivnih odredb. In uspeh? Influenca se je širila v mestih z najstrožjimi karantenskimi odredbami in tam kjer ni bilo nobenih.
Ali smo brezmočni proti taki epidemiji?
Ce površno preudarimo položaj in ne pogledamo v socijalne razmere, se nam zdi, da res ni pomoči proti epidemiji, kajti sredstva proti nji, ki so se jih poslužile oblasti, nam govore, da so brezuspešna.
Odpravljati epidemijo, kadar se je pojavila, je precej težko delo. Takrat so raznešeni bacili že povsod, ki povzročajo bolezen. Nastanijo še v hiši siromaka in bogatina, kajti z zrakom prodirajo bacili v vse prostore. Noben prostor ni tako tesno zaprt, da bi se ne mogli naseliti v njem. * Iz tega sledi, da so moramo proti epidemijam zavarovati v času, ko jih nimamo, če hočemo uspešno nastopati proti njim.
Dr. Hastings iz Toronta je govoril resnico, ko je dejal, da moramo spremeniti socijalne razmere, ako hočemo skrbeti za javno zdravje. V današnjih socijalnih razmerah »o glavni vzroki za razširjenje nalezljivih in epidemičnih bolezni. Šibko in izmozgano telo je bolj dostopno bacilom kot krepko in zdravo telo. Da človek ohrani zdravo in krepko telo, potrebuje tečno hrano, počitek in razvedrilo. Ali današnje socijalne razmere so take, da je malo delavcev tako srečnih, da si lahko privoščijo dobro hrano, počitek in razvedrilo. Za zdravje je potrebna podnebju primernu obleka in zračno in prostorno stanovanje.
Stopiti je treba le v delavfcko predmestje industrijal nega mosta ali v nekatere naselbine, v katerih lastujejo rudniške družbe od prve do zadnje hiše, in prepričamo se, da so današnje stanovanjske razmere za delavce strašno mizerne in tla tvorijo gnezda za razširjenje nalezljivih bolezni.
Nihče ne more trditi, da je higijenično, če sta prisiljena dva delavca spati v oni postelji. Nikakor ni v interesu zdravja, če mora več otrok spati v eni postelji in v majhem tesnem prostoru, v katerega nikdar ne posije solnce in nima svež zrak rednega in pravilnega dostopa. Za zdravje je pravilna vontilacija spalnih prostorov ravno-tnko potrebna kakor voda ribi za življenje.
IVlavci bi si radi najeli zračna stanovanja, opremljena z vsemi napravami modeme higijene, če bi imeli potrebni denar, da plačajo najemnino. Njih mezde jim ne dovolijo, da bi prebivali v bolj v higijeničnih stanovanjih, kajti z odmerjeno mezdo morajo skrbeti tudi za hrano in obleko. In U mezda Je odmerjena tako, da ne zadostuje za krepko hrano, podnebju primerno obleko in higijenično stanovanje. Dr. Hastings je na konvenciji javnih higije-ln *u»»urne avrh« v do-
datno zdravniško pomerf, ali je pa detav* prisiljen o^i«! ^	|	f^.
v tovarno na delo, še preden se mu vrne zdravje. laKemu l uikQ MorJa žalorvanje za 120, SNPJ., da »e polnoltoriino J
delavcu oslabi telo in bolezen ga prav rada napade drugič Karlom in Viljemom.	deleži seje dne 15. decembra oh 2
„	rlnklor ii ne nodleže	ko> pi4ern ta d(*m> je ** P®P°Wn*- Va <1»*vnem redu bode,
n tretjič, dokler JI ne poaieze,	kaioliika eaHkev zaprto, volitve zu leto 1H19 in druge važuJ
Med nalezljive bolezni, ki jih povzročajo bacil, spa-L/jeJvlM,kaJ<or ^ t^«, kaj- društvene zadeve. _ f. ti da tudi jetika. Statistika dokazuje, da umrje percentuelno ti awiaj ,bi bila fr0Kp0a« „aji*p- tajnik.
na te i beli kutfi mnogo več delavcev kot ljudi iz imovitihfa prilika pmhiiiti kak d«nar,|	i-
'<rogov. Valed tega so jeUVo prekrstili v P—<**» - -^j«««« ežen. To je bolezen, ki najhujše razsaja med ljudmi, Ki gjj nekaj tedni je tu epkiemi. padmo pmimevlvanijo
nimajo premoženja in si z duševnim ali ročnim delom za ja infiuelM.# pret^j ponehala, po-	-
druire služijo SVOj vsakdanji kruh. Jetika dokazuje naj-Uem po je nontopilo deževno vre V smislu zaključka zodnje kon. bolj'jasno, da je vzroke za nalezljive bolezni iskati v so-1'TTu'
cijalnih razmerah.	1 la družino, !ki (je bilo brez bolni _________„ „ ........
