Uredništvo: M dvorišču, I. nadstropje. !•■ ■ • • ' ftl Ortfc '*< . ap 9 Rokopisi se ne vračajo. « • list Uhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * » Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. » * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo. NARODNI /,:■):- •« " ni-: { p/; j . >i r, i r ' Harod. stranke se vrši na Cvetno nedeljo, dne 4. aprila ob II. uri doppióne v celjskem „Narodnem domu". Na dnevnem redu so deželnozborske volitve. Stranka stoji pred resno odločitvijo, zato pozivamo nujno svoje som^ljenike, da pridejo v velikem številu v Celje. Agrtirajte za udeležbo ! Avstroslavizem in klerikalizem. Pod tem naslovom so prinesli „Narodni Listy" od 26. tm. članek, ki jako dobro in točno opisnje nlogo katoliškega klerikalizma v jugoslovanski ideji ter politični in kulturni pomen te strnje v razvoja jogoslovanskih narodov. Tudi mi smo v raznih člankih in ob raznih prilikah kazali in dokazali, da ima klerikalizem svoje posebne cilje -in namene, ki so od narodnih, kulturnih in gospodarskih ciljev ne samo slovenskih ampak vseh narodov bistveno različni; skušali smo dokazati, da je klerikalizem vsakemu narodu nekaj tujega „Nar. Listy" so v omenjenem članku prinesli za to nov prispevek, zato ga dajemo tu svojim čitateljem. ... „Obe velesili, o katerih se je najbolj dvomilo, da bodeta izrazili svoje soglasje s priklopljenjem Bosne in Hercegovine, Rusija in Anglija, sta se začeli prijazniti z gotovim dejstvom. (Rusija se je pod pritiskom Berlina že popolnoma z njim sprijaznila). Pa še pri- jaznejše za aneksijo so se razvile notranje razmere v Avstriji in na Ogr- Pn ■ ti skem. -- O tem, da ogrski parlament ne bo delal priklopljenju nikakih težav, ako se s kako pripomnjo na stare ogrske pravice vstreže madžarskim imperiali-stiškim aspiracijam, sploh ni bilo dvoma. Anekspo so na ^Ogrskem dejanski sprejeli s splošnim navdušenjem. Težave je bilo mogoče pričakovati samo od strani onih avstrijskih Slovanov, kateri so na lanski slovanski konferenci v Pragi priznali načelo, da ima vsak slovanski narod pravico do svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja. Ker avstrijska uprava zasedenih dežel ni temu načelu ustrezala, je bilo mogoče pričakovati odpor proti priklopljenju vsaj od onih slovanskih krogov, kateri so se vdeležili lanskega zbli-žanja. To pričakovanje se je pa popolnoma izjalovilo. Proti vseslovanski misli se je uveliavil avstroslavizem ter je v zvezi s katoliškim klerikalizmom zmagal nad vseslovansko mislijo. Priklop-ljenje je postalo poskusni kamen slovanske dozorelosti v tej državi — in ta dozorelost ni skušnje prestala. Stara ovira, razlika veroizpovedanj, se je pokazala nad površjem in poskusi o skupnem • postopanju avstrijskih Slovanov so se razbili. Na političnem observatoriju na Dunaju so boljše ocenili moč struj in stremljenj, 'učinkujočih v slovanskem sveta, nego. optimistični graditelji kulturnega edinstva slovanskega, in ko jim je šlo za to, da bi pridobili avstrijske, po večini katoliške Slovane, so smelo položili vago na katoliško Hrvatsko proti pravoslavni Srbiji, na katoliško latinico proti pravoslavni cirilici, kakor to jasno dokazuje zagrebški proces i>roti srbskim „veleizdajcem", ki stoji v najtesnejši zvezi z aneksijo. (To zvezo je priznal tudi „Slovenec" v uvodnem članku ob začetku „vele-izdajniške" pravde). Ko sta po manifestu od 5. oktobra pravoslavna Srbija in Črnagora zastokali, da jima aneksija presekala žile, ki jih vežejo s srcem srbstva, z Bosno in Hercegovino, odzvale so se jima v tej državi simpatično samo češke in slovenske liberalne stranke. Hrvatje, videči v aneksiji izpolnitev vsaj enega dela svojih starodavnih sanj o združenju Bosne z Dalmacijo in Hrvatsko v eno državno skupino, niso imeli proti temu kaj ugovarjati. Klerikalni Slovenci so brez odpora izrazili svoje soglasje in Poljaki so sprejeli aneksijo naravnost z navdušenjem. To poljsko navdušenje za priklopljenje po večini srbskih dežel nam pojasnjuje, zakaj poljski časopisi iz Galicije z edino izjemo demokratične „Nowe Reforme" nimajo o zagrebškem procesu drugih poročil ko ona, katera jim pošilja ogrski tiskovni bureau. Poljaki vedo, da v Zagrebu ne gre za veleizdajstvö — razvoj dosedanjega že nad tri tedne trajajočega zasliševanja prič je to dokazal — ampak za to, da se poniža in oblati srbsko ime, srbska vera, srbsko pismo, in proti temu nimajo katoliški Poljaki kaj ugovarjati. Očividno povdarjanje slovenskega katolicizma proti pravoslavju dodaje od aneksije sem poguma zagovornikom av-stroslavizma proti dozdevnemu in izmišljenemu rusoslavizmu. Y zadnjem času smo čitali v raznih- slovanskih listih izjave, ki bi bile pred pol leta pač težko mogoče. Ljubljanski organ dr. Šusteršiča proglaša Avstrijo za slovanski Piemont, ki je prisiljen braniti se na severu proti Rusiji na jugu proti balkanskim Slovanom, kakor da bi grozila Avstriji od pravoslavnih Slovanov kaka nevarnost. Hrvatski exradikalec (sedanji klerikalni „kmetski zvezar") Stjepan Radič, je potoval navlašč v Petrograd, da bi nevedne Ruse poučil, kako kulturno delo zvršuje Avstrija v zasedenih deželah, katere so bile pas priklopljenjem rešene iz nevarnosti, da se ne utope v nekulturni in pokvarjeni srbski državi. (G. Radič je imel na Ruskem prav malo uspeha, njegova predavanja so naletela povsod na oster odpor poslušalstva.) Dosledni pristaši avstroslavizma, avstrijski Poljaki, imajo gotov načrt, kako bi se dala skleniti rusko-poljska zveza, ki bi omogočila kulturno zedinjenje vsek Slovanov, pa samo pod tem pogojem, da bode odprta prosta pot uplivu zapadnega, katoliškega slovanstva na vshodnje pravoslavno slovanstvo. Poljaki imenujejo to „širiti zapadno kulturo na vshodu", raznmejo pa pod tem širjenje rimskega katolištva na škodo pravoslavja (Tu opozarjamo tudi na okolnost, da je bil na katoliškem shodu na V*lehradn ustanovljen Oirilo-Metodijski apostolat, ki ima nalogo „pospeševati koristi katoličanov" na Balkanu, z drugimi besedami, delati katoliško propogando med pravoslavnimi in mohamedanskimi Srbi in Bolgari. Delovanje škofa Stadlerja govori