Poeameaia številka RM 0,15 НагдшпкепБо^е Uprava Klagenturt, fostfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— (vključno KM o,20 za donafialce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 69. Krainburg, 2. septembra 1942. Leto 2. Dalekosežni strategični cilji Uplenjeni operacijski načrl raiodeia resnico Pfklanl№ Dieppe naj bi tvorilo mo$li№ za nadaljnje operacije - Izkrcevalne čete kličejo na pomot - Visoiie krvave zgnbe sovražnika pri samo malih zgnbah hrabrih nemških branilcev Podmornice so zopel potopile 181.000 brl 30 ladij potopljenih л—' Major Gollob je dosegel svojo 150* zračno zmago Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. avgusta objaviW: Kakor je objavilo posebno poročilo, so prizadejale nemške podmornice so-vražni plovbi v zadnjem tednu zopet najtežje zgube. Potopile so v Atlantiku, v Karibskem morju in pred zapadno Afriko vkljub močni obrambi sovražnih ktaiskiii in pomorskih sil v hudih, trdovratnih bojih iz konvojev in v lovljenju posameznih ladij 30 ladij s 181.000 brt.Pet nadaljnjih ladij je bilo torpediranih. Južno od spodnjega K u b a n a so vrgle Nemške in romunske čete v napredujočem ^lapadu sovražnika v smeri proti obali Črnega morja nazaj. Protiletalsko topništvo je potopilo en sovjetski topniški čoln. Južno od Stalingrada so predrle nemške čete sovražne postojanke, razbile so močne sovjetske sile in stoje 25 km južno ^ meeta. Nočni napadi letalstva so povzro-РП obsežne požare. Poleg te- ]:xx '' napadeni železniški cilji in leta-učinkom^^ vzhodno od Volge z dobrim Г" ^ ® v Ц je sovražnik nadaljeval na niestih svoje napade z močnejšimi sila- mi pehote in oklopnjakov. V hudih bojih je bilo pri tem uničenih 48 oklopnjakov, 38 samo po napadalnem topništvu. Južno od Ladoga-jezera so se izjalovili novi napadi Sovjetov. Italijanski brzi čolni so potopili v noči na 15. avgust na Ladoga-jezeru en sovjetski topniški čoln in eno sovražno trgovsko ladjo. Bojna letala so bombardirala podnevi in ponoči za vojno važne naprave v vzhodni Angliji in v Midlandih z razstrelnimi in za-žigalnimi bombami. Dne 29. avgusta je dosegel major Gol-1 o b, Kommodore nekega oddelka lovcev na vzhodni fronti svojo 150. zračno zmago. Operacijski načrt za Dieppe Ghurchillova namera dokončno razkrita Fiihrerhaiiptquartier, 30. avgusta. P»tem ko je sedaj po poročilih vojske,mornarice in zračnega orožja iz uplenjenih povelj in izjav ujetnikov, ki jih ima Oberkommando aer Wehrmacht na razpolago, po težkem sovražnem porazu pri poskusu otvoritve »druge fronte« pri Dieppeu, podana popolna slika, podaja uradno poročilo OKW sku-P®j posneto sovražne načrte, obsežne priprave in potek katastrofe tako hitro in zgub polnega ponesrečenega podjetja. И Dieppeu uplenjeno operacijsko pove- ije, ki obBega nič manj kot 121 ozko skupaj "a stroj pisanih strani, dokazuje, da nI imel ovražnlk namere razrušiti samo posameznih Oddelkov, ampak z zavzetjem mesta in pri-«ад1б«а Dteppca ustanoviti globoko mostišče, Merega obseg je posebno označen z kot na-t Шciljem označeni kraj Arques la Ва-taille, ki je sedem kilometrov oddaljen od ^ale. Posest tega globokega mostišča pri ^^Peu, kjer naj bi pristaniške naprave omo-eoclle Izkrcanje oklopnjakov in težkega orožja ® e tem Izkrcanje nadaljnjih napadnih valov, Ч bi omogočilo, da bi se razvila obalna ramba med Somme In Seine In da bi se do-djiH ^ zavzetjem Abbevlllea in Le Havra na-jnja zmogljiva pristanišča. / nrv^ teh načrtov je bila uporabljena v Se nobenega poročila od obale, toda poročilo o zgubaii na morju.« Ob 7.40 url: >Ob obali zadržani, hud ogenj.« Ob 10. url: »Mnogo oklopnjakov onesposobljenih za boj, položaj resen. Zgube.« Ob 11.40 url: »Položaj težak na celi črti. štabne ladje so napadene.« Ob 12. url: »Položaj zelo resen.« Ob 12.12 url: »Položaj zelo resen.« Ob 13Д1 url: »Položaj resen, pospešite pomoč« Ob 13.53 uri: »Zahtevana pomoč nI doSla.« Ob 13.59 uri: »Zguba šestih polnih Izkrce-valnlh ladij.« . Ob 14.80 url: »Potrebujemo velike pomoči za povratek.« Ob 15.10 uri (na Izkncevalno poveljstvo): »Poskusite se rešiti po svojem povdarku.« Ob 18.40 url »Pomoč! Letala!« Ob 20.21 url: »Katere ladje \gore?« Ob 20.82 url (odgovor): »Dve enoti, obe sta se najbrže potopili.« Ob 20.40 uri: »Pomoč, pomoč, potapljamo Ob 22.45 (vsem udeleženim enotam): »Takoj nazaj v izhodišče.« zapaiđno od Dieppea, #e je »pustil ж fitiriml proetovoljcl po atrmetm pobočju vkljub veO stotinami aovraAnlkov navzdol in je s svojim neustrašenim пмкокот dosegel, da je sovražnik po kratki obrambi odvrgel orožje In me udal. Uspeli tega hrabrega dejanja je bilo 225 ujetih Kanadcev. Posadka nekega starega francoskega vkopanega oklopnjaka se je branila s puškami dalje tudi še potem, ko so m uniči jo za oklopnjakov top že postrclili in je Istoča^o držala 12 ujetih Kanadcev v šahu. Visoke Bgube napadalcev Podjetej zoper Dieppe je stalo sovražnika težke zgube. Zgubil je 2195 ujetnikov, med toml 128 častnikov; nved njimi so se nahajali poveljnik 6. kanadske pehotne brigade William Walla<;e Southam, dva polkovnika in trije štabni čaitnikl. Poleg uničenih 29 oklopnjakov in oklopnlh Izvldnlških vozil je bilo uplenjeno brez števila lahkega in težkega pehotnega orožja in siceršne opreme vsake vrste, posebno l2krc«valnih Čolnov, Krvave zgube sovražnika so bile težke, ki daleč presegajo število i^jetnlkov. Samo na obali 80 našteli okoli 600 mrtvih, dtevilo utopljencev pri izkrcevanju in Iz potopljenih ladij je nepregledno. Stalgo naplavlja morje trupla utopljencev na obalo. Sovražnik se j« z vrnlvftiml se ladjami, ki jih je naše leta,.... ^ zasledovalo in napadalo do angleške obale, zatekel v več luk. Iz neke teh luk poroča poeebnl poročevalec »United Preesa«: >0 polnoči #o doepell dolgi vlaki do smrti lamučsnih vojakov v poljako bolnišnico. Bili eo to ranjend z ranami na rokah, nogah In na obrazu. Veliko mož je dotollo živčni napad radi eksplozij. Bila je to najbolj krvava scena u fnmto, kar џеах jih Izza časa Dtinkirchena II ŽRCAiO ČASA II Iraški ministrski predsednik Rašid AU al Gailani se je vrnil v Berlin. Italijanski inštitut za uk nemškega jezika v Rimu pripravlja s sodelovanjem številnih nemških in Italljaiteklh znanstvenikov nov nemško-italljanskl veliki slovar. Sestavljajo ga s skrajno natančnostjo In bo vseboval vrne izraze obeh jezikov Avstralski minister za zdravstvo je izjavil, kot izhaja iz poročila Reuterja iz Melbour-neja, da je »najmanj 3000 oseb na avstralski celini ubitih ali poškodovanih radi japanskiH zračnih napadov«. Aktivnost japonskih podmornic V InđiJSltem oceanu In na obali južnoafriške Unije je vedla do tega, da zatemnjujejo trdnjavo Kapstadt, kot poroča »Times« iz Kapstadta. Po poročilih, ki so došla v Sofijo, je sklenjena zavezniška pogodba med kraljem Ibn-Saudom, Saudove-Arabije In arabsko kneževino Kowalt ob perzijskem zalivu. Posameznosti te pogodbe Se niso znane. Moskovska poročevalna služba objavlja: Kot javlja »Tae« je svet ljudskih komisarjev Sovjetske unije imenoval armadnega generala Sukova za namestnika ljudskega komisarja za narodno obrambo. V četrtek so v nezasedenem ozemlja Francije zaprli okoli 10.000 brezdomnih ali Inozemskih Židov, ki so se preselili v Francijo po letu 1936. V četrtek ponoči je japonsko presenetil tajfun In visoka plima, ki sta napravila veliko škode. V kolikor se more dosedaj ugotoviti, je bilo v najbolj prizadetih ozemljih južnega japonskega otroka Kiušu in jugozapadnega dela japonskega glavnega otoka ubitih 63 oseb, 71 pa ranjenih, dočim pogrešajo 6 oseb. Porušenlih je bilo okoli 560 hiš, 120 je bilo poškodovanih m 240 odplavljenlh. Več kot 30.000 stanovanj je pod vodo. Vrhovni poveljnik za »Invarijeko armado« v Evropi bo generalštabni šef USA, general Maršal. Zaupnik za preskrbo z oljem Zedlnjenlh držav Hopkins je naznanil za prihodnjo zimo veliko pomanjkanje kurilnega olja. Zaloga ku-i-iva in kurilnega olja, tako je izjavil, znaša samo še polovico lanske množine. Temu je vzrok to, da je večji del tankerjev potopljen. Tolpe T Bosni imičene Pretekli teden fo at zopet uspešno borili nemški in hrvatski oddelki, ki «0 zaposleni s čiščenjem v Bosni, z banditi, ki nastopajo v zahodni Bosni. Čiščenje zoper močne sku-' pine tolp, ki so se umaknile severno od Save v gorovje, je zaključeno. Pri ■ tem j* bilo ujetih 983 banditov in preko 100 ustreljenih. Boji v zapadni Bosni se razvijajo zopet v glavnem v gozdnatih ozemljih, kjer So se pripravljale tolpe za napade na železnico. Skupine tolp so razpršili hrvatski oddelki. Pri tem so znašale zgube banditov doslej preko 500 ujetih in 50 mrtvih. Na severu in na jugu Bosne je prišlo zadnji teden zopet do nekaterih nezn%|Dih krajevnih napadov, ki so jih nemške in hrvatske čete pravočasno odkrile in ubranile. Premikanje na egiptovski fronti Berlin, 1. septembra. OKW poročilo javlja zopet nekaj o Rommelovi fronti. Poroča o živahnem obojestranskem delovanju izvidniških Čet in topništva. Zbiranja tovornih avtomobilov in topništva Britancev so bila napadena z dobrim učinkom. Niti vročinska perioda ne pusti te fronte popolnoma mirovati, katero je Churchill označil kot za drugo najvažnejšo te svetovne vojne. Od egiptovske fronte zavisi zelo veliko za Anglijo, kajti nemške bojne sile na višinah Kavkaza in nemške čete na meji nilske dežele vplivajo zelo močno na razpoloženje narodov na srednipm vzhodu, - ■ I dalje doživel.« Iz istega pridianišča poroča »Reuter«: »Dolg bolniški vlak je okoli polnoči zapustil pristanišče, drug dolg bolniški vlak ga je pa zapustil malo pred dnevom.