88. številka. Ljubljana, v sredo 20. aprila 1898. XXXI. leto. Uh»ja mk dan avefer, arimli nedelje in premike, tor veli« po polti prejeiuan trn avatro-ogerake desete ca vae leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., za jeden ■Meto l gld. 40 kr. — Za Ljubi j* 3 o h res pošiljanja na dom sa vaa leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. sa fedeo mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. aa mesec, po 30 kr. aa četrt lata. — Za taja daiale toliko već kolikor poštnina enaka. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za osnanila ^lacoje m od itinatopne petit-vrato po 6 kr., ce ae osnanilo jedenkrut tiska, po 6 kr ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopis - naj ae iavolt frankovati — Rukopisi se ne vračujo. — Oredoiltvo in nprsvniltvo je na Kongresnem trga It 12. Opravniltvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamaciie osnanila, t. t vse administrativne stvari. Telefon ž»t- 3-i. Nagodbene predloge. (TelefoniciiO poročilo.) Na Doeaju, 20. aprila. Finančni minister Kaizl in trgovinski minister dr. Barnreither sta danes predložila poslanski zbornici celo vrsto zakonskih načrtov, nanašajočih se ns obnovitev nagodbe z Ogersko. Vlada je predložila nagodbene predloge, de predao SS je doseglo porazamljenje glede kvote, opustila je torej „junetim". Predložene predloge, s katerimi naj se nagodba ponovi do 31. decembra 1907. 1., se nanašajo na carinsko in trgovinsko zvezo, na reformo užit-ninskih davkov, na podaljšanje privilegija avstrijsko-ogerske banke in na regulacijo valute. Nagodba se pO teh načrtih premeni v nekaterih točkah. Carinska in trgovinska zveza. Vodilno načelo cele nagodbe je, da sta Avstrija in Ogerska za čas veljavnosti pogodbe jedno jedinstveno carinsko okrožje. Najvažnejše premembe dosedanje c rinnke in trgovinske pogodbe so naslednje : Z ©žirom na trgovinske pogodbe s zunanjimi državami sta Avstrija in Ogerska vezani, do konca L 1902. sjediniti se za nov občen carinski ta rit Ako se to do konca I. 1902 ne zgodi, se določi provizoričen carinski tarif, da se bodo mogle varovati koristi domačih prodneentov pri obnovitvi pogodb z dragimi državami. Na podstavi čl. X. točka 2 carinskega tarifa s dne 25. maja 1882. (drž. zak. it 47) dovoljeni mlinarski obrat se s 1. jannvarjem 1899. razveljavi. Člen IX. določa mej seboj ne obveze obeh državnih polovic v železniškotarifaih vprašanjih, ka koranih obvez doslej v nagodbi ni bilo. Obe državni polovici sta dolžni določiti direktne tarife za trans-itorično blago in odpraviti vse tajne tarife. Ustrezajo mnogokrat izrečeni želji, se pooblaščajo resortni ministri, da smejo poslati strokovnjake v inozemstvo, kateri sicer ne bodo dodeljeni konzulatom, katere pa bodo konzulati vsestransko LISTEK. V megli. (Potopis. — Spisala M Ar i ca.) (Dalje.) Dražega dne zjntraj t. j. ob 10. ari smo vstali ter videli kako leži gosta megla po vsem mesta, da nismo videli z oken na hišo onostran kanala. In koliko mraza trpe* oni in mi tu doli na „jugu I" Peč je nekakov čudež v Benetkah, osobito v hotelih, kjer se mora za sobo s pečjo plačati 3 lire več nego za navadno eobo. Italijani žive* bolj ponoči, a zato spe" po dnevi dolgo. Ob 10. uri se dele začenja vzbujati mesto. Ker sem imela opraviti na pošti, sem šla na glavno pošto, in Bog moj, kakov razloček z našimi toplimi, lepimi uradi! Uradniki so bili z nogami ob tla, da bi si jih ogreli, in si drgnili roke, da so mogli pisati. V srce so se mi smilili oni revčki v črnem, starem, grdem poslopji. Moja sopotovalca nista mogla opraviti do vlaka »vojfga posla, a mene je klicala dolžnost domov. Ob 2. uri popoludne tem stopila torej sama v kupč, ki je drdral čez Videm v Trst. Komaj smo imeli za sabo Becetke, sijalo je ftajlepče eolnce in se nad nami prostiralo najmo- podpirali, da dobe vse potrebne informacije, ki bi mogle koristiti trgovini, kmetijstva in industriji. Obe državni polovici se zavežeta po dogovorjenih načelih sestavljati in itdajati statistične izkaze o prometu mej njima. Po dosedanjih določbah carinske in trgovinske pogodbe se morajo indirektni davki, kateri so veli-cega vpliva na vse gospodarstvo, nalagati po jei-notnih načelih, tako da nobena državna polovica dotičnih davkov ne more samovoljno zvišati. Ogerska je tako zvišanje izvršila na ta način, da je pobirala poseben davek pri prodaji. Nova pogodba opušča to stališče in določa, da sme vsaka državna polovica na svojem ozemlji nalagati na indirektne davke naklade, drugi državni polovici pa pristoja pravica, da tekom jednega leta zviša prvotni davek za toliko, kolikor znaša doklada. Povrnitev davkov za pivo, žganje in sladkor, katere sta obe državni polovici skupno plačevali, ho v prihodnje plačevala dotična državna polovica sama. Deželna carina in uvažanje cerealij na Tirolsko se odpravi do I. 1903. ali pa se premeni v doklado, katera se pa bo pobirala tudi od tirolskih pridelkov. Dosedanja carinska in trgovinska pogodba ni imela določb glede prometa z živino, novi načrt pa jih prinaša in sicer določajo, da se mora napram prometa z živino v obeh državnih polovicah jednako postopati. Ako je živina okužena, je dovoljeno, jo poslati nazaj, od koder je prišla, a če se je od kod zanesla, se sme uvažanje iz dotičnih okrajev omejiti ali ustaviti. Obe vladi se bodeta glede izdelovanja umetnega vina in polvina dogovorili na jednotno postopanje v varstvo kmetijske produkcije. Reforma nžitnine. Devet zakonskih načrtov se nanaša na reformo državnega nžitninskega davka na pivo, žganje in sladkor ter na zvišanje carine na nerafinirani petrolej. Vlada pravi, da hoče s tem dobiti sredstev za nujne državne potrebe, za izboljšanje financ posamičnih dežel in za izboljšanje položaja dotičnih drejše italijansko nebo. Kupe je bil le malo topel, toda grelo nas je solnce dovolj. Ko sem stopala v kupe, pomagal mi je po-staren gospod s sivo brado, a neki italijanski častnik ter še drug mlad gospod sta naglo vstala ter vprašala, kam izvolim sesti. To se mora reči o pravih Italijanih, da znajo biti prijazni, uljudni in ljubeznivi kakor malokateri narod. Saj pa nimajo tudi nič opraviti z našimi iredentovskimi rogovileži. Zahvalila sem se in sela. Mladi častnik je čital humorističen list, a draga dva sta sedela vsak v svojem kotu ter zrla pred se. Ko je prišel sprevodnik po listek, sem ga vprašala, na kateri postaji bi brzejavila. — Do Trevi-a ne, in še tam bo le malo časa. Napisala sem torej brzojavko v kupeji, kakor mi je svetoval poštami gospod, toda v Trevisu je nisem mogla oddati, ker se brzovlak ustavlja le malo. Uslužno je skočil mlajši gospod z mano iz kupeja, da me je spremil do urada, toda zaman. Hekli so mi: V Vidmu šele bode mogoče. Na prihodnji postaji je častnik izstopil ter mi dal oni humoristični list in pripomnil: — Ni dosti vreden, ali na tako dolgi poti postane človeku dolgčas, torej mu je tudi ne baš izvrstno čtivo dobro došlo. — podjetev potom modifikacije davčnotehničnih določb s posebnim ozirom na manjša podjetja. Zvišanje užitninskih davkov naj se uveljavi s 1. septembrom 1898. Od dohodkov teh davkov se odkaže posamičnim deželam 