jasno dovolj o tem. Tudi na ta zakrit namen novega apostolata smo koj ob njega vstanovitvi slovensko občinstvo v „Domovini" opozorili). Avstroslavizem združen s katoliškim klerikalizmom, pa zdaj zato smelo dviga svojo glavo, ker ima naizdatnejšo podporo v vladi in v odločujočih dunajskih krogih. Avstrijski parlament je sicer več nego do polovice kršč. soci-jalen ali pa izrecno klerikalen. V vlado prodira po vsaki rekonstrukciji če dalje več klerikalnih elomentov in bržkone se oni politiki ne motijo, ki trdijo, da je bar. Bienerth samo Janez Krstnik, ki pripravlja pot dr. Weisskirchnerju, ki ima priti za njim." Ta članek daje misliti ter nam kaže, kam prav za prav merijo naši klerikalci, ki si prizadevajo postaviti vse, prav vse na konfesionaino stališče : LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 42 0eški spisal Svatopluk Cecb. Stanko Svetina. Poslovenil Dalje. Tam ima eden grbo na hrbtu, prav tako kot hišo in tukajle krevlja siv ded; morda bodo tudi naši domobranci izgledali drugače! Pri tem je prišlo gospodu Broučku na nm, da bi pravzaprav moral vedeti, kdaj se bode končala ta vstaja proti kralju Sig-mundu. To bi mogel dobiti v vsaki češki zgodovinski knjigi. Toda tukaj nima zgodovinske knjige in v svojem spominu najde samo površna in nedoločena data, iz katerih ve z gotovostjo samo to, da je slepi vodnik Taboritov mnogokrat natepel Nemce in da ni bil sam nikdar poražen. Toda obenem mu je prišla na misel tudi storija, kako je baje dal nekoč Žižka, ko je prišel na neki gori v zadrego, prikovati konjem podkve narobe in je v trni utekel sovražnikom, ki ga niso mogli slediti po stopinjah njegove konjiče. Kdo ve, če ni bilo to prav na ti Vitkovi gori in če se ne izmuzne Žižka zvito s svojimi Taboriti Sigmundu in ne prepusti Prage sami sebi, katero pa potem križarska vojska igraje dobi?! Gospod Brouček je bil sedaj silno nezadovoljen, ker ni dobil v šoli dobrega pouka o domači zgodovini in prisegal je, — ako se vrne v devetnajsto stoletje — da naščuva Klapzuba, naj spiše „Poslano" za novine, v katerem pozove češki poslaniški klub, da bi pridjal v novi Liechtensteinov šolski zakonik odstavek, da se mora na čeških šolah posebno temeljito poučevati husitsko zgodovino. Janko od zvona je pokazal gostu nekatere odlične hetmane, kneze in druge osebe tam doli v grnči in mn je na njegovo vprašanje pojasnil, da je ono svetlo kolo z žarki, ki moli na žrdi nad malim številom knezov, veličastna svetost. Gospod Brouček je zmajal z glavo in se je čudil husitski monštranci, potem pa je vprašal dalje, kake poveljnike ima ta vstaška vojska in ko ga je Domšik čudno pogledal, mu je razložil svoje vprašanje z jasnejšim dodatkom, v kakem jeziku da zapovedujejo husitski častniki (pri tem naslovu se je zaničljivo nasmehnil) svojemu moštvu. Tu pa se je še le Staročeh ves zavzel. „Ali se ti je pamet zmešala, da vprašuješ take stvari?" je zaklical. „V kakem jeziku naj nam bi zapovedovali, če ne v našem? Reci, kje na širnem svetu govorijo hetmani vojaštvu v jeziku, katerega ne razume njih ljudstvo?" Gospod Brouček je potihoma in sumljivo zažvižgal, toda spomnil je le, da boj s pošteno vajeno in izvežbano vojsko ne bode igrača. Domšik pa je dokazal, da bode boj najbrže težaven zaradi velike premoči sovražnikov in je poučil gosta, da praško ljudstvo v vojnih stvareh ni tako neizvežbano, kakor on misli. Saj se tu vsak od mladega uri v orožju in meščanstvo mora ne le braniti svoje mesto, ampak ima tudi dolžnost udeleževati se domačih bojev, v manjših z najetimi plačanci, v težjih vsak zase. Že za gosposkih uporov, za kralja Vaclava, se je moralo večkrat zagrabiti za orožje in od njegove smrti naprej se zdi, da ie postala Praga skoro stalen vojni tabor; lani in letos so pokazali meščani svojo hrabrost v bojih s kraljevskimi posadkami na Praškem gradu in na Višegradu, in v tem mesecu slavijo obletnico zmagovitega spopada z vojsko, Prago oblegajočo. Tudi kmečko ljudstvo se je že izvežbalo v boju in čeprav je imelo samo cepce in sulice, vendar se je že večkrat z vspehom vstavljalo močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Izmed vodnikov pa se je posebno izkazal Žižka, ki je porazil lani s tremi stotinami svojih ljudi dva tisoč vojakov Švambergovih pri Nekmeru, letos v marcu ravnotako ogromno premoč prevzetnih železnih gospodov pri Sudomeru in v maju trojno vojsko kraljevo na PoFiču ob Sazavi. Dalje prih. vstvariliso „kmečko zvezo" na katoliški podlagi, snujejo katoliške posojilnice in zadruge, katoliška izobraženca društva, katoliške telovadne odseke»; kato liška delavska društva, o katoliških mia-deniških in deviških bratovščinah ne govorimo. Čemu neki to povdarjanje kafcolištva v strokah, ki nimajo s kon-fesi jo nikake zveze; zakaj se delijo ti slovenski „katoličani" na gospodarskem političnem m kulturnem polju od ne-klerikalnih Slovencev, dočim se družijo z nemškimi klerikalci in sklepajo z njimi najtesnejše politične zveze, kakor nam pričajo volitve na Koroškem, tajno zavezništvo z Luegerjevimi kršč. soc. v parlamentu itd. Komu služi ta stranka, slovenskemu narodu — ali Slovencem sovražnemu in pogubnemu rimskemu kle-rikalizmu? Iu komu bode služil verski konflikt med jugoslovanskimi uarodi? Ali niso Jugoslovani že dovolj politično in kulturno razcepljeni, ali treba to razcepljenost še bolj poglabljati? Komu služi, kdor to dela in to tako vstrajno in dosledno dela, kakor naši in hrvatski klerikalci? O tem treba resno misliti. < Politična kronika. o 0 predvelikonočnem zasedanju parlamenta piše „Čas": „Bilo je tiho, bolj tiho nego se je pričakovalo in javnost se je malo zanj zanimala, ker je bila vsa pozornost obrnjena na vojno nevarnost, pod katere ne baš prijaznim vplivom je stala tudi zbornica. Vlada je dosegla od parlamenta vse, kar je od. njega zahtevala in več nego je pričakovala; sprejeta sta bila oba vladna predloga o rekrutih in o podržavljenju železnic, pooblastilni zakon ter vrsta manjših predlogov. Opozicija čeških radikalcev in Slovanske jednote se je omejila na vložitev nekoliki nujnih predlogov, ki so pa bili strogo stvarnega in ne