« Nadalje je zgubil sovražnik 127 letal, štiri ruišlce, dva torpedna čolna, enajst brzlh čolnov, sedem prevoznih ladij in gotovo število Izkrcevalnih čolnov, ki sta jih potopila topništvo In letalstvo. Poškodovane so bile štiri križarke, štirje ruSllol, pet transportnih ladij, štirje brzl čolni, dve manjši enoti In številni izkrcevalnl čolni. Na«protl tem z gubam znašajo lastne zgubtt kljub vsem trditvam nasprotne propagande, pri vojski: 115 mrtvih, 187 ranjenih, 14 pogrešanih; pri vojni momacloi: 78 mrtvih In pogrešanih ter 85 ranjenih: pri letalatvu (vključno moštva na tleh, protiletalskega topništva in oddelka za letailako poročanje): lOi mrtve in pogrešane, 58 ranjenih, skupaj torej 591 mož zgub, nasproti sovražnim sgubam torej samo istih del. Na nemškem materialu smo zgubili 35 letal In enega lovca podmornic. Zadržanje francoskega prebivalatva je bilo več kot korektno. Vkljub lastnim zgubam je nemške čete v njihovem boju podpiralo a vsakovrstno pomočjo. Gasilo je požare, skrbelo za ranjence In je oskrbovalo bojne čete a pijačo in živili. V priznanje tega sadrlanja bodo, kot že poročamo, na povelje FUhrerja o4P№ ščenl iz vojnega ujetništva oni francoski vojni ujetniki, ki so doma v francoskih krajih bojnega ozemlja okoli Dieppea. , Operacijski načrt za Dieppe (Nadaljevanje a 1. strani.) lelike krvave sovražnikove zgube Mo^no zgrajene postojanke v prostora Stalingrada predrle Remš&a bojna letala so potopila angleško podmornico In trgovsko ladjo ^Oberkommajido der Wehrmacht je dne 30. avgusta objavilo: Južno od spodnjega Kuhana napredujejo nemške in romunske čete v težkem te-*enu zoper močan sovražnikov odpor. V prostoru Stalingrada so predrle pehotne divizije in hitri oddelki, podprte z Diočnmu silami zračnega orožja mp^o iz-^^jene postojanke in so vdrle v težkih bojih globoko v sovražnikov sistem utrdb. Jugozapadno od K a 1 u g e smo zopet od-1 napade močnih sovražnih oddelkov pe-ote in oklopnjakov. Pri Rshevu j^ posku-sovražnik tudi včeraj z močnimi silami fronto. Ob sodelovanju zračnega ®гадја smo vse napade, deloma s protina-^ o enomesečni bitki pri Rshevu w _^vjetom vkljub uporabi velikih mas ^ materiala v izmeri štirih do Petm armad niposrečilo, dabipre- d b4 fronto. Ozemeljska pri- 0 1 ev sovražnika ni v nobenem razmerju, 1 v taktičnem niti v operativnem pogle-u, z zgubami na ljudeh in materialu, ki mu jih pri tem prizadejali. Vse trditve vjetov o posrečenem predoru so lažnjive. onta je strnjena in napadalna moč so-^aznika vedno bolj in bolj ohromuje. Od ' J^ija dalje smo v tem bojnem prostoru sestrelili 1572 sovjetskih oklopnjakov, deloma razrušili po oddelkih letalcev in protiletalskega topništva zračnega orožja ali pa Uničili v boju na krajšo daljavo, sestrelili 547 sovražnih letal, pri čemur smo imeli 25 letnih izgub in uničili brezštevilen mate-z nemškim obrambnim ognjem in z napadi nemškega zračnega orožja. Krvave 4&ube sovražnika so izredno visoke. Južno od Ladoga -jezera je il Bovražnik pri nadaljnjih brezuspešnih napadih 21 oklopnjakov. Preteklo noč so izvršili sovjetski bombniki, deloma v visoki višini, motilne polete nad severno Nemčijo. Radi breznačrtno odvrženih bomb je na nekaj mestih nastala malenkostna škoda. V severni Afriki je bilo po nemških ^ italijanskih letalih in po protiletalskem sestreljenih 12 angleških letal. V leški je bil nek ang- žkoHnv KT ^ ^^™^nimi zadetki težko po-bojna letala so potopila O oka Korfu angleško podmornico, v P°^etih angleških letalskih oddelkov BAat.. ozemlje je bilo včeraj ^ zračnih bojih pet sovražnih letal brez lastnih zgub. nJ zoper Veliko Britanijo so napadla • a. etala podnevi industrijske in preskr-^ ^ vzhodni Angliji, u " ladje ob angleški obali Rokav-Neka angleška trgovska ladja t ,. ^rt in nek spremni čoln sta bila po-^ zadetki v polno. Nek nadaljnji nmi čoln je obtičal težko poškodovan. Plovba na Sredozemskem morju kot v mirni dobi Rim 1 zav f' "eiptembra. >Messaggero« samo-niih^^ ° ^^^Uučuje iz svojih poročil zad-ЈШ dveh tednov, v katerih je bilo skoro govora o brezuspešnih zračnih napadih zoper osiščno plovbo, da je bila ita-jtoska plovba v Sredozemskem morju zopet skoro normalna kot v mirni dobi. Dnev-lahko plovejo italijanski konvoji in to-orne ladje po sinjih valovih Sredozemske- ga morja, ne da bi jih pri tem mogli Angleži kakorkoli ovirati, tako ugotavlja ta list. Istočasno, ko se je italijanska plovba stalno vedno bolj normalizirala, izginja angleško ladjevje vedno bolj iz Sredozemlja in se pokaže sploh samo pri slučajnih neizbežnih velikih akcijah. Nikjer tudi ni angleškega zračnega orožja, ki pa radi izvrstnega streljanja italijanske protiletaske obrambe takorekoč nikdar nima uspeha, nasprotno mora celo utrpeti težke izgube. Po italijanskih vojnih poročilih zadnjih 10 dni je italijansko ladijsko protiletalsko topništvo sestrelilo 20 sovražnih letal. Prebivalstvo je zbežalo iz Stalingrada Priznavajo nadaljnji nemški vdor Berlin, 1. septembra. »Prebivalstvo Stalingrada se zadržuje večinoma v okoliških gozdovih okrog mesta in na poljih, ker duš-Ijivi dim skoro ne dopušča, da bi kdo še vztrajal v gorečem mestu«, javlja »Exhan-ge« k bojem, ki se vrše okoli močno utrjenega mesta na Volgi. K velikem požaru v Stalingradiu še dopolnilno poročajo, da je v središču mesta na stotine poslopij razrušenih po razstrelnih in zažigalnih bombah. Sovjetsko vas čistijo Pehota se bliža neki vasi v operacijskem ozemlju južnega odseka vzhodne iionte. Vsako hišo morajo skrbno preiskati, da so vpričo sovražnikovega hinavskega načina bojevanja varni pred presenečenji. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Bauer-Altvater, Sch., M.)' iiniiiiiiiMiiiiititMiMimiiiiiiMiiimiiife Nadalje priznava angleško poročilo iz Moskve, da se je vkljub žilavemu odporu sovjetskih čet in v zadnjih dneh v boj vrženih močnih boljševiških rezerv, posrečilo nemškim četam, »da so s svojimi oklopnjaki vdrli jugovzhodno od Staligrada v sovjetske postojanke.« Položaj je kljub nasprotnim napadom, ki jih poskuša Timošenko, preteč. Napredujoč napad na Stalingrad Ponovni sovjetsI(i napadi zrušeni pri Rbsevu in ob Ladoga-jezern Wehrmacht je dne Oberkommando der 29. avgusta objavilo: V Kavkazu so predrle nemške in zavezniške čete v več bojnih odsekih postojanke, ki jih je sovražnik žilavo branil. V gorovju smo uničili razkropljene sovražne bojne čete. V prostoru Stalingrada so nemške čete v napredujočem napadu zoper deloma močno izgrajene sovražne utrdbe. Pri tem smo odbili več nasprotnih napadov. Z dnevnimi in nočnimi napadi zračnega orožja tudi zoper sovražnikove železnice v zaledju, smo prizadejali Sovjetom zopet težke izgube. Na Volgi smo zaža»Ii dva tankerja, dvanajst tovornih ladij pa poškodovali. Jugozapadno od Kaluge je sovražnik napadel z močnimi pehotnimi in oklopnja-škimi silami, ki so jih podpirali bojni letalci. Napade so odbile skupine vojske in zračnega orožja ob vzglednem sodelovanju v hudih bojih. Sovražnika, ki je vdrl, smo s protinapadom vrgli na njegove izhodne postojanke nazaj, pri čemer je imel sovražnik visoke krvave zgube. V teh bojih smo uničili 111 oklopnjakov, od teh 91 samo v odseku neke oklopnjaške divizije. Tudi pri Rshevu so se zrušili ponovni napadi močnih sovražnih sil v nasprotnem napadu nemških čet in v združenem napadu oddelkov bojnih letal in strmoglavcev. Južno od Ladoga -jezera smo zaustavili ponovne sovražnikove poskuse predora s protinapadom. V finskem morskem zalivu so bombardirala bojna letala neko letališče na otoku ter so poškodovala pet etražnih ladij. V severni Afriki in nad otokom Malto smo sestrelili v zračnih bojih tri angleška letala brez lastnih zgub. Oddelki nemškega zračnega orožja so napadli ponoči angleška letališča južno od Aleksandri je z bombami težkega kalibra. V letaliških na- r.rflVfiVi in тп*»Л rkHet-flvlipnim? алтша+аМ obsežni požari. Pri ponovnih sovražnih zračnih napadih na nemški konvoj v Sredozemskem morju smo s krovnim orožjem sestrelili sedem od 24 napadajočih angleških bombnikov. Konvoj je nepoškodovan prišel v namembno pristanišče. Dva angleška letala, ki sta 28. avgusta letela v zapadno Nemčijo in nad Nemški zaliv, smo v zračnem boju sestrelili, pet nadaljnjih pa smo sestrelili pri poletih v zase^ deno zahodno ozemlje. Preteklo noč so izvedli oddelki angleškega zračnega orožja motilne napade na južno in jugovzhodno nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih nekaterih mest so nastale stvarne škode in škode na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je po dosedanjih poročilih sestrelilo 32 napadajočih bombnikov. V boju zoper veliko Britanijo so napadla nemška letala podnevi in ponoči za vojno važne naprave v jugozapadni in severovzhodni Angliji z opaženim dobrim učinkom. Pridobitev prostora pri Stalingradn Prekoračeni so nadaljnji prehodi čez Eavkaz - V enem dneva ie bilo sestre" Ijenih 108 sovjetskih letal Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. avgusta objavilo: VKavkazuso gorske čete izsilile prehod čez nadaljnje gorske prelaze. Razkropljene sovražne sile so bile uničene. Zahodno od Stalingrada pridobi nemški napad vedno več prostora kljub žilavemu sovražnemu odporu. Pri obrambi obupnih sovražnih nasprotnih napadov smo tekom včerajšnjega dne samo na področju enega armadnega zbora ob izbornem sodelovanju protiletalskih baterij uničili ali uplenili 135 sovjetskih oklopnjakov. Močne sile bojnih letal in letal za boj iz bližine so uničujoče posegle v boje na tleh. Povrh so podnevi in ponoči bombardirale Stalingrad in sovjetske zveze v ozadju. Dve veliki tovorni ladji na Volgi in ena petrolej-ska ladja so bili zažgani. Na fronti ob Donu 80 nemške in italijanske čete zavrnile sovražne napade. Jugovzhodno od Kaluge in pri Rshevu emo ob sodelovanju s skupinami zračnega orožja na več mestih razbili sovražnikove priprave za napad. Krajevni sovražni napadi so se izjalovili. Južno od jezera Ladoga je sovražnik z močnimi silami napadel nemške položaje. V hudih bojih smo Sovjete deloma z nasprotnim napadom vrgli nazaj in pri tem sestrelili чс: Sovjetsko zračno orožje je tekom včerajšnjega dneva v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zgubilo 101 letalo, sedem drugih je bilo razdejanih na tleh. Ml pogrešamo eno lastno letalo. Pri poletih nad zasedena zapadna ozemlja je bilo včeraj v zračnih bojih sestreljenih 15, po predstražnih čolnih pa tri britanska letala, ne da bi sami imeli zgube. Po neučinkovitih motilnih poletih podnevi nad zapadno in sevemozapadno Nemčijo so skupine britanskega zračnega orožja v noči na 28. avgust izvršile napade, pred« vsem na mesto K a s s e 1. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih so nastale stvarne škode in škode na poslopjih. Po dosedanjih poročilih so nočni lovci in protiletalsko topništvo zbili 35 izmed napadajčih britanskih bombnikov na tla. V času od 14. do 27. avgusta je britansko zračno orožje zgubilo 315 letal, od teh 52 nad Sredozemljem in v severni Afriki. V, istem razdobju smo v boju proti Veliki Bri^ taniji zgubili 63 lastnih letal. Nemško zračn no orožje je podnevi in v pretekli noči na-< padlo v vojni važne naprave na južni алн gleški obali in na srednjem in vzhodnem Angleškem z razsti-elnimi in zažigalniml !'?:? ■ s? - i . Neko via no z kv z »nitjo 9 nasfcoi. Z napeto puSko zavzemajo naše hrabre pehotne lete viSino KiiegetMsIsbter AHSPUBi Scb« 1&Д V direktnem cilju SlovaSki protioklopnjaSki topovi streljajo na sovjetska odporna gnezda, da napravijo prosto pot pehoti, ^^Aufnahmw Kmgebeaobtta Вви^јиЗиедм^ Шбч МД Seite 4. — Nr. 69. KARAWANKEN BOTE Mittwoch, 2. September 1942. London stnmmeli nber Dieppe Dei LondoBer Nachriddendieiisl venracbi Existenz dei eikcnietai Opertdionsbefehls zn bestreilen Berlin, 1. September. Der untlidie Bertdit des Obetkommandos der Wehnnadit #ber den englischen Landungsversudi bei Dieppe am 19. August hat in London wie eine Bombe eingeschlagen. Die einzige Reaktion, die man an der Therase wahrend der ersten 24 Stunden nadi der Verdffentlichnng dieses sensationeilen Berichtes von aid) gab, war ein hilfloses Ge-stammel des Londoner Nachriditendienstes, der zu behaupten wagte, der in dem amtlichen Be-riđit erwahnte englisdie Operationsbefehl von 121 Seiten habe niemals existiert und sei eine Erfindung. Wir konnen nur annehmen, daS die brittsdie AVelmnachtfuhrang ibren Kollegen von der pob-tischen Fakultat es bishei schamhaft verschwie-gen hat, daB bei ihrem so sdinell mifigliickten Invasionsversuch ein ganzer Brigadestab mitsamt selnem General nnđ vor allem mitsamt den ein-gehenden Operationsbefehlen auf dem Festland zuriickgeblieben ist. Es ist fur den britischen Gcneralstab aacb wirklidi mehr ale peiniich, dafi er ons nicht nui eine Musterkollektion seiner neuesten Waffen geliefert hat, ■sondem daruber hinans durdi die Hinterlasson^ der gesamten sdiriftticben Unterlagen fin dieses Invasionsversuch uns einen genauen Cberblick in seine interne Befehlsgebung, die Technik Chordilll berlditet Пђег Moskav Nur tedinisdie Hilfe fur den Kaiikasus — Keine Zweite Front 1942, aber versdiarfte Glefdisdiahnng pw. Stockholm, I. September. Ginrdiill bat in đcn letzten Tajcn, wie 3ber London gemcMet win!, eine groSe Reihe von Konferenzen hn Kriegskabiaett nod Generalstab iiber die Ergebnisse seiner Motkaoer Reise gehabt. Ober diese Ergebnisse ist einer auf-schlufireichen Meldung der „Dagens Nyheter" zu ent-nefamcn: Die englisAffn und amerfkaf^sdien Delegierten batten die Obcrzcojunj aos Moskau mitgebracht, daS die Sowiets den Kiieg iiber den Winter hinweg fort-setzen konnten. Allerdings miifiten alle Angaben iiber die Moskauer Konferenz mit einem gewissen Vor-behalt anfgenommen werden. Das wesentlidiste Er-Sebnis babe offenbar in einem „arbeitstauglichen Kompromis zwisdien den vcrsdiledenen loteressen" beranden. Allgemeln werdc betom, Mi man bezSglidi der Fahigkeiten der Sowjets, Stalingrad zu balten, un»idier. Man glanbe dagegen, die Sov)ets selen be-stimmt in der Cage, die Kankasuslinie zu verteidigen, Infolgedessen habe die Frage der Verbflndtten-Hilfe an die sowjetischcn Streitkrafte im Kaiikasus auf der Moskauer Tagcsordnnng In vorderster Lini« ge-standen. W»hr»dieinlicb werdf bereits engli»di-ame-rikanisches Kriegtmaterial geliefert oder es werde den Sowjets direkt aus den VorrSten im Iran zugehen. Soweit englisdie oder amerikanisdie Trnppen in den Kaukasus gesdilckt warden, handle es sicb um eine kleine ZabI Spezialisten nnd Techniker fiir den Unterhalt von Tanks und Flngzeogen. Was die Frage der Zweiten Front angebt, so w8re die Amiahme, daB siA amerikanisdi-englisAe Ver-.sprediungen an Stalin (her anf das Jahr 1943 ala 1942 bezogen hattcn, wahrsdieinlich. Wobl aber sel cine erwe'terte Gleldisdialtung der englisdi-sowjeti-sdicn Kriegsleltnng geplam, tmd zwar гот allem dnrch Erweitemng der englisdien nnd sow((tlsdien MlHtar-und Marinedelegationen in den beiderseitlgen Hanpt-stadten. Die Sowietunion habe bisher eine gemein-same mllltSrische Mission fflr Armee and Flotte hi London gehabt. Sle werde dlese aafteilen. Audi andere organisatorisdie Ma&nahmen zur „Versdiar-fong nnd Intenflvierung der englisdi-sowjetlschcn Gleichsdialtung' sollen ergrlffen werden. SdilieBllA scien vcrmchrte amerlkanlsAe Llefcrnngen vor-gesehen, nidit zuletzt an Lcbensmitteln. Bangkok, 1, September. Zo der Meldnng Obejg^ den Pl«n der Aufteilung Indiena In fiinf selbatandlge Dominiona, den Sir Ftroz Khan Noon, der Verteidi-gunjsminister Im vIzekSnigllAen Exehntlvrat, be-kanntgab, bemerken Indlsche Krelse Bangkok:, daB diese Idee, die ja zweifelios von den Englilndem aufgebracht ist, wohl kauro da* indiache Volk be-geistern konne. Diese Trennunj dea 400-Millionen-Volkee solle dazu dlenen, die Inder anter strengste englisdie Kontroli« zu bringen, nadidem ihnen dleaea auf Grund des energlsdieo Widerstandea von seiten des nadi Frelhelt begehrenden indisdien Volkes nahezu nnmiiglidi 1st. Zudem soil durdi diese Vor-sdiUge das Interesa« des Indlsdien Volkes vom Frelheitskampf abgelenkt werden. Aber die EnglXgder werden lur AuafUhrung dieses teuflladien Planes keine Gelegenheit mehr haben, denn das Ends des brltisdien Weltreldies let nshs. Die Engllnder wen-dcn jetxt alle Ihnen nodi zur VerfUgung stehenden Mlttei an, um die geeinteo Inder In versdiledtne Linder zu spalten, aber selbst so ein verfUhrerlsdier Plan kann das Indlsdie Volk nIdit betrUgen. Das indisdie Volk kennt alle dies« Methoden nnd steht unbeirrt mit dem Blidce auf das Ziel, die vglllge Frelhelt und UnabhSnglgkelt Indlens zu erreidien. Neue emate Unruhen slnd In Kalkutta aus-gebrodien, wl* von dort gemeldet wird. 50.000 indisdie Arbeiter krlegswlditlger Fabrlken In den Vororten der Stadt vcrfieBen die Betrlebe und legten die Arbeit nieder. Die brltlsdie Polizei und brltisdie Truppen haben das Fcucr auf die Sfrcikenden er-offnet, wobel es wieder zahltelche Todesopfer und Verwundete gab. Der brltisdie Generalgeuvemeur In Tndlen hat be-kanntlich die Mitglieder des indlsdien Parlamenta zu ainar auBerordentlidien SItiung einbarufen, um MaB-nahmen zui Unterdriidtuog des Indisdiea Frt'beiut'^ seiner Nadsriditenfibennittltms, die Metiunfii der Generalstabsarbeit and den EEisatz der eiozelnea Waffengattungen gegeben hat. Vielleidit hat đKr brlttscbe Generalstab audi bisher immer auf die Rfldikehr dieses venni&ten Brigadestabes mitsamt seinem Aktenkoffer gewartet. so dafi et das Ansmafi des tatsadiHdi angeriditetes Sdk*-dens der britisdien potitisdiea Fuhnm; аосћ Didit einzagestehen wagte. Der Londoner Nadi<-riditendienst aber hat anmittelbar nadi dkr dent-sdien Veroffentlidiung entsprediend der alten britisdien Methode zunadist einmal dementiert nnd den englisdien Operationsbefehl als eine deutsdie Erfindung angeprangert. Inzwisdien aber hat man wohl in London mit Sthredi ein-gesehen, dafi man mit dieser Methode nidiC weiterkommt und bat nadi dieser ersten Au6e-rung bis )etzt gesdiwiegen. Von zustandiger deutsdier Stelle aber wird beute sdion mit аПет NadidrucR festgesteUt, solite man in London tatsadilidi wageo. die Existetu dieses britisdien Operationsbefehls amtlidi zu bestrelten, so werden wIr ihn auf аПеп nnr mSgHchen Wegen, durdi Press* end Rundfcnk, durdi Flugblattabwurf fiber den britischen Inseln und dutch Einsldit-nahme seitens der auslandischen Presse and Ans dem Flihrerheuptquartier, 31. Aug. Das Oberkommanđo đer Wehrmacht gib* bekannt; Sudlich des nnteren Kuban warfen đeutscbe und rmnanitcbe Trnppen in. fortschreitendem Angriff den Feind in Kichtung anf die Kiiste des Schwarzen Meeres zuruck. Flakaitillerie versenkte ein Sowjetkanonenboot. Siidlicb von Stalingrad durcbbracben dcutachc Truppen die ieindliclien Stellnngen, xerscblngen starke lowjetiacbe KrSfte and ttehen 35 Kilometer sfidlich der Stadt Nachtangriiie der Luftwaffe riefen in Stalingrad ausgedehnte BrSnde hervor. AuBerdem wurden Eisenbahnziele und Flugplatze des Feindes Qstwarts der Wolga mit guter Wir-kung bek&mplt. Bei R s h e w setzte der Feind an mehreren Stellen seine Angriffe mit starkeren Infan-terie- and Panzerkraften fort In harten Kampfen wurden dabei 48 Panzer vernichtet, 