10 5 milijonov gold. Dohodki se bodo porabili za zvišanje uradniških plač, za pomnožitev personala davčnih obla-stev za pokritje večjih troškov, nastalih vsled novega civilnopravdnega reda in za zvišanje dohodkov vojaških gazi sto v. V te namene bo vlada potrebovala najmanj 23 milijonov na leto, ostanek pa se bo porabljal za podporo kmetijstva, za investicije in za odpravo časniškega in koledarskega kolka, tako da bo treba dobi na leto 50 milijonov goldinarjev. Po predloženih načrtih naj se zviša davek na pivo cd 16*7 kr. za hektoliter in saharometersko stopinjo na 25 kr., davek na žganje od 35 kr. oziroma 45 kr. od litra alkohola na 50, oziroma 60 kr., davek na sladkor od 13 gld. za 100 kg na neto 19 gld. Ako se konsum ne zniža, bi se zvišal dohodek od piva za 17 076 000 gld., od žganja za 14,489 000 gld. od sladkorja za 15,368.000 gld., skupaj za 46,933 000 gld. Od tega zneska pa je odbiti najprej 3*8 mil., kolikor bo zaašal diskonto, popust itd., a ker bi se znižal tudi konsum, — — vsaj računati je treba s tem — imela bi država v prvih letik okroglih dohodkov 39 mil. gld., kar bi sicer ne zadostovalo, s čimor pa bi se dalo izhajati, ker je neke stvari še možno odložiti. Odkazovanje državnih dohodkov iz teh davkov slično dohodkom iz osebne dohodarine se omeji do vštetega leta 1909. Od svote 10*5 milijonov dobi Štajerska 567.400 gld., Koroška 173.900 gld., Kranjska 303 900 gld, Goriška 26.200 gld., Istra 23.200 gld., Trst 115 300 gld., s pogojem, da se odpove sedanjim nakladam. Zajed u o ce deželam zagotovi, da dobe še 15% od svote, za katero preseže dohodk od davka na pivo in na žganje znesek 90 mil. gld. Davka prosto izdelovanje žganja se omeji, sedanje pavšaliranje davka se odpravi, malim žganjarnam se zviša bonifikacija za 1 gld., pri pivovarnah pa se določi popusta 15% tistim, Za častnikom je izstopil na prihodnji postaji tudi postarni gospod in ostala sva z onim mlajšim, plavolasim resnim gospodom sama. Pričel se je raz-govarjati z menoj. Ker sva baš govorila o potovanji, sem mu povedala, kako smo bili vso nedeljo priklenjeni na morji, na kar mi je odgovoril, da naj mi ne bo žal, kajti v Benetkah je bil dan naravnost grozen vsled megle in mraza. Povedala sem mu tudi, da sem bila v operi. — Žal, da ste naleteli na tako delo, je rekel tovariš. — Ne vem kakšno delo je bilo, sem rekla; bila sem tako utrujena, da nisem mogla niti poslušati. Toda to sem čula, da so sila plosk tli. — Da, ker je bil skladatelj navzoč, mož, katerega vse ceni in spoštuje, ker ima mnogo zaslug. O operi so pisali, da je globoko premišljena, da se je skladatelj mnogo trudil, veliko študiral — kar se pravi: delo samo na stbi ni nič vredno. — Ko sem omenila dame v ložah, je dejal, da je tako dekoltiranje tradicijonalno v onem gledališči. Drugod pa ni tako, je dejal, a ondi v Benetkah je ostalo aristokraciji od starih časov. Sedaj za dekoltiranje niti ni prava sezdna ; ali ko je pravi čas, bi videti, kako se vse blišči v ložah biserov in dragih kamenovl Aristokrati nje se nala'č tako oblačijo (oziroma slačijo!) in li^pajo, da buržoazija ne more ki skuhajo do 2000 hektolitrov v gotovi dobi, 10°/0, ki skuhajo do 5000 hI , in 5'/o tistim, ki skuhajo k večjem do 15.000 hI. Zi pivo, ka se ga ni še iztočilo, bo 1. septembra t. 1. plačati 83 kr. naknadnega davka od hektolitra. Za sladkor določa načrt izvozno bonifikacijo 9 mil. gtd. Žganje in sladkor, kar se ga rabi za proizvajanje eksportu namenjenega bhga, bo davka prosto. Carina na nerafinirani petrolej se zviša od 2 gld., ozir. 2 gld 40 kr. na 3 g'd. 50 kr. Avstrijsko o g c r s k a banka Na podaljšanje privilegija avstrijsk »• og^rake banke nanašajoči se načrti določajo, da ostane banka tudi zanaprej skupna, in da se privilegij podaljša do 31. decembra 1910. Doli čbe privilegija se nekoliko premene. Generalni svet sestojal bo v prihodnja iz guvernerja, dveh podguvernerjev in nj ju namestnikov ter 12 svetnikov. Guvernerje in. namestnika imHnuje cTsk h. Guverner se imenuje za dobo 5 let. Obi vladi bodeta v prihodnja nadzo ovale bauko, ne samo da so drži zakonov in statuta, ampak tudi da varuje državno korist. Vladna kotuisarja imata pravico, prisostvovati V8(m sejam dbč. zbora, ganeralnega sveta, direkcije iu posam enih komitejev, tudi eksekutivnega komiteja, nadzorovati poslovanje in ugovarjati vse n -kle pom, če so protizakoniti ali nasprotni diž. int'-r* mu. Svobodno mere generalni sovet sklepati samo glede obrestne mero, glede d;skonfne po'.it ke — vladni zastopnik pa ima pravico, ugovarjati iz o^irov na drž. interes < skoraptiranju pod Obrestno mero, — glede poročil občnemu zboru iu glede s!u:benih razmer Lan>n h uralnkov, vender sme vladni komisar ugovarjati premembi sistemi plač in p nzj. O ugovor.h razsoja mmisterski svtt Vodstvo banke ostane v rokah gnneralaega sveta, določevanje kred.ta spad » v komp-te.ico direkcij, istotako imenovanje cenzorjev, dotacijski princip se opasti, referent direkcije prevzame funkcije osrednjega nadzo nika nad fitijalam . Banka je vestna, skrbeti tudi za kredit kmetijstva in so v to svrho da avtnnzoiranim zastopstwoin kmetijskih in-ter sov v raznih deželah tisti upLv, kakor g: imajo trgovske zbornice, m j cenzorje pa je poklic.iti tudi s kmetijskimi razmerami znane osebe. Banka mora biti popolnoma pripravljena na plačevanja v gotovini, kakor hitro konča vlada regulacijo valute. S 1. januvarjem 1890 mora uvejti kronsko vel.avo Izdajati sme bankovci samo po 50 kron in več, do uvedenja nove valute pa sme izdajati tudi bankovce po 20 kron in po 10 kron. Me-talični zsklad bo znašal 520 milijonov goldinarjev. Od čistega dobička bodo dobt\ali delničarji po 4%, namesto dosedanjih 7°/0i zato pa se delniška glavnica zviša od 90 na 105 milijonov gold. tako, da se vsaki delnici pripiše iz reservnega fonda 700 goli. Po odbitju dividende se reaervmm in penzijskira fondom dola 8°/o čistega dobička, ostanek pa, v kolikor ne presega skupna dividenda delničarjem 6°/0, se razdeli mej vladi in mej delničarje. Povprek a aven. Dve vrsti lož sta stalno za jedne in ista rodbine t>r se ne prodajata; to gledal šče je les, — ie za nas B.-nečane, — nek drug svet, ud altro mondo. Govorila sva o operah, o katerih sem dejala, da ae morajo slišati večkrat, da ostane kaj od njih, oiobito, ako človek ni poaebno muzikaličen. — Jaz niti ne grem jedenkrat v opero. Prosim Vas lepo n. pr. Wagnerjeve opere! Kaj Vam ostane, ako jih slišite jedenkrat? Nič, nego oni čin, čin od instrumentacije — je rekel on. Ali, recimo, koliko časa je bilo treba, da smo se sprijaznili s slovansko glasbo z onimi slovanskimi „nenjami" (uspavankami), a danes je to, kar v nas vleče najbolj —. Meni je šinila vsa kri v glavo. — Rea? Slovanska glasba se je udomačila v vas ? Oh, kako me to veseli! — sem rekla v jedni sapi. — Zakaj vas tako veseli? je vprašal osupel. — No, zato, ker sem Slovauka, ali niste raz umeli po mojem naglasu? — — Ne, nikakor, mislil bi bil prej da ste Nemka. Naredila sem prav kisel obraz in rekla: Ne, ne, nočem biti taka, da bi me jemali za Nemko. Nasmehnil so je veselo, potem sva nadaljevala najin pogovor. (Konec prih.) znaša čisti dobiček 7 milijonov gold., od katerih dobe delničarji 5,432.000 g!., vladi pa 1,232 000 gl. Ta dohodek se pa mej Avstrijo in Ogersko ne raz-I deli po kvoti, ampak po kljnčn, kateri *e določi po j bančnih d hod ki h iz vsaki državne polovice. Državni dolg v znesku 80 milijonov se z uve-! Ijavljenjem privilegija reducira na 30 m lijonov od j katere svote ni treba plačati ne dolgov, ne amortizacijske kvote. Oger- letnih obrokih p) 180 000 gold, začenši' z I. 1911 Regulacijavalute. Na nadal|evanj« že 1. 