obstrukcijskega značaja. Eden teh, nujni predlog posi. Stranskega o neodvisnosti sodnikov (afera Flesch), je dobil v zbornici absolutno večino in je spravil vlado v položaj, iz katerega bi bila v zares ustavni državi parcijelna kriza kabineta edin mogoč izhod; v Avstriji pa, ki ima sicer ljudski parlament, ki pa še vedno ni v resnici ustavna država, je smela vlada — v soglasju z večino parlamenta! — ta položaj ignorirati. Drugi nujni predlog, ki ga je stavil dr. Kraniàf, proti neustavnemu izdanju blagajniških nakaznic, je ostal sicer v manjšini, pa vladna večina je bila prav neznatna in njen pomen je tem manjši, ako pomislimo, kak pritisk je razvila vlada na poslance, da bi glasovali proti KramàFevemu predlogu. Zadovolj-nost vlade ni torej z bsš završeno parlamentarno sesijo čisto neskaljena. To pa še ni razlog, da bi bili zadovoljni mi, ako baš nočemo sami sebe marniti. Prvi akt opozicije čeških strank in Slovanske jednote je končal tako, da danes ne more nikdo reči, je li Slovanska jednota za z a -resno opozicijo, ali za opozi-cijonalno igro ali za samo geslo —glavna stvar je pa ta, da manjka tej opoziciji določeni pozitivni program in sporazumi j enje o pogojih skupnega postopanja. Tudi opozicija mora vedeti, kaj hoče in četudi smo v zadnjem času večkrat slišali, da ni modro že v naprej določati taktiko, ker ne moremo v naprej yedeti, kaj se bode godilo, kakoršen bode položaj in ako se ne bodo opozicijonalne stranke videle primo rane premeniti fronto itd. — vendar ne smemo tega tako razumeti, da bi morale stranke že v naprej resignirati na to, da bi si prizadevale že v naprej položaj pripravljati in voditi ter da bi politika svobodne rok« pomenila toliko, kakor politična nedoslednost? Svoj članek končuje „Čas" z besedami nanašajočimi ite na Slovansko jednotoi „Tudi med prijatelji in prav med prijatelji mora veljati pravilo: Clara pacta.'1 - ■ „N. Fr. Presse" je dne 27. t. m. pisala: ■ v „Slovanska jednota se je ustrašila svojega lastnega programa in je svojo na katastrofe preračunjeno politiko samo fingirala. Zveza nekaterih slovanskih skupin v eno jednoto, ki je bila ustvarjena, da bi okrepila politiko Čehov, je vodila k nasprotnim posledicam, kajti češka pest je bila zadrževana po ostalih slovanskih skupi-pinah, katere so se bale odgovornosti pasti m o n a r h i j i v tilnik baš sedaj. » Pri glasovanju o rekrutih je delala Slovanska jednota utis razpršenega tabora ..." Za „liberalno" „N. Fr. Pr." je karakteristično, da istoveti Biener-thovo vlado z monarhijo, tako dela tudi „Slovenec" in ostali klerikalci. To je stvar te gospode same, na pametnega človeka tako zamenjavanje pojmov ne bo imelo nikakega upliva. d V ogrskem parlamentu je inter-; polirai posi. Rakovszky: 1. Jeli ministerski predsednik pripravljen razložiti naše odnošaje s Srbijo? 2. Jeli pripravljen uporabiti svoj nstavni upliv, da se napravi sedanjim neznosnim razmeram čim prej konec bodisi s tem, da se zavaruje stalen mir ali da čimbolj pospeši začetek vojske? Dr. Wekerle bo jutri odgovoril na to interpelacijo. Rakovszky je član klerikalne ljudske stranke in nov živ dokaz, da so klerikalci vseh narodnosti najvne-tejši apostoli — vojske. Konec avstro-srbskega spora. Skupština je vzela na znanje odpoved princa Jurija na prestolonasled-stvo. Princ Aleksander je bil proglašieif za prestolonaslednika. Doseženo je spo-razumljenje z velesilami. Izdan je ukaz, ki preklicuje poklic reservistov pod orožje. To so nakratko najvažnejši1 dogodki baš minole nedelje, ki so napravili konec vsej negotovosti, v kateri smo živeli ne samo v A. O. in na Srbsfcem, ampak v celi Evropi. Ko je bila otvorjena seja in so se prečitale vloge, da predsednik skup-štine Jovanovič na znanje, da ga je ministerski predsednik obvestil, da je prestolonaslednik odstopil in prosil, naj postavi to na dnevni red sknpštine. V tem trenotku so vstopili v dvorano ministri. Ministerski predsednik Nova-kovič prečita odpoved princa Jurija, zapisnik o včerajšnjem ministerskem svetu ter kraljevo ročno pismo mini-sterskemu predsedniku, kateremu daje na znanje, da je prestolonaslednik Jurij odstopil ter izraža kraljevo voljo, da naj proglasi princa Aleksandra za prestolonaslednika. Med čitanjem teh aktov so začeli zvoniti v bližnji cerkvi. Predsednik Jovanovič predlaga, naj sknpština vzame na znanje akte, ki jih je minist, predsednik baš prečital. Ta predlog je s splošnim odobravanjem sprejet. To je predsednik Jovanovič konstatiral. Proti temu ]e protestiral samo posi. Markovič, češ, da je to protiustavno. Izdana je bila posebna izdaja uradnega lista, ki prinaša proglas kralja Petra, v katerem pravi, da se je njegov najstarejši sin radovoljno odrekel pravicam prestolonasledstva, da je on (kralj) zaslišavši ministerski in državni svet to odpoved sprejel in prenesel pravice prestolonasledstva na princa Aleksandra. Ta proglas so podpisali vsi ministri. V tej posebni izdaji je objavljen tudi zapisnik dotičnega minister-skega sveta, odpoved princa Jurija, ročno pismo kralja Petra na sknp- štino ter izjava , skupštiae, s katero jemlje premeno vprestolonasledstvu na znanje. Prebivalstvo je popolnoma mimo. Vsi Usti pišejo o teh dogodkih. Mladoradikalni „Dnevni list" prav neprijazno piše o bivšem prestolonasledniku ter pravi, da je prava sreča za Srbijo, da je odstranjen. „Zvono" pravi, da pride po rešitvi avstro-srbskega spora dinastično vprašanje na dnevni red ter zaključuje svoj članek z besedami: Kdor je nezmožen, naj gre. Sporazumljenje med velesilami. — Angleški poslanik na Dunaju je dal v nedeljo baronu Aehrenthalu na znanje, da so se vse velesile sporazumele glede skupnega koraka, ki ga bodo jutri storile v Belemgradn. Zastopniki velesil bodo srbski vladi svetovali, naj da na Dunaju ono izjavo, ki je bila določena med A. O. in ostalimi velesilami. Tudi glede odstranitve čl. XXV. berlinske pogodbe je dosežemo med velesilami popolno soglasje. Srbska vlada bo spolnila zahtevo velesil, dala bo na Dnnaju dotično izjavo ter izrekla svojo pripravljenost stopiti s sosedno monarhijo v prijateljsko sosedske odnošaje, k čemur je pa v