38 allein dnrch eine Sturmgescbiitzabteilung. rd. Ввешм Aires, 1. September. BrulUen emtet bereits die goldenen Fitkhte, die ibm seine Willfahrig-keit jejenflber der Kriegshetze Roosevelts elngetragen htt Der brasiltaoiscbe Staatsprisident' Vargas hat die Ton Washington tngebotene 14-MiIIionen-Anleihe angeoommen. Mit dlesen nordamerikanisdien Geldern sollen die Eisenerzminen and die Riistungs-Indastrle Brastliens aasgebant werden. Mit anderen Wort en. Roosevelt hat sldi die fUr die Rfistong Nord-amerikas notwendlgen Rohstoffqoellen gesidiert. Die Steigemng der nordamerikanisdien Bemtihon- kampfes to treffen. Du lit ein klares Elngeat&ndnlg, dafi die Unruhen In Indien entgegen den Erklamngen der brltischeD Behorden ichatfere Foimen angenom-men haben. Wic Domel In diesem Zusammenhang anf Gnmd von Informattonen ans Indien meldet haben brltisdie Soldaten in einem Ort der Provins Lucknow innerbaib von swel Tagen Uber 200 Franen und Kinder dnrch Masdiinengewehrfener getotet All« Verbindungen der Stadt mlt der Aufienwelt eind nnterbrocfaen. In einem anderen Ort der gleidien Provinc versuditeo die britisdien Soldaten, eine Mosdie« in die Lnft zn sprengen. Da* Attentat wurde jedodi reditzeitig von der BevSlkerung entdedit, wobel «• xu heftigen ZusammenstdSen kam. Die Engllnder ste&ten adilieBlidi da# Stadtviertel in Brand. ^ 50 Iraner eraordet tc. Sofia, 1. September. Auf die EisenbahnlinU durdi Iran wurd« etwa 25 Kilometer von Tiibris ent-fcmt von Anfftindisdien ein Ansdilag untemommen, bd dem mehrer« Gttterwagen mit Munition vemldi-t«t wnrdm. Unter der Besdinldlgung, dlesen Ansdilag verilbt %u haben, hoben die sowjetisdien Besatxungs-truppen kunerhand 50 iranische Mlnner aus und flditeten tie an Ort nnd Stelle bin ohne Uberhaupt «ln« Untersudiung durdizufOhren. Unter den Ermor-d«ten beflndet sidi ein Koabe von 12 Jahren. Infolg« der gestlegenen Tonnageknapphelt hat der brltisdie Minister fiir den Nahen Osten Casy nadi hitr vorliegenden Meldungen die britisdien Behdr-den in dun Nahostlaodem zu sdiarferen MaBnahmen zur Erfassung der Lebensmittelvorriite fiir die Ver-sorgung der britisdien Truppen aufgefordert. Die Behttrden werden ermSditigt. notwendlgenfalls die gesamte Verteilung der Lebensmittel fiir die Zivil-bevdlkeruog .4n Militarb«h6rd«o lu ttbertrageo. Diplomatie der Weltoffentlidikeit und vor allem dem ens^sdien Volk zur Kenntnis bringen. Damif wflrde zugleidi der mllitarisdie Dllettan-ttsnnisv ider in diesem Befehl zum Ausdnicfc komint, in einer fiir den englisdien Generalstab hodkst pednlidien Weise klar zutage treten. Wena (die Englander davon spređien, daG.sie wertvolle Erfahrungen bel ihrem Unternehmen gssammelt; batten, so konnen wir ihnen ver-sfAeta, diafi die Erfahrungen, die wir belm Aus-probieicn. ihrer neuesten Waffen und beim Stadium Direr Generalstabsakten tagtaglidi aufs neue maifhen, einen imschatzbaren Wert dar-stellen und in ihren Auswirkungen nodi gar nicht abzusehen sind. Daruber hinaus aber glau-bcB wir, daB nadi uns die kanadisdien und britisdien Gefangenen diejenigen sind, die die mei-sten Erfahrungen bei diesem Invasionsversudi genadit haben, denn sie wissen ganz genau, wie stark die deuts±e Abwehr und wie gut sle organisiext ist, und ihre Aussagen legen ein be-redtes Zengnls davon ab. Die Erfahrungen, die man in London gemadit hat, werden sidi dagegen woU im wesentlidien auf die Erkenntnis be-sđuiinken. daB man sidi bei jedem Versudi einer Invasion auf dem europalschen Kontinent wieder eine sdiwere Abfuhr holen wird. Snđltch đes Ladogasees scheiterten von neuem Angriffe der Sowjets. Italienische Scbnellboote versenkten џЈ der Nacht zum IS. August anf dem Ladogasee ein Sowjetkanonenboot und ein fein-dliches Handels-schiff. Kampfflugzeuge belegten bei Tag and Nacht kriegswichtige Anlagen in Ostengland und in den Midlands znit Spreng- und Brandbomben. Wie durcb Sondermeldung bekanntgegeben, haben deutsche Unteraeeboote der feindlichen Scbiffahrt in der letrten Woche -wieder scbwerste Verlnste zugefiigt. Sie versenkten im Atlafttilc, im Karibischen Meer und vor Westafrika trotz starker Abwehr dvtrch feind-liche Luft- und Seestreitkr&fte in harten, ;Дћеп "Kampfen aus Geleitzilgen and in Ein-zeljagd 30 Schiffe mit iSi.oo* Brt. Fiinf wei-tere Schiffe wurden torpediert. Am 29. August errang Major G o 11 o b , Kommodore eines Jagdgeschwaders, an der Ostfrqnt »einen 150. Luftsieg. Brasflkflste gen ШП SCdamerika wird femer unteratridien durdi die AnkOndlgung des Beau dies Nelson Rodefellers, des interamerikanisdien Beauftragten Roosevelts. Nadi einem Empl'ang beim USA-Prasidenten gab Rockefeller bekannt. er werde demnSdist Brasilien und audi anderen slidamerlkanisdien LSndem Be-sudie abstatten. Chile, Kolombicn nnd Peru sollen mit dem Besuch dieses Roosevelt-Agenten begliickt werden. In Brasilien nShrt man die Kriegsstimmung der Offentlidikeit durdi lanfende Reknitierungen and Freiwilligenwerbungen. In alien Landesteilen werden Reservisten ausgeboben. Audi die Juden beteiligen sidi naturgemafi an diesem kriegerisdien Reklamc-mmmel. Die {Qdische Kolonie von Rio de Janeiro be-sdilofi, ein Freiwilligenkorps fiir die Landesverteidi-gung aufzustellen. Argentinien, dessen Einflufizone. wie wir bereits berichteten, das Hauptangriffsziel der von Brasilien aus verstSrkt in Szene gesetzten Kriegshetze Roosevelts bildet, leidet unter der willkiirlichen Behandiung der USA-Ein- nnd Ausfubrbehorden. Der Direktor der argentinisdien Handelsflotte wird sich deshalb demniiAst nadi Washington bcgeben, um dort eine grSfiere RflAslditnahme auf die argentinisdien Be-dHrfnlsse zn fordem. Die argentinisdien Handels-schiffe sollen in Znknnft den Weg an der brasiliani-sdien Kiiste entlang meiden und ihre Linien durch die Magellan-Strafie nnd den Pazifik nadi Nordamerika legen. ' EvakDiernngspIan In den USA osdi. Bern, 1. September. DA Amt fiir Zivilverteidi-gung in den USA hat fetzt einen Evakuierungapian bekanntgegeben, der ffir das gesamte Gebiet der Ver-einigten Staaten Geltung haben soli. Dieser Plan sieht „fflr den Fall eines feindlichen Angriffe" die Evakuierung der Zivilpersonen aus den Gebieten vor. In denen sich kriegswichtige Fabrikuntemehmen oder Kiistenverteidigungswerke befinden. Mit der Bekannt-gabe dieses Planes verbindet sidi in der amerikanl-sdien Presse nnd dem USA-Rundfunk eine lebhafte Agitation fOr eine stirkere Aktivlerung der Kriegs-anstrengnngen. Qinrdiill In Teheran nlđit envOnsdit tc, Rom, 1. September. Bei der Durdireise Chur-chiils in Teheran, wo er sidi nach seiner Anwesen-heit in Muskau aufhielt, haben in dieser Stadt feind-liche Kundgebungen gegen den engliichen Premier stattgefonden, wi« aus Ankara bariditet wird. In zahlreidien FSIIen muBte die Polizei eingreifen. Der Sdiah habe ChurdilH nicht auf dem Flugplatz emp-fangen. Dies alles lelge, wie gespannt die Lage augcnblidlicb in der itanischca Haiigtstadt icl. I GesprSdi nnter Plutohraten = Wohl giht es auch heute noch in England = Manner, die das von Churchill heraufbe- i schworene UnglUck Englands, den Vntergang 5 des Empires, vorausgeschaut haben: vor. I diesem von Winston Churchill entfesselten I Kriege erhoben sie. Prediger in der WOste, I warnend ihre Stimtne, jetzt milssen sie I schweig,en. Sie haben keine MSgUchkeit, im = „Lande der Freiheit der Sffentlichen Met' 1 nung" zu sprechen oder ги schreihen. i Da fiel uns in diesen Tdgen ein Buck in I die HUnde: „All men are enemies' — i Menschen sind Feinde" — von Richard Al- I dington, der keineswegs im Verdacht von = Deiitschfreundlichkeit steht. Auf fUnfhun' = dert Seiten entwirft Aldington ein Bild der. = „upper ten", der „Oberen Zehntausend" Eng' i lands, der plutokratischen Oberschicht, die I allein fiir diesen Rrieg verantwortlich ist. I Es ist ntttzlich, darin zu lesen. Besonders I bemerkenswert ist ein Gesprdch zwischen 1 einem GrojSgrundbesitzer, Scrope,und seinem = jugendlichen Freund Antony — es ist ein = Gesprdch unter Plutokraten und betrifft die i Zukunft Englands nach dem Weltkrieg: I ,,England wird weiterbestehen", sagt An- I tony, „wenn auch Sie und ich verschmnden I werden." I „Ueinen Sie?" fragt Scrope. ,Jch habe seit I langem gesagt, dafi das jiidische Empire i Disraelis ein Fehler war. Ein noch groPerer = Fehler machte uns zu den industriellen I „cheap-jacks" der Welt. Wir ndnierten unser I Volk — und es war ein feines Volk —, wir I Tuinierten es, um sagenhafte Bank-Bilamen I zu erzielen." I „Es ist zu spSt", Antony, „um noch zu- § rUckzukonnen, es ist unmUglich, unsere ver- i lorene Position oder nur die augenblickliche = zu halten. Sie werden die Zukunft Englands i anders finden als die Vergangenheit." I Ein Gesprdch, vor zwanzig Jahren gefahrt, I — man kSnnte es heute sicher oft genug in I einem englischen Lnndhaus h6ren. I Damals haben sich die Prophezeiungen — = noch — nicht erfilllt; der Verrat am deut- 1 schen Volk und sein Zusammenbruch gdben I dem Empire einen Aufschub von wenigen I Jahrzehriten. I Heute steht dem Inselvolk^ ein anderer = Gegner mit einer ganz anderen FUhrung = gegeniiber — und im Inneren Englands sind I aufierdem Menschen am Werk, StaUns = Helfershelfer, die den Vntergang des Empire = beschleunigen helfen. I E.N. ^Miiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimmiimiiiiimiimii Amtsanfrltt des RelAslustlzminisfers Berlin, 1. September. Am 26. August hat Reichs-(ustizminlster Dr. T h 1 e r a c k scln neues Amt In-getreten. Im Schinkelsaal des Reidisjusfizminlsteriume hatte sich die Gefolgsdiaft des