1892 začete regulacije valute se nanaša več zakonov. Vlada hoče najprej dri note po 5 gld in po 50 gld. vz^ti iz prometa, { da Uko pokrije dotični dolg 112 milijonov, ob jedrn-m pa hoče vzHti iz prometa sal-nske nakaznice. Zneska 112 milijonov neće vlada nadomestiti samo z rovira denarjem, ampak predlagt, naj se iz la srebrnjakov po 5 kron za 64 milijonov kron, banka pa naj i'da bankovcev po 10 kron za 160 milijonov kron. Z ijedno natvetois vlada obl.-gatno računaaje i po kon-iki veljavi. * * * To je na kratko vsebina danes predloženih i nagodbenifa predlog, o kiterih si seveda še nobena I stranka ni mogla naiediti jasne sodba. \r IJiilllJaill, 20. aprila. Državni zbor začne danes svoje s^je. Zasedanje njegovo pa bode kratko Delegacije se začno namreč ž- 9. maja, zato se pretrgajo državnozbor-ske seje menda že 7 maja „Vaterland" prorokuje, da se potem sploh več ne sestane državni zbor. Danes bodo imeli različni klubi sv »je seje, tako pr d vsem parlamentarna kom s: j a desnice, nemška narodaa in nemška napredna ter kr'čansko soci-1 jalna stranka. Dun jski časopisi poročajo, da se trgovinski minister, dr. Biernreitber pos-bno trudi, i da se ustanovi nemški „srednja stranka". Zopet izvoljeni Crispi. Glasoviti Crispi, kateremu je izrekel parlament še pred kratkim „politično grajo*4 r idi sleparij z državnimi novc;, katere j je porabljal za luksus svoje mlade žene, je torej zopet izvoljen poslancem. Ta muž, ki je na nečuven 1 način in v svojo lesteo osebuo korist zlorabljal svoio uradniško moč, dokler je bil minister, ta mož in njegovi somišljeniki si gotovo domišljajo sedaj, da je opran vs»ga, kar je bilo, in da se sveti zopet v blišču poštenjaka. Toda znmo je, kako v Ital»ji — delajo volitve, zato zopetna izvolitev takega moža rzkriva le vsemu svetu, kako nizko je padla v Italiji javna morala,'| Kakoršni poslanci, taka dežela! Amerika in Španija Sele sedaj je znano celotno poročilo Mac Kinleva. Poročilo je vse bolj agresivno in žalj vo, kakor se je pisalo. Radi tega vlada v Španiji nenavadna ogorčenost radi smelega, : krivičnega in preošabnega poročila. Ministerski svet je v ofic jozni noti protestiral, da bi se tuja država vmešavala v razmere, do katerih ima le Španija nedotakljivo in nenrnljivo pravico Na Dunaju bivajoče špansko poilaaištvo izreklo je nekemu žur-nahstu mnenje, da se napove vojua že v torek. Mej ame'iškim senatom in mej hišo reprezeotantov vlada sedaj hudo na prolje. Z ito se izvoli odsek, ki boie obravnaval obe resoluciji ter ju vnovič predložil. Predlog, da bi imeli zbornici skupno sejo, je bil odklonjen. Iz Pariza se javlja, da hočejo evropske vlasti vsekakor še jedenkrat posredovati. Diplomacija se trudi sedaj, da bi bilo to posredovanje v vsakem oziru složno in solidarno, kar bo napravilo v VVashingtonu večji v tisk. Evropske vlasti se boje, da bi nastale vsled špansko-meriškega konil kfa tudi v Evropi in Azi i miru nevarne za-pletke. V španskih mestih se dogajajo vsak dan sovražne demonstracije pri katerih se psnje Amerika, pobijajo okna ameriškim konzulatom itd. V Malagi pa je množica strgala celo ameriški grb s konzulata ter ga metala mej zasramjvanjem po blatu. Dopisi. Is Škofjelokf, 17. aprila. Zelo prijetna ure imeli smo dne 11. t. m. v salonu gospe Guze-love, kjer je naš pevski klub priredil svoj večer, na čegar vepeh sme biti ponosen. Dvorana je bila prenapolnjena, dasiravno smo marsikaterega pogrešali. Čeprav ni mnogoštevilen mešani zbor, vender se je pokazal pri prednašanju skladb liričnega značaja tako dobro izvežbanega, da ga lahko prištevamo najboljšim zborom na Gorenjskem. Očaralo nas je precizno izvajanje Vilharjeve , Lunine" in Hubadovega „Skrjanček**, občudovali smo svveiost glasov pri Nedvedovem .Veselem pastirju', ter bili presenečeni vsled gotovosti pri i zborne m izvajanja F ersterjeve .Ljubice-. Mej pevskimi točkami igral je klubov godbeni kvintet reč umetnih skladb, izmej katerih sta se morali „Sokolska koračnica" in .V boj" na splošno zahtevanje ponavljati. Kvintet je pokazal pri izvajanju precej težkih skladb isto dovršenost kot zbor. — Omeniti je tudi, da se je pred kratkim ustanovilo pri nas »olepševalno društvo", katero je z nasadi že precej predrugačilo mestno lice. Upati se sme, da bode spretni dru št veni odbor še mnogo prepotrsbnega uredil, ako-ravno se mu stavijo različne težkoce. Toliko v dokaz da naše mesto napredu.e. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. aprila. — (Občinske volitve.) V kazinskem »G'frett-zimmru" so naši ljubi Nemci naredili svoj načrt za volilno borbo. Narekoval ga jim je njih gemeralisimus Dzimikv, kateri je zdaj prevzel vodstvo nsmške stranke. Načrt je prav preprost in dokazuje, da je za vodstvo nemške stranke treba bore malo du-ševn h zmožnostij. Po tem načr u hoče armada Dzimskega v prvem razredu delovati s pomočjo kranjske hranilnice, v drugem z nemškimi lur-tiarČki, v tretjem pa z obnpano strančico socijalnih demokratov. V prvem razredu kandidirajo Nemci gg. d s Lnckmanna in A. Drelssta. Oba sta tako poštena moža, kakor vsi drugi meš in i. Gospod Luckmaun je že precej v letih in se ne meni rad za druge reči. kakor za svojo lastno korist. Nemci povdarjajo posebno to da je predsednik kranjske hranilnice. To je lepa čast, ki gospodu bankirju najbrž tudi nekaj koristi, čeprav je gospod predsednik sam prepričan, da je težko služiti pod dr, Suppanom. Gospod Luckmann je predsednik, govoriti pa nima v hranilnici prav ničesar, ker tega prvi uradnik dr Suppan ne prenese. Morda bi g. Luckmann že ne bil več predsednik, ako bi ne upal, da dobi kaj v svojo prazno gumbnico. Sicer pa se nikomur ni bati kranjske hranilnice, in ako bi mu kdo ž njo grozil, tistemu naj od ovori, da imamo v Ljubljani tudi svojo mestno hranilnico. Sicer pa so proti vsakemu pritisku od strani kranjske hranilnice tudi druga sredstva na razpola-g nje. Čudno je, da Nemci pri g. Luckmannu povdarjajo samo to, da je predsednik kranjske braniče, popolnoma pa pozabljajo, da je tudi predsednik ljubljanske plinarne, torej tiste družbe, ki leta in leta zastruplja mestni zrak, samo da jej ni treba nič investirati, k< prodaja svoj slabi plin za nezaslišno ceno, tako drago, kakor se nikjer drugod ne prodaja, in ki je ljubljansko prebivalstvo že za milijone ožela in odrla. Pri plinovi družbi je imel g. Jos. Luckmann najprej priliko pokazati, če mu je rea kaj na bla-ginii mesta in prebivalstva, a pokazal je samo to, da 83 mu delničarske koristi čez vse. Tak mož pač kar nič ne spada v obč. svet, in meščanstvo bi samo dokazalo svojo nezrelost in nerazsodnost ako bi poslalo tja, kjer