prvi vrsti potrebno, da se stalno urede gospodarski odnošaji obeh držav. Obenem bo Srbija pokazala na to, da je že izdala na-redbo, da se poklici rezervistov prekli-čejo in v kratkem popolnoma razoroži. V nemškem parlamentu je govoril kancelar knez BUlow na dolgo in široko o av8tro-srbskem sporu in o vlogi, ki jo je v tem sporn igrala Nemčija kot zvesta zaveznica A. O. Dokazoval je, da je Nemčija s tem branila samo svoje koristi, kajti ako bi bila A. O. v tem sporn diplomatično premagana, stala bi potem Nemčija oai skupini velesil nasproti, katere so prej stale proti A. O. „Nemčija stoji zvesto na strani Avstrije ter brani tako tudi svoje lastne koristi." To smo tudi mi vedno trdili in pravimo, da brani Nemčija v prvi vrsti svoje koristi, potem pa le koristi prodirajo čega nemštva brez vsakega ozira na Avstro-Ogrsko, ki je po večini slovanska. Volilni imeniki so po mnogih občinah že razpoloženi, in kjer še niso, bodo v najkrajšem času. — Opozarjamo in poživljamo somišljenike, naj se vestno pobrigajo zato in naj se vsakteri, bodisi glede svoje, bodisi glede oseb drugih naših somišljenikov prepriča ali so v volilnem imeniku. — Somišljeniki, čas je kratek, zato pozor in na delo! Štajerske novice. b Seja izvrševalnega odbora Narodne stranke se vrši v petek ob 8. uri zvečer v stanovanju gospoda dr. V. Kukovca. b Zaupniki narodnega sveta, ki še niso vrnili nabiralnih -pol, oziroma poslali prispevkov, naj izvolijo to kmalu storiti, ali vsaj poročati o nepovoljnem uspehu. Posnemajmo češki narodni svet, katerega biti član je vsakemu zavednemu Čehu ponos! Spodnještajerski n. sv. b Splošna kurlja za spodnješta-jerska mesta In trge. Nemci si glede kandidature v tej skupini, v kateri volijo vse nemške in slovenska mestna ter trška skupina jednega poslanca, še niso na jasnem. Boje se socijalistov. Ker imamo Slovenci v tej skupini zelo mnogo volilcev, se mora na vsak način postaviti števni kandidat, ki bo odločeval pri event. ožji volitvi. • b Prazni Izgovori. Naša razkritja o nopoStenem postopanju pil pogajanjih za složne volitve v deželni zbor so mariborskim duhovnikom postala neprijetna. Zato se sedaj izgovarjajo, da niso bili dnhovniki oni požrešneši, ki so sklenili priboriti v deželnem zbora 13 mandatov, ampak da so bili duhovniki za spravo, lajiki dr. Benkovič, dr. Vrstovšek pa niso hoteli sprave. Včerajšnja „Straža" pa piše v nasprotju s prejšnjo številko, da se je sklep Kmečke zveze storil soglasno, torej so bili tudi duhovniki za — boj. Neprimerno je izgovarjati se na dr. Vrstovška in dr. Benkoviča, kajti znano je, da sta ta dva gospoda le gumijeva možička v rokah dr. Korošca in piskata po pritisku svojega mojstra. Če je govoril za boj še tudi kak krščanskosocijalni mladenič, tudi to ni bilo drugega nego automatično ponavljanje tega, kar so mojstri istemu desetkrat naprej trobentah. Odgovornost zadene vprizori-telje in med temi igra prvo vlogo dr-. Korošec. Pred 2 leti in sicer 8. svečana 1907 je dr. Korošec z resnim obrazom v Narodnem domu v Maribora razpravljal vpričo 10 zaupnikov narodne stranke o volitvi skupnega volilnega odbora. Ob isti uri se je pa v tiskarni sv. Cirila tiskala izjava njegove stranke, da narodne stranke sploh -ne poznajo. Tako je letos 20. i m. isti vodja duhovniške stranke izjavljal, da je Kmečka zveza smatrala kot potrebno stopi-ti v dogo--vor z narodno s t r a n k o i n konservativci zaradi složnih to> li te v. Ob istem času so pa imeli krščansko socijalni mladeniči od istih mariborskih duhovnikov vabila v rokah, da pridejo 25. t. m., torej pet dni pozneje, v Maribor, da se dogovorijo o volilnem boju zoper liberalce. Če poštenost velja v zasebnem življenja, morala bi veljati tndi v politiki. Hinavec in nepoštenjak v politiki pa zasluži obsodbo kakor vsak drug neodkritosrčnež. b Z osebnostmi je začela v volilnem boju č. „Straža" v svoji včerajšnji številki. To pribijemo, da ne bode izgovorov, ako bodemo mi vrnili milo z dragim. Ne vemo, če ne bode to klerikalcem neprijetnejše ko-nam! d V celjskem okraju (kmečke občine) nameravata baje s klerikalne strani kandidirati Terglav in šeatpe-terski župnik dr. Jančič. b Lastovke že prihajajo nazaj, namreč italijanski in hrvaški delavci. Te dni se jih je več stotin peljalo na Zg. Štajersko in Solnograško iskat dela. b Imenovanja v poštni slaiM. Imenovana je ekspeditorica Štefanija Seitz za poštno oficijantinjo 2. razr. v Podčetrtku, Leopoldina Wresonnig sa poštno oficijantinjo 2. razr. v Konjicah in Ožvalt Boštjančič za poštnega ofici-janta 1. razr. v Beljaku. v Za Ciiil-Metodovo družbo nam je poslal veliko zbirko znamk g. L. Černej, nadučitelj v Grižah. Prisrčna hvala! a Ponočni škandal predsednika Tarabocchie. „Zagrebaška Korespondenca" poroča: V noči od sobote na nedeljo je prišel predsednik senata v veleizdajskem procesu Taraboechia precej pijan okoli 2. ure ponoči v kavarno „Corso"injeprovociral tam škandal, ko je tam razgrajal in vpil: „Jaz sem Hrvat in bom sodil po svojem sodniškem prepričanju. Srbe pa sovražita, ker vsi Srbi so lopovi". Le razsodnosti navzočih se je zahvaliti, da ni prišlo do večjega škandala. — V noči od nedelje na pondeljek pa je provo-ciral Tarabocchia nov škandal. NA srbski pop je oaš prihajal s kolodvora, in šel v gostilno k večerji. Ko ga je T. srečal, je pred njim pljuniL — Z obema aferama se bo bavila sodnija. b YM luél ! Iz celjske okolice, iz Z&vodne, .se pritožujejo Ijadje, da na: -cesti ud mosta čez Voglajno mimo §travsa proti Jožefovem griča ni ponoči prav nobene razsvetljave in prosijo, da »e to kmalu popravi. Stojita tamkaj čtve svetilki. a nista nikdar prižgani. b. Ali v Celjn ne veljajo zakonski predpisi o trpinčenju živine ? Mestna občina celjska je dala trg okrog pošte in tudi strmi klanec pri Rebeušku asfaltirati, Kdor ima sedaj tam opravka in je količkaj usmiljenega srca, se mora vsak dan jeziti, kako vozniki mučijo konje v tisti klanec, ker so tla gladka in se konjem neprestano drše. Tu so jo modri mestni celjski „očetje" po stari navadi zopet „pogruntali!" Pod cestovodom je pa tako blato, da je nevarnost za pasante, da v njem obtičijo. Ce ima mesto za „Südmark" dovolj .denarja* bi lahko kupilo tudi nekaj trug .prodea, da bi se blato odpravilo. Pa za. koristne stvari imajo nemški Celjani gluha ušesa! d Odhodnieo priredi svojemu mar-jivemu članu in pevca gosp. Alojziju Traten ja k u „Slov. delavsko podp. društvo-' v Celju jutri 31. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. b Iz Šoštanja. 21. t. m. se je konstituiral šolski odsek obrtno-nadaljev. Iole ti Šoštanju sledeče: za načelnika je izvoljen g. A. Trobej kot-odposlanec ..Posojilnice", za namestnika g. Kari pi. Adamovieh iz Velenja kot odposlanec okraja Šoštanj in za blagajnika g. Ivan Lukman. Gg. Hauke, Orel in dmgovi so zahtevali, da se jim rade-volje prepusti funkcija namestnika, češ, to mora biti v izraz pravičnosti nasproti politični stranki, ki jo oni zastopajo. Po našem mnenju pa oni nikakor ne zastopajo šoštanjskega nem-štva, ker volila jih je namestnija, obrtna in trgovska kamora in deželni odbor, ampak povetjeno jim je zastopstvo imenovanih šolo podpirajočih korporacij. Kot taki imajo dolžnost, skrbeti za kar največji napredek šole, ne pa uganjati svojo strankarsko politiko. Ali pa imajo morda ministerstvo, deželni odbor in trgovska in obrtna kamora skrivni namen. tudi tukaj nastaviti svoj ponem-čevalni vod? d Iz Gornjegagrada V štev. 67. Narodnega Dnevnika" se zagovarja g. dr. A. Brumen iz Ptuja proti očitanjem mariborske „Straže", da je ne-uega Franceta Krajnc rabil za 5'40 K. Svetujemo gosp. dr. A. Brumenu, naj vpraša mariborsko „Stražo", zakaj ne ozmerja svojega pristaša g. dekana in duhovnega svetovalca Franceta Dov-nika Gornjemgradu, ker je isti kot zastopnik ljubljanskega kapitelja tožil gospo Amalijo Kosel za 2 kroni beri dve kroni. — Ja Bauer, dass ist* aber was anderes! b Divji potujoči obrtniški pomočnik. V Konjice je prišel 26. marca 36letni „ubogi rejžigar" Kočevar. Ker ni imel denarja, je prosjačil. Policaj ga je. dal vsled tega pod ključ, tam je pa tako razsajal, da so ga morali vkleniti. b Ponesrečil se je v nedeljo ob pol dveh zjutraj naPragerskem 311etni železniški delavec Anton Hojnik pri premikanju vlaka. Prišel je pod jeden voz, pri čemur mu je pri kolenih odrezalo obe nogi in jeden prst na levi roki. Ponesrečenca so z brzovlakom ■odpeljali v Maribor. JKarcbhl o „Slovanski jednoti*. V nedeljo je govoril na shodu nemškega društva v mariborski kazini Marckhl. Tokrat si je prihranil svoje obligatne napade in denuncijacije Hribarja in ljubljanskih Slovencev; prerokoval pa je bodoče postopanje „Slovanske jednote"^ Po Veliki noči, pri posvetovanju o proračunu, bode ta namreč uprizorila pravi parlamentarni vihar; vlada si bo Slovane po stari navadi (?) kupila z različnimi darovi na stroške Nemcev (!). No, kaj novega ni povedal kanštni poslanec celjskega mestai To pesem že čivkajo dolgo vsi nemški vrabci, ker se namreč boje solidarnega nastopa Slovanov v parlamentu, ki bi nam mogel za naše davke priboriti to, kar nam gre. a O ptujskem Ornik u poroča „Sloga" sledeče zanimivosti. Pri tej priložnosti hočemo omeniti, da je svoje dni Ornig ravno tako lovil zaupnice inea svojimi lastnimi meščani, ko ga je napadal „Arbeiterwille" in Ornig ni imel poguma tožiti, ampak je pustil, da mu je Linhart pisal „popravke" za desetake. Da bomo Linhartu in Ornigu osvežili spomin, pristavimo še, da je bilo to v dobi, ko je še hodil Linhart agitirat za Bračka (Wratschko) v Trbovlje med socijalne demokrate in se je proti Ornigu bahal, da bo s svojimi popravki uničil list „Arbeiterwille". O zaupnici sami še izdamo sledečo zanimivost: spisal jo je za dobre novce Linhart, tisti pohabljeni Seidl pa je od hiše do hiše beračil podpise. Ornig jo je potem poslal deželnemu namestniku, za „Marburger Zeitung" pa je narekoval Linhartu svoje zasluge. Tri iztise teh slavospevov je poslal potem v Gradec in sicer dež. namestniku, dež. glavarju in predsedniku trgovske zbornice. Tako je delal Ornig svoje dni in kakor se vidi, se tega ni odvadil tudi sedaj. — Prosimo slovenske kmetske obč. predstojnike, naj nam naznanijo vsak slučaj, ko bi se jih s takimi sredstvi nadlegovalo! Odgovorijo pa naj s tem, da od glavarstva zahtevajo razpis volitev za okrajni zastop! Tam bomo mu dali odgovor! b Mariborske novlee. Galerija se je sesula v nedeljo popoldan v mena-žeriji Berg med prestavo. Nastala je velika zbeganost, a k sreči ni bil nikdo resno ranjen. — V soboto ponoči sta napadla dva topničarja v družbi z nekim delavcem Lešnikom brata Ivana in Leopolda Bergerja v Pobrežjn blizu železniškega mosta. Ivan Berger je dobil težke rane na glavi in rokah, ker je jeden topničarjev rabil orožje. Bergerja sta baje v neki krčmi izzivala. — Slaboumna žena naddelavca Iskrača je v nedeljo izginila iz svojega stanovanja Mlinske ulice 39. Ker je pogosto govorila o samomoru, si je morda vzela življenje. b Umor. 11 letno šolarico Marijo Hribernik v Modriču na Pohorju blizu Oplotnice, katera je dobila neznatno dedščino, je umoril v kuhinji z nožem nek 30 letni fant iz zavisti. Morilec je zbežal v Pohorje. b Samomor. Her mina Tiel, 16 let stara hčerka občinskega tajnika v Brucku ob Muri, se je dne 28. t m. opoldan vstrelila s 7 m/m revolverjem v desno sence. Krogla je obtičala v glavi. Nesrečno dekle je drugi dan umrlo. Vzrok tega žalostnega dejanja ni znan. Kranjske novice. a Nar. Del. Org. v Ljubljani je pridno na delu, posebno na pridobivanju članov med mladino. Mladeniški naraščaj v raznih slojih pridobivati — to je gotovo za obstoj organizacije prva in najvažnejša naloga. Zato si je izbrala N. D. O. prav srečno pot! a Zaradi zapeljevanja h krivemu pričevanja obsojen notar Hafner v Kostanjevici še vedno nastopa kot kazenski zagovornik in to celo v svojem okraju. Debelo kožo imajo razni klerikalni kolovodje! a Slovensko gledališče v Ljubljani. V četrtek, dne 25. t. m. je bila zadnja operna predstava v tej sezoni. Pela se je J. Čajkovskega velika opera „O n j e g i n". Lepše se niso mogli posloviti; solisti slovenske opere nego so še s* tem velikanskim, monumental-nim delom. Tekmovali so vai solisti med seboj in v zadregi' smo bili, kdo bi naj