Minister!urns ver-sammelt ^taatssekretar Dr. Schlegelberger nahm in Gegenwart des bisher im Reichsjustiz-ministerium als Staatssekretar tatig gcwesenen neuen PrSsidenten des Volksgeriiditshofes Dr F r e i s I e r von sein en. hisherigen Mitarbeltern Absdiied nnd dankte fiir die (edenseitige Einsatzbereitschaft nnd kameradschaftlidie Zusammenarbeit. Sodann be-grii&te er den neuen Minister und iibergab ihm die Geschafte. Reichsjustixminister Dr. Thieradc dankte Staatssekretar Dr. Schlegelberger Er wies anf die gro&en Aufgaben hin. die ihm der Fiihrer gestellt habe, betonte die Bedcutung des Rcchtes und einer volkstiimlichen Rechtspflcge und gab der Erwartung Ansdruck, dafi jeder Rtchtswahrer mit vollcm Einsatz diesen Zielen dienen werde. Ansdiliefiend begriifite Staatssekretar Dr. Rothenberger die Gefolg-schaft des Ministeriums. Lnftlandetrnppen gegen Inder Stockholm, 1. Sept. Die brutalen Methoden, mit denen England jede Freiheitsregung in Indien zu ersticken versucht, enthiillt der „Daily Mirror". Das Blatt gibt zu, daB zum erstenmal in der Geschichte Indlens brltisdie Luftlande-truppen gegen einen indischen Volksstamm ein-gesetzt werden mufiten. Der „Daily Mirror" berlchtet, daB die britisdien Luftlandetruppen ein Gebiet in der Ausdehnung von rund 500 Quadratkiiometer an der britisch-indischen Nordwestgrenze „gesaubert" hattcn. Die Aktion richtete sich gegen den Stamm der Hurs von Sindh, die angeblich einen Eisenbahn-zug ilberfallen hatten. Mit weldier Rilcksichts-losigkelt die englischen Truppen vorgingen, ver-r&t der folgende lakonisdie Satz des Blattes, der im Wortlaut wiedergcgcben sel: „Nach aus-gedehnter Luftaufkiarung und dem Einsatz von Fallschirmtruppen wurden die Dschungelbehau-sungen der Hurs ausgebrannt und ausgerftuchert (bruned and smoked out)." Scharen gefangen-genommener Dacoits sind von den MilitSr-gerichten abgeurteilt worden. Generalmajor Dr. Ridiardson war pers6nlidi nach der Nordwestgrenze Indiens geflogen, um die Aktion zu leiten. Ober die Zahl der bei dieser Gelegenheit ermordeten Inder macht der Bericht keine Angaben. Es wird vielmehr lediglich davon ge-sprochen, daB „Todesurteile vernfingt" wurden. Brlten-Mltlelmeerflotte - aktlonsunfHhlg hk. Stockholm, 1. September. Der Oberkomman-dierende der britischen Mittelmcerflotte Admiral Harwood gab in einer ErklSrung zii, dafi durch dam Vorrii&en Rommels bis rur El-Alamein-Linie die brltisdie Flotte der Flugplatze beraubt wurde, von denen aus Jagdschutx gewiihrt' werden kdnnte. Wcat-lidi von Alexandria kann zur Zett Jagdschutx in.tus-reidiender Starke nur auf relativ kurze Entfernungen gegeben werden. Die brltisdie Flotte kann aber ihre normalen Opfrationen im Mittelmeer nldit ohne aus-reichenden Schutz aus der Luft ausfUhren. Auf jedea Fall miissen grofic Rislken iiberaommen werden, aber der Jagdschutx ist fiir die Flott* das eotscheldend« Element. Die britisdien Illusion en von einer Anfrecht-erhaltung des Schiffsverkehrs im Mittelmeer sind nach diesen Acgaben des verantwortlichen eaglisdiea Admiiab endgUltig iibenruodea. Die glanzenden neaen 1}-Booi-Erff«f4 1 Pred kratkim se je vršil v navzoč-za Uo Pg- R Schwar- . ^'®®®chaftsappell. Ortsgruppenleiter je govoru, ki ga je navzoče ženstvo terin . P()zdravljalo, orisal življenje FUh-tenlh H ^ ®"°vitev NSDAP. Iz, v govor vple-mop-H iz njegovega življenja, so tudi uvideti, da je veliki državnik frniiJlfnL P'^Ja-telj otrok. Nato je nova Orts-zmn»^ ' ^ je znana kot marljiva in nav л?' podala navzočim svoja nova t-j V dodeljenih sodelavkah bo našla trano oporo. Zw<8chenwiissern. (Sončno športno in J ° ® k o Igrišče.) Tudi pri nas se je pred otvorllo športno in otrožko igrišče za ВДадшо občine ZwlschenwSssem v neposredni ilžtni TOtočja reke Zaier in Save. Veselo razpoloženje vlada tu dan za dnem. Odrasli in mali se vrte med veselimi vzkliki po zeleni trati, zabavajoč se z veselimi igrami in športnimi vajami v okrepitev telesne moči in zdrav-3*. Tako športno in otroško Igrišče je bilo za Zwiachenwaseem že davno nujna potreba. Jngendguppenfiihrerionen Te dud se je mudila Relchsfrauenflihrerin gospa Scholtz-Kllnkv Kfimtnu. Na vožnji so jo pozdravili v Mallnltzu in Spittalu ter je obiskala Schulungsburg Heroldeck. Na prostornem trgu za apele Gauschulungs-burga Herčldecka, ki je bil svečano z zastavami okrašen, se je nudila izredno lepa, sli-kovatl slika. Lepe dekliške obleke, otroške In mladinske skupine iz Mlllstadta so tekmovale s svetlo modrimi delovnimi oblekami ženske RAD tn belimi bluzami mladenk In zastopnic DRK. Gauleiter dr. Ralner je pozdravil Relchsfrauenflihrerin, Gaufrauenschaftsleiterin In druge goste. Zakon o materinskem varstvu pomaga nanškl ženi. Na grajskem dvorišču je Relchsfrauenflihrerin govorila Jugendgruppenftihrerinnen o zadržanju nemške žene v vojni. Toplo in jasno je oblikoval njen glas besede v prodirajoč govor, duhovito moder, poln razumevanja za delujočo ženo In poln srčne toplote. Poslušalke so pozabile na gozd, gore In jezero in je v njih živelo samo eno: Nemčija In dolžnost delati za veliko delo Fiihrerja. »Najboljše pri- Aus dem Kreise Stein AIch. (BiH smo in ostanemo vojaki.) v nedeljo dne 23. avgusta se je vršilo v strankinem domu v Aichoi javno zborovanje starih bojevnikov. OkoU 60 frontnih vojakov z ov velikih nemSkih obratih, v katerih naši delavci in delavke noč in dan neumorno delajo. Danes se zelo mnogo govori o zadržanju nemške žene in opozarja na to, da tvori zavestno nemško zadržanje delujoče žene temelj za polno moč našega naroda.« Gospa Scholtz-Klink je povdarila nepopolne in pogosto kvarne naprave preteklih sistemov in Je nato govorila o bogastvu z otroci in o družini v nemškem narodu. Z uvedbo zakona o materinskem varstvu smo ustvarili one temelje, ki ne primorajo niti očeta k večjemu delu, niti matere k težkemu delu, ker hočemo, da je otrok v bližini zasidran In uvajamo v ta namen državno izravnavo.« Reichsfrauenfiihre-rin je v nadaljnjih izvajanjih pojasnjevala posamezne točke zakona o materinskem varstvu in je poudarila, da nemška žena zagotavlja v svojem zadržanju s socialno pomočjo države, bodočnost nemškega naroda. Ta dalekosežni zakon tvori temelj za ono veliko in mogočno tvorbo, ki sedaj nastaja In bo obsegala brez izjeme vse žene, torej tudi gospodinjo in kmetico, ki 80 danes odvisne Se od pomoči tova-rišic In sosed ter sllčnega. V svojem govoru je ReichsfrauenfUhrerin nadalje govorila o velikih novih nalogah, ki jih ima, o svetovno nazornem poduku vseh onih žen In deklet, ki so zaposlene v zasedenih ozemljih. Tem tova-rlSlcam, ki delujejo daleč od svoje domovine, bodo sedaj stavljeni na razpolago demovi, v katerih'se lahko v svojem prostem čaAu počutijo kot gospodinje. Hkoncu svojega govora, ki so ga sprejele z globokim razumevanjem, se je obrnila do svojih mladih poslušalk kot bodočih žen In mater, ki z veseljem do obilo otrok zagotavljajo nemškemu narodu svoje nadaljevanje In večnost. Gauleiter govori. Po kratkem presledku In po tem ko so odpele pesem JugendgruppeofUhrerinnen je povzel besedo Gauleiter dr. Ralner. Najprej je izrazil svoje veselje, da se je to taborenje Izvršilo v K&mtnu In da je gospa Scholtz-KUnk prišla semkaj. V svojem govoru je napeto mu sledečim poslušalkam obrazložil dogodke, ki so se vršili pred prevzemom oblasti v Avstrip. Poslušalkam je nazorno naslikal posameznosti potlačenega julijskega upora, o Schuechnigg-ovl izdaji od Berchtesgadena dalje do Sestave nacionaleociallstlčne vla4e v Wlenu. Njegova Izvajanja, Iz katerih se je zopet ponovno jasno pokazalo, da je dinamika stranke prt vseh teh bojih tvorila odločilni faktor, so Gruippen-fiihrerlnnen sprejele kot veliko doživetje z globoko hvaležnostjo. To je prišlo do izraza tudi v besedah, s katerimi se je ena izmed Jugendgruppenftihrerinnen Gauleiterju zahvalila za njegove besede. Zopet zborovanla starHi vojakov v okrožja Stein Pred kratkim je priredila NSDAP v okrožju Stein kot nadaljevanje zborovanj z dne 16. avgusta zopet šest zborovanj, katerih so se udeležili v glavnem udeleženci svetovne vojne in prebivalstvo iz raznih krajev. Kreisleiter P i 1 z je govoril v prenapolnjeni dvorani strankinega doma v W a a t s C h bojevnikom in jim izročil knjižna darila, dočim je isto dopoldne pozival Landrat dr. D o u j a k bojevnike iz Mo-rautsch k sodelovanju. V Lukowitz je isto dopoldne imel zborovanje Kreisland-wirt Burgstaller. Popoldne sta se podala Kreisleiter in Landrat v Schwarzen Graben, kjer so se vršila izredno dobro obiskana zborovanja v Kraxen in Glogowitz, dočim je Kreislandwirt Burgstaller govoril v A i c h. Povsod so se udeležili zborovanj udeleženci svetovne vojne 1914.