251. številka.
Ljubljana, v sredo 31. oktobra
XXI. leto, 1888
Izhaja vsak dan aveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avitro-operske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld.,'za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po h kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnifitvo je v fiuspodskib ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek dne 2. novembra 1888.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   H   — „
a Četrt leta........4       — ,,
m  jeden mesec.......I   „  40 „
09"* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravni&tvo ,,8Iov. Naroda".
T Ljubljani 31. oktobra. Prav iznenadila nas je bila vest o ločitvi zakona srbskega kralja, nič manj pa tudi vest, katera se je v soboto poročila razuim listom iz Belega grada. Kralj Milan izdal je proklamacijo, v katerej napoveduje premembo ustave. Mi ne vemo, kaj je Vodilo kralja, da se je odločil za spremembo ustave, katero jako mnogi žele, zlasti radikalci. Najbrž je čutil, da se mu je vsled ločitve zakona precej omajal prestol in je s to proklamacijo poskusil zopet utrditi ga. V tem oklici omenja Milan, da drugo leto mine ravno petsto let, od kar je stara srbska država bila uničena na Kosovem polji. Božji previdnosti je
ugajalo, da bode te slovesne in pomenljive dni na obnovljenem prestolu Nemanićev član narodne dinastije Obrenovićev. Nadalje omenja, da sta veliki Miloš in neumrljivi knez Mihajl zopet obudila srbsko državo k življenju in jej dala trdno podlago. Šestnajst let se je pa on prizadeval, da bode hodil po stopinjah omenjenih dveh prednikov. Vsled požrto-valnosti naroda srbskega se je posrečilo doseči velike napredke in s tem rešiti obljube dane dne 10. avgusta 1872. Vedno je on čislal in branil srbsko državno idejo in imel pozorno oko za vse nevarnosti, ki prete državi. Opominja Srbe, da naj iz svoje zgodovine izvajajo dober nauk za prjhod-njost. Sedaj državi od zunaj ne prete nobene nevarnosti. Vse države evropske žele miru. Potem vladar omenja, da mu je lojalno priznanje obstoječih fakt pridobilo prijateljske oduošaje z mogočnima sosednima državama velečastev Frana Josipa in sultana Hamida. To politiko je on osobno začel in jo vodil, odkar se je plemeniti car Aleksander II. z močjo države svoje potegnil za osvobojenje kri-stijanskih narodov, in se je srbska vojska baš pod vodstvom vladarja borila za osvobojenje. Njegova politika se pa ni povsod prav razumevala. Še vedno preti Srbiji notranja nesloga, ki je podkopala srednjo veško državo srbsko. Dolžnost naroda je odstraniti ta razpor.
Nadalje pravi doslovno: „Narod srbski! Prvi kralj novoustanovljenega srbskega kraljestva obrača se do tebe, ter kliče iz vsega srca : Zatri glas nesloge v duši svoji ter vsi imejte vedno občni blagor pred očmi. Prvi vzgled dati vam hoče kralj in je srečen, da ga dati more*. Če bodete pa nadaljevali sedanji škodljivi strankarski boj, pravi proklamacija, bode pa dežela prizorišče podobnih žalostnih dogodkov, kot je bila že večkrat od začetka tega stoletja. Srbiji treba pred vsem resnega dela, ure-jenja državnih Himne. Treba ublažiti strankarske boje v narodnem zastopstvu in lotiti se potrebnih reform v vseh panogah državnega življenja.
In za tem napoveduje kralj premembo ustave. Sedanja  ustava ni njegovo delo, ter ne ugaja po-
vsem a on jo je vender vedno spoštoval in branil. Obrača se on do vseh strank v deželi, da izdelajo načrt nove ustave, s katerim se bodo razširile po-lične pravice v deželi. Dne 20. novembra bodo volitve v veliko skupščino, katera se sklicuje na l.dan decembra v prestolnico. S svojo kraljevo besedo Milan zagotavlja popolno volilno svobodo pri volitvah za veliko skupščino. Petstoletnico bodo potem, kakor se on nadeja, praznovali s tem, da dado deželi novo ustavo, ki bode trdna podlaga dalj'emu razvoju državnega in narodnega življenja. Uradni list je že objavil kraljevi ukaz, s katerim se imenujejo člani za odbor, ki ima izdati načrt nove ustave. Ker bode temu odseku serntertja predsedoval kralj sam, ni ni kdo imenovan predsednikom. Podpredsedniki so pa imenovani Jovan Ristič, Mi-ljutin Garašanin, in general Savo Grujić. Za člane je kralj imenoval metropolita, predsednika državnega soveta, bivše ministerske predsednike. P. Kri-stića, Kadivoja Milojkoviea, Jovana Marinkovida, Atjima Tjumiea, nadalje državne svetnike Vujoviča, Magacinovića, Gavrilovića, Vasiljevića, Marinkovića, Kristića, Blazuavca, Stojana Boskovića, Jovanovića, škofa Mojsile, več generalov, bivših ministrov, predsednika apelnemu sodišču, rektorja velike Šole, 6 velikošolskih profesorjev, 31 odličnih državljanov vseh stanov in strank vse dežele.
Kakor se vidi, seje kralj oziral na vse stranke, še celo podpredsedniki so možje, ki nikakor neso kraljevi prijatelji. Nedavno smo omenili napetih odnošajev mej kraljem in Garašaninom, in tudi bralci se še spominjajo, kako je kralj bil odrinil Rističa in kako so bili upokojili generala Grujiea. Kakor se kaže je vse to pozabil vladar.
Proklamacija napravila je nekda najboljši utis v deželi, posebno radikalci se vesele, kajti če bodo volitve res svobodne, bodo gotovo dobili večino v skupščini in bodo po svoje prikrojili ustavo. Mi seveda nemarno posebnega zaupanja v vso to stvar. Jako daleč je še, predno se bode res kaj dognalo. Prevečkrat smo že videli, kako malo je voljen kralj, ozirati se ua želje naroda. Kavno tako bode najbrž
LISTEK.
Ukrajinske dume.
(Češki napisal E. J e 1 i n e k; poslovenil P o d v i d o v s k i.)
IV.
V ljubimskeni hrepenenji.
(Dalje.)
Ivan je gledal nepremakljivo pred se s pazljivim očesom.
In na ladijci se je dvignila vitka bela postava, Ivan se je stresel osupnen. Bila je to Efiinka.
Mislil si je Ivan včasih, da Efimka krasnejša niti biti ne more, ali povabnost njena sedanja presega vse njegove predstave, ki so kedaj nastale y njegovej duši. Tako, kakeršno je bila Efimka, Bi je predstavljal največje razkošje in srečo sveta. Morda se mu je zdelo zato, da je preje prikazen, nego resnica, in prikazek njen imel je le za nov obraz čarokrasne bajke, katero je bil sanjal baš pred trenotkom. Kolena so se mu tresla, kakor bi se prostovoljno hotela skloniti k temu čarovnemu prikazku.
Efimka je gledala k njemu uljudno in mu migala prijateljski z roko.
Ali Ukrajinec si ni upal izgovoriti niti besede in stal je tiho. Dasi opojen s čutom goreče ljubezni,
upiral se je in nasprotoval lastnej želji. Hotel je le gledati, le gledati ... in nič več.
Čutil je v prsih bolestne zapreke, katere mu neso dale veselo vzklikniti, radostno vzdihniti, z mesta se ganiti. A čim bolj je potapljal svoje oko v Efimčino obličje, čim bolj se je radovat z leskom njenih očij in z usmevom malininih njenih ustnic — tem ognjevitejše je svetilo in Žgalo goreče v dušo njegovo devojkino okrasje, Blepeč niz, bogata njena obleka, vezena z dragocenimi nitkami . . .
In ko se je tu njegovo oko nehote obrnilo k lastnemu rokavu, k tako siromašnemu iu nele-petnu, jedva je še zatajil v sebi solzo že plavajočo mu iz očesa.