Zanimivo bi bilo, da bi Statistika pokazala percen- k(XV. ajravnfcko pomoč je bilo ja-	del jo v tem mesecu. Pričet ek seji
iuelno koliko bogatih ljudi in delavcev je zbolelo in umrlo ko teiko dobiti, ker amo imeli	ho opoldne Oh 2. popoldm ; J
•	Ki Kila i^Hplflna taka Sta- »amo enega zdravnika, po fte to	pridne shod, na katerem bo rov o.
za »nuenco m pijucmco. u.	^T luTi T^ilj«- imel bolno icno. Do 27. novem- ril Frank Kerže, Man eksekulive
tistika, bi lahko s prstom pokazali nanjo in rekli: waiu je umrl<> y nflaelbini pet	&.R. z. in drugi govorniki. Ker bo
tukaj SO vzroki V socijalnih razmerah.	Ijisdi zo bifluenco, med njimi ro- ta konferenco, kakor tudi shod,
Ako V dveh mescih umrje 300,000 ljudi za epidemijo, jak Nino Hepič, star okoli 35 let, eno najvažnejših, priporočam /a.
An • A/i/r„«iQnin o nnliifltivnimi sred- doma občine Kastav na Pri- stopnikom orgonizoeije, noj se n. potem ne zadostuje, da jo odganjamo s	,)ružini Urebenc pa jcljeiela konte,poinosteviinu
ptvi kot s prepovedajo sej, zapiranjem gledališč m e tor- irl ^^ 8tap b]izo dve leti Agitirajte za ^l(^ 8ho(k M bami na ustih in nosu, ampak je treba iti globlje in dognati U^i je 0tro«kega oddeiko SN- naj bo ena največjih manifestacij prave vzroke. In če se pokaže, da so ti vzroki v socijalnih P J:	Jos. L. Glovon. nofe orgonizaeije, kor smo jih i
razmerah, je treba te socijalne razmere urediti v interesu	pri J*^l^Z^TnTZ
javnega zdravja tako, da se take epidemije odpravijo ne ^^ na poiity(nem po^u geJ ui pnhod in odhod v to mesto no. trajno.	daj* ko M Sre *ft bodočnost slo- benili posebnih ovir. Vodili smo
■■če Dretresemo vse. kar se je do zdaj izvršile* za od- venskega narddo. Imeli »mo že naie boje dooedoj vedno nipesno.
t	Mn,nJA mM Aa aa ia f/> Hpln izkazalo uvodov, na katerih smo raz- Ostati moramo aktivni, da dom„
pravo inflence, moramo reči, da se je to deto izkazalo prjrv|jftll o delovanju proti itaii- Lo glavni namen te organi,,,« ij.,
brezuspešno. Influenca je tukaj, se sin, ponehuje in	propagandi «o anoktironje to je, do pomogamo našemu ljiKl-
zopc^t širi. Poslužiti se bo treba dmgih sredstev, da se po- slovenskega ozemlja. Sklenili smo stvu priboriti jugoslovansko /ode-
slovi od nas, in ne izgovarjajmo ae, da je znanost brez- poslati protestne resolucije na bavno republiko,v kateri naj bj r u v	.. 1 * , . :L	v«o merodoljna mesto in opel ameri- do združena vsa jugoslovanska o.
močna napram nji, ker ie ni izumila posebnega seruma ^. vlad\flnaj fie zavzan;e za,pravi.Lmijo, tudi tista, ki si ja, last,
kot na pr. proti legarju aH osepnicam.	z.	zahteve sloventkega in dru- Italijani. Z bojem naprej do kon-
isi" h...... : ■ , w gega jugoslovanskega (prebival- Sne zmage.
lahko nudila veliko moralno, pa stva v domovini. No seji 1. deeem-	John Terčelj^ojnilJ
tudi gmotno pomož. Kje trte slo- kra »mo oklenili prijeti 2 nabira-venški bogatini v Michiganuf Ge «jem proatovol{jni4i prkpevkov v j so imeli gotovi ljudje na impola- prid nofie propagande. Sli amo ta-
go tisoče za avstrijska vojno po- koj no delo in v času, ko oem pi- Oleveland, O. - Tukajsn.,, KU, sojlla, 7.ako/j bi ne imeli vsaj no- Ml ta dopis, je znaiala nabrana jene vedno povpranujejo kdaj u kaj stotakov k«tere bi žrtvovali «vota že $270.06. To je za nafto ide Slovenski družinski koledar, k, no oltor borbi nošego naroda za naoelMno precej lopa svota, toda ga ^doja Jngoslov. delov, tiskov-pravico in svobodo. Pokažite, kdo * nabiranjem oe fte nadaljuje. U-lna družbo. Kot nam poročajo je ste. Imamo premožne rojake y pam, da bodo tudi vse ostale na- B. Kristan, ki je urednik koledar-Mkhiganu, Minneooti, Colorodu Uelbine vrftile svojo dolI- ja, zelo zoposljen, zato se je izdaja itd Ti ljudje bi lahko spravili mamo sicer navado, do »mo vselej koledorjo zakasnilo. Koledar bo skupaj svoto vež tiso« dolarjev, nekako ipoznl, toda oko se bomo sedaj kmalu tiskan in vezan, na-ne do bi oe «jihev,im ftaa^mam kaj sedaj potrudili tolik bolj, da na- kar se bo pričelo s razptfi jsnjem.