-18. in so z napeto pazljivostjo sledili govornikom. Povšod vesele slavnosti otrok Pričajo o dobrem delu otroških vrtcev-NSV v Krelsu Šteta V zadnjih tednih je bilo v Ortsgruppah okrožja Stein, v katerih obstojajo otroški vrt-d-NSV, živo delovanje. Povsod so priredili vesele poletne slavnosti. Kindergartnerinnen so povsod z veseljem in ljubeznijo sodelovale in so se z ljubeznijo trudile, da njim zaupani otrod pokažejo staršem, kaj so se preteklo leto naučili. Vse slavnosti so bile zelo posrečene, najsi bo to poletna slavnost otroškega vrtca v Jauchenu, ali pa Schwarzen-dorfu, ali slavnost otrok v Komendi, katere se je udeležil tudi Kreisleiter P i Iz z nekaj Amtslelterjt Amtsleituoge In Kreis-ecbulratom Praschom. Pred kratkim je obiskal Kreispropaganda-leiter a Kreisamtslelterjem-NSV otroški vrtec v MOttnlgu. Staro In mlado se je zbralo na slavnostnem prostoru, kjer sta obe otroški vrtnarlcl.Paula Dlsslnger in Betty Pa-ganel s pomočnicami spravili slavnost v velik razmah. Otroci so peli in plesali ter so bile srfikane igre, ki so jih otroci v svojih pisanih oblekcah In igralnih hlačkah z vo-jaiko kapo na glavi Izvajali. Prebivalstvo, pred vsem pa starši, so z živim zanimanjem sledili slavnosti svojih otrok. V odmorih so pevci M6ttniga zapeU marsikatero lepo pesem in ka je nato Se zvočnik na vozu zaigral vesele otroške kompde iz plošč, so se otroci veselili, ko so ravno južinali. Predstava veselega Gašperčka Je tvorila višek ne samo za otroke, ampak tudi za odraščene. Ortsgrup-penlelter Karo Je s kratkim nagovorom zaključil lepi popoldan, kateri se je z vodjo Gendarmerie, Gemelndekommlssarjem in Orts-walterJem-NSV, Hudomalom, udeležil slavnosti. Preimenovanje đveb kolodvorov Kakor objavljajo nemška prometna poročila, bodo z veljavnostjo od 1. septembra 1942. 1. preimenovali kolodvor Stein (Feistrltz) v Stein (OberkraJn) in Stein (Feistrltz La-deetelle) v Stein (Ladestelle Ober-kraln). r" Dipl. Optiker €. Jiwonfufi I 8ahnnoisirai№ i5 H I a « e n I o r I, bi morali vsakega posameznega vojaka divizije vleči skoz ta težaven gozd. Mimo njega priti pa ni bilo mogoče. Ne preostaja torej nič drugega, kot prečkati ga. Tako ali tako: ali pade drevo ali pade človek. Niso smeli zamuditi časa; kolesje načrta se mora natančno odvijati. Tudi Leutnant si sleče suknjo in poprime za delo. Sprednji polk je dal na razpolago nekaj stotnij, ki nosijo in polagajo drevesa, nato vzamejo puško v roke in streljajo, potem zopet nosijo in polagajo drevesa, da takoj nato zopet streljajo. Za trenutek pomisli Leutnant Sonntag na tiho Cesto na brod doma. In vmes pa podnevi in ponoči na Rosemarie Wesenberg-ovo, katere oče, ne več mlad mož, gara nekaj sto metrov stran, ko konj. Prokleti gozd, brezkončni gozd. Sedaj so prišli šele do polovice gozda kakor kak raziskovalec v afriškem pragozdu. Divizija je zahtevala letalcev. Prileteli bo, toda bombe so vrgli stran od kolone v gozd. Tako to ni šlo naprej. Prednja četa mora odstreliti svetlobne znake; sedaj imajo pionirji lijake pred nosom in morajo priti mimo njih, kajti vsak lijak je poln vode in postane mal ribnik. Pošta že več dni ni ničesar prinesla, kajti pohod se je vršil prenaglo. Iz tega gozda tudi niso mogli odpoelati pošte. Niti niso imeli prilike pisati kakšno pismo. Osorej je Rosemarie Wesenbergova prejela dolgo pismo Leutnanta Sonntaga in nese to pismo v svojo sobo. Je to posebno pismo, prvo, o katerem ne more sestri ničesar pripovedovati. >Jeli pisal Hans Sonntag?« »Da, mati!« »Kaj pa piše?« Dekle zardi in nekam plašno zre materi v obraz. »Kaj naj vendar piše? Vedno hitreje pridejo naprej!« I »Tako, tako!« reče mati in se spozna. »Jeli pisal Hans Sonntag?« vpraša sestra. Zakaj jo vendar sedaj zaporedoma sprašujejo. »Da.« »Kaj pa piše?« »Dobro se mu godi.« Zopet zardi dekle, sedaj tudi pred sestro, ki smehljaje se zre v daljavo. Tudi ona se sedaj spozna. Včeraj je prejela pismo od Johanna Heinricha iz Westwalla. Karl Heinz МбИег, mladi pesnik, si je pri ovirah s kladivom udaril po palcu in hodi sedaj z obvezo okoli. Grete Sonntag je prejela nekaj dolgih pisem od Leutnanta Quistorpa. la nazadnje eno prav kratko, ki Je vsebovalo le to, da bo pisec pisma po vojni prišel in jo vpraW za nekaj. Za kaj bo neki ^^rašal? Annemarie Sonntag je prejela tri pisma od Thea Wesenberga naenkrat in jih bere po vrsti vedno znova. Bere jih zvečer v postelji še enkrat in ne ve, da berejo zraven v bližini Grete Sonntag, Rosemarie in Erika Wesenberg tudi zvečer v postelji svoja pisma še zadnjikrat v tem dnevu. Zakaj pišejo pionirji naenkrat toliko iz fronte v tiho Cesto na brod? V tujini so spoznali domovino. In ker jih še čakajo vsakojake ovire, delajo preko njih mostove k življenju. V nobenem človeku pa ne tiči več bodočega življenja, ko v mladi ženi. Zato iščejo v svojih daljnih in pičlih mislih dekleta iz domovine. Zakaj čitajo dekleta ta pisma tako natanko in pogosto in na skrivnem? Iz njihovih prijateljev in sosedov, iz neumnih zelencev in predrznih mladeničev so postali možje, ki jih še čakajo najrazličnejše ovire. Zamah smrti je že dvalcrat za-švistnil v tiho, tako čedno Cesto na brod in pokazal, kako blizu smrti so možje tam zunaj. Zato se podajajo dekleta na one mostove, sprva plašno in nežno, tudi nekako v zadregi in negotovo, potem pa že bolj živo in hrepeneče. Podoba je, kot bi hotela biti prav blizu možem tam zunaj in jim pomagati B svojo živo, vročo krvjo. Za živo življenje je vedno treba dyeh; moža in žene. In nihče ni z ženo bolj zvezan kot najmo-žatejši mož: vojak. 2ena mu je najzanesljivejše orožje proti vsem oviram; za primer, da ga doleti kaj i»«d končanim delom, hoče imeti sinove, ki bodo delo dokončali. (Dalje prihodnjič.^ JVemška pesem v Oberkralnu Velika pevska slavnost v Neamarktla 1.1862 Vprav v teh dneh, ko se je prebivalstvo mesta Netimarktl In okoliških vasi Iz lastnega nagiba priznalo k Reichu In Izjavilo, da ostro obsoja pogubonosno početje zaslepljenih >go-Sčarjeivc, je minulo 80 let, odkar se je vršila v Neumarktlu velika pevska slavnost, ki je bila istotako mogočna manifestacija nemštva. Ze v vihameim letu 1&48 ustanovljeno pevsko društvo »Neumarktler Uedertafel« je kmalu daleč naokoli zaslovelo po svojih uspelih pevskih prireditvah. Gojilo je z enako vnemo tako posvetno kakor cerkveno petje. Na svojih izletih v Krainburg, Michelstetten, Radmannsdorf, Veldes in v druge kraje so bili vrli pevd povsod prisrčno sprejeti; ljudstvo je njih dovršena predvajanja občudovalo ta nagradilo z navdušenim priznanjem. V društveni zgodovini Je posebno pomembno leto 1882 zaradi omenjene pevske slavnosti, ki je združila vee pevce toetran in onstran Karawank. Do te prireditve pa je prišlo tako. Predsednik Filharmoničnega društva v Ljubljani, dr. Kusbacher, se je nekoč mudil v Klagenfurtu ter se razgovarjal s člani tamošnjega moške-gra pevskega društva. Nekdo je sprožil misel, naj bi se sestali pevd obeh sosednih dežel k ekupni prireditvi In sicer v Neumarktlu, ki leži sre^ pota med Ljubljano (Laibach) In Klagenfurtom in je vrhu tega znan po gostoljubnosti svojih prebivalcev, ki so obenem ljubitelji pevske umetnosti. Predlog je bil sprejet X navdušenjem. Ljubljančani na potu v Neimiarktl iNa binkodtno nedeljo so se v ranih jutranjih urah odpravili ljubljanski pevci na okrašenih vozovih proti Neumarktlu; pridružil se jim je po em pevec Iz Trlesta in Iz Ribnice (Relfndtz), v KrainburgTi pa sta pristopila še dva pevca, tako da je štel zbor 31 mož. S seboj so Imeli tudi godbo, broječo 18 mož. V Pristavi Jih je pozdravil načelnik In pevo-vodja goetiteljske >Liedertafel«, graščinski oskrbnik Pogatschnig, nakar je spregovoril predsednik Filharmoničnega društva Iskrene, zares ganljive besede. Potem so pevd odkorakali skozi trg gostom iz severa nasproti. Sonce je sijalo, godba je igrala, možna rji so pokali, da je odmevalo od bližnjih gora, hiše pa vse v zaatavah in vencih. Na klancu nad trgom so čakali domači in ljubljanski pevci v send košatih dreves na prihod gostov Iz Klagenfurta, okoli njih pa je bila zbrana v Blikovitlh gručah velika množica tujcev In kmečkega ljudstva. Počaei, svečano resnobno BO prihajali v strnjenih vrstah pevci Iz Klagenfurta s svojo zastavo. Med množico je vladala tišina — izraz pravega prazničnega razpoloženja. Kar naenkrat zadoni v ubranih močnih akordih: >Wae der Tau dem Fluren, Bind der Seele Lieder« (kar je za polja roea, to So za dušo pesmi) — geslo iz Klagenfurta došlih pevcev. Ljubljančani jim odgovore s Bvojlm geslom; »Treu d as Gemilt, frel uneer Lied« (zvesto srce, odkrita naša pesem), nato pa domačini: >Wo man slngt, da laB dlch ruhlg nleder — bOse Menschen haben keine Lieder« (kjer se poje, tam mimo sedi — hudobni ljudje ne pojo). Pesem utihne in Pogatechnig, »starec z mla-deniškim srcem«, spregovori pozdravne besede s pridušenim, od ganjenosti tresočim se glasom. V svoji zahvali je Viktor von Rainer Iz Klagenfurta dejal med drugim: »Loibl (Ljubelj) naj ne loči več obeh sosedov, temveč naj ju združuje.« Nazadnje je govoril Se deežlnl svetnik S c h 6 p p 1 v Imenu Filharmoničnega društva; njegove besede so popolnoma prevzele poslušalce. Potem so prvič zapeli vel pevci skupno slavnostno geslo; Im Ueđe wle Im Leben laBt uns nach EInhelt streben, (V peemi in v življenju po slogi naj stremimo.) Prevzeti od presenetljivega učinka kwumega napeva, so ga pevci kar sami od sebe dvakrat ponovili. Stari znanci se snidejo Zdaj šele so se pozdravljali In objemali itari znanci in prijatelji: bil je zares ganljiv pr^or bratovske edinosti. Nato so se podali vsi nazaj v trg, ki je bil vse storil, da so poetall slavnostni dnevi udeležencem nepozabni. DrugI dan so v farni cerkvi zapeli združeni Ebori Nedwedovo vokalno mašo In Beethovnovo »Die Ehre Gottee«. V tistih časih je bilo namreč nemško cerkveno petje še običajno. (Kako je potem duhovščina polagoma izpodrinila nemško petje in nemške pridige,. bomo slišali pozneje.) Po kosilu je soproga okrajnega predstojnika Elsner-ja pripela na vse tri zastave krasne trakove kot dar goetlteljskega ženstva. Nato pa je vse hitelo v Pristavo, kjer se je Imel vršiti slavnostni koncert v lepo Izdelani lopi, ki jo je nalašč v ta namen postavil Inženir Edehnann. Zbralo se je več kot 3000 ljudi; to številno občinstvo se je nad dovršenim petjem vnemalo in obsulo pevce z burnim odobravanjem. Po koncertu se je razvila ljudska veeellca na prostem. Stala je v znamenju prijateljske sloge In Izvaoredne