naj se varujejo občne koristi, moža, ki ima tako malo smisla za občno korist, da je predsednik plinarne! In g. Avg. Drtlse? Mož je prišel pred leti na Kranj »ko, tu živi že dolgo časa, nalezel se je že mnogo denarja, ali slovenskega prebivalstva ne spoštuje niti toliko, da bi se bil naučil slovenskega jezika! Kaj hoče ta mož v obč. svetu, ko še razumel ne bo, kaj sa govori, in ne bo vedel, o čem se glasuje? Bolje je, če ostane pri svojih pečeh, saj itak nima nikakih sposobnostij, povrh je pa luteran in mi, dasi smo svobodomiselni in tudi g. Drelsetu radi puščamo njegovo vero, vender mislimo, da luterana v obč. svetu ni prav nič treba, ker bi se potem moglo še misliti, da je tudi že luteranski element prišel do kake veljave v Ljubljani. — (Kako pridemo do tega?) V popolnoma slovenski zadevi smo dobili naslednji odlok: „G. Z. S. 4: 3/98. Beschluss. Mit dem diesger. Be-schlusse vom 6. April 1898 G. Z. S. 1: 3/98 wurde der Concurs uber das Vermogen des Handelsman- nes .... in.....eroffnet nnd vvurde die An- meldungsfrist bis zum 9. Mai 1898 bestimmt und die Liquidirungstagfahrt von dem Concurscommiasar K. K. Lgr. Schneditz auf den 13. Mai 1898 um 9 Uhr bei dem k. k. Landesgerichte Laibach an-geordnet. Hievon vverden Sie in Gemassheit des § 107 der C. P. verstandiget. K. k. Landesgericht Laibach III. Abth. am 16. April 1898. — Vencajz." 9PV Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 88, tog 20. aprila 1898. Dovoljujemo si samo vprašanje: Kako pride ,Na rodna tiskarna" do tega, da dobiva take nemške odloke?! — Rodeči križ ) Dne IG. t. m. se je vršil pod predsedstvom 1. podpredsednika, gosp. ces. svetnika Iv. Murnika redni letni občni zbor deželnega pomočnega društva za Kranjsko. Prvosednik pozdravi zbor, posebno vojaške svetnike, gosp. c. in kr. višjestabnega zdravnika, dra. viteza Wagnerja in gosp. stotnika Ivana Žagarja, potem pojasni v kratkem delovanje društveno v 1. 1897., na kar se odobruje" vzameta na znanje letno poročilo in računski zaključek. Društvo je štelo v minolem letu 3 častne člene. 209 r*dnib in 2 podporna. Premoženje je znašalo 15.808 gld. v plodonosno naloženi gotovini in 565 gld. v obligacijah in srečkah. Dohodki so znašali 1761 gld. 17 kr., .stroški 649 gld. 97 kr. Mej poslednje se štejejo upravni stroški v znesku 304 gld *J7 kr., podpora za po toči prizadete Dolenjce 200 gld., podpori dvema invalidima skupaj 15 gld. in 30°/o prispevtk na centralno zalogo v znesku 130 gld. S koncem leta se je premoženje pomnožilo za 1111 gld. 20 kr. 15 podružnic je štelo 556 členov s 6G38gld. 12 kr. premoženja. Pri volitvi novega odbora za dobo 3 let izvolili so se dosedanji funkcijonarji, namreč gg. dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteuiški, dr Emil Bock, Jakob čik, Peter Orasselli, Vincenc IIi.ib.sch-mann, dr. Friderik Keesbacher, Emerik Maver, Ivan Muriiik, Ivan Perdan in Andrej Zamejic za glavno društvo in gospodje Albin Achtschin, Franc Dober-let, Ferdinand Mahr, Gabriel Piccoli in dr Josip Stare za podružnice. Za pregledovalce rs/unov so se zopet izvolili gg višji računski svetnik Viktor Colloretto, Karol haringer in Josip Kušar in za namestnike gg. Anton Klein in Josip Lozar. Končno je zbor izrazil s tem, da je vstal s sedežev vsem dobrotnikom in pospešiteljem društva najtoplejo zahvalo, posebno kranjski hranilnici, kranjskemu deželnemu zboru, več gospodom okrajnim glavarjem za njih krepko pospeševanje društvenih in terenov, potem odposlancem pri zveznem zboru, vodstvom podružnic, ljubljanskemu časopisju itd. Pri odborovi seji, ki se je na to vršila, se je zcpet izvolilo dosedanje predsedstvo, namreč gg. Emerik Maver predsednikom gosp. Ivan Murnik I. podpredsednikom in gosp. dr. Friderik Keesbacher 11. podpredsednikom. Dalje je volil odbor 3 odposlance k zveznemu zboru na Dunaji, in sicer 2 za glavno društvo in 1 za podružnice. Dosedanji raz-sodiški kolegij, obstoječ iz gospodov c. kr. deželno sodnega svetnika Jos Martinaka, c kr. deželno-sodnega svetnika Kanda Pleftkota, c. kr. dvornega svetnika dra. Jos Račiča, potem o. kr. dež lno-vladnega svetnika Ludovika raarkija Gozanija in c. kr. deželnovladnega svetnika Jos. Merka se zop t potrdi. — (('leni kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" j se uljudno prosijo, da vzamejo s oja kolesa iz klubove ilvorane v -Parnem mlinu" naj kasneje do dne1 30. t. m. 8 1. majem nam je namreč dvorana odpovedana. V svoji zadnji seji je odbor QvaŽUJ6, da se v kratkem gradi lastno vež bališče, sklenil prositi gg. člene, da ohranijo svoj i kolesa do otvoritve lastnega vežbališča, ki se bode najkasneje do konca junija brez dvombe že izvršila, doma; za dva mes. ca namreč pač ne kaže naje mati novega vežbališča. Da pa se kolikoi mogoče pospeši zidanje lastnega vežbališča, obveščajo se 8 tem gg. členi, da se bode na zadnj'm rednem ob-čii'm zboru zahtevani izredni občni zbor vršil dne 2 7. aprila; dnevni red mu bode: Razgovor in sklepanje glede gradnje DOVSga vežbališča ; ia?govor in sklepanje o navodilu, katero da občni zb r odboru v svrho oruogočenja treniranja klubovih člo-nov za prvo dirko dno 5. junija; slučajnosti. Podrobnosti se naznanijo kasneje, istotako kake eventualne premembe. Odbor kluba slov. bic. „Ljubljana". — (Glas iz občinstva) PiJe se nam: Pri parku nasproti „Narodnomu domu" delajo otroci iz nemške šole, ki so kratkočasijo tudi s tem, da pišejo na klopeh v drevoredu BHeila, precejšnjo Škodo. Poškodovali so namreč živo mojo. Dobro bi bilo, da hi kdo malo na park pazil in če treba dotične pngla\ ce malo okrcal. — (Neprevidni kolesarji) Kolesarji, bodisi civilnega ali vojaškega stanu, se veduo neprevidno dirjajo po mestu, kjer jo z ozimni na promet počasna vožnja neobhodno potrebna. Včeraj popoludne vozil je neki kolesar po hodni poti v Romanskega ulicah, ko so ravno šli otroci v šolo. Vozil jo v naglem diru in povozil šolskega učenca Fr. Janeža Deček je bil na nogi poškodovan Pred par dnevi pa je neki vojak povozil na sv. Petra cesti delavko Marijo Javoršek. Zadel jo je s koles >m v prsa tako, da je padla in so poškcdovala na čelu i u na nogi. V obče se slišijo pritožbe, da vojaki le malo pazijo na predpise cestno policijskega reda, in da se so-sebno pri vožnjah na kolesu ne ozirajo na določila, da je v obmestju sploh prepovedano se voziti po pešpotih. Civilisti se zaradi nagle in neprevidne vožnje ali zaradi vožnje po prepovedanih krajih kaznujejo sodni jako ali policijsko, kdo pa kaznuje vojake zaradi takih prestopkov ? V varstvo občinstva pa se mora zahtevati, da se neprevidni kolesarji, naj si bodejo kateregakoli stanu, strogo kaz nujejo. — (Stariši pazite na otroke!) Včeraj popoludne igral se je 4 leta stari deček Alojzij Ga-licu; na sv. Jakoba nabrežji ob Ljubljanici in je ravnal tako neprevidno, da je padel v vodo, kjer bi bil gotovo utonil, da ga ni delavec Alojzij Jarc potegnil iz vode Deček je bil brez varuha. — (Pretep ) Danes dopoludne sta se pri podiranju hiše št. 8 v Dolgih ulicah sprla in stepla dva delavca in je jeden vrgel dražega s tako silo ob tla, da se je ta znatno poškodoval. — (Regulacija učiteljskih plač.) V tej zadevi