poznalo. Če navadni delavci žr- domestimo, kar je bilo zamujeno- Cena mu bo 50 centov Koledar bo
tvujejo za stvor po deset dolanjev ^a, bomo fte vseeno rekli, da smo trdo vezan in bo tudi letos zelo za-in vi, četudi nimajo no strani storili svojo dolžnost.	nimiv Do ga bo imel vsak rojak v
nikake ve^je «vote, po* po žive, Imena darovalcev bodo pre5itf- Clevelandu priliko kupiti bo skr-kakor pravimo, Iz rok v usta, za- no na nafti prihodnji seji.	belo članstvo slov. spe. kluba,
kaj bl ne mogli žrtvovati tuldi na-	.	Rudman.	• ■. a.
tt trgovci in podjetniki vsaj tuli-	—- ^ , I . (Za sredino
ko, kolikor žrtvujejo nafti delav- Dplath, Minn. - V sredo, dne|znonilo prepozno prejeli. tred.)j Čil Upam, do mi.moje odkritosr-14. decembra, je odbor kovinskih
Dopisi
NAZNANILO.
8 pota. — Precej časa sem »e
zadržal v Helperju, ITtoh, ki je sredlftčc tamoftnjega premogovnega okrožja. Vsled influenee je bilo potovanje otežkočeno, ker v mnoge naoelbine sploh ni bilo dovoljeno iti. Ob 5 as v, ko piftem ta dopktf, sem v 01enwood Springu, Colo. To mesto je kakih 6000 čev. Ijcr^VSi morata)'gladino <A) želee-niči Eio Orande. Ta krtfj je zelo slikovit, ki ga v poletnem času obiskuje tisoče turistov. Pokiroji-na je gorato, polno naravnih krasot. V mostu Glenwood Sprmgu so znamenite toplice.
Povsod po zapadu divja rtetiJ omiljeno kifluenea, ki zahteval Številne žrtve. V domovini so mo-, rili ljudi na povelja in v interesu avtokrAtov centralnih drftaiv, ki pa so sedaj odigrali svojo ulo-go. Toda krivice, ki so j*h priao-dejoli iači^onemn ljudotvu, ne bo do f atonu nikdar popraviti, niti ne bodo mogli priklicati k življenju »totisoičev, katerim so izkopali preagodnji grob holienzolem* ski in habsburški avtokratje. V A-merlki pa vrfti svoje uničevalno delo influenca. Po mnogih krajih sem videl prav žalostna prizora.
V Olenvvood Springstt id Slo^
vencev, razun enega olovenakega gostilničarja, vendar pa je mnogim Slovencem to mehto preeej dobro znano, ker potujejo skoal, ali pa prUhajajo v (poletnem easu v tukojftnje toplice.
Tu sem oe spominjal mojega prvega dela v rudniku diandler na Klyu, Minn., pred petindvajseta-ml leti. l)eaetletnlco ln dvajsetlet nleo po sem praznoval no Klyrt v družld rojaka F. Heverjo, s katerim sva skupaj pričela z delom pred četrt stoletjem v tej deželi. Letošnje leto j>a mi bo ostalo v Npomlnu vsled denunciaelj, ki so povzročile, do ao me (preiskali trije detektivi ln mi vse prebrskali. Menda oo me smatrali zo nemškega, avstrijskega In tuifkega a-genu.
Dobil sem nekaj pisem, v katerih me vprašujejo, če poznam kaj premožnih Sloveneev, kl bl bili kaj v stanu darovati za Slovence v domovini. Sevedo jih pp-anam, to<la Če 1h» od ttjlft mogoee dobiti kake Kvoto v omenjeni namen, je po drugo vproKanje. Kar je premožnih 81oveiw»ev, ne ne morejo ,v kolikor se tiče požrtvovalnosti. primerjati s^ehl sli Poljaki. tki naftih bogataftev je xelo te<ke d«»hltl kake prilpevke v na-
čnosti ne bo nihče štel v zlo. Rod delavcev v Duluthu sklical javen I j(A. AMZRI&KIH LADJAH JE bl, da bi v teh časih razumeli na- shod v dvorani Woodmen. Namen I j^o TEANSPORTIRANIH 46% šo nalogo ml vsi, da bi vsi ftli no shoda je bil protestirati proti ob - ODSTOTKOV AMERIŠKE AR-delo e nomenom, do jo tudi iz v r- sodbi Thomas Mooneyja, ki je po-	MADE.