Sklonil je molče glavo na prsi.
„Ivane!" odzvala se je po trenutku Efimka.
Ivan, kakor z nova probujeu, stresel je goreče z roko.
„Ivan!" ponavljala je Efimka in ostranivši trstje sezajoče do nežnih strauij zašepnila je s čudovitim glasom: „Efimka te ljubi!*
Pri teh besedah zazibala se je ladijca in vznemirila tihe vode.
„Batka ni hotel, da bi te ljubila, ali sedaj leži batka že pod mogilo in njegova jedina volja je . . . Čuješ, Ivan? Ivan, Čuj !"
Besede te zvenele so goreče in zaupljivo. Tako so pridonele tudi k bregu.
Ali, Gospod!
Ivan ni zaplesal, Ivan je sklonil le žalostno glavo, Z roko zanikajoč, kakor bi hotel odpoditi od sebe temno prikazen.
In zopet za nekaj časa zadonelo je k bregu njegovo ime: koprneče, ganljivo, da proseče in nežno.
„Nikdar!" izjavi po budem boji iz sebe Ivan. „Nikdar, ne verujem Ti! Ni je devojke na tem svetu, katera bi iz bele, bogate koče resnično hrepenela iti pod krov bedne, siromaške ilnate golobičke. Ne, ne, ne verujem. Tu ne more biti odkritosrčnost. Nikdar, nikdar se ni tako /godilo v Ljubči ..."
To rekši, mahne Ivan zopet z roko, kakor bi hotel odpoditi od sebe temno prikazen. Ne upa si niti dvigniti očesa.
Še nekolikrat začuje zvok svojega imena, vedno bolj proseč in vabljiv, ali Ivan spušča le globočše in globočše tožno glavo na kipeče prsi.
Tu zašumi naposled protje v tratji.
Skrivaje pogleda tja.
Da!
Bičevja razsedina se je zaprla, ladijca je izginila. Izginila je tudi Efimka. Le voda se je še gibala, ali naposled utihnila je zopet tudi ta.
Efimka se je vrnila domov.
Ivau je ostal sam pri vodah.
(Konec prih.)
tudi sedaj. Če ne bodu stranke hotele skleniti take ustave, kakor on želi, bode pa skušal vso stvar preprečiti. S to proklamacijo je kolikor toliko odvrnil pozornost od ločitve zakona s kraljico Natalijo in to je bil njegov namen. Prave vere pa nemarno, če tudi želimo, da bi bila ta proklamacija za Srbijo napoved srečnejše dobe.
Slovenska učiteljska zborovanja
v Ljubljani v 2 3. dan oktobra 1888 leta.
Slovensko učiteljsko đlflitvo.
(Konec.)
Smrt jo tudi v tem letu našemu društvu prizanašala.
Znamenito je za naše društvo posebno tudi to, da ono praznuje danes svojo 201etnlco, kajti 15. septembra 1868 je naše društvo obhajalo svoj prvi občni zbor, letos pa slave vsi narodi obširne naše monarhije 401etnico vladanja presvetlega cesarja. Res lepo dobo ima naše društvo za seboj, v katerej je ono marsikaj imelo prestati; pa je tudi dokaj koristilo v tem času našemu šolstvu in uči-teljstvu.
To bi bile bolj stvarne, kratke poteze o delovanji našega društva. Ono sicer ni delalo hrupa, kakor nikdar, a delalo je vsekdar in hoče tudi v prihodnje neustrašno delati in koristiti narodnej šoli na prid slovenske domovine in mogočne Avstrije, in to poudarja ono letos še posebno, ko se povsod i proslavlja 401etno vladanje našega presvetlega ee-Barja, kateri se je vsekdar pokazal najmogočnejšega zaščitnika umnega in narodnega šolstva. OJbor pa tudi zna, da bole tudi vsak zavedni in narodni učitelj gojil ljubezen do omike in do naroda, do domovine ožje in širje, a to ne le z besedami, mar -več tudi z vzgledi in z jasnim dejanjem očitno kazal.
Uspeh in napredek nam je zagotovljen, ako imamo po'eg božje pomoči, poguma in vstrajnosti še vladarjevo milost na naši strani! Tedaj: B igu dušo in vest, cesarju zvestobo!
Zbor je poročilo pa vsem brez ugovora na na znanje vzel.
Na to poroča blagajnik g. Iv. Tomšič. Udov pravih ima društvo 144, podpornih pa 29. Vseh dohodkov je bilo 255 gld., troškov pa 142 gld. 15 kr. Za knjižico izdalo je društvo 127 gld., tedaj je ostanka 144 gld. 14 kr. Ob novem letu bode še plačati kakih 8 gld.
Blagajnikovo poročilo se brez ugovora odobri. Blagajnik priporoča, da bi bilo več zanimanja za knjižico, katero je društvo izdalo, mej učiteljstvom, potem bi društvo stalo v denarnih zadevah še na boljši podlagi.
Za pregledovalce računov se izvolijo gg. J. Borštnik, Fr Kavčič in S. Puncah. Volitev odbora se je vršila po listkih. Največ glasov so dobili gg. Furlan, Funtek, Govekar Fr., Praprotnik And., Stegnar F., Kokalj Fr., Tomšič Iv , Itazinger Ant., Žumer Andrej.
Predsednik sklene zborovanje s trikratnimi slavakliei na presvetlega cesarja.
Zborovanje „Narodne šole" moralo se je opustiti, ker se*je takoj potem pričela skušinja za slavnostni koncert. Ob drugi uri bil je skupni obed v gostilni pri g. Ferlinci, kjer je bilo vse polno na-udušenja in zadovoljnusti.
Poročilo finančnega odseka
o zopetni zgradbi deželnega gledišča.
(Poročevalec dr. M ose lir.) (Dalje.
Pravno razmerje, v kojem se nahaja dežela nasproti gledišču, je marveč ono neomenjenega lastnika, kojemu je izključljivo na voljo dano, hoče li svoje pogorelo poslopje zopet sezidati ali pa tega storiti neče. Zatorej so odločilna za rešitev vprašanja, da li treba znova graditi, le druga ne strogo pravna uvaževanja, osobito ozir na korist iu škodo, katero bi prouzročilo deželi grajenje novega gledišča.
V tem pogledu se finančni odsek, kakor se je že poudarjalo, ni pečal z vprašanjem, da li je v Ljubljani grajenje novega gledišča potreba, ker popolnoma priznava, da se ne more gledišču oporekati pomen, ki ga ima kot bitno sredstvo izobraženja, da njegov obstanek pripomaga k povzdigi občenja, — in ker |e prepričan, da je častna zadeva dežele K' n:ske, imeti v Bvojem stolnem mestu, ki v de-ftuii naj več davka donaša, gledišče, katerega ne pogrešajo le prebivalci Ljubljanski,  ampak tudi tujci,
katerim to pomanjkanje daje mnogo povoda za hudomušne opazke o deželi in nje stolnem mestu, pomanjkanje, katero bi pripravljalo povodom kakega kneževnega obiska ali deželne svečanosti velike zadrege.
Ta uvaževanja in okoliščina, da se v deželni upravi nahaja poseben zaklad, kojega dobodki bo že več kot sto let odločeni gledišču, pripravila so finančni odsek, da reši vprašanje, ali naj zgradi dežela kranjska novo gedišče, tJi pa naj prepusti to komu drugemu, ki bi voljan bil, to storiti.