smo prejeli iz učiteljskih krogov več dopisov. Mislimo, da zadošča, ako priobčimo samo jednegi, ker so vsi po vsebini jednaki. Ta dopis se glasi: „Odbori slovenskih učiteljskih društev na Kranjskem se opozarjajo na „Slovenski Narod * z dne 15. aprila t. I., štev. hI in sicer na prošnjo vodstev mestnih ljudskih šol v Ljubljani za uvrstitev učiteljskega osobja v I. in 11. vrsto. — Na čegav račun ta pred nost našim tovarišem v Ljubljani, ko imajo itak prednosti, katere jim privoščimo, a oni naj nam na deželi privoščijo, kar nam gre? — Cemu toraj toliko krika in vika za upeljavo statusa? Ako je status upe Ijan, naj se, po njem ravna za vse z jednako pravico." — 21 let službeč učitelj z družino. — (Klub slovenskih biciklistov Kamnik in okolica) naznanja svojim p. u. Členom, da bode občni zbor dne 1. maja t. 1. ob 5. uri popoludne v DomžaLh na pusti. Vspored : Poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora in oven-tuvaluosti — (Razglednice za vas Rakek.) Piše se nam: Vrla rudoljubkinja gospa Matilda Sebenikar dala je napraviti prav lične razglednice za vas Rakek, čisti dobiček podari „Družbi sv. drla in Metoda". Naj bi ta vzgled našel mnogo posnemovalcev ! — (Zadnji potres) je bilo čut ti tudi zunaj Ljubljane iu celo na Štajerskem v celjski okolici. Dobili smo Več poročil iz Preserja, Vač, is Št. Petra in iz Velesovt ga. — (Umrlaj je v Gradci rodoljubna podpornica narodnih društev in naprav, gospi Pavlina Bahovec roj. \Viesaer. Pokojuico so prepeljali v Samobor na Hrvatskem, kjer so jo pokopali v obiteljski r.ikvi. — (Kroglja v nogi od leta 1878) Piše se nam: Bivši častuiški namestnik g. Fran Košmelj opozoril me je na mia sob jevnika iz leta 1878., koji še danes nosi kroglo v svojem životn. Po natančni preiskavi in poizvedbi našel sem sledeče: Martin Kejžar, po d. Podkalarjev iz Martinj vrha, sedaj lastnik male hiše pri sv. Lenartu, udeležil se je bosenske okupacije v 1. 1878 kot prostak pr; slavnem c. kr. 17. pešpolku v 6. stotuiji. V bitki pri Jajci dne 7. avgusta bil je ranjen vrhu levega steguja. Rana bila je tako majhna, da je bil zdravljen le za malo prasko, in ob jednem nadalje služ bo val nevede, da nosi krogljo v levem stegnju. Več let ni čutil nikakih bolečin, ko je pa kroglja pr.šla blizo kolena bil je skoraj dve leti zadržan, da ni mogel tvojega posla kot tesarski pomočnik in dni nar redio opravljati, večkrat je moral delo vsled otekline in bolečin v koienu popolnoma opustiti ne vede zakaj, in tudi sedaj, ko se kroglja bliža po skoraj 20letnem potovanju stopalu — sedaj je nekaj centimetrov nad pležnom — čuti že bolečine in na gajauja pri hoji. Čudna je krogeljna pot v tem času. Vstop v vrlin* m zunanjem delu levega ategaja je popolnoma viđan, Kroglja potovala je s ved ras to čez stegno, pomikala se d *tje na notranji strani kolena nizdol in jednako svedrasto skozi mečo tako, da se nihaja sedaj zopet, na zunanji strani nekoliko nad gležnom Ker se jo bati, da bode mož, sed.tj ko im» priti kroglja v koščene dele, počutil večje bolečine iu ovire, potrebno bi bilo, da se isti natančneje preišče, oprosti bodočih bolečin in zaslužkovih ovir, svetovati bi bilo zla iti višjim vojaškim zdravstvenim krogom, da se uiti pomaga in ako mogoče, da se priporoči višjim oblastim v primerno podporo. Vsled oddaljenosti vseh občil se mož ni mogel zglasiti za spominsko kolajno Lahko in rad bi opravil sam operacijo izrezanja navzdol obrnjene kroglje, a ker je stvar redka in važna, prepustim rad vse višjim krogom. — Ivan Dominik, okrožni zdravnik. — (Brzojavni in telefonaki promet me seoa marca t 1.) Na ces. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca marca in sicer na Primorskem oddanih 48.180, došhh 52.798, tranzitojočih 144 106. skupaj 245 084 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam oddanih 31 009, došhh 35 220, trmzirujočh 132 838, skupaj 199.067 brzojavk; na Kranjskem oddanih 6241, došlih 8107, tranzitojočih 11 410, sku paj 25.75S brzojavk. Telefonski promet: a) V interurbaunem telefonskem prometu bdo je v istej dobi v Trstu 1742, v Opatiji 501. v Pulju 57, v Ljubljani 233 pogovorov, b) V lokalnem prometu govorilo se je v Trstu 190 OOOkrat, v Pulju 5305krat, v Gorici 3G80kra*\ v Opatiji 2307krat, v Ljubljani 5985krat — V Trstu, dne 18 aprila 1898. — (Jadranska Vila na Sušaku) priredi v soboto 23. t. m v svojih prostorih koncert. Vzpored je jako lep in bogat. * (Nesreča v češki vasi Klapaj) V Klapaju so ljudje že dalje opažali čudne prirodne pojave. Studenci so včasih hudo naraščali, a se zopet povsem posušili, toda nihče ni vedel temu vzroka. Pred tremi tedni pa se je začela zemlja ponicati, in prebivalstvo 20 hiš so morali ostaviti svo;a stanovanja. Na veliki četrtek pa se je začela zemlja sn-di vasi nižati iu pokati; ljudje so prestrašeni pobegnili iz hiš. Druzega jutra pa so prestrašeni opaž li, da je zemlja ponekod globoko upala, a drugod se vzdignila, hiše so bile porušene. Nesrečo je povzročila voda, katera se je v veliki množini nabrala pod zemljo ter jo podruvala. * (V 30 urah spisal dramo.) Italijanski pesnik Augusto Novell i je stavil, da spiše v 30 urah tridejansko dramo, katere snov bode povzel iz kolesarskega življenja. Igrala se bode ta drama na dan kongresa kolesarjev v Florenci. Novelli bode pisal d r min šestkrat po pet ur; nadzorovala ga bo komisija žurnalistov. Tudi če igra propade, dobi pisatelj 500 lir. Ako pa igre ne spiše v določenem roku, izgubi vse tant'jeme, katere bi sicer dobil to leto za svoje predstave. * (Avdijenoa pri kitajskem cesarju ) „Kol uische Zeituiig" pripoveduje o slavnostni avdijenci švedsko norveškega poslanika Ove Gudeja pri kitajskem cesarju. Ceremonije so se začele že ob sedmih zjutraj. Sprejet je bil Gude najprej v nekem paviljonu, kjer so bili mm stri vnanph del ter pozne, e tudi princi; tu so mu postregli s čajem in cigaretami. Potem so se pomaknili nekoliko naprej, kjer so zopet čaj pili in kadili, da se odpočijejo. Ob devetih pa je šel poslanik, spremljevan od dostojanstvenikov, k cesarju. Ko je vstopil v dvorano, se je trikrat priklonil, na to je st pil tri korake naprej ter ne zopet prikloni; ko se je končno še tnkr t priklonil, je pozdravil cesarja v francoskem jeziku. Tolma ; je prestavil ves govor v kitajščino, in slednjič je ponovil najstarejši princ ta govor v mandžusktm jeziku ter izročil cesarju poslauikovo priporočilo od kralja Oskarja. Na povratku so se vršile iste ceremonije, kakor na pot k cesarju, po pili zopet veliko čaja ter akadili neštevilo cigaret, potem je bil poslanik odpuščen. * (Nenavadno dober spomin.) V ameriški kaznilnici v Conneticutu je kaznjemc John Henry Daviš, kateri zna na pamet vsa Shakespearova dela. Učil se jih je celih 15 let v kaznilnici. Tu je prvikrat ćul govoriti o slavnem pesniku, in sklenil je. da se ga nauči na pamet. — Tudi na Švicarskem živi v blaznici stičen človek, kateremu se ne morejo dosti načud.ti. Deklamovati zna namreč 123 himen Te so mej seboj v nekaki zvezi. Ako ga kdo vpraša za 35 himno recituje jo takoj; in ako ga nepos edno na to vprašaš za 5, 10 ali kako drugo himno, pove jo brez pogreška od besede