ninio. I Cimo se vWj nekoliko od stal žrtev intrig kalifornijskih mo-	-
Čehov in deuifih -naprednih naro- gočnežev in obsojen na veoala, se- jf^ Yor\^ N. Y. — Z dovolje • dov. Neibodkno majhni v teh ve- daj pa je governer Kalifornije njfem mornorifikego deportmenta likih 4asih, Videli smo nafto raz-1 spremenil njegovo kazen v dosmrt-1 je podadmiral Gleaves, poveljnik kopmioot, naš nered, zavede- no ječo. Organizirano delavstvo v transportnega brodovjo, naznanil, nost politike, ki so jo uganjali ra- Ameriki pa bo vodilo svoj boj za ^a so na ameriftkih ladjoh prepc-zni preroki, ki so nam hodili tol- osvoboditev Mooneyja naprej, kaj- hjaij v Evropo 46V4. odstotkov a maMii raane stvari iz Evrope. Iz ti če ni kriv, čemu potem »premi- meriftke armade, ki jo itela 2,079,-vseh teh 'tolmačenj" smo se la- njati smrtno kazen v dosmrtno je- 880 mož. Na britskih ladjah so pre-hko marsikaj nodčill. Porabimo čo. Vse, kar zahteva zavedno peljali 48Vfe odstotkov, drugo uio-to sedaj v svoj prid. Vsled nofte ameriftko delavstvo je, do se do- gtvo pft na francoskih in itnlijnn -razkopanosti, kakor sem dejal, so voli Mooneyju nova obravnava.L^jh lodjah. se delal« zmote po krivdi zav*d- Dokazano je, da 00 se obtožitelji od bojnih Indij, ki so spremljale nih politikov. Sedaj imamo več proti Mooneyju posluževali prič, transporte, je bilo 82% odstotkov junnosti in tolmačenj ne potrebu- ki so priftle v velika protislovja in Lmeriftkih 14V« odstotkov britskil, jemo. Na podlagi izkuftenj, ki .-uno dokazano je, da 00 pričale po kri-hn 31/^ odstotkov francoskftj jih pridobili v tej vojni z odrom vem. Dolžnost delavstva pa je, da	mft/M no 'jugoslovansko vpraftimje, se se doseže za take ljudi pravična| ^ BANDITE LOVE. sedaj lahko primemo dela na po- obravnava, pri kateri ne bodo v-dlagi, o kateri smo prepričani, plivi finančnih kraljev odločilni,! Plttoburgh, Pa. — Medtem ko da je prava, in do nam bo prineslo pač po pravica. Mooney je bil nam- U, okrajni detektivi iskali bandite* tnpehe. S takim delom pa moramo »eč obsojen no «nrt, ker je bil o^-kj „o oropali First National banko pričeti z vsemi združenimi silnmi dolžen, da je sodeloval pri bomb- v Bridgevillu so $19,999 in /adol-takoj, predno zaide nafte solm e. nem napadu no parado za vojno |niCe svobode, so trije moskirani Matijo Pogorele. prlpravljenoot. 0,b. tej priliki je banditje votopili v prodajalno Abc - bilo več ljudi ubitih in razume oe, Rutsteina v Russelltonu ln ga oro-
Bessemer Lawrenoe Pa - Tu	<lft ™ obla»ti iskale krivce, Hi ao prt za $1,000 v gotovini in več sto
•	^	povzročili nopod. Ker pa voa do- dolarjev v zadolžnicah svols>dc.
kojsnjo lieasemer limc«tone Kom-	^danja znamenja obravnav doka- p0 ilVrftenem ropu so se banditje
panija je najelo mola potrtove,	zujejo, da se je postopalo eno - odpeljali s plenom v avtomobilu,
kateremu so pripeli zvezdo, da se	stranoko in do se Mooneyju ni do-1 yKi detektivi so no nogah in »ti-
mu bo »ttHli poznalo, da je poli-	kazala krivda, je stopilo na nogeL^jo za bonditi, o katerih ni »ledi.
eaj. To 00 menda atorill satega-	organizirano delavotvo ln prote-|	* ■
delj, ida oe tudi mi pridružimo stirelo proti taki justlci. Ta boj | vsem civiliziranim občinam, kjer traja že dolgo časa in sam piW«
SIN PKČA PROTI OČETU
nikov ilustriral te razmere, ko je rekel, da gre samo v
h robi t slovenskega Ijmlatro. <"'asi
_, _ ,, , , . , , , ,	. , ,	.1«" res taki, da l»i bila dottnofct
Zdnižcnih državah vsaki dan do 300,000 otrok brez zaj-jv^h nsftih ljudi delsti zs obrano
trka v šolo, ali pa dobe tako malo hrane, da ne zadostuje slovenskega naroda v domovini, za zajtrk. Ce so v Ameriki take razmere, v kateri so de- En<**Ua, ki jo imajo ameriftki lavci naiboljš, plačani, kakšne so šele socijalne razmere ^^rZrt^IrtZ v deželah, v kaU»nh ao delavci najslabše plačani? Tam v tej Meti porabiti««*, ne ho<lijo otroci le brez zajtrka v šolo, ampak gredo tudi je sile aa boj osvoboditi Rlovenoe brez večerje k počitku.	1	Ivaaketa jarma Imamo ljudi, ki aa
In če pride v delavčevo hišo bolezen, ki bi se dala
amoinl delosrstl a uuutm Imamo ljudi, ki hI prve lak ko podpirali
inogoce ozdraviti, ni dostikrat potrebnih sredstev za iz* finančno. Imamo masa, ki bi jim
Imajo polico(je, ječe. oodiftča rn drijge take tnatltucije. Ker po i-mamo policijo, je tn4w Jle ječe. Vaftkl odbor jf no svoji seji sklenil naprositi Metropolitan Povmg llrlck kompimijo, naj podari oft>-čkti opeko in H. Ij. C. pa apno, občina ho plssčalo po delavce, kl bodo gradili hifto pokore. Drufchl sto polnili prtAnjo. Opeko 'je zložene na kupu sedaj že dva meseca, temelji so »»kopan! In zaliti z betonom, potem pa so z delom u-stavili, zakaj, to mi po ni snono. Mords ao priftli vaftki očanci dn sakljuČka, da ke nmmo dovolj ei-viliilrani. da bi potrebovali ječ«.