V tem oziru skoro ni misliti, da bi se hotel lotiti kak privatni podvz^tnik te naloge zaradi dobička, ker zahaja, kakor je tudi c. kr. deželna vlada konstatovala, le majhna množica v gledišče, ter je tudi iz uloge glediškega društva razvidno, da bi tudi društvo le takrat to podvzeti zamoglo, ko bi mu bila zagotovljena prav zdatna pripomoč tako dežele, kakor glediškega zaklada. Glediško društvo pri pravljeno je namreč ob svojih troških gledišče postaviti znova, zahteva pa v ta namen v svoji \i\oa\: 1. da se mu prepusti izplačana zavarovalnina; 2. da se mu prepusti svota, za kojo bi se glediško pogorišče prodalo: 3. da se mu dovoli primerna pod pora iz deželnega zaklada; 4. da ostane mestni zastoj) Ljubljanski pri obljubah, katere je storil deželnemu odboru, tudi nasproti glediškemu društvu; 5. zahteva nadaljno podporo glediškega društva iz glediškega zaklada; G. da se dovoli letna podpora iz deželnega zaklada.
Razen glediškega društva se ni nikdo oglasil.
Kar se tiče točke 1. in 2. zahtevanja glediškega društva, zapopadajo iste popust deželnega premoženja, torej zmanjšanje deželne imovine.
Kaj tacega morejo pa vestni deželni zastopniki ukreniti le takrat, kadar je to neogibno potrebno, ali če je pričakovati večje koristi. Obstanka take potrebe glediško društvo ni dokazalo in trditev, da inače ni mogoče postaviti novega gledišča, je ničevna, kakor s-* bo dokazalo tekom tega poročila
Ravno tako dežela tudi večje koristi zase pričakovati ne more, kakor to najbolje ilustrujejo ostale točke zahtevanja, ki tudi za prihodnje rh-čuna na deželno pripomoč.
Sicer pa bi bilo za tak popust premoženja pač teško dobili Najvišje potrjenje, in sicer tem težje, ker bi se prepuščalo deželno premoženje zasebnemu društvu, koje za svoje nameravano pod-vzetje niti najmanje ne jamči.
Kar zadeva četrto točko zahtevanja, namreč da se obdrže" obljube, ki jih je deželi v svrho zidanja gledišča storil mestni zastop Ljubljanski, to o nji ne more ukrepati deželni zbor, ker le-ta ni v stanu zaukazovati z obljubo, storjeno deželi pod gotovimi pogoji po zastopu deželnega stolnega mesta.
V ostalih točkah zahteva pa glediško društvo iz deželnega in glediškega zaklada, torej da dežela dejansko pripomore k zgradbi gledišča.
tKonec prih.)
Politični razgled.
Notranja <lcžclc.
V Ljubljani 30. oktobra.
Poslanec Hausner je nasvetoval v budgetnem odseku državnega zbora, da se tuii poročila izroče opoziciji. Plener je pa odgovoril v imenu opozicije, da njegovi pristaši ue prevzamejo nobenega referata.
Francoski list „Francew objavil je obširen članek o sedanjih odnošajih v Avstriji. Mi se sicer popolnem ne strinjamo z mnenjem francoskega lista, a vender hočemo navesti njegove glavne misli, kajti nekaj jedra je le v njih. Grof Taaffe, pravi ta list, opira ae na slovansko prebivalstvo v Avsttiji, dognal pa bode veliko delo, če se mu posreči postaviti krono kraljev Čeških na glavo Frana Josipa. To bi bil najboljši odgovor, ki ga more dati privržencem ponemčenja avstroogerske države. To bi bila dobra obrambena naredba proti Nemčiji, ki hoče delati z Avstrijo kakor z Bavarsko in Saksonsko. Cesar Viljem si je ogledal čete tripelalijance, nad katerimi ima že, kakor misli, vrhovno povelje. Jako se pa moti, če misli, da se bodo narodi avstrijski bojevali proti Franciji. V to ne bodo privolili Čehi, pa tudi Ogri ne. Zveza z Ntmčijo se je sklenila le iz pre velikega strahu pred Rusijo po pritisku Mudjarov, ki ne morejo pozabiti dogodkov 1849. 1. Avtonomija češkega naroda, broječega 8 milijonov, torej dva milijona več, nego je Madjarov, dala bi pa vnanji politiki drugo mer. Upliv Čehov bi paralizoval upliv Madjarov ter Rusija in Avstrija bi se približali. Nemčija hujska AvBtrijo proti Rusiji, v nevarnosti bi jo pa pustila na cedilu in celo dovolila v njeno razdelitev, če bi le ona kaj dobila, ter bi Trst po stal nemško pristanišče. Da se postavijo proti ger-
manizmu trdne meje, morata se osnovati avtonomni skupini Češka in Hrvatska, povrniti slovanskim narodnostnim, katerih je 25 milijonov in imajo torej veliko večino, prevagajoč upliv, ki jim gre. Potem bode možna alijanca z Rusijo, ki bode za Avstrijo boljša, nego vse mirovne zveze. Prijatelji miru morajo vsekako odobravati načrte Taaffejeve, kajti velike zasluge ima za civilizacijo, da se je uprl nevarnim nasvetom Nemčije.
Nemški listi vedo povedati, da se je nov |»rai »sodu j i minister grof Schonborn pri vsprejemu uradnikov dvakrat zarekel : „Po milosti . . . . imenovan sem naučnim ministrom", kar je seveda hitro popravil Iz tega se vidi, na kateri portfelj, da je računal. To se ve, da je najbrže izmislil kak nemški časnikar.
Vuaiijc države.
Vlada bolgarska gleda pred vsem na zboljšanje vojske, ker ae le nanjo mora zanašati. Sedaj hoče pomnožiti konjico in odposlala je na Ogersko devet častnikov konje kupovat. Kakor se poroča, so že nakupili mnogo konj.
Židovski listi bodo gotovo prihodnje dni še hudo zabavljali proti Iluziji Zauka/ala je vsem zidom na Poljskem, kateri neso ruski državljani, da imajo v štirih tednih ostaviti Rusijo.
Poslednje dni je bil po židovskih listih velik hrup proti Itn m mil ji ker je tebi nič meni nič sekvestrovala rumunsko progo Železnice Levov-Cr-novice.
Nemca K liani obsodilo je francosko sodišče v Nizzi zaradi ogleduštva na pet let ječe in 5000 frankov globe. Po prestani kazni mu je pa šest let bivanje v Franciji prepovedano.
Dopisi.
Iž S rodiš<•» 26. oktobra. [Izv. dop.] O cesarski slavnosti, ki se je tukaj pred dvema mesecema vršila, še vedno nekateri, ki drugega ne znajo, kakor o njej kritikovati in mrmrati, ne mirujejo. To so ljudje, katere ta slavnost ni prav nič ni brigala, ki niti neso Središčani, ki pa se vender drznejo svoje dopise „iz Središča" v javnost sprav jati. — Tako se dopisnik —r— v štv. 240. „Slov. N.* zaganja v predsedništvo slavnostnega odbora, zagovarjajoč govor č. g. Dogše — Ne vem, ali se bodo dotičniki za take napade kaj zmenili, to pa vera, da ta napad naše občinstvo po zaslugi obsoja. Žalostno je, če se možje, ki so bili priredili s trudom in žrtvami to slavnost, ki je bila ra/.ven Logaške največja .in najsijajneja na Slovenskem, zdaj napadajo, možje, o katerih Bvobodno rečem, da je njih ime na narodnem polji neomadeževano. — Toda k stvari.