dobil prednosti — Gdč. Ši-pankova je pela s svojim, še v višini tako krepkim in finim sopranom in elegantno igrala Tatjano in dosegla vrhunec v sceni, ko piše pismo Onjeginu. Občinstvo jo je po drugem dejanju obdarilo s cvetjem. Ga. N ord-gartova je pela in igrala Olgo ii-vahno; izbor na je bila v veledrama-tični sceni na balu, ko izbruhne Len-skega ljubosumnost na dan in da povod dvoboju med Onjeginom in njim. — Poleg gdč. Šipankove je bil g. pl. Vu-lakovič v naslovni ulogi najboljši; ni le pel z znano dovršenostjo in eleganco, ampak je tudi igral veledra-matično teško ulogo Onjegina. — G. Fiala (Lenski) je častno tekmoval z g. Vulakovičem. — Dobri so bili gdč. Thalerjeva (Larina) s simpatičnim glasom in gdč. P e r š 1 o v a (Filipjevna) s krepkim altom. G. K r i ž a j (K n j e z G r e m i n) je pel arijo v predzadnji sliki elegantno; občinstvo ga je navdušeno aklamirilo, ravnotako Iličiča (Trignet). — Zbor ni bil tako dober, kakor v prejšnjih predstavah, poznale so se tupatam (v sceni na balu!) znatne vrzeli, medtem ko je igral orkester dovršeno. — Hiša je bila malone razprodana; opaziti je bilo mnogo izven-ljubljanskega občinstva. — Gospod ravnatelj Govekar je lahko ponosen, da se je operna sezona končala tako častno. Dr. R. M. Koroške novice. o Deželnozborska volitev v kmečkih občinah na Koroškem. Včeraj 29. t. m. so volile kmečke občine. Odločitev je padla kar pri prvih volitvah. Izvoljena sta dva Slovenca (dozdaj so imeli Slovenci v deželnem zboru samo Grafenanerja!), 11 nemških nacijonalcev in 2 nemška klerikalca. Izvoljen je Slovenec Grafenauer v vol. okraju Pliberk—Železna Kapla z 877 glastovi proti L. Pristovu, kandidata nemških nacijonalcev (277 glasov), dalje je izvoljen Slovenec Flo-rijan Ellersdorfer v vol. okr. Beljak—Dobrla vas z 748 glasovi proti nem. nacijonalcu Röschu (523 glasov). Lepo manjšino so dosegli Slovenci v vol. okraju Celovec okolica — Borovi je, kjer je dobil slov. kandidat Ivan Štrukl 722 glasov proti 1350 nemškonacijonalnim, ravno tako v vol. okraju Beljak—Paternion—Rožek slovenski kandidat Ivan Vošpernik 774 glasov proti 1090—1160 nemškim, dalje v vol. okraju Trbiž—Podklošter slov. kand. Jožef Škrbina 221 glasov proti 338 nemškim. To je gotovo lep uspeh pri zadnjih volitvah, še lepši bi pa bil, da se giblje koroška slov. politika v bolj umerjenem in ne tako ekskluzivno klerikalnem duhu. o Prevalje. (Ožje volitve.) Naš župan je naznanil, naj pride vsak vo-lilecsam po glasovnico v občinsko hišo. Med tem so se pa razdelile med socijaldemokrate glasovnice, ne da bi se bil kdo oglasil zanje. Eden volilec je dobil po sto komadov, med tem ko slovenski volilec ni dobil niti za svojega soseda. Mi si bodemo to zapomnili in merodajni faktorji bodo poskrbeli za kaznovanje takšnega nečuve-nega postopanja našega župana. o Wernberg pri Beljaka. — V kmetski skupini so porazili Slovenci nemške nacijonalce z ogromno večino. Živela vzorna občina na skrajni slovenski meji! v Možica. Na dan volitev se je zgodil pri nas slučaj, ki razburja vsakega poštenega človeka. Volitve za deželni zbor (na 24. marca) so se pri nas vršite v neki gostilni p. d; pri K ran tu. Vsled razburjenosti je bilo umevno, celo potrebno, d» so se nastavili redarji, ki so skrbeli xs red. Dva redarja ali policaja nastavljena od „pliberške unije" sta imela nalogo skrbeti za red. Eden policaj je bil zunaj, torej izven hiše, dragi pa v sobi, ali pravzaprav med vrati. Ko pride neki kmet (Kaiser), ga prosi, naj mn naredi prostora, da pride v sobo. Policaja pa popade jeza in ošabnost in dopoveduje kmetu, da je oa policaj v Možiei in kot tak dragi gospod za verbolterjem. Kmet ga še enkrat prosi. Policaj pa ga zagrabi, drugi mu pomagajo in kmalu so postavili nemški in nemškutarski kultu-ronosci kmeta na „left". Kmet se je seveda razburil in udaril policaja malo s palico, nakar je bil aretiran in se bode vršila obravnava pred sodiščem. Mi pa prosimo merodajne kroge, da se natanko informirajo o tem ter storijo svoje korake, da se kaznuje tadi ne -postavno postopanje takšnih nemšku-tarjev. Primorske novice. v Novo imenovani voja&i zaporednih v Zadru fml. Fanta je nastopil svoje novo mesto. v Umrl je v Trsta bivši drž. po-slaneč tržaške trgovske zbornice vele-tržec Jožef Bazevi. v Novo drnštvo. Namestništvo v Trstu je potrdilo praTila društva „Zveza županov in podžupanov na Krasa" s sedežem v Sežani. v Glasbeno društvo „Trst" so si osnovali tržaški Slovenci. Že dolgo se je čutilo pomanjkanje takega društva. Gospodarski povzdlg Istre. Vsled incijative poslancev dr. Laginje in dr. Rizzija se snidejo v sredo 31. tm. v Trstu vsi novoizvoljeni isterski deželni poslanci brez razlike strank. Izdelati se namerava program za gospodarsko povzdigo Istre. Upanje je, da bo vlada pripomogla k akciji z večjim doneskom kot je prvotno nameravala. Tudi deželni odbor bo dal iz deželnih sredstev večjo svoto. d Načrte za uravnavo vipavskih voda in proračun stroškov v akupnem znesku 1,152.000 K je poljedelsko ministerstvo odobrilo. Dnevna kronika. a Stoletnica rojstva Nikolaja 6o~ golja, velikega ruskega pesnika in pisatelja, je jutri 31. t. m. Gogolj je silna prikazen v celi književnosti in ena cela perijoda se imenuje Gogoljeva. Gogolj je bil rodom Malorus ali Ukrajinec. A. Gogolj je pisal vkljub temu v jeziku Puškina, Lermortova in Žuk-kovskega — velikoruskem. V Gogoljevih prvih delih je polno svežega in zdravega humorja; pozneje je ta prišel v bolj otožni in tugujoči ton, o katerem je rekel Puškin, da „krije za smehom solze". Najlepša Tseh GogoljeTih noTel je zgodorinska noTela „Taras Bulba", kjer t Telikem slogu slika sTojo do-moTino Ukrajino in del nje zgodorine. V drugih noTelah kaže tudi veliko-mestno, posebej petrograjsko žiTljenje; mnoge so prepletene z jedko satiro na takratno rusko družbo. Gogolj pa se poskušal tudi t drami in njegora komedija „Revizor" je pravzaprav po-četek razvoja ruske drame. Največje in najsijajnejše delo Gogoljevo pa je roman v dveh delih „Mrtve duše". Proti koncu življenja je Gogolja morila težka živčna bolezen in v tem položaju so ga vlovili pijetisti. V