Sloveti«*! i^>loh nimamo črna. da bi fta mgnbljali v jevak; aploh ga pa nimajo tuk%j*njl SI o vene i sa nobeno stvar, najmanj pa fte sa Hlorenako repnbllčanako sdrufte-nje. Tuksjftngi rojaki ao večinoma primorski Slovenej. kl pa ne ka-
nednlk Wilson je apeliral no kali- Denver, Oolo. — Mrliftko ogled-fornljske oblasti, naj dovoliio ob- niika porota je spoznala lVsrl tožencu novo obravnavo. Citate- Centersa krivim, do je umoril svo-ljem Prosvete je stvar lahko v po- h0
drobnostih znano, ker je uredni - Nj^iv osemletni sinček Hs.V' fttvo vedno priobčevolo vesti glede moTld je bjj p^ata Mooneyjs.	J. K. | kot pHfa in pri(sai proti svoje •
mu očetu.
Meadowlands, Pa. —: Naznanjam člsnstvu društvo AugUot Be-bel kt- 259. 8NPJ.. da sa vrfti prihodnjo seja dn« 15. decembra ob 9* uri dopoldne. Vsled važnega dnevnega reda in volit ve odbornikov je potrebno, da sa j« udeležite. — Frank Koren, tajnik. '
MeKeas Roeks, Pa. —. Naznanjam ftlanstvn dmfttva ftt. 210. 9. N. P. J., da se prihodnja seja vrfti dne 15. decembra. Na dnevnem redil bodo volitve drnitvenega od • bora in več drugih valnih točk. — K. JurkoviifttAfilfc
Centersj« vstrefil svojo ženo Daisy in po tem umom je obrnil orožje proti sebi, pa si je povzre-čil le lshko ronona glovi.
MOST DOLO DEVET MILJ
UlitoIII nfl —rMiry4aadski governer llarrlagton i« hm*** inženirsko komisijo, ds isdrls ns-črie za most prek zalivs dn^-peake, kl bo dev»t mW} dolg J zgrajen Is trtesobetona. Na mH*«1 nem obrežju bodo zgrajeni postavki v Sparrow Pointn, ns ' * hodnem obrešjn ps v okraju K*"
Krojača
na Hly la okoliel m priporočava st krojaško dalo nore obleke, slmske suknje, listanje, krpanje, likanje, barvanja, moške, šenake In otročja obleke. Smo v sveti s najboljšim Dry Oleanlng in Dyo Honse drulbo. Naša delavnica je v bivšem poštnem urada. JON KOMATA*, aad JOHN TIRAN Oompanj, 1LT, MINN.
ROJAKI POZOR I Hiša v najem na 1893 W. 22nd Street, bllao Linooln Si Isvrstno š-sobno stanovanje. KlJvfl ja v prodajalni na 1881 W, 22nd St. Najemnina ja $8.00. - Kenry P. Maun, 8110 W. Madison St., Ohi. oago,
Ake imata alaba livaa, imet« boloM n« v lotudru ln v ladieah, ako ata slabi, UČrpaai, aa morota upali, ake m vaai caplra, nimata dobrega teka, ake tr m rad t aaprabava, ako imate bola-'ta* v krila, ako vaa pogosto boli gla-va, uko ja vala kri pokvarjaaa, aefllata, atkar a« trosita denarje aa sdravita, katarlb aa poaaata, tomval polljlta aam ■uamke aa I aaata v plamn, aaalov ia ni vaai bomo a obratao potto povseai aaetonj la kres vsaka obrsaaoatl ai va* Se straai poatali aala popolao ia listtk, sdravllatb trav aaata vi jaaa prtrodao cd r avlle
Juvito
Naslov:
JUVITO LABORATORY,
South liiU »roneh 6, Piltsburgh, Pa.
Dr. Koler
slovenski sdravnlk IS8 Hm Avt..>!tlilsrsfe, Ps.
"Proaveta" piše sa blagoetanje jndatva. Ako ae atrlnjaš s njeni' mi idejami, podpiraj trgovca, kl oglašajo v Prosveti. — V aalogl mam vse sa vsakdanje potrebšM-ne po smerni ceni.
ANTON ZORNIK, Hanainio, Pa«
SPRRJMK SI slnfldnja v bol. nišnioo. Zklaalte sa prt: Sewiokley Vallej Boepital, Sawiokley, Pa.
Ima. mm maiašarnlll aiaanaik lam.
m p»a w*mw m»	ej**
Hjaltol aa Marala t Pittatargke. Z.travi« le veš ket SI let Mae molka la laaska. Oadravtl aaai la aa (laaSa la MaeSe eeak Mi m*»m ladi vaa V adeavtjeaja rsaalb katoeal imam aejvaSja lakalnje. Rabim aa-aa aajbeljle adravfla. Imaai aa) baljll alakUtfal Kroj m pr*tekav» •js, palai katoraga aa vtdi aala vala leto ka« aa dtoai. K m m t pHke^ja ljudje ed Mtaa to dalal, da jlk adra
P B G S V E T A*
m topel vnMi v t. s pod |titkn v »mliipM «t w» j «ne w»rir.