Dopisnik —r— se bavi z govorom g. Dogše pri tej slavnosti. Mi radi pritrdimo, da je g. D, dobro govoril in po pravici obsojal brezozirnost Madjarov proti mejmurskim Slovanom, toda vprašajmo, je li ta govor g. D. pri navedenej slavnosti bil na pravem mestu Odgovoriti moramo, da ne; s tega stališča se tudi slavnostni odbor s tem govorom ni strinjal. — Akoravno je g. D. po končanem vspo-redu govoril, je ipak Blavnostni odbor za to bil odgovoren in to tembolj, ker je g. D. govoril vsem prisotnim z odra, kjer so se oficijalni govori vršili j skrb odbora, da se prisotniki, naj so katere koli narodnosti, ne žalijo, je bila hvalevredna. — Če se pomisli, kaj je g. D. govoril, se mora reči, da tak govor sodi za kako politiško zborovanje, ne pa za slavnost, ki s politiko ni imela nič opraviti. — Slavnostni odbor ni hotel, da bi se pri takej slavnosti pospeševalo sovraštvo, in predsednik je g. D. dovoMl besedo, da govori o slogi, kakor je g. D. želel, nikakor pa ni mislil, da se bo od stvari tako odstranil, kakor se je žalibog zgodilo. Če je to predsednik odbora obžaloval, ravnal ječ sto taktno; s tem so se strinjali razen jednega vsi udje slavnostnega odbora in torej ni res, da bi ostali odborniki o tem ničesar ne vedeli.
Dopisnik se tudi spodtika nad tem, da so se k slavnoBti vabili Madjari in Nemci. No, odbor s tem narodni stvari ni hotel nič škodovati in je tudi vestno varoval narodni značaj slavnosti Odbor je povabil, ker je slavnost imela patrijotičen pomen, prebivalstvo sosednih občin, mest in trgov brez razločka narodnosti dobro vedoč, da so ti vsi vestni državljani, ter jednako zvesti in udani vladarju, v katerega proslavo se je svečanost vršila. G. —r— je s svojim dopisom mislil Središčane spraviti: ob dobro ime, ki ga pri narodu uživajo, česar pa menda ni dosegel, ker Središče je dobro poznato kot najzanesljivejši narodni trg, katerega dobrega glasu mu Psevdo Središčan ne vzame.
Dalje v prilogi. ~^Mi
Priloga „Slovenskemu Naroriir* &t.zšl HI. oktobra 1888-
lz Idrije 29. oktobra. [Izv. dop.] Brez pokanja možnarjev, pritrkavanja zvonov, iluminacij in druzih ceremonij obhajalo je včeraj „ Delavsko bralno društvo slavnost 40letnega vladanja presvetlega vladarja.
Po dolgem odmoru imeli smo zopet krasen večer v g. Tuječa pisarni, ki nam bode ostal še dolgo v prijetnem spominu ; poleg tega je bil obisk tako mnogobrojen, vspored tako izbran, da je bil vsak iznenađen na napredku še mladega, a zdravega društva. In kaj bi ne? Saj je bilo petje tako ubrano, godba tako izvrstna in igra dovršena, da uspeh ni mogel izostati. Naj mi bode dovoljeno, da poročam kratko o veselici. Uvod imela je godba s „planisko rožo" od Titelna, za kojo je sledila „Blav-nostna himna", uglasbena od Fr. Hribarja. Himna pela bo je jako prezizno in dovršeno, za kar gre hvala sedanjemu pevovodji g. K. Makucu, ki je pevce v tako kratkem čaBU in z znano svojo ener-žijo izvežbal. Tretja točka bil je slavnostni govor, kojega je govoril g. Pire z lepim poudarkom in občutkom. Po govoru zaigrala je godba cesarsko himno, kojo so navzočni stoje peli Gromoviti živio in slava-kliei zadoneli so po himni. Nadalje pele so se še: „Sokolska", „0j z Bogom, ti planinski raj" in „Sredi vasi", koja je najbolj ugajala in bo jo morali še jedenkrat zapeti.
Kot osma točka vsporeda bila je „Ponesre-čena glavna skušnja" od Borštnika. Radoveden sem bil na uspeh, kajti društvo priredilo je prvič igro in celo z novimi močmi, toda kmalu sem uvidel, da so igralci vešči svojim nalogam. Povsem izvrsten bil je PrepeliČar (g. Vidic) kakor tudi Trdoglavka (gospica Božič), Primož in Boštjan (g. Vončina in Kumer.)
Že mej igro bilo jo ploskanje, po igri Čulo se je pa splošno odobravanje. Celo „melanholiki" držali bo se za ono kožo, izpod katere nekda izvira smeh. Po vsporedu bil je ples, na kojega je pa plesaželjna mladina morala čakati dolgo vsled prepolnih prostorov, „kar nas je bilo starine", usedli smo se liter „novega" in tako čakali dneva. Mladina je pa rajala in pevala, da je bilo kaj. Zelo pozno spravili smo stare kosti pod varno gorko odejo.
Slavnemu odboru pa častitamo na krasnem večeru. Priredite nam kmalu kaj jednacega! Na zdar!
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi 18, Srbije se tikajočih vrst v političnem pregledu, katere smo posneli, po druzih listih, ki so nam nekonfiakovani došli v roke. Današnja številka ima dve strani priloge.
— (Državni zbor) imel je včeraj sejo, v kateri je bil prvim podpredsednikom s 244 izmej oddanih 274 glasov izvoljen vitez Clumeckv, drugim podpredsednikom pa Otokar Zeitharamer. PoBlanec dr. Vitezici in dr. interpelovali so mini-sterskega predsednika v zadevi g M a udica, urednika „Naši Slogi". V njegovi nedavni pravdi se je pred porotnim sodiščem čitalo policijsko izvestje, v katerem je bilo rečeno, da je Mandie v službi panslavizma in več jednacih neosnovanih stvari j. Inter-pelantje vprašali so vlado, bode li skrbela za to, da bodo oblastva izvestja svoja sestavljala le na verodostojnej podlagi. — Učni minister pl. Gauč odgovarjal je potem na interpelacijo Nabergoja in tovarišev zaradi slovenskih ljudskih šol v Trstu. Gaučev odgovor bil jo zelo obširen, a novega neamo nič izvedeli. O prošnji društva „Edinostitt oziroma nad 1400 slovenskih roditeljev prestopil je mestni zbor Tržaški na dnevni red. Društvo „EJinost" uložilo je potem priziv na namestništvo, ki je pa bil odbit. Tudi priziv na ministerstvo ni imel boljšega uspeha, bil je odklonjen radi tega, ker društvo »Edinost" v svojem imenu ni upravičeno, ulagati priziva. Tudi glede interpelacije druzega dela izrekel se je minister GauČ v negativnem zmislu, da namreč ne more zaukazati namestništvu, oziroma mestnemu zboru Tržaškemu ustanovitve slovenskih ljudskih šol, da bi se to moglo zgoditi le potom odloka vsled prošnje upravičencev in ako se dokažejo zakoniti pogoji. Vsi prizivi in tudi interpelacija neso torej nič pomagali, bomo videli, kaj poreče upravno sodišče, do katerega se je društvo „Edinost" s pritožbo obrnilo. Sicer pa bodeino o tej zadevi še govorili.
— (Izredni občni zbor „ Pisateljskega društva") bode danes zvečer ob 8. uri v steklenem Balonu narodne čitalnice. Društveniki naj blagovole priti v obilnem številu.
— (Grobni spomenik Raič-Levistikov) se je danes odkril na pokopališči pri sv. Krištofu. Spomenik je krasno izdelan v romanskem slogu po načrtu dež. iuženerja g. Hraskega in je v čast obrtnikom, ki so pripomogli pri delu. Na srednji, uprav velikanski plošči so napisi v spomin Dožidaru Raiču, Franu Levstiku in profesorju Antonu Raiču. Po sredi plošče je pritrjen od kovanega železa narejen šopek palmovih in lipovih vej, umetno delo Ljubljanskega ključarja Ahčina. Železno ograjo izdelal je Belec v Bent Vidu, kaiuuoseško delo pa, kakor smo že poročali o svojem času, Alojzij Vodnik. Pod napisom Levstikovim se usekani stihi, zloženi od našega slavnega pesnika Stritarja, ki slove:
Ljubezen Tvojo vso — prepolno mero — Življenj* sad dob d je v dar Tvoj rod; Ljubezen njemu litini si In vero ; Ko si potil krvav pod križem pot. Učitelj svojemu narod t, peti In govoriti nas si Ti uSd; Kako ae služi domovini sveti, S.jajtMi vzgled si Ti Slovencem bil: Kuj bil si, zlata duša, bratje Tvoji Zdaj znajo, ko v prerinem spi3 pokoji.