gostoljubnosti In niu najmanjše nesoglasje nI kalilo veselega razpoloženja. Slovo v dopoldanskih urah na-slednjega dne je bilo kaj težko — tako za goste kakor za gostitelje. Ta pevska slavnost je zbudila veliFo pozornost In zanimanje. To dokazujejo številni pozdravi, ki so dospeli; tako so poslali prisrčen pozdrav Iz državnega zbora poslano! Der-bitech, dr. Stleger, Kromer, Nischelwitzer In Deschmamn, Iz Marburga so s« oglasih tam zbrani pevci. Dr. SchOppl je rekel o sijajno uspeli pevski slavnosti, da je »za deželno zgo- • tlovlne pcwembno dejstvo«. Omenili smo že, da je »Uedertafel« gojila tudi cerkveno petje in sicer s takim uspehom, da se ji je župnik Koschir zahvalil v laskavem pismu »za nesporne in slavno priznane uspehe na tem področju*. Toda isti Koschir je bil kriv, da se je nemško cerkveno petje opustilo. Društvena kronika nam pripoveduje v tej zadevi sledeče: »že od pamtlveka je bila pri vstajenju navada, da je župnik po trikratni ale-luji intoniral pesem »Dae Grab lat leer« najprej kranjsko, nato pa nemško, nakar so pevd zapeli v nemškem jeziku. Polnih 10 let se je župnik Koschir držal tega običaja, lani pa ga je opustil ter zapel samo kranjsko, pevci pai so se mu odzvali seveda v nemškem jeziku. Odposlanstvo treh mož je opozorilo župnika na staro navado in ga prosilo, naj jo spoštuje prebivalstvu na ljubo. Toda župnik je odgovoril: Tudi v prihodnje bom intoniral pesem samo kranjsko, pevci pa lahko nemško pojo. Vsled župnikove trme so pevd sklenili, da pri vstajenju де bodo več sodelovali v cerkvi, ampak samo še pri cerkvenem obhodu. Prebivalstvo je bilo ogorčeno nad župnikovo samovoljnostjo in trmo ter se je popolnoma strinjalo s pevci. Kljub neprestanim nesoglasjem in sporom je trajalo nemško petje do leta 1873; zaradi vedno ponavljajoče se spletkarije pa je tega leta prenehalo. Stično je bilo z nemškimi pridigami. Kakor beremo v starih zapiskih, se je v Neumarktlu že od nekdaj oznanjevala beseda božja razen v kranjskem tudi' v nemškem jeziku. Posa- meznl narodno zagrizeni župniki pa ao nemške pridige sčasoma omejili na eno samo v letu — na veliki petek; nazadnje so črtali Se to. Pevd iz Neumarlitla zapojo Radetzkyju Pevski zbor >Lledertafel« je bil od svoje ustanovitve dalje središče In žarišče družabnega in kulturnega življenja v Neumarktlu. Nastopal je tudi pred visokimi gosti, tako ћа primer 25. septembra 1852 pred Radetzky-jem, ko je osiveli vojskovodja po dolgih letih zopet enkrat obiskal svoj »ljubi NeumarktU. (Tu je treba omeniti, da je bil slavni maršal v letih 1870—1819 lastnik graščin Neuhaus in Altgutenberg. O njegovem delovanju kot gra-ščak drugikrat kaj več. Op. pis.) Dne 27. julija 1863 pa je priredilo pevsko društvo pod-oknico nadvojvodi Emstu In generalu Bene-deku, ki sta bila prišla na lov v bližnje gore. Takih pevskih prireditev je bilo še mnogo. Leta 1908. — 15. avgusta — je društvo praznovalo svojo 60 letnico ob udeležbi sosednih društev ter domačih in zunanjih gostov. Po razsulu avstro-ograke države je jugoslovanska oblast kakor vsa druga nemška društva razpustila tudi pevsko društvo »Liedertafel« in zaplenila ves Inventar. Nemška pesem je utihnila; do lanskega leta je ni bilo več slišati. Danes se zopet razlega po ozkih ulicah prijaznega mesteca ob južnem vznožju Karavank. Tudi pevsko društvo »Liedertafel«, v čigar zgodovini se zrcali zgodovina mesta samega, bo zopet vstalo k novemu življenju. Da so vsi pogoji dani, je pokazala velika ljudska manifestacija dne 6. avgusta t. 1. In še žive stari člani, ki bodo, ojačeni po mladih močeh, nadaljevali, kar so začeli predniki. K. M. Aus dem Hrefse Radmannsdorf Ratechach-Matten. (Ortsfrauenschaft dela.) Na pobudo OrtafraiuenfUhrerin MUl-1 e r je zbrala Frauenschaft Ratschach 126 litrov borovnic za bolnišnice. Ob veselem skupnem delu so spekle 41 kil keksov, ki jih bodo ravnotako porabili v bolnišnici. Wochelner Mltterdorf (To in ono.) Prete-čeno soboto in nedeljo so marljivi zbirald pri cestnem zbiranju v območju tuk. Ortsgruppe zbrali 811 RM In za vojake na fronti 1456 dnevnih odrezkov tobačnih kart ter 600 cigaret. Tukajšnji kmetovalci so pravočasno ter v redu oddali določeno količino sena in na odrejenih ztrtrallščih, čeprav letošnja košnja ni bila najboljša, pač pa se pri otavl obeta boljši pridelek. — Nekda,nje. župnlške je NSV reno-vlral v krasno stavbo, namenjeno za otroški vrtec. Vsa obnovitvena dela so že dovršena, sedaj se ureja še zunanja okolica. Poleg lično izgrajenega vrta se nahaja lep prostor za vež-ball&če, telovadne In športne prireditve, tako da je ta del vasi dobil sedaj čisto drugo lice. V gasilski dvorani v Kerschdorfu so ob veliki udeležbi zborovali stari »soldatje«. Govornik Laindrat Dr. Hlnteregger je zbranim obudil spomine na njihove doživljaje, jim temeljito opisal sedanji zunanji In notranji položaj ter jih pozival kot nekdanje bojevnike k neumornemu sodelovanju. Mnogim odlikovancem eo bila v spomin poklonjena knjižna darila. Ponosno so se razšli stari, nekateri sivolasi, bojevniki s hrepenečo željo, da se čimprej zopet snidejo k sllčnemu zborovanju. Spittal 49.400,— 89,63 Ldenz 26.861,10 84,31 Klagenfurt 91.500,— 82,20 Wolfsberg 38.478,31 79,67 Hermagor 11.892,69 64,25 Volkermakt 28.135,15 65,21 Stein 30.000,— 49,33 Krainburg 32.576,— 43,06 Radmannsdorf 21.000,— 42,62 467.427,57 73,46 v primeru 8 prejšnjim letom se je zbirka povečala za okoli 286.000 Relchsmark. S tem izrednim uspehom se je vojna pomoč za DRK IMZ častno zaključila. Začasen nspeh druge cestne zbirke za DRK znaša 467.000 Reidismark Okoli 286.000 RM je več lilo otvorjeno na veleposestvu DUnewald pri Osijeku. Svečano-etl so prisostvovale vodilne osebnosti narodne skupine. Nemški dijaki bodo s svojim delom dokazali, da so pripravljeni povsod tam prijeti za delo, kjer to njihov narod od njih zahteva. Taborišče je v prvi vrsti namenjeno za pospravljanje žetve. Obnova poljedelstva v vzhodni Evropi Nemčija je vpeljala že marsikaj za rešitev poljedelskih vprašanj vzhodne Evrope. Tako je odpravila v zasedenem ozemlju Sovjetske zveze kolektivno gospodarstvo;' na Poljskem in v treh baltakih državah tega ni bilo treba, ker zaradi kratkotrajne zaeedbe teh dežel kolektivlzacija tam še ni bila izvedena. Seveda ni bilo takoj mogoče priti v kmečko individualno gospodarstvo, saj je manjkalo živega In mrtvega inventarja, zlasti živine, konj, strojev in poljedelskega orodja. Obsežna sovjetska centralizacija In mehanizacija z uvedbo traktorskih postaj je povzročila, da so posamezni kmetovalci izgubili možnost In spetega je mogoče indlvidualizacijo nekdanjega sobnost, samostojno obdelovati zemljo. Zaradi sovjetskega poljedelstva Izpeljati le postopoma.. To določa tudi nemški zakon o poljedelstvu v zasedenem ozemlju, ki je odpravil vse boljše viške naredbe. Nemški zakon določa najprej skupno kmečko gospodarstvo, dalje kot višjo razvojno stopnjo poljedelsko zadružništvo in končno šele samostojna k me čka gospoda r-■ t va. Skupno ktnedko gospodarstvo naj bo predhodna stopnja Iz kolektivnega gospodarstva v novo obliko individualnega poljedelstva. Ta pride sedaj največ v poštev, in kmetje skupno obdelujejo polja. Za vse dela sposobne člane družin velja delovna dolžnost. Za vse oddane pridelke plač* uprava določene cene; skupno gospodarstvo — predstavnik vseh družin, ki delajo na zaključenem območju — pa plačuje predplMno dohodnino. Nemška uprava podpira v takih skupnih gospodarstvih z nadzorstvom In s podporami čim bolj smiselno gospodarstvo. Tako izdeluje načrte za obdelavo, skrbi za primerno izborno seme, za umetna gnojila, stroje in poljedelska orodja. Nasproti kolektivnemu gospodarstvu nudi ta način precejšnje prednosti. Prvič lahko kmetovalci redijo živino, kolikor hočejo. Nekdanji sistem ene krave je odpravljen. V bližini kmečke domačije pa so lahko povečali domače vrtove, ki so njihova zasebna last in niso ob-daivčenl. Ti Jim služijo za pridelovanje zelenjave, okopanin in tudi za pridelovanje živinske krme. Zasovražene delovne norme, po katerih so dobili kmetje odškodnino v naravi, so zamenjane z novim načinom. Odškodnino v naravi bo odslej kmet z družino dobil z zemljo, ki mu bo na razpolago za lastno uporabo in obdelavo. Na tej bo zase lahko pridelal pridelke za odškodnino skupnega dela na skupnih njivah. Tam, kjer so skupna kmečka gospodarstva zadostno opremljena z živim in mrtvim Inventarjem In razpolagajo tudi z zadostnim številom sposobnih delovnih moil, lahko preide skupno gospodarstvo v poljedelsko zadrugo, pri kateri je seveda prav tako še obvezna oddaja pridelkov. Pač pa se za skupno obdelovanje določena zemlja razdeli na posamezne večje parcele In vsaka soudeležena kmetija, ki Ima najmanj dve delovni moči, dobi ne glede na ostalo število družinskih članov, parcelo enake velikosti v obdelavo. Pri taki delitvi se upoštevajo seveda razdalje kmečkih domačij. Ta način omogoča, da se kmet bolj zanima za obdelovanje zemlje, se- veda pa kljub temu tudi tu velja določen red, kaj naj se sadi, po navodilih nemške uprave. Tudi tu se lahko delo opravlja skupno, če za posamezno nI zadosti orodja. Po končani skupni pripravi pa stopijo v veljavo določena meje parcel In vsak kmet zase v naprej skrbi za pridelke med letom In jih tudi požanje ali pa jih požanjejo skupno, če ima zadruga ža za to potrebne stroje. V tej obliki kmečkega gospodarstva je živinoreja že popolnoma kmetova zadeva. Krma pa se pridela na zadi^nih parcelah. Uprava zadrug zahteva seveda od kmetov, da plačujejo zakupnino v naravi, to se pra^d, da oddajajo določeno količino pri* delkov, za