Todi n« obeh krilih trote »i ugajala llmrlni ckemu T« t« rji. katere tn zapodili v* laik i pra • pori in »emeai Potockega dvakrat naiaj. irgubili ao rta veaeljo do boja. Zmaga nagibala te je aa nt ran mlade** Potockega.
Bitka kmalu preneha Naliv, ki j<> postajal Čodalje večji, spremenil te je f pravo ploho, da ni-ceoar ni bilo ve* videti. Potoki dežja ao litf it utnranih o M ako v na remi jo. Stepe ae je «preu»e-nila v jezero. Nastala je tenui, da nekoliko kora kov dale«1 človek ni spoznal človeka. Puške ia aa-mekreti to te zmočili Nebo samo je borilo boju
llmrlnirki, premočen do kole, jezno plane v svoj tabor. Ni bcoedice ni ziniL NaprevHi to mu šotor ir. velblodjik kož, pod katerega ae je ekril; ta je tedel otamljea in zatopljen v tužne misli. Polastil tt c* j* obup Sedaj je tele spozna), kakšnega posla at je lotil. Bil je pobit, odjmau, ako-re zdrobljen t boju s tako malenkostno tolpo, katera je po pravici zamogel smatrati le za prednjo atraJbo. Vedel je, kako velike je moč poljake lju I dovlede. Mislil je na to. ko te je pripravijal na vijake, vendar ae je v računu sraotil. Tako se mu je vsaj »fclo v tem trenutku; torej je zgrabil « svojo oguljeno brado in tele jo razbiti ob pni top. na kateroga bi naletel. Kaj bo We. ko ae mo bo boriti a bet mani in z veo poljsko Ijudovladot
Premiiijevanje je pretrgal prihod Tuhaj beja.
Talarja ao te ognjevito larele; lice mu je bilo bledo in zobje to te mu blfekali za ustnicami, ki to bile brez brk.
4 Kje je plen. kje so jetuiki, kje glave poveljnikov. kje zmagat" vpraša t hripavim glasom, llmclnicki vstane s sedela. - .' 4' 4 T "Tam!" odvrti groimovito, kazaje proti kraljevem taboru.	4 - "Ilajdi tjekaj!" tarjove Tuhaj-bej. fle ne poide*, tepe na vrvi peljem na Krim."
"Pojdem!" odvrne Hmelnicki, "pojdem ie dane«; vzamem plen in jetnike; ti pa se boš zago-varjal pred kanom, da hoČeft plen, boja pa se iz-ogiblješ!"
"Pes!" zatuli Tuhaj-bej. "ti pogublja* kanove vojsko "
Stala sta si za tronotek nasproti, sopthajoe kakor dra zmaja Mmelnieki si je oddahnil.
'Tnhai-bej, pomiri se!" reče. "Ploha je pretrgala bitko, ko je Kročovaki dragonee le nad -vladal Poznam jih. Jutri se ne bodo več borili tako besno. Stepa se razmočijlp dobrega. lfuzarji ne bodo več za robo. ^Otribedo vsi naši!" 4'Rekel si!" zagodrnja Tuhaj-bej. "Pa tudi izpolnim. Tuhaj-bej, moj prijatelj si; kan te je poslal meni v pomoč, ne pa v nsd loge."
44Obljubil si zmago, ne pa poraz." "Vjeli smo tri jetnike, katere tebi dam." 44Daj jih. Zapovem jih natakniti ns kole." "Ttga ne. Izpusti jih. Vjetniki ao 1'krajiiici, prapora Balabena; poiljimo jih v tabor, da lx>do zvabili dragonee na $a*o »tron. Zgodi ae, kakor te je a Krečovtkim."
Tufcaj-bej ae razvedri. Bistro pogleda Ifmel-nickega in ra momljaj	t
"Gad."
4 4 JB vi ječa je toliko vredna, l^akor junaštvo. ČJe dobim dragonee na svojo strau, pa nobena no-ga Iz tabora ne uide, — razumeš!** 44Potoekege jez vzamem." 44llam ti ga. — pa farnickega tudi." "»edej pa daj Zgenjiee, zakaj mrzlo je." 44 Dobro."
V tem hipu vstopi Kročovaki. Polkovniku je ! bilo čela temno kakor noč. Vsa zaleljena prihodnja starost va. kaštelanstva. gradovi in zakladi ao se raaprtili. kskor megle. Jutri vtegnejo izginiti !»opo1noms in nemara te iz te megle prikaže vrv aJi visHee. Ae bi mu ne bile težila vesti pregrehe, de ja vele) posekati Nemce in poigati za seboj mostove. gotovo bi bil sedaj ugibal, kako naj i*^ , ilmelnjekega ter prestopi h Kozakom, ki atoje r tabom Potorkega?
Sedaj je bilo ie nemogoče. Vtedej« te toroj vai okoli atekftnicc Iganjice j ter rečno molče piti Plohe je ponehovala. Mračilo ae je tudi le.