Spomenik stoji, na novem pokopališči na desni strani zida prav blizu velikih vrat.
— (Pevsko društvo .Slavec") poje jutri, v praznik Vseh Svetnikov, na novem pokopališči pri velikem križi v spomin umršim svojim članom in njega prijateljem naslednje žalostinke: KOče naš", „Ćlovek glej 'spoznanje svoje" in „0j spavaj, ranjki".— Gg. pevci vabijo se najuljudneje polnoštevilno udeležiti se pevske vaje jutri točno ob
2. uri popoludne. Odbor.
— (Imenovanja.) Gosp. Iv. Pogačnik, avskultant za Kranjsko, praktikanta pri deželnem sodišči v Gradci: Henrik Detitschegg in Viktor K oče var, praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani g. Štefan K ran t in praktikant pri deželnem sodišči v Celovci GUnther H o le na, imenovani so avskultanti za Koroško. Avgust M o d r i n j a k, praktikant pri okrajnem sodišči v Mariboru, imenovan je avskultantom za Kranjsko „extra statum".
— (Umrl) je v ponedeljek dopoludne v Škof ji Loki g. Simon Kosmač, bivši župnijski oskrbnik v 73. letu dobe svoje.
— (Zaročil) ae je naš rojak g. Fridolin Kavčič, c kr, nadporočnik v 78. pešpolku in našim čitateljem dobro znan po svojih izvrstnih podlistkih „Iz vojaške torbe" z gospodičino Marijo Teller-jevo v Oseku. Čestitamo!
— (Barja ni iščejo p omoči.) Sešli so se danes dopoludne na sv. Jakoba trgu odposlanci iz barjanskih vasij: Tomišelj, Lipe, Črnavas, Podpeč, Gorice, Brezovica, Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Borovnica itd. in odpravili bo se do gosp. deželnega predsednika, kateri pa ni bil navzoč, da bi ga prosili, naj vender jedenkrat kaj stori za uboge barjane, s tem, da se odstrani Udmatski jez, kateri kakor se je o priliki zadnje povodnji dognalo, vodo več ko za jeden meter zadržuje, tako, da bi sicer zadnjega poplavljenja barja niti ne bilo. Deputacija odšla je potem k c kr. okrajnemu glavarju Mahkotu, ki njej je obljubil, to zadevo pospeševati. V obče pa nameravajo barjauski prebivalci sklicati tabor, na katerem bodo sklepali o najnujnejših zadevah sosebno o odpravi Udmatskega jezu.
— (Naznanilo in vabilo.) Odbor narodne čitalnice Ljubljanske naznanja društvenim krogom še jedenkrat, da se imajo po njegovem sklepu z ozirom na želje društvenikov vršiti ob sobotah novembra meseca v društveni dvorani plesne vaje. Začetek vselej točno ob 8. uri, sklep vselej točno ob 12. uri. Plesno godbo oskrbljuje družba Stiaralova.   Prva vaja   bo tedaj  v soboto
3. novembra ob 8. uri zvečer.
—■ (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i.) Zadnji občni zbor bil je jako dobro obiskan. Na predlog odborov storil se je ukrep, povodom cesarjeve štiridesetletnice prirediti 2 dne decembra svečanostni koncert v dvorani glasbene družbe. Sklenilo se je tudi, da društvo pristopi k češki založni z letnim doneskom 100 gld. Pri vo-litvi bili so izvoljeni sledeči gospodje: L. Bou-cbal, predsednikom; R. Pukl, podpredsednikom}; A. Buchta, I. pevovodjo; K. Ju hoda, I. namest-
nikom; J. Jirik, 11. namestnikom pevovodje; de-denarničarjem bil je izvoljen dr. Fr. Belftf; tajnikom J. S p a č i 1; D. B r 1 i ć, njegovim nhmestnikom ; arhivarjema A. Ve it h  in T.  Valasek; dalje dr. J. Drozda,   dr. J. Lenoch;  namestniki so gg.:  Paur, Podhajskj*, Šavs in S te j s kal; revizorji: Stantejskv, dr. KostIiwy in J. Ml-Čoch. — Društvo je štelo 1. 1888 13G izvršujočih članov, in sicer 32 pevk in  104 pevce, mej temi 04 Čehov, 26 Slovencev, 8 Hrvatov, 3 Srbi, 2 Poljaka in 1 Ilusin ; dalje je imelo društvo 112 podpirajočih udov, 18 ustanovnikov in 12 častnih udov. Slovenski člani bili so sledeči: gospodičina Leopol-dina Kolbeznova, alt; I. tenor : Abram, Bučar, Gregorčič, Krušič, Potokar, Šavs, Sežun, Zebre; II. tenor : Bile, Bohinec, Bohm, Čerin, Freunsfeld, Gangl, Ga-brovŠek, Milohnoja, Pirh; I. bas: Fbrster, Hubad, KoSar,   Pukl,  Rybaf,   &vigelj;  II. bas: Košenina, Rabič, Rekar. Podporniki so bili 4, namreč gg.: profesor Šuklje, dr. Jelene, Kruljač, Zelenik. — V bivšem letu je društvo nastopilo 28krat javno, in sicer: priredilo je 2 koncerta, 3 zabave za širše kroge, 3 v ožjem krogu,  7krat. je pelo pri službah božjih, 2krat pri svatbah, 2krat pri pogrebih, Okrat pa je sodelovalo v druzih društvih slovanskih. Kot solisti nastopili so sledeči Slovenci: F. Pogačnik, M. Hubad, J. Šavs in gospodičina L. Kolbeznova. Društvo imelo je 1. 1887/88 74 vaj, in sicer 39 moški zbor, 30 ženski zbor, 5 skupnih. Mej vsemi slovanskimi društvi na Dunaji je to najstarejše, a tudi najvažnejše društvo.   Pristopi naj torej vsak Slovenec, ki biva na Dunaji, ali kot pevec ali kot podpornik. Jubilejni koncert slovanskega pevskega društva 2. dne decembra bode izreden, ker se delajo priprave že delj časa ter je mnogo umetniških sil obljubilo svoje sodelovanje. — Po zadnjem občnem zboru bila je družbena zabava v „Slovunski Besedi", kjer so bile razstavljene tri diplome najnovejših častnih članov: D v o i a k a, dr. B. I p a v c a in slavnega O n d f i č k a. Vsi so občudovali prekrasno delo češkega umetnika. V kratkem se bodo odposlale dotičnim gg. častnim članom.   Pri zabavi pelo bo je mnogo zborov in četverospevov. Posebno so se odlikovali slovenski pevci, katerim je napil pevovodja gospod Buchta, rekoč,   da  boljših  pevcev, nego jih  imajo  Slovenci,   nema  nobeden slovanski narod, tudi češki ne; dr. Lenoch napil je slovenskemu narodu, ki vzgaja tako izvrstne pevce in naudušene člane tega društva.
— (Znani A. J. D o b r j a n s k i,) nestor oger-skih Rusov, ki je bil pred par leti v Ljubljani, je navzlic visoki svoji starosti še vedno delaven. V Varšavi izdal je te dni pod naslovom: „Vzgled na vopros ob občeslavjanskora jeziku" brošuro, v katerej razpravlja slovansko vprašanje. Od Rusov zahteva, da očistijo svoj jezik nemških in romanskih besed, drugim slov. rodovom pa priporoča, da se uče ruščini. Hrvatom polaga na srce, naj delajo na to, da bode cirilica jednakopravna z latinico, vsem Slovanom pa priporoča, naj ne kujejo besed, temveč za nedostatke uvajajo ruske izraze.