največji muki — smatrajoč vsa svoja dela za smrten greh — je preživel zadnjih deset let. Umrl je 4. marca 1852. a O velikih poplavah prihajajo poročila iz nekaterih krajev vzhodno Nemčije. a m *** 80 knrzi vrednostnih papirjev visoko po- ' ( a Strahovlada na Hrvatstyt». Pred več kot mesecem dni so aretirali v Petrin ji zaradi soma vejeizdaje kmeta Pajida. Iz krogov zagovornikov se izve, da dotičnik Se do danes ni bil zaslišan od preiskovalnega sodnika. Bil je aretiran brez vsakega zaslišanja. a Afera Friedjung. Poročali smo včeraj o dennncijantskem članku dr. Friedjunga v „Nene Fr. Presse". V imenu hnr. srbske koalicije sta poslanca Tuškan in Medakovič poslala na „N. F. P." brzojav s pozivom, naj dr Fried-jnng navede imena vseh poslancev, ki jih sumniči v dotičnem članku zveze s Srbijo in veleizdajskih tendenc. Pr. Friedjung je na to odgovoril, da toga ne stori, ker noče dati dri. pravdniku Accurtiju novega giaterijala za veleiz-dajski proces. Zato so včeraj poklali zastopniki koalicije novo brzojavko na „N. F. P." v sledečem smislu: Ker dr. Friedjung noče imenovati imen, dasi dobro ve, da je brez tega sodno za-sledovjmje nemogoče, ^t jker se tako hoče Cògniti 8oaniiskim posledicam, je hrir. srbska koalicija prisiljena, imenovati dr. Friedjunga jaVno obrekovalca, ter ga hoče na ta način prisiliti, da pride z imeni. Mai gospodar. o „Državno zvezo nemških obrtnih zadružnih zvez za Avstrijsko" osnujejo si v kratkem nemški obrtniki. V nemškem obrtništvu opazujemo velikansko gibanje, dočim pri nas fti človeka, ki bi se z vso vnemo in žilavostjo posvetil obrtniški organizaciji na Slov. Štajerskem. o Rokodelska in industrjjska razstava se vrši od 6. do 19. sept. t. 1. v Linen. o Obrt-pospeševalnl urad v Gradcu namerava v 1. 1909. prirediti sledeče tečaje v Gradcu: tečaj glede pozlačen ja z roko za knjigoveze, tečaj za stavbne mizarje, tečaj za krojače za gospode, čevljarski tečaj, tečaj za izdelovanje périla. Prirediti namerava tudi tečaj za obrtno knjigovodstvo' za čevljarje, krojače in ključavničarje. V Celju namerava prirediti tečaj za krojače ženskih oblek. Kakor vidimo, ogromna večina dela tega za celo deželo osno-žanega urada je v dobro le štajerskim Nemcem. o Usposobljenostni dokaz za gostilniško obrt. Trgovsko ministerstvo je prizadetim zadrugam uposlalo načrt naredbe ò uvedenju usposóbljenostnega dokaza v gostilniški obrti. Po § 23. nove obrtne postave je namreč trgovinski minister upravičen dolžnost takega dokaza naredbenim potom po zaslišanju prizadetih korporacij upeljati. Začasno se namerava to upeljati za Dunaj, Inomost, Prago s predmestji, dalje tudi Liberce, Ustje, Karlove vare in Brno. Nedvomno je, da se bo naredba, če se tam enkrat upelje, sčasoma razširila na celo državo. Po svetu. Slepci v Avstriji. L. 1908 je bilo slepih v Avstriji 7627 moških in 6943 ženskih. Sleporojenih je bilo od teh 2077. V zavodih za slepe jih je bilo komaj 1003. Svojo čast je maščevala. V Stan-kovcih na Hrvatskem se je ljubimec lepe Mare poročil z drugo. Lepa Mara je 8treiiala n?nj s pištolo. Pri druuem strelu so ji orožje iztrgali. V zapora je postala mati, porota jo je oprostila. v Rodbinska žaloigra. Tesar Sai kovsky v Gedele na Ogrskem je 27. tm. s kuhinjskim valjem v pijanosti tako dolgo udrihal po glavah svojih 3 deklic v starosti 2, 6 in 10 let, dokler niso bile mrtve. 12 letni deček je zbežal. Morilec, katerega so zaprli, je izjavil davi mogel več giedati bede v rodbini. — Vsled gmotnega rnina je v obupu privatnik Gagliardozzo v Benetkah ustrelil svojo 23 letno hčer in sebe. Drnga hčerka mu je skozi okna ušla. zvečer so vdrli v hišo veleposestnike Marijo Lebovste v Goslicahv Galiciji roparji, ko je rodbina baš večerjala. Odprli so šiloma pisalno mizo ift ukradli 10.000 K v denarju in papirjih, 3 hranilne knjižice v vrednosti 25.000 K in juvelov v vrednosti 100.000 K. V" II ____ Veleizdajski proces v Zagreba. Ponedeljek : devetnajsti dan. Nadaljuje se zaslišanje trgovca Bekila. Pravi med drugim, da je čisto ire-levantno, jeli srbstvo tukaj staro dvesto ali tristo tòt. 'v Dejstvo je, da smo tu in da nismo šele dre ali tri leta, kakor obtožnica pravi. Ne identificiram pravoslavne vere z narodnostjo, ker menim, da je Srb lahko tqdi katoličan, kakor tudi ni vsak, ki je pi-avbslaven, Srb. Pri tem odloča prepričanje. Madžari v tolikih desetletjih ne' morejo Slovakov pomad-žariti, meni se pa imputira, da sem v 2—3 letih v onem kraju ustanovil Srbstvo. — Dalje pravi med dragim: Če imajo Nemci (v Romi) pravico do snovanja svojih društev, imamo menda to pravico tudi mi, ki smo od davna tu. Drž. pravd. : Da, a vi ste eden narod s Hrvati. Adam Pribičevič (zakliče): Tudi Slovenci imajo tukaj svoja društva. Za ta klic izključi senat Ad. P. za cel teden iz sodne dvorane. Orž. pravd.: Prispodabljali ste Vaše Sokole s češkimi. A Čehi ne teže izven monarhije. Ollt. : Dokažite vendar to enkrat že za nas. Komaj čakam teh dokazov. Mi smo težili za ekonomskim in političnim ojačanjem našega naroda. Hoteli smo narod iztrgati iz madžarskih krempljev. Nismo fantasti, ki bi težili za večjim teritorijem. Drž. odv.: Ko ste bili v dvoru aretirani, sp bili tam porušeni kažipoti z napisi z latinico. To je plod vaše vzgoje." ^ * Obt. : Potem smo morda mi tudi odgovorni za Frankove legijonaške čete. Če se je vsled vednega hujskanja v narodu razburila kri, potem je to vaš upli"/, drž. pravdnik. To je plod vaše obtožnice, ki zanika vse, kar je srbsko. Drž. prav. : Nisem obtožil srbskeea naroda, ampak samo vas 53. Obt.: Če bi bili mi delali na kako revolucijo, bi bili pri nas našli tudi dinamit, bombe itd. A kaj ste našli? Čuture, preproge, odeje itd. Drž. pravd.: Da, a ono drugo je izginilo. Obt.: Kam smo to skrili? Poučevali smo narod za umno gospodarstvo, dvignili smo našo občino. S takimi sredstvi se ne punta narod. In glejte še sedaj v teh bornih časih je narod ostal miren. Dr. Popovič: Ker se vas že sprašuje za vaše mišljenje, povejte mi, kaj mislite, kaj je bolje, da se Hrvati in Srbi organizirajo vsak za se v svojih organizacijah, paralelno, na stališču narodnega