Goapod Skretuaki, prevzet veselja oalabl jen in bled. letal je nepremično ne vozu. Zahar. ki ga je imel rad, ukazal je nad njim naprav^i streho 1i kol Namettnik je poslušal turobno taljenje burjej v duši po mu je bilo metlo, jeano. blago. Njegovi bazarji ao poluuali, kaj znajo; 1 judovlada ae je postavila r bran. akazala ae je vredna tvoje-ga veličanstva. Prva kozaška navdušenost ne je le raabttalla na oatrineh kraljevih aulle. Nad vae I to te ie bet mani, je knez Jeremija, toliko velja kov. toliko plemstva. toliko moči, nad vsemi temi pa ie kralj
Poaoa je dvigal prai gospoda Skretuakega. kakor bi ar bila v«a ta moč rdrnžila v njegovem oarčja.
ZačrrtivM to. je sedaj po izgubi »voMr na
Snu, pomilov«! Korake Krivi ao. pa zaslepljeni, ker ao ai s motiko drznili nt aolner. misli ti. Krivi ao. i"da nesrečni. kor ao ar dali zvabiti po enem človek* v pogubo.
Nato m rami*)i v prihodnjuat Km nastane tair. takrat bo zopet mkrau doeoljmm misliti t ta avojo arečo Pri opominu na to. je ohttala ajegv-m duša umi Uoriogami. Tam v Mižim levje jame, i mora biti tiho. kakor bi |m» maku zaspal Taa vataja nikdar no dvigne tla ve: ko bi jn pa tudi dvignila, mor n Helena biti že v Igu totem
Naglo grom t opor |Mvirfa zlate piti njegovo domišljije
UadnirVi ttaftivia ar lganji«-r tirat jr fMdkr ' ropei t boj.
Tega jo bilo kmtla k one« Kreč«tvaki je pot*. la>il hetman«
Drogi dan jo bila nedelja Vae dan je minil aatmo, brv strela Tabore *Va leiale drug dru-• gram naapro*i. kakor tabora dveh zaveznikov ' (Dalje prihodnjič.)
Poljaki tpiaal
(Nadaljevanja.)
Zognjem iz topov ae 'je I torba začela. Kaz naročnika (battjoaai luli to videti p«auuaezni je-MkW, ali tndi eela krdela, boirča ae mod teboj. Tu*o se Tatarji ravtali a vojščaki Potorkih, M to nosili na tebi opravo bane. Jezdeci to netke-kmali drog <Wrga pa urno odskskovali; zaletavali ae od strani, merili drag na druzega s samo-krosi in loki. ali sulicami, prkedevajoč ai vjeti drug drusega v zanjko. Ti napadi ao bili od daleč videti podobni zabavi; aamo konji, ki to begali tu-imam brez jearteeev. to karali, da te boro za fiv-Ijenje in mrl
Tatarje\ te je izaipevale čedalje več. V kratkem je ravan kar počrnila naatopivie gnječe. Zdaj ae ae jeH todi iz poljakega tabora v»ipat i novi prt pttri, vstopajoči te v bojni rod pod okopom. Bilo je tako blizo, da je gospod Skrotuaki « svojimi bi-f t rimi očmi mogel razločiti razna znamenja, bun Čuke. de celo stotnike in namestnike ki to stali a konji nekoliko v stran pri torta vek.
Sroo jo poskakovale v njem. Bledo lice mu je preminila rdečica. Kakor bi imel več poaloitFov, no po aamo Zaharja in nekoliko Korakov, ki to stali pri topovih, je) je gleano govoriti.
44 To te dragonet go«podt Balabana j videl aem Jlb v 6trkata."
"To je vtltška zastava; kril imajo ns pra-
"Oi pešci ae vsipaje iz okopov!"
Na to rs r prost ro roki in aaia še bolj navdu-
flHH^'
'lltizarji' Htucarji gaspoda ^amirkega Re« ao te prikazali bazarji In nad njimi oblak kril in cel gozd kvi»ko štrleči h autte s dolgimi te leno-črnimi proporčki Po šest v eni vroti ao prihajali it okopa ter obstali pod nattpom. Ko te Skrettiski ozre na njih mirno junaško vedenje, prikazale to te mu tolze v očeh ter mu skalile za nekaj cate pogled
Datira v no ao bite moči obek vojdk teko različne. datiramo je proti tem zastavam tt|la nasproti še cela lava Zaponešnev in Tatarjev. kateri ao navadno zavzeli krila; daairavno ao njih vrste bile tako raztegnjene po stepi, da je biio težko videti konca, je 1 je vendar goapod Skretuaki le ad-sthi na zmago lioe te mu je amebijalo, moči ae ttovrnile; oči v prte ne ravan, ao ognjeno gorele, da kar na m<wlu "tati ni mogel.
"Ilej, detino!" zamomija atari Zahar, "kako nida bi duša zletela v raj!"
Medtem je uekoiiko tatarskih oddelkov, kri-'<rrč <a kaliaktgoč planili na|iroi. la tabora mo jim odgovorili a streljanjem. To je inlo aamo *traše -h je. Tatarji. ne doapevli niti do poljakih praporov. ao prhnili na obe strani k svojim ter zginili v t olpi.