— (Prememba pravil) je dovoljena kranjski obrtni družbi, hranilnici štajerski in hranilnici v Celji. Prošnja za dovoljenje za ustanovitev vzajemne zavarovalnice v Beljaku se je odbila.
— (N aš rojak, g. Fr. Kuralt,) tajnik kmetijske družbe hrvatske, imel je preteklo soboto zelo zanimivo predavanje: o difuziji vina, narejenega iz ovočja. Svojo popolnoma novo metodo razkazoval je s posebnim, v ta namen izumljenim strojem. Kuraltov način pridelovanja sadnega vina odlikuje se po tem, da se iz ovočja izvleče ves sok ter odstranijo bolezni sadnega vina. Gosp. Kuralt naredil je iz češpelj prav dobro vino. Iz 100 litrov češpelj politih z vodo, dobil je 75 litrov mošta, ki je imel od 18 do H.50 sladorja.
— (Smrkavost konj) je ponehala. Oi 27. dne septembra ni blo nobenega slučaja več. Vsled tega dovoljeni so zopet konjski semnji in bode v Ljubljani prvi konjski semenj dne 8. novembra t. 1,
— (Od občinskega sveta Ljubljanskega mesta) ustanovljeni stipencij letnih 250 gl. za obiskovanje obrtne šole v Gradci se za dobo 21/a let, od drugega semestra letošnjega šolskega leta počenši, v podeljenje razpisuje. Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tukajšnjo obrtno pripravnico, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni. Prednost pa imajo učenci v Ljubljano piistojni. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnica in pa šolska spričevala,
ulože uaj se ali pri vodstvu tukajšnje obrtne pripravnice pri mestnem magistratu do 30. nov. t. 1.
— (Premog v zapečaćenih vrečah.) Opozarjamo slavno občinstvo na denašnji inserat, s kojim tukajšnja agencija: T. Debevec naznanja prodajo priznano najboljšega Fohnsdorfskega premoga v za peča če ni h vrečah. Naglašali smo potrebo take upeljave že zdavno v interesu kupujočega občinstva in brez dvojbe je plomb o vanje premo-govih vreč tako rekoč jedino ter na j sigurne j Se sredstvo, da se naročniki obvarujejo primankljejev. To praktično upeljavo zamoremo torej le najtoplejo priporočati — sedaj, ko se bližamo mrzlej zimi!
— (Požar.) Iz Lukovice se nam piše, da je v sosednji vasi Raholče 29. t. m. uničil požar poslopja trem gospodarjem. Hudo prizadet je vzlasti Tomaž lglič, kateremu je pogorelo vse, kar je imenoval svojega, mej drugim štiri govedi in dva prašiča, katerih ob naglici, s katero se je širil požar in ker so vsi ljudje na polji delali, ni bilo več moč rešiti, ko je prihitelo mlado 13 rdsko gasilno društvo. To pa je pod umnim poveljstvom svojega načelnika, trgovca Mlakarja po triurnem naporu udušilo vso večjo nevarnost. Komaj tri tedne je temu, kar se je društvo ustanovilo, a videli smo pri tej prvi jako resni vaji, da ima mnogo zdravega in krepkega jedra. Uzrok požaru je neznan, govori se, da so zažgali — otroci, katere so pustili doma brez varstva.
— (Iz Slavine) se nam piše: Pred nekoliko meseci smo javili, da ima naša vas dva vele-dušna dobrotnika, g. Josipa G o r u p a na Reki in g. Frana Kalistra v Trstu, ki sta podarila veliko vsoto za novo šolo v Slavini. To šolsko poslopje je sedaj dozidano in že pod streho Prav lična zgradba je to, ki za sedaj ugaja očesu, akoravno ni še popolnoma zvršeua. Zatorej kličemo slava ! gospodoma dobrotnikoma in se toplo zahvaljujemo vsem, ki so zgradbo pospeševali.
— (Sevniško g r a šči n o) zamenjal je Aus-serer za hišo na Dunaji. Nova posestnica je neka Dunajčanka, Spitzer.
— (V Trstu) so predvčeraj zjutraj iz morja potegnili utopljenca. Iz listin, ki bo jih našli pri njem, dognalo se je, da je to g. Jakob Cenčur, učitelj in vodja mestne ljudske šole v Skednji. Pri mrtveci našli so uro z verižico in žepni nožiček. Pokojni Čenčur bil je 45 let star. Doslej se ni moglo dognati, je li sam v morje skočil, ali pa ponesrečil.
— (Nezgoda.) V Kalu, mej Šenpetrom in Košano, popravljal je dne 25. t. m. 541etni Jože Bobek streho na poslopji Ivanke Smrdelove. Po neprevidnosti pal je na cesto in se tako pobil, da je v malo urah umrl.
— (Nove skladbe. )„V proslavo štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I." založilo je „Cecilij. društvo" nastopne zbore: I. „0j živi Bog cesarja!" Besede J. Zarni-kove, napev zložil P. Angelik Hribar. II. Na slavo Avstriji. Besede A. Funtekove, napev Anton Foersterja. III. a) in b) K 40letnici cesarja Franca Jožefa L Besede Jos. Pinterjeve, napev P. Hugolina Sattnerja. Prvi zbor je bolj cerkven, drugi in tretji (za mešani ali pa moški zbor) za besede in koncerte. Cena 10 kr. Na prodaj v tiskarni Miličevi.
— (Razpisana) je služba 4. učitelja na čveterorazrednici v Ćruomlji. Plača 400 gld. Prošnje do 20. novembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 29. oktobra. „I)aily Tole-graph" javlja, da se v Kutais-u nameraval atentat na carja. Malo minut pred njegovim prihodom prijeli so sredi množice Kazaka, kot častnik opravljenega, ki je imel dinamitne bombe pri sebi. Ujeti Kazak je nekda član južno-ruske prekucijske družbe in je imel nalog, carja umoriti. Ko so ga prijeli, se ni branil, pozneje pa je skušal zastrupiti sc, kar so pa preprečili.
Berolin 29. oktobra. „"VVolfi'ov Burcau" javlja: Vest o nameravanem atentatu na carja je po poizvedbah na najkompetentnijem mestu popolnoma neosnovana.
London 29. oktobra. „Times" javljajo iz Zanzibara: Poveljnik tamošnjega nemškega brodovja premestil je pomorsko vojaštvo v Bagoinovo, kjer   so vsako noč boji.
Seli, katere je nemška družba bila poslala k naselnikom v Movajvi, bili so pretekli petek blizu morja umorjeni.
Peterburg 30. oktobra. Na postaji Boaki skorili druga lokomotiva in štirje vagoni cesarskega vlaka s tiru. Carski obitelji in spremstvu se ni nič zgodilo.
Pariz 30. oktobra. Na francosko-ame-riškem banketu povodom obletnice, ko se je postavil kip svobode v Novem Vorku, govoril je Goblet rekoč: Francoska odpovedala se je privojevalnej slavi, ona hote samo delati na to, da se zboljša usoda prebivalstva. Ona želi miru, ker ga potrebuje za zvršitev tega namena.
Peterburg1 31. oktobra. Dognano je, da je dvorni vlak skočil s tiru vsled navadne železnične nezgode.
Peterburg 31. oktobra. Po včerajšnjem telegramu dvornega ministra iz Dolinska je na Harkovsko- Nikolajevski železnici se je carska obitelj včeraj popoludne zdrava peljala skozi rečeno postajo. Pri včerajšni nezgodi večina vagonov zdrobljenih, tudi jedilni vagon, v katerem je carska obitelj s spremstvom bila baš pri zajutreku, je tako razbit, da ga ni več poznati. Kakor čudo je, da se carski obitelji ni ničesar zgodilo in da so tudi druge osobe v vagonu le lahno poškodovane. V ostalih vagonih pa je 19 mrtvih, 18 ranjenih.