do besede. Darila i Za Bpodnještajerski jubilejski zaklad so vplačali nadalje: JSlavua posojlnica v Vitanji 80 kron, slavna občni Brebrovmk 50 kron. Slavna okrajna hranilnica v Slovenjemgradco dovolila je pa pričenši z letom 1898 do preklica plačevati v spodnještajerski jubilejski zaklad letni donesek 40 kron, ter je donesek za Irto 1898 po 40 kron že vplačala. Zahvala. „Kotko SI wianskie" v akademiški čitalnici v Lvovu si šteje v prijetno dolžnost, izrekati naiprisrčnejfto zahvalo za blagodušno podarjene knjige slavni ,81 ovenski Matici", ki je darovala izvode vseh svojih izdanih knjig, slavni »Narodni Tiskarni" za darovanih 50 knjig, slavnemu uredništva „Dotn in Sveta", slavnemu uredništvu RMira" iu Blatnemu uredništvu »Slovanske knjižnice" ter kličemo vsem iz dnu arca po staropolj-skem običaju „,B6g zajdačt" Za odbor; Stanislav Zdriarski. Književnosti „ Zgodovina slovenskega slovstva*. (Dalje.) Kar se tiče rojstnega leta Mencingerjevega, sem se obrnil naravnost do njega, svojega starega znanca. V šaljivem in prijaznem listu mi je ustregel. Radi mojih jako oslabljenih očij je jako možno, da sem številko 8 zunenil s številko 6. Pleteršnik je, spisuje* slovar, imel, če se ne motim, 10 let dopusta in mnogo tvarine pripravljene, a jaz sedaj učim slovenščine 22 ur, 18 ur na gimnaziji, 4 na realki. Kar se tiče Simona Jenka se mi očita, da ga j je g. Leveč v BZvonu" 1879. leta opisal obširniše j nego jaz. Dodatke iz Jenkovega življenja sem skrajšal, l popis njegovegi pogreba sem izpustil, o Jenku pri-i povedniku pa sem omenil več nego Leveč. Gosp. Leveč j je v omenjenem letniku Stritarjevega „Zvona14 opisal štiri slovensko pisatelje, jaz jih moram v jednem letu opisati več. Sploh sem pa v predgovoru I. zv. priznal gospodu predsedniku največjo vsposobljenost. On bi pisal kakor W. Scherer, jaz pa p:šem kakor Hoberstem (>zraz priznanega slovstvenika v Ljubljani.) Če g dr. Vidio govori o hvaležnosti (recte ne-hvaležnosti) izjavljam, da se moje dotične izjave izražene lani v „Edinosti" niso tikale njega, niti sploh mladega naraščaja, nego tega dejstva, da bi Slovenci slovenskega pisatelja delujočega 26 definitivnih let v napornem učiteljskem stanu, lahko za nekaj časa rešili trudapolnega dela, ker bi obsežnejši slobodni čas gotovo bil na korist toli obširnemu delu , kakor je moje. Veseli me, da gosp. dr Vidic priznava trajno vrednost mojej knjigi; kolikor je meni možno, se hočem modernizovati. (Dalje prih.) Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 20. aprila. Začetkom današnje seje so ministri odgovarjali na razne interpe lacije, ob 1. ari pa se je začela razprava o predlogih, naj se obtoži Badenijevo minister stvo, ker je poklicalo redarje v parlament. Kaiser je govoril o Badenijevi politiki, a nihče ga ni poslušal. Ko je Falkenhavn stopil k predsedniku Fuchsu, so ga nemški radikalci začeli psovati. Falkenhavn se je postavil k Jaworskemu in kričačem pokazal — hrbet, kar je obudilo obilo smeha, mej radikalci pa silno jezo. Potem je govoril dr. G ros s, zdaj pa govori socij&l*demokrat Rieger. Zanimanja ni nič. Razprava bo trajala tri dni. V torek se začne razprava o predlogih radi jezikovnih naredb. Dunaj 20. aprila. Kapitulacija državnih in cerkvenih oblastev pred tržaško iredento je dala povod ostremu članku v »Vaterlandu*, kateri obdeluje tudi „N. Fr. Pr. da je bila tudi v tem slučaju, kakor vedno, na strani ire dente. „Reichswebru javlja, da pridejo tržaške drgodbe tudi v parlamentu na raz pravo. Slov kršč. -narodna zveza zahteva pojasnil in zadoščenja, zlasti ker je kapitulacijo tržaškega škofa prouzročila vlada. »Zveza* smatra to stvar za najodločil-nejšega pomena in hoče izvajati vse posledice, ter, ako nič ne opravi, izstop ti iz desnice. Dunaj 20. aprila. Slov. kršč. narodna zveza namerava namesto dra. Šusteršiča iz voliti P ovšeta predsednikom.Poročilo „Reichs wehrfl in „Reichspost" o klubovem stališči radi tržaških dogodb ni točno. Klub sklene šele danes, kaj je storiti. Vsekako bo energično postopal; na izstop iz desnice pa ne misli, ker to ni vladna, ampak po vse samo stalna parlamentarna zveza. Dunaj 20. aprila. V parlamentu se go vori, da hoče vlada, ako obstrukcija ne poneha, razpustiti državni zbor, v katerem slučaju bi se nove volitve vršile na jesen. Dunaj 20. aprila. Poslanec dr. E b e n-hoch je imenovan dež. glavarjem gorenje avstrijskim. Dunaj 20. aprila. Uradni list prijavlja miuistersko naredbo, s katero se prepoveduje uvažanje za škrlatico bolnih rastlin in sadja. To važno odredbo je izposloval posl. Berks. Dunaj 20. aprila. Schflnerer je pismeno pozval vse nemškoliberalne in nemškonacijo nalne poslance, naj podpišejo njegov proti Gautschu naperjeni obtožni predlog in jim na znanil, da obelodani vse odgovore. Dunaj 20. aprila. V uradniških krogih se zatrjuje, da se regulacija uradniških plač se letos uveljavi, tudi Če se ne obnovi na godba, ker hoče vlada dotične troske pokriti iz blagajniških prebitkov in iz nekih dohodkov od sladkorja. Praga 20. aprila. Edvard Gregr je izdal skrajno strupen spis proti kandidaturi finančnega ministra Kaizla v Karlinu in Smichovu. Izvolitev dr. Kaizla je vzlic temu zagotovljena. Madrid 20. aprila. M nisterski predsed nik Sag sta je pozval vse poslance na skupno delo za obrambo časti in integritete Španske in imenoval postopanje Zjedinjenih držav naj infamnejši atentat, kar jih pozna zgodovina. Wa8hington 20. aprila. Vojna mej Zjedinjenimi državami in Span b k o je gotova stvar. Senst in poslanska zbornica sta se zjedinila in vzprejela resolucijo, kakor jo je nasvetovala poslanska zbonica. Po seji je bil sklican iniinsterski svet, kateri je redigira] ultimatum, ki se poda Španski. Mac Kinlev je zalite el, Dr j s oN Španski rok 2 ali 3 dnij, podvreči se zahtevam ultimatum». Jutri podpiše Muc Kiultv ultimatum in tudi resolucijo parlamenta Vojno ministetstvo je žt predložilo vee ?ako: ske načrte glede formacije vojne. Mac Kinlev sodi, da vojua ne bo do'go trajala. _ Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica za II. Bistriški okraj ▼ Trnovem je imela v pretočenem letu 102.235 gld. 38 kr. prometa. Zadružnkov šteje 301 in sicer 24, kateri imajo 58 glavnih deležev po 25 gld. in 277 z opravilnimi deleži po 1 gld. Stanje hranilnih vlog 14G vlagateljev koncem leta je 90 835 gld. 72 kr. in se je isto povišalo za 8875 gli. 91 kr. Posodilo se je na osobni kredit 62(35 gld., na posestva 11.175 gld., skupaj 17.440 gld., vrnilo pa od posojil na osobni kredit 2675 gld., na posestva 3800 gld., na zastave 2570 gld , skupaj 9045 gld., raz posodilo se je torej več 8395 gld., posojila koncem leta 1896 so znašala 79.914 gld., toraj je stanje posojil koncem leta 1897 danih 274 zadruž nikom 88.309 gld., in sicer znašajo posojila na osobni kredit 13.259 gld in na posestva 75 050 gld. Račun zgube in dobička izkaže 885 gld 95Va kr. dobička, kateri znesek se pridene zadružnemu za kladu, ki znaša toraj 2445 gld. 29Vi kr. Oeneno domaća zdravilo. Za uravnavo iu ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moli ovega Seidlits-praaka", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na rse težkote prebavljenja. Originalna ftkatljica 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar a. moli j, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 5k.it] i k' i se ne poSlje naravnost. 