jedinstva, ali v skupnih organizacijah. Obt.: Menim, da bi se s skupnimi organizacijami na zunaj samo oslabili. - Slede še nekatera vprašanja zagovornikov. Nato se privede petindvajseti obtoženec dovršeni pravnik Simo A. Živkovič. Sodeloval je pri organizaciji srb. samostalne stranke; obširno razlaga, o čem vse se je narod poučeval. Razlaga obširno iz zgodovine, kako so se sem naselili Srbi, in pravi, da ti zgodovinski dokumenti stoje v popolnem nasprotju z obtožnico. Govoreč o srbski zastavi pravi na koncu, da morda ni več daleč čas, ko bo enako obtožena tudi hrvatska zastava. Pove, da se je baš po njegovem dein ustanovila hrvatska čitalnica v Dvoru. Vedno je propagiral misel skupnega dela Hrvatov in Srbov, hrvatske in srbske čitalnice. Po mnogih študijah o telesnem nazadovanju kmetov je prišel do prepričanja, da vzroki za to leže v alkoholizmu, in srbski Sokol je narod v tem oziru poučeval. Glede Na-stičeve izpovedbe bo izpovedal tudi on, ko pride Nastič sam. Rajaniik brzojavna n a poročila. . • jp__■ • • • Položaj v Srbiji. o Belgrad, 30. marca. (Brz. N. D.) Iz 14 mest so prišle na vlado brzojavke z željo, naj vse potrebno ukrene za veliko skupštino, ker navadna skup-ština nima pravice odločevati o pre-stolonasledstvu. Kralj Peter se zelo protivi temu, da bi sklical veliko skupštino, ker je taka velika skupština leta 1858. zahtevala, da se njegov oče odpove srbskemu prestolu in da zapusti deželo. Raji se hoče prostovoljno odpovedati prestolu, kakor pa da bi ga velika skupština zopet odstavila. o Belgrad, 30. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Vkljub vsem uradnim dementi-jem se še vedno vzdržujejo vesti, da se kralj Peter pogaja z vlado o odpovedi na prestol. Vendar se nikakor ne misli, da bi kralj Petèr vtem trenotku odstopil. Ker je vlada doživela fiasko s svojo zahtevo, da bi dobila Šrbija pas zemlje, ki bi jo vezal s Črno goro in tako z morjem, se v političnih krogih zelo mnogo govori o carinski zvezi z ■ Bolgarsko. Nekateri opozicijonajni listi celo pišejo za perzonalno zvezo z Bolgarijo na ta način, da bi car Ferdinand postal srbski prestolonaslednik. d Belgrad, 30. marca. (Brz. „Nar. Dn.") V včerajšnji seji ministerskega sveta je prišlo do ostrega konflikta med pravosodnim ministrom Ribarcem in ministroma Milovanovičem in Pa-sičem pri razpravi o veliki skupščini. Ribarac je odločno izjavil, da se mora sklicati velika skupščina, če se nočejo izpostaviti nevarnosti, da kedaj zopet ne pride prestolonaslednik Jurij in ne prekliče svoje odpovedi. Temu sta se protivila ministra Milovanovič in Pasič, na kar je Ribarac izjavil, da on kot pravosodni minister nikakor ne more pripustiti, da bi se prelomila ustava in da zato poda ostavko. Odstop Izvolskega. Petrograd, 30 marca. (Brz. „Nar. D.") Tukajšnji listi poročajo, da je odstop ministra zunanjih zadev Izvolskega povzročila carjeva graja. V zadnji av-dijenci v Carskem selu mu je baje car Nikolaj dal razumeti, da je njegova politika ruski ugled v Evropi znatno oslabila. _ " ' • , ' :f O' ■ l ■ . - Tržne une. 29. marca. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare —'—, za maj 35'75, za september 33'75, za december 3275. Tendenca mirna. Sladkor. Praga: snrovi sladkor prompt K 2375, za oktober — december K 22'40. Tendenca stalna. — Vreme lepo. B u d i m p e š t a, 29. marca. Pšenica za april 1404, pšenica za maj 1374, pšenica za oktober K 11'16, rž za april K 10 24, rž za oktober K 9'22, oves za april K 8 81, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'59. Promet 12.000 met. st. Budimpešta, 29. marca. S v i -njad: oirrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 144 vin, mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 142 do 144 vin.; zaloga 20.020 kom. Svinjska mast v Budimpešti: 156'—, namizna slanina 136"—. Vsled slabe tendence v Peš ti, je tudi na dunajski borzi tendenca slaba; pšenica in koruza sta padli za 15, rž za 15—20 in oves za 20 vin. Prodnktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30 60, moka za prihodnji mesec 30 80, moka za maj — junij 3110, moka za maj — avgust 31 30, pšenica za tekoči mesec 2410, pšenica za prihodnji mesec 24'—, pše- nica za maj — junij 2430, päeaiea za maj — avgust 25—, rè za tekoči mesec 1660, rž za prihodnji nume 1675, rè za maj — junij I6'85v rè za maj — avgust 17 10. Iz sodne dvorane. Celje, 29. marta, o Goljufija. Čevljar Melhijor Klarier v Sp. Sušici pri Bizeljskem jè kupil dne 5. okt. 1907. od tvrdke Singer Co v Celju šivalni stroj na obroke za 250 K. Plačal je za stroj samo 40 kron in ga prodal baje neki neznani osebi za 90 K dalje, čeravno bi ga glasom pogodbe ne smel prej prodati, dokler ne bi bil popolnoma odplačan. Sodišče ga obsodi na 3 mesee ječe. Maribor, 27. marca, o Tepež. (Okrožno sodišče.) V Ve-ličah pri Arnovžu je 1. nov. 1. L več fantov skupaj pilo in zvečer sta se napotila viničarska sina Jožef Marko iz Cršaka in Fr. Menhart ig Sričht« s fanti Al. Šamperlom, Fr. Polcom m drugimi domov. Spotoma pride med pijanimi fanti do prepira in slednjič do tepeža, pri katerem sta Jožef Marko in Fr. Menhart Polca precej zdelala in mn tudi z nožem zadala rano v hrbet. Jožef Marko je še obtožen, da je Šau-perla pregovarjal, naj pri sodišču zanj ugodno izpove. Oba obtoženca spozna sodni dvor krivim v smislu obtožbe in ju obsodi, Jožefa Marko na 5 mesečno ječo s postom vsakih 14 dni in Fr. Menbarta pa na 3 mesečno ječo ter oba, da plačata Polen odškodnino v znesku 100 K. Listnica uredništva. „Stava" t V St. 8 „N. D." je tndi črtica Vojeslava Moleta : „Čudno srečanje na Plantah v Krakovu". Zdravi! Za Veliko noč priporoča svojo veliko zalogo možkih, ženskih in otročjih obutev po nizkih cenah. Daje laidi na obroke. — Naročila po meri tekom 34 ur. Štefan StraSek, Celje, Kovaäka nlica i. ----- 5-1 Miš! 9NT0H S9RC = v Ljubljani = sv. Petra cesta štev. 8 pri nakupu platna, prtov, prtlčev itd. bombaževlnastega blaga, švicarskih vezil. 18« 62-Ì Opreme za neveste perilo za gospe I« gospode Izdeluj« se doma In po meri. Cene nizke. Blago dobra. U Pralnica in svetloltkalnica v Kolodvorskih ulicah 8. EÜ