Atene 31. oktobra. Sterneck povabljen k današnjemu rodbinskemu obedu v kraljevo palačo.
Rim 31. oktobra. Po noči začelo je v Kvirinalu v pritlični dvorani goreti. Ogenj pokončal je vse, kar je bilo v dvorani (staro sobno opravo.) Omejili in udušili so požar, o katerem se ne ve, kako je nastal.
Wash.in.gton 31. oktobra. Vlada zje-dinjenih držav naznanila angleškemu poslaniku Sackville-u, da bi bilo odnošajcm obeh držav na škodo, ko bi še dalje na svojem mestu ostal.
Petje pri „Sokolskej" piramidi.
Kakor vsako leto vseh svetih dan, peli bodo tudi i utr i popoludne ob treh čitalnični pevci na pokopališči pri „Sokolskej" piramidi.
Zanesljivo zdravilno Mrc«lt*tv~o. Osobe s slabina prebavljonjem, ki trpč na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiBčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet »dravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei dl i tz-pra še k". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Da naj i, Tncblanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (31—Ui)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Zahvala.
Na sijajnem, po vsem vrednem in dostojnem izidu slavnostnega koncerta, kateri je priredilo „Slovensko uči-te'jako društvo" v proslavo cesarskega jubileja, se podpisani odbor vsem sodelujočim iaktorjem in blagim podpi-rateljein najiskrenejo zahvaljuje, osobito pa veleslavnemu deželnemu odboru, ki jo za koncert brezplačno prepustil redutuo dvorani*, visokorodnemu gospodu e. kr. polkovniku za prijazno dovolitev vojaške godbe brez odškodnine, gospodu ravnatelju plinarno za darovano svečavo, gospodu glasbenemu ravnatelju, prof. A. Ne d ved u, za arangement ter jako spretno in požrtovalno vodstvo, slavnemu sodelu-jučemu učiteljstvu in gospodičinam gojenkam c. kr. učiteljskega izobraževališča, oz roma blagorodnomu gospodu ravnatelju BI. Hrovathu, slavnemu rFilharmoničuemu društvu", gospodu II. Turku za postrežlji o prodajo ustop-DiO in posebno pa slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo in akazano radodarnost. Slava!
Slavnostui odbor.
Zahvala.
Gospod Adolf Mu I le j, e. kr. poštar itd. v Dolenjem Logatci, je blagovolil dne 86. oktobra I. I. podpisauemu vodstvu prostovoljne požarne straže Logaške v Dolenjem Logatci za zgradbo nove shrambe za gasilno orodje 20 gld. podeliti, za ta velikodušni dar mu izreka podpisano vodstvo naj iskrenoj šo zahvalo. \ (Misiju prONtuvoljne požarne ntružc I.oguftke.
V Dolenjem Logatci, dne 29. oktobra 1888. .Ion. Nuiolej, Ivini Milavec,
stotnik. blagajnik.
Podpisani se srčno zahvaljuje Vrhniški požarni brambi, in Verskemu ognjenemu društvu za hitro pogašenje moje vrtne utice v nedeljo zvečer.
Vrhnika dne 29. oktobra.
(742) F. Ois-rin.
Loterij ne srečke 27. oktobra. Na Dunaji:     70,     68,     84,     44, 86.
57,       2,     30,     60, 70.
V Gradci
T it j c i :
27. oktobra:
Pri Slona: Schuller z Dunaja. — Unterkreutzer iz Beljaka. — VVellitsch iz Celovca. — Polizer z Dunaja. — Arco iz Zagreba. — liachne iz ?. — Heinzle lz Alexau-drije.
Pri Mali« : Schuldea iz Brna. — Hostnik, Kaof-man z Dunaja. — Hiug \z Hakeka.  — Kolera iz Gradca.
— Raus z Dunaja.
Pri havarnkem dvoru : Bizjak iz ?. Pri Južnem  kolodvoru:  Hchuial iz  Gradca. — Lampe z Dunaja. — Kiršer iz Zagreba. — Perko iz Celja.
— Kesche iz Kranja — Mervar iz Trsta. — Molakuti iz ISenekt.
Umrli so v I Jiiltljaiii :
27. oktobra: Anton Baudek, delavčev sin, 4 leta, Kožne ulice št. l.'t, za božjastjo.
26. oktobra: Marija Banove, zvonarskega pomočnika hči, 3 me, CestA v mestni log št. 4, za o slabljenjem.
28. oktobra: Jožef Heran, knjigovezev Bfn, 15 mes., Poljanska cesta št. 18, za jetiko. — Aleksander Jeločnik, krojače v sin, 1'/» let, Kožne ulico št. 39, za vnetjem sapt nika.
Meteorologično poročilo.
zovanja
Temperatura
Vetrovi
*2 7. zjutraj o 2. popol. ge>   9. zvečer
749'7 um. 748 1 mm.
748 O m.n.
7. zjutraj 747-1 mm. 2. popol. 744-8 mm. 9. zvečer ) 7442 mm.
0 8nC 14 4" C <i-4°C
2 0° C 14 6° C 6-6° C
brezv. brezv. brezv.
Nebo
Mo-krina v mm.
si. svz. si. svz. si. svz.
megla jas. jas.
megla jas. jas.
0 00 mm. dežja.
0 00 mm. dežja.
Srednja temperatura 72° in 7-7°, za i'8* in 046 pod normalom.
D-cmstjslca, borza
dne 31. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  8220 — gld. 82-25
Srebrna renta.....„     82 60 — „ 82 60
Zlata renta......,   109-75 — „ 109 80
5°n marčna renta ....     „     97*55 — „ 97,80
Akcije narodne banke.   .   .     „   871•— — „ 871*—
Kreditne akcije.....„   31230 — „ 31190
London........„   121*25 — „ 12120
Srebro........„     —•— — „ —•—
Napol..........                                             9-61 </, - jf 9-61'/.
C. kr. cekini.....,      576 — „ 5-77
Nemške marke  .....     ,     59-40 — „ 5942'/t
47, državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 133 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864           100   , 173 „ — „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 101 w 80 „
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... 92 „ 65 „
5% štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 101 ,, 75 „
Dunava reg. Brečke 5°/0   .   .     100 gld. 120 „ 75 „
Zemlj. obe. avstr. 4llt°l0 zlati zast. listi . 122 „ 75 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — n
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ 25 „
Rudolfove srečke.....                            10 20 „ — „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 113 ,, 75 „
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.    . 228 „ 50 „
Tužnoga srca naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok, prežalostno vest, da jo Bogu vsemogočnemu dopadlo, mojo preljubljeno soprogo, oziroma mater in taščo, gospo
TEREZIJO KUCLER
rojeno MUŠIČ,
po kratki in hudi bolezni ter po sprejetji sv. zakramentov za umirajoče, danes ob 7. uri zjutraj v 70. letu s v'-je starosti, k sebi v bolje ž/ivljenje poklicati.
Pogreb bode v petek 2. novembra ob 3. uri popoludne iz hiše štev. 21 na Tržaški cesti.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Krstuika.
Drago pokojno priporočamo vsem prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev.
V Ljubljani, 31. oktobra 1888.
Joalp Kuoler,
soprog.
Ivana Zupančič roj. Kuclor, Jonipina Kuoler,
hčeri. Filip Zupančič,
zet. (743)
Poslano.
(10 - 40)
GLAVNO SKLADI STt>
nal^fslij« lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće prce,
I kas lzkušan lisk proti trajnom kašlju plućevlnt I feludca bolesti arkljnna i proti meh. rnlrn kntnru,
IIIIV R K MATTONI.JA
Šh      Karlovi vari i VVitin.
Hiša
odda se v najem v Lescah na Gorenjskem.
IliSa je tik ceste, ima kuhinjo, veliko sobo, dve kleti, zgoraj pa dve sobi. Vse je dobro narejeno in obokano. Hiša je posebno pripravna za kako prndajalnico, ker ni nobene v vasi.