Takoj neto ae je odzval velik sičev boben; ua njegov glas te je velik kozaško-ialamki polumeaec Itomaknil skokoma naprej. Hmelnicki je hote) s fm najbrie poakuaiti, Če te mu poaroči z enim mahi ja jem ugonobiti te prapore ter zajeti tabor. V «dučaju atralfft bilo bi to mogoče. Pa atrahu ni bilo opazili med poljakimi prapori. Slall ao mirno, razpostavljeni v dosti dolgo vrsto, kateri hrbet je kril okop, ntrani pa taboriščni lopovi. Tako je bilo mogoče udariti na njih aamo od spredaj. Nekaj čast te je rdelo, da počakajo sovražnika ne mestu. ko pa je |Mtluineaee preletel le polovico ra-vetii. ogiooc ne v tabom t rombe na uaped. — in naglo je plot tmlic, fcrlečih doslej ne kviško. sklonil te hipo h konjskim glavam.
"!!iur.arji napadajo'" reče gospod Skretuaki. sklonijo oe nekoliko na pro j v sedlih ter te rakadč in takoj za njimi prapori dragoncev in vsa bojna tropa.
Nagad h ura rje v je bi atraaen. V pni razburjenosti no naleteli na tri kurone. dva Steblovlh in oa Mirhnrodaki ter ju atrli. Ukor bi pihnit. Tu-1 jen je Mrlo do ušea gospoda Skretuakega. Konji in ljudje, po mami rani in ogromne tele železnih »erderev. ftadali so kakor lan ob burji. Tpor je Itil kratek. Skrrtuskemu se je zdelo, kakor bi btl vatikanski maj z mim hrustom puguittul tri pel. ke Po šumu kril pnmtrašrni konji ao raznaŠali rtrah v rajtorožkih vrateh Polki: Irklejevtki. Kal-nibobtAki, Minski. Akurinski in Tilorovski. oo ae Itopolnoitto rmeAfli . porivani od tolpo ulteglih. ao jeli snini nf rrvtru. Iteiati Med leni mi drtgon«^ do-šti hnuirje ter začeli #. njimi vrti knevo btev. IN.lk t k uren Vasjurinaki jr In-ftl po hudem, toda kratkem uporu prav ilo Waškth okopov. Serdiirr llmelnirkovr vojska s+ je .'^dalje bolj gugalo. Po-l*ij*i»i sekani r meči, raikn*pljrni v »tr.d.nr tolpr, )«oittandroni r žrleetto težo. niao m«>gli vojaki do-biti toliko čott. da hi nr wtopili topet \ Intjni rrd.
" t'*«ini i vragi 1 nr l^lii'" rakri«^) j«. /.Mita t
^ktrtuski je b*l kakor oh pnmri. Šr Imlrhrn si »u rnat prem eao vat i: torej sr jr stitrjal in jokal oltcorm; . asih jr narf4.oval povrlja, kakor bi sam vodil prapor. Zahar ga jr »tržni okott pasu \>n U <1 nige jr moral fv>k)i«*ati na |x»tno«1
lUtka s«- jr hitžala k<t/aškemn 'ahoru . hilo je f <.kor«j motfo r «,poftiati ol.ra/r vojakov \ tt-'»•►*t» m. streljali » topovi: pa koroške krog^r, mo-•«« t«Wo av«»jr kakor w«t rnžnike. m. pov rrttčale ne «r. jt iM-retl
11 uro rji m* nalrtrli na k uren Paškovskrca. ki je veljal ro hnmetrsko aar«lo ičaatno »trašo). srr-kat« re^n jr bil n%m Ilmrlntrki \nglo se jr ra r »'raiifti krik po vnrh eoftontžklk vrstah ro« lika rdeča rastava sr jr /agugala in (uiHla
N rm trenutku |»a na čelu atojih pet imot-•eairiHU. plane kreratskl r Uj	na \rli
a*»oj«i temt»e hnrve, leti % prvi voh bett «'tp ke » sahlju *>ad slavo. |ws|r< prM arhoj rtrkmp Iji ne Niieter. ka'en opaaivii prihajali pomoč, ao
Waaoiaftoa, D. 0. - otrobe ao i n%jernejše krma na trgu, če jih la-' Uko kupite. Na trgu r Kanaaa H-j t/ju je kvotirana mera otrob t $Ž2.M, alftlft z $32 tona. koruza j j z 01 .fifl in ovea a TO centi buiel j:
Zakaj ae (alini na vzhodu prmla-; H otn*be r trideaetih dneh in zakt j i jih me morejo dobiti mlekarji, kar je velike ugodnost se mlekarje na za pod«, je več vzrokov. Med glavne vzroke spada vsekakor, da, traimport trt jo pšenico meato moke, dt prihranijo prostor nt la* d jali. V avgustu 1. I. to trtnapor-tirali lSJtt^ bušljev pšeniro.
Cr avgustu pa le 5.1M.M9. Ve-topove na ladjah ao zadelali z otrobomi meato z leganjem, da to prihranili prostor. Onkraj oceane i ta soroda porabili otrobe za krme- ^ nje Urine. a«Jtem ko bi ae vedeli kaj početi z žaganjem Kadar jt vlada naročila otrobe