katero Jamčijo vsi skupaj kolek« tlvno. Ustanovitev posameznih samostojnih kmečkih gospodarstev bo pa prišlo na vrsto šele kasneje ko bo že dovolj sposobnih kmetov, ki bodo razpolagali s potrebnimi stroji In vprežno živino, tako da bodo v resnici lahko samostoj-, no gospodarili. Vso obnovo poljedelstva vodijo-poljedelska oporišča, v katere so bile spreme« njene nekdanje strojne in traktorske postaja. Na teh -oporiščih je nemška uprava uredila nekakšna vzorna kmečka posestva, ki se ba« vi Jo zlasti s pridobivanjem najboljših semen In skrbijo za umno živinorejo. Oporišča imajq tudi plemensko živino In vodijo borbo proti škodljivcem. Ali že ueste? Malo zrcalo sodobne in minul« presvete in civilizacije Stari Fritz je »iznašel« posebno poročilo Tako staro, kot vojna sama, je tudi ob* veščanje, s katerim naj doma ostali kolikofl mogoče hitro in zanesljivo zvedo novice q zmagi ali porazu. Klasični primer za to j^ maratonski tekač, ki je po starogrški pravn Ijici prinesel v Atene novico o Miltiadovenj triumfu nad Perzijci, na cilju se pa, popol-« noma izčrpan zaradi neznosnih naporov ta« ko dolgega teka, zgrudil mrtev na tla. Tudi stari Inki so že poznali vojaško poročevalk sko službo, čeprav niso poznali niti kolesa^ niti voza, ter so to službo ravno tako oprav* Ijali tekači. Zato je bila na razpolago veli* kanska dobro izdelana mreža cest s poči« vališči, katera mreža je bila razprežena pre« ko celega Peruja. Tudi Hanibal je v vsejj punski Španiji napravil poročevalske po* staje, s katerimi je zamogel hitro in za* nesljivo poročati v Kartago o svojih boj* nih pohodih. Stari Rimljani so pa uporab* Ijali za ta namen sle jezdece, katerih no* vice so v domovini napisali na velike javn# / table za splošno objavo. n Nekoliko čudno se zdi nam, slušalcenS radija v 20. stoletju, da je že Friedričh Ve* liki, kot je izvajal znani berlinski časopisni znanstvenik profesor E sagt? 17. Jedes hohe Haus hat einen Blitz, ableiter. \ 18. Sie war eine vorbildllche Hausfrau, ihr Herd gi&nzte immer blitzblank. 19. Im hohen Nordem Uberwinterten un« sere Soldaten zum groBten Teil in Blockhftusem. 20. Die Ziegen шескетп und die Schafe bloken. 21. Niemand giibt sich geme eine ВШВе. 22. Der Arzt verschrieb dieeem blutarmen Menschen taglich ein Glas eisen« haltigen Wein. 23. Was gibt e heute zum Esen? Blut-wurst, Kartoffeln und Sauerkraut. 24. Geben Sie mir bitte einen Bo gen Papier. 25. Man soil den Bogen nicht Uber^anneo, 26. Mit ein paar Bohnen ecluneckt der Kaffee besser. 27. Karl ging in den Wald und holte Bohnenstangen fiir den Garten. 28. Hier, glaube ich, ist die gilnstigste Stelle, um ednen Brunnem zu bohren. 29. Machen Sie die Locher mit dem Hand« bohrer oder auf der Bohrmaechine. 30. Jetzt ist mir der Bohrer abgebrochen, was soli ich jetzt machen? Wttrter. abblenden — zmanjšati hi< (n. pr. n* avtomobilu) Bilderbuch (e) — slikanica WldmchOa ^ praleQ Bildseite (w) — stran s slikami Bindehaut (w) — veznica Bindwort (e) — veznik bitterbosse — jako hudoben Blausaure (w) — pruska kislina bleih<ig — svinčen Blinddarm (m) — slepič blinzeln — mežikati, utripati Blitzableiter (m) — strelovod Blockhaus (s) —. hiša iz hlodov bloken — beketati blutarm — slabokrven Blutwurat (w) — krvavica Bogen (m) (Papier) — pola Bohnenstange (w) — fižolovka, prekla bohren — vrtati Bohrer (m) — sveder Bohrmaschine (w) — vrtalni stroj Drechsler (m) — strugar eisenhaltig — železnat herausnehmen — vzeti (iz česa) iiberwintern — prezimitl Verletzung (w) — poškodba Redewendungen. dabeibleiben (ich bleibe dabei, daS) —• vztrajati pri čem nach wie vor — prej ko slej es bleibt dabei — ostane pri tem ee scheint mir, alg ob — zdi se mi, da mit Blindheit geechlagen sein — ■ slepot# udarjen biti etwas Unrechtes sagen — nekaj narobe reCl jemandem zublinzeln — mežikati komu eich eine В1бОе geben — (svojo) mlmb# stran pokazati den Bogen Uberspannen — lok pretegnlt^ prenapeti •inea Bnumm bohren — yodajek kogmiW,. NAII OGIAS Vas za par Pfennigov reši vseh Vaših skrbi On išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeh! Vseka beseda slane 6 Rpf In debelo IJskana 12 Rpf. Prislojbina za dopis 25 Rpf. OgEaee aprelemata do ponedellka in srede In aicer NS.'Cauverleg Karnfen, Klagenfurl, Bismarcicring 13 NS'~Cauverlag Karntan, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6 nfabkIk Hersteiiung foigender Gerbstoffe: T Pinotan N, Pinolan CC$ Pinotan CC Sp, Fiditenrindenexiraki, Ке^ motan TF u. TC, Summach etc. Laufender Einkauf jedes Quantum s Fidiienrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevni ceni ' ZWISCHENWUSERN ШРЕЕсш F a b r I k C.Wenger Klagenfurt ESSIG Fabrik C.Wenger Khgenfurt ^ekann fioitak ZWISCHEWWltSSER^f / SAWE Wagenscbmiere und Wagenfeite Karl Schalitsch SimtliJie Mafnereierzeujnitte Lanlen P*U r«4iiarl,0lifrkriln KMEraSKA ZADRUGA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR Kralnburg, Look Wir bel Domschofe Max IHoger & U. Srebre Manuiakturwaren Villadi, Draubriicke Adolf-Hill«r-Natz • Bui AS 75 9/ta//0GlASI Službo dobi Inseriraile v „harauanken-Bole' Katera qospodKna all qo»pa, vešča nemSke korespon- BRDDER OktsdtiM Lederwaren-E r zeu g u n g Domsdiale Leib^cfter 55 0 b • f k f « f n Jb5er GIm- u. Porzellenwarenhendlung Vcit - ^awe Telefon Nr. 734 cmipfictkit eicft 13. Jbbew Trgorina s stekiom in porcelanom St. Veit' Satve Telefon 734 ee |»ri|»oroca Opuščene tovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klagemhir* Salmstrafie Fernruf 1486 lyiaxian (^ae^Cet MECHANISCHE STRlCIiEREI Radmannsdorf Oberkrain • Erzeugnng von Slriimpien alter Art • Izdelovanje iseh vrsi nogavic drncc in strojepisja, stanujoča v Krainburgu, bi hotela priti po nekaj urtedensko k obrtniku in mu urediti pisarniške posle? risu, katera bi lahko poučevala nemščino ima prednost Ponudbe na Kara wanken Bote, Krainburg, pod ..РгЈшггм кађга-da". UrOlC in teliccf dobre mleka rice,' ima naprodaj Fr. Maiditsdi, Miihle, Wir b. Domsdiale >1 Sprejmem takoj krojašikria pomočnika za velike kose. Galiot Stanislaus, Schnet-dermeister, Krain-buig, BergstraRe 9 _2041—1 Franziika Polanetz Medno 44, P. 5t-Veil Save, sprejme takoj dekle za gospodinjstvo. SENF Fabrik C.Wenger XIagentur' Službe išče Trquvi i! Za svojega 14 letnega sina, ki je dovršil prvi razred meščanske šole, nemščine pa ni zmožen, itfrB mest« rajrnia z vso oskibo v Irgo-ilai mrURf slr»-ke v kakem večjem mestu na gorenjskem ali Spodnjem Štajerskem Ponudbe na: Ml-diaci Bobrk. Siein ■ >betkrain. Išče v najem Sobo, kuhinjo, čisto, vzame v najem mirna, mala dnižinica, najraje v okolici Krain-nurga. - Ponudbe na Aljančič Josef, L G. W., Krbg. Prodam Kozo. dobro mle karico z mladico, 5 mesecev staro, proda janschitsdi Franz, Kosese bei Woditz. Dvojf noiih hir' ш»п1к Gi«, Cis> Fis. proda Ambrož loscf, Lahowitsdi 35, P. Komenda. Domače zajčke Todam. - Krain-'ure, Horst-Wes-seiplatz 2 Kupim 1'oMne znamke Kupim vsak čas , vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rab-Ijene.PoStnine proste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briickl - Kiirnten, Postfadi. Kupim urimofon in otroški voziček. Pismene ponudbe na Karaw. Bote, Krainburg, pod ..Tudi v deleklnem Maiju". Mali Itloqrihki • Plural po muž* nostt LEICA takoj kupim. Ponudbe $ ceno pod 2223 -7 -na Karawanken Bote, Klagenfurt Izgublieno Izgubljen je bil sveženj s šestimi ključi, tec se najditelja prosi, da istega odda na Sta-I i Pošti (Alte Post) v Krainburgu. Najditelja damske ure z verižico, katero sem v petek dne 28. avgusta zgubila na cesti Gallenfels do Hlg. Kreuza, prosim, d* 4Mi& #(ИМ|Г tMi T Hlg. Kreuzu, ali pa pri Karawanken Bote v Krainburgu proti dobri nagradi. Htaikiseke Oit^ nad fkmfoitik f. ш. 6. H. •rzcugt I Leinčl —TADDCT _ &П vnc I & Co. Rizinusdl Leinkudtenmehi Frcithof bcS Krainburg • HERREN- DAMEN- UND • KINDERKONFEKTION • WASCHE • STEPPDECKEN^ HODEWARENH AUS • VILLACH STRICK- UND WIRKWAREN BETTWAREN STRUMPFWAREN Xahvaia Veen •orodnlkom In prijateflem eporočamo, da je Bfdtonfno Previdni nenadoma poklical k sebi našega najdražjega elna In brata Antona Debeljaka maturanta VaJovl Save no zaaiball njegovo plemenito erce v vefinl шт. Preelmo, priporočajte blago dufio večni Ljubezni. Bog povrni njegovim prijateljem In vsem dobrim ljudem, ki so s« % nad vse velUio poirtvovalnoetjo tnidlll, da bi Antonu otell življenje, kakor tudi vsem blagim srcem, ki so ga kropili, mu nasxill toliko cvetja na zadnjo pot In nas tolažm. Blrckendorf • Ijublana, 27. avgusta 1M2. Peter Debeljftk, o&e; sestra In bratje. Ob težki Izgubi, ki nae Je doletela z nenadno smrtjo našega nad vse ljubljenega, nepozabnega »oproga, očeta, goepoda Rama Benodlka župana občine Selzach ob Laak, kateri je padel kot žrtev zločinske roke, se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V dolSnoet 8i Štejemo zahvaliti se posebno Kreislelterju g. KuQu ■ štabom, Landratu g. Dr, Skalkl za poslovilna govora ob odprtem grobu. Nadalje g. Kommandeur-u der Gendarmerie Major Schnltler-u Iz Veldeea, Hptm. Ber-ger-u, iz Krainburga. Obit. Islpp-u, Lt. Braun-u iz Laak a, tukajšnji gendar-merijl, Geetapu, in uCiteljstvu za častno spremstvo ter pevcem za gajiljlve ža-lostlnke. Zahvaljujemo pa se tudi za prvo pomoč, ki sta jo nudila pokojniku g-. Dr. V. Stmad iz Eigne m In tuk. policijskemu zdravniku ter duhovščini za poslednje opravilo. Vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku — ter nadalje prav vsem, ki ste nam uetno ali plsmeriO lajšali bol In Izražali sožaije — Bog plačaj. Unterdorf bel Laak/Z&ler, 26. avgusta 19i2. /nlujofa ro