1 (5- 6) M nogo lekarnarjev znižuje prodajalno ceno Santal Midy-a; mladi ljudje naj se torej ne ozirajo na ponudbe, storjene na škodo njihovega zdravja in njihovega denarnega modnjička, ter naj bodo preverjeni, da se hitro ozdravijo. (11—1) Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3062 m. April Caa opazovanja Stanje barometra v mm. &: §1 Vetrovi Nebo s a 3 •o ^t« 1 ■ 04 » 19 20. * 9. zvečer 7. zjutraj '2. popol. 737 6 737 7 736 B 10-4 59 179 sr. jzah. ti. jvzh. sr. jzah. jasno megla oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 11*8°, za 11° nad normalom. Zagreb - New-York ,Prim r-*irxo* Odhod parobroda „Spartan Prim" 23. aprila iz Genove. Cena XXX. razreda: Zagreb-New-York velja av. vel j. 75 gld. Vozni listek iz Kranjske v Zagreb se dotičniku plača, ako kupi parobrodni listek pri nas. Na brndu izvrstna hrana in vino. Prodaja parobrodnih listkov dne 17., 18., 19. aprila zkljuono 1« (688— 4) L. Mašek i drug Zagreb, Margaretska ulica lO. Pisarna za odpravo oseb in blaga takraj in onkraj morja. Tke Premier Cyc!e Co. ML f Hillman, Herbert & Cooper.) T vornlce t Covontrj Hcli (Kger) Ilooa (Angleško . (Češko). (pri Nurnbergu'. Letna Izdelava 60.000 voznih kolei. Zaloge v Ljubljani: (597-1) Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Ernst Speli, Valvasorjev trg št. 1. Josip Kolar, Šelenburgove ulice 5. Ces, kr. avstrijske £fe državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1S97. Ista, Odkod la LJaklJaae ju*, kol. Proga eea Trki* Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; tez Klein-Reifling v Stejr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot> 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbil, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludnt osobni vlak v Trbil, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, 8eb> t h ul, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbil. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leno Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stejrr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Nov** mesto lzt v Kočevje* Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 65 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m zvečer metani vlak. — Pribori v l.|ubl)aao. j. k. Proga la Trblia. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Fran-teusfeate. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak s Dumi i a via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyrn, Pariza, Ganeva, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popola* dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstettea, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga la Novega mesta la la Ko«ev|a, Ob 8. uri 19 m. zjutraj melani vlak. — Ob 2. uri 82 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer metani ■»•H, — Odkod la L.|abllaae d. k. v Kacaalk. Ob 'i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m, zvečer. — Prlkod v L|ablJaao d. k. Iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari •Ju m. zvečer. (17—88) Proda se novoizdelana jednonadstropna 3^.5. 3 3* «°»-i) s 7 sobami, 4 kuhinjami in vrtom, pripravna za obrt ali gostilno. Proda se radi preselitve po jako nizki ceni. Več se izve pri Alojlija Kalita, pisarna za posredovanje pri prodaji zemljišč v LJubljani, Jar616av trg*. Iščem solicitatorja eventnvalno izurjenega z lepo pisavo. Vstop takoj Plača po dogovoru. Mihael Jezovšek c. kr. notar na Vranskem (Franz). Dne 22. aprila t. 1. oh 9. nri dopoludne se bode proti gotovemu plačilu prodalo največ ponujajočemu v iielt«laii|l kaznilnici na Orailu: stara opeka, stavbinsko kamenje, jedno nastrešje in stavbinsko lesovje. (601) V Ljubljani, doć 18 aprila 1898. Steinfeldska pivovarna bratov Reininghaus 7 Mi Glavna zaloga: (uprava: Maks Zinnauer) Telefon tt. 05. priporoča Telefon it. 85. uležano, marčno, izvozno pivo in Steinfeldski plzenski način v sodili in steklenicah. Pivo v steklenicah je pasteurizovano. ------ Zaloga za Kočevje in okolico pri gospodu Alojziju Loy h6tel .Stadt Triest* v Kočevju Zaloga za Rudolfovo in okolico pri gospodu (654—3) Antonu Jaoaz I Brunner jeva gostilna (z ledenioami) in Sko beraltova gostilna ▼ Rudolf ovem Voli ko zalogo *LKg ^Lv^^priporoča J. Soklič i"j.-«i 777-«> hi. |5>5& rA JOSIP liA^? 4 likanje sukna, barvarija > < in kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 \ lastnega izdelku za dnine, gospoda in otrok-j jo vedno ua izboro. Vsakoržim naročila zvrSujtijo se toeoi in po nizki oent Vse uiere ho nhrariju- jejo in sazaauaeirajejo. Pri z&nanjih nn-ročilir. blagovoli naj se vzorne vpoulnti. tfe, jBZ*sfeJsbJsVjlfc&d2&>S^^ 2 /zor Alojzij Erjavec/zor I (42) čevljarski mojster jj v Ljubljani, Čevljarske ulioe st. 3 > priporoča ho p reč, as t. duhovfičmi in slav. ['„ občinstvu za obilno naročoivanje r»ziio- r* Vrstnih olui « n I, katera r/.vrfiujo ceno, (,* pofttcim in iz zanesljivo trpežnega usnju od uttjfiiiejče do najpriprostejfie oblike. Mere se shranjujejo. Vunnjim naročilom naj se blagovoljno prideue vzorec. IIIIHlBlllHlimilHliHlW¥g< [481 £ fllavna IrgOf Stari trg Pekarija in slaščičarna št. 21 Jakob Zalaznik. Podrainica: j Vegove ulice št. 12 P Tu se dobiva Ikrst nn «1m,i ubUNiio« x«'•• (Vanille- Zvviebak) V nvnjih N'nvriraPnlvali postrezam točno /. nit llsiejšltu n -»Nlttil.iliu ped t um in s II11 * ml |*riat> opozarjam 3 ua fi.ip Imll |itiii*l4.- krute in ih\ tke m niiHlauo n m,«»lii«>ai«*. (SeblagrallUi R illen.l j \£pomladna sezona! cJCliCfO c7/t f t» S'/uSfjani, špitafs/Sa ude* 4 1 naznanja, Sct »>o novi stifi-I ne ni in vofticni vz-ozci na- I iV«i ilezAo »e ftofiljujo vzot't'i frtinlro. g Btata Sborl 5 ^ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. f i Pleskarska mojstre c. kr. državne in ? M c. kr. priv. južne železnice. \ F 31ikarja napisov, ^ H$ itavbiniks in pohištreca pleskarja. JL3či.m, šolenouxgre -r • 3 ulice ž)t. 4h se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh ohlck in nepremoiljtvlh havelokov po najnovejši t Qotu in DajpoVoljnsjiih cenah. Angleško, franooeko m knsemako rol»o irna na skladitču - Og. uradnike n te priporoča za isdthtVMOJt vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraveti spadajoče predmete, kakor sablje, mede, klobuke itd., gg. c. kr justičuim urad ikom pa za lzdelatanje &3F~ talarjev in barci J Največja Imf naiiio^iš^gi [ {svilnatega blagaj h i-r o iti t»itr«n*to, ijj za cele obleke in klase>« priporoča | $ po UHJiiiajlU eenali ^47) I. I Alojzij Persche 1 j Pred Skofijrt 22, poleg mest 9« HENRIK KENDA I Ceneni lepi klobuki za^ dame. Vedno zadnje novosti. ■ '«. |>I'H\ Ijt* se urno in prav po ceni Mudili iurnali Trsako in uitoni. kw 1 J (60) LJUBLJANA. .6 Največja tovarniška zaloga prodajalec biciklov i Iz |»rvili lovarn. Ljubljana \ 4 Selenburgove ulice 6. (49) mšJT Najbolji« urejena delav-nloa z& popravljanje blolklov ln šivalnih strojev. klobukov po najnižji ceni J. S. BENEDIKT-u 1j|utoljana, Nlnrl trg. J. J. NAGLAS Ljubljana (ftlJ Turjaški trg štev. 7 ■sssMMsslMsl — IVI ehanik (52) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani, Šivalni streli po najnižjih cenah Rlelkle in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in ceno, Vnanjasaročila se' točno (sVrisJeJe. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (53) Poljanski nasip št. 8 (fefeltn hiia) pripon.ča svojo bogato zalogo Atodilnili ognjiž6 st..Jpr»pr«»ie|Alli. kakor tudi im|ll Sli |klli, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s počnicami ali kahlami. l*opr«vlJan|a hitro ln po .eni. Vnanja naročila se hitro izvr&e. Ljubljana, lliiimjslia cesta htm lil, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. \ttjul>j«* cene« r i e j i Jopce, nogovice| pasove, kravate najceneje priporoča _Alojzij Persche! f jj Pred Škofijo 22 poleg mestne h i Sej Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Duna.ska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, is tule, jek1; in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po Diskih oenah. Hovostl v žepnih, kakor tudi v stenskih arah vedno v lalogt. 56 Poprave lzvriojojo najtooneje. ^kSSSBZ^BSSBSSBSSSSSSBSSSSSSSSS^ Antoia Presker Sv. Petra cesta št. G Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Oblek« }><» meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (57) Detter XjjTj.TolJ3Ln.ai, Stari trg* štev. 2L Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ee tudi dobivajo vsakovrutni kmetijski stroji PoHt'bno pa priporočam Bvoje izvrstne Hlamo-rcziilec iu mlatlliilce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Oenlkl zastonj la poštnine prosto. . v največji Izberi in po 1\ najnižjih cenah rtrakovekvencem z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel na Mestnem trgu. 0^2H Gospodična is dobre hiše, poštenih stariftev, VZprsjme 80 takoj kot prodajalka v slaščičarnico. Zahteva ne zmožnost slovenskega in nemškega jezik < in računstva. — Ponudbe upravništvu .Slov. Naroda". (r,06-l) Prodajalka dobro izurila v trgovini manufakturnega blaga, «1hžIm'. — Naslov poti „j. j. 1432, Idrija, Kranjsko" poste restante. 0h»-3) Starosta no žveplano kopališča na Hrvatskem iSa Varaždifisks toplico -S* ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec). Analiza po dvornem svetnika profesorja dr Lnd-wigu l. 1894. 58° 0 vroč vrelec, ivsprjeno mahovje, nedosegljivo v svoiera delovanji pri mliicnl skrnini in koitenini v č'.enk:h, boleznih v z gibi h in otrpnenju po vnstict m zlomlonja kosti, protina, živčnih boleznin, oolezuih v kolki itd , ženskih boleznih, poltn h ln tajnih coleznih. kroničnih boleznih otiat J, mshurnem katari, ekrcf oljnih, arglsski bolezni, kovsih diskrazijah. n. pr. zaatmpljenjn po živem irebia sli svinca itd Fitno zdravljenje J^fiJS in v crevih, pri zlati žili itd. itd Elektrika. — TI asa/t. ZravilUče z vsem komfortcm. celo leto odprto; sesdna trnja od I. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park. lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviilca godba, katero oskrbujejo člani orkestra z&grebike kr. opert. Plenne eabave, koncerti itd. Na poataji Varaždinske toplice pričakuj** sleherni dan omnibas goste. Tndi Ml na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kotališ a. Zdravniška pojasnila daje kopah&ki 'dntvnik djktor A. Longhino. — Prospek'e in brošure razpošilja zastonj in poštnine procto (5*6—1) oskrbništvo kopališča. Compagni General Transatlantique največja francoska brso-parobrodna proga. Točen odhod Iz Havra v New-York vsak teden. Oen.£x III. ra.zrod.ss>: Zagpreb - New-York 95 gld. Vozni listek iz Kranjske v Zsgreb se dotičniku plača, ako kapi parohrodni 1 stek pri dms. Na brodu izvrstna hrana in vino. Parobrodne listke prodaja samo ob ponedeljkih Izključno le: (.^-4) L. Mašek i drug Z;itfrct>, iTIar^aretska ulica lO. Pisarna za odpravo oseb in blaga takraj in onkraj morja. Pekarna s vsemi pripadajočimi prostori v Rosnih ulicah v Idriji odda se se letnih loo gld. aaho| v rajem* VeA pove lastnica gospa Ivana Mlernes Is. St. IS* v Idriji. (579 Odda se zaradi bolezni za vež let z blagom ali brez blaga. Trgovina je na deželi in v dobrem teka. — Kje? pove opravi, ifltvo „Slov. Naroda". (590— .) 9 » » a e « e> a Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju kis. Orels, brsse, lopate« siiotlk«. krampe, vile. vsakovrstne ing«*, P'le* I«mri železoliti in plosfie-vma>ti\ ii««r«»l»iil kriti« različna ualaasreka, te- MMrnka, Itljaeavnl* i-srsku, kuvsika Iu uaiijamka orodja. N(r«tilulkl. i, ko* vati«* iu valjano le-l*-zisie* za rzelje- nevanje ko l.-hkili m pe^tcemb vrtnih tal..... Lnaii-lra*rt-#.nt<**, ae protivi tadi sosi prav krepko.................... )pTl«l. ttV Št. 2792. (»76—3) 11 11 1* 11 f 1. »O. 90. M. AJco ne vzame pod lO K, je cena »n kilo za lO kr. V&ja* ^|tttton»ooa»»a«oa»noattooaa|a ♦BRENNABOR* biciklov! Najboljše vrste kolesa tu- in Inozemskih tovarn (Peugeot, Srennabor, Itlglet Cycle „American" in dr.) priporočata podpisanoa po kolikor mogoče nizkih cenah. SJMGT Vsa v to atioko spadajoča |io|iravlla se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala, 7. vcles^oStovanjcm (30»—8) Bohinec & Majcen Dunajska cesta št. 5. Istot; m tudi rr.ehanićna delavnica. Naš zastopnik v Rudolfovem je g. J. Medved. «Sc«oo«ff»ottfte0ftoea9O«ae Na podlagi sklepa deželnega zbora krapiikeira z dne 21. f bruvarja 1^*98 leta razpisuje p'dpinani deželni odbor J C«1IIo UntailOVO IA 6OO f(lfJ«^ katera se ima podeliti najman) sa jedno leto doktorju vseiia zdravilstva, ki bi h bolel izobraziti v psihiatriji. D tilnik pa bi se moral zavezati, da se po izveibanju posveti zdravniški službi v deželni bazoici oa Studenca. Prosilci za to astacovo morsjo biti ve4či slovenskega in nemškega jezika ter naj svoje s krstnim listom in a drugimi spričevali podprte proSnje do lO. IllfaJJi t. 1. pošljejo podpisanemu deželnima odbora. Od deželnega odbora kranjskoga v Ljub 1) a ni, d e 8. aprila 1898. Št 12.64.r>. (571-3) Prodajalnici in stanovanja v najem! V novozgrajenem poslopji zaklada mes^anake bolnice v Ljubljani sa o«! 1. novembra letos oddajo v najem : 1. V pritličji I Dve v Lingarjevih ulicah ležeči prodajalnici. 2 V 1. In II. iiHtlMlropM : 4 stanovanja, obstoječa iz 5 aob, 2 , „ . 4 „ in kabinetom, 3 » ■ s m • n " ■ »^»s n Pri veakem st-nova nji je 1 predsoba, soba za posle, kopelj, kuhinja, klet in drvarnica. Pogoje naznanja in netne ali pismene ponudbe vsprejema magistrat do 1. snu|M lelosj v navadnih ur&doib arah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 6. aprila 1898 L. M-jevo Darovao in spijaliteino gledališče r sLaitermaniiov-eiii drevoredu. g£a-leda,HŽJlEa. stav"ba, oToBeasa^očsa, IOOO o©e"b. Danes v sredo, dne 20. aprila: . Sonsacijonaluo ! Prvikrst! si^ Črni kabinet, orijentaUka % (arovnost, ali: Mohamedovi ondell pred IOOO loti. Ob konci predstave: Grof Asallo v razvalinah Kalestre, velika pantomima duhov in priknznij. ZuCetek ob 8. uri zvečer. K tej vclezanlmivi pred« stavi iiljnduo vabi ZEL/. Geni. Izdajatelj in odgovorni ure i ik: Josip KoIIi. L.Btmna in tisk .Narodne Tiskarne".