Kaj več pove Josip Virile v Lescah si. 4 na H oren j Hit cm. _ (734—1)
more vsakdo brei glavnic« in rizika zaslnž ti s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk proti plačilom na obroke za neko Hndimpeštansko banko, ki je jako pa dobrem glasu. - Ponudbo vsprejaina administracija ItlEMZ v Buriimpe*»tl. IIatvan<>rguNMf> Sir. 1». (699)
Prodajam svoje odlikovane
Pomorske  gosi......par po 7 gld.
Toulouške    „ ...... n   » 6 »
Pekinške race....... ■   » 3 »
Edvard Seidler
-v SihIiu mi Hrvatskem.
(735—1)
„o&mctovatec"
je jedini stovenstii, c^osyo3azstii tisK $ y>odot>ami. f,eKn\etox>atec" ixyhaya dvatizat tta w\esec na četi y>oli. „din\ckox>a(cc" prinaša <poljedetsfie, &ivinat$fte, vinat-stte in dx,nye ctant\c, aosj>odaz-stxe novice Kex, daje natoonitiotn svojim dokte c^osoodazstie svete. „dt\netox>atec" stoji na (eto 2 at*3., £>a aa. učitelje in knjižnice ljudsfiiti šot -pa te 1 ytd. 0Xa-xočnitii, tii vstopijo <n\ed tetom, do&e 4>se i&ište $tex>ittie bist&c^a
METOVALEC.
Dutnni goiioatnli liti t prOop .Vrtov*.
"u radno glasilo
ye tist s ^>odot>ami, tii pz-maSa sadjatsde in o^tolx vttnatshe članlie. „^P^tna-r" i&liaja dva-tizat na mesec, „^ztnazja" dove nazočnitii„eKmctovatca" zastonj.
Naznanilo.
1'ndptsani  naznanja,  da  iunt  v svoji   zalogi prav dobrega, lz Notranjskega brinja doma kuhanega
Kdor ga želi dobiti, naj h»: obrni; samo na nune.
Janez Lah,
(738—1) pošta ŠuiHrij«- pri I j ubl j n n i.
■K M M M M M
M M M M M M
M M M M M
Naznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem prevzel ter z denasnjim dnem odprl
ova-čijo £
it it
H-
na Marije Terezije cesti st. 6
V TbnnioH-ovi hiši,
katero je do sedaj oskrboval g. Ignacij Pni-pr otn i k.
Priporočam so slavnemu občinstvu za obilna naročila vseh v kovuNkl ol»i*t spadajočih del, kakor: podkovnnja Icotij* oaO* vanju -vos« itd. ter obetam, da bodem delal vsekdar po naročilu ter vsakemu bllro, ventno, pošteno in po nizki ceni postregel.
Dobiti bodo v moji zalogi s časom tudi
popolnoma izdelani vozovi. *
H
Otroška vrtnarica,
veSi^a slo\ enskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi raznih  ženskih  ročnih del,  l«*Y-«i m1ii>.Im'.
1'onulb" vsprrjema i/, prijaznosti   upravnifttvo »Slovenskega Naroda" pod Šifro M. D. I 7H'J — 1>
Tnjr%m^^^đ*mn*đ*m mmrr — — — r
j Marseillsko zolco, {
41 najhitrejše, vse kako naj sigurne j še in naj pri-J prostejše sredstvo
1 za čiščenje in zboljšanje vina
M ima vedno (,r>»>2—21)
j  A. Hartmann v Ljubljani.
^ Pisarna: Hotel Evropa. ^
2 Navod, kako bo rabi, razpoAilja se zastonj. 1H !
Ljubljana, dne 18. oktobra 1888.
(7211—2)
Fran
kovaški mojster.
4 4 4 4
F. P. VIDIC & COMP.
priporočata p. n. občinstvu za salon«, kavarne« gostilne, prlvntna stanovanja i. t. d.
► ►
4 ►
Uončene pečit
2 po jako nizki ceni ter 1« najboljšega blag« T
% izdelane. (440—37) W
*i Zaloga: v Slouovih ulicah št. 9. r* ^r^r^rv^rv^v^r^r v    ^ <w
C3
r**l
f i t o.   —-, a
Prostovoljna dražba.
Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nasttv-Ijeno ceno po sodnijskem potu — iz zapuščine Jakoba Hočevarja — mlin v Kolićevem št. 22 pri Kamniku Z izvrstno vodno silo, tudi za druge in-dustrijalne namene pripraven, hiša in poslopja s „fundus instruetus^-om vred, po klicani ceni 11.599 gld. 15 kr., dulje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadium) 10 % nastavljene cene — Tretjino kupnine plačati je v 14 dneb, ostalo v 2 mesecih. — Nadaljni pogoji poizvido naj se pri okrajni sodniji na Brdu. — Dne 7. novembra bode družba premičnih stvarij (715—7)
Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g. 1867.
Neka se vazda izrieno zahlieva:
Družbe
II 4
Ijie
mesni izvadak
Iil«ii»igov ekstrakt od
mesa služi toinu, da se odmah može prirediti jaka i izvrstna juha, nadalje da se njim poboljšaju i začine sve juhe, umake, variva i jela od mesa, te pruža, ako sc valjano upotrebi, kraj i/taiiit iluc mlnb-uosti i sredstvo za veliku
{rlšlednju u kućanstvu. — ■vrstno ukriupljiijuće sredstvo za slabe i bolestne.
samo onda, ako etiketa svakoga lončić« nosi   pridodani podpis u modroj boji,
(181—8)
Centralno skladište Liebitforo družbe zn Austro-lIgurMku: Dragutin Borck, c. kr. aust. dvorski dobavljač, Beč, I., VVolIzeile 9.
Dobiva se u svih večlh trgovina mirodija, delikatesa drougerijuh, 1 Ijokaroali.
Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g 1867.
||   IVe za me u iti z Itad&onsko. ||
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerstem It vznožji Sloveuslili goric.
Kot zdravilna voda.
Kot namizna voda.
Obvarovalno zdravilo.
Radenska kisla vod>i ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vseh boleznih, kojo dobi Človek vsled pievolike kisliim v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicnh, tor j o neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravijo, kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je mofino Sumeča, žejo gasefia pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo in zd'avilo zoper davico, Skrlatico, mrzlico in kolero.
Hfinpli   Iti   Qtft II nilSl H I51 K°P"1< se pvirejujejo \z železnate in kisle vode z raznovrstno gor«
rVUJJOlI   III   oldll U Vctllja. koto. Bkolnj« uCi,"da pomagajo posebno zoper:  hudico, trganje po
udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovltost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno
sobo 30 kr. do 1 gld.) (389—31)
Oriliotin l/icli liti i l/nt 7rlt*OUiln Ijitcr radenske kislo vode ima v sebi 0 06 gr. dva-ULJIJCIIU-IVIOII lilij l\Ul Z.UI dVUU. k ratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki bo težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki BO se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bilo protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga jo napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cctiikc razjtosilja zastonj infranko itopttU&be radenske slatine na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdnand Plautz in Mihael Kastne, v Ljubljani,
Plznsko zimsko pivo.
S tem usojamo si naznanjati, da se točenje nase
zimska
začne dne 5. novembra t I.
V PLZNU v oktobru 1888.
era
"V
Meščanska pivovarna v Plznu,
Gradci,
ustanovljena leta, 1842.
Glavna zaloga pri F. SCHEDIWY v
Annenstrasse štev. 19.
1740-1)
ILUSTROVAN
za leto 1889.
Uredil, izdal In založil IDrs-^otin laZriToar.
Dobiva se v    \uro.ini Tiskarni'' in v liukvnriii J.     ioni iui-jevl v l.juhl jimi. — Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Vsebina: 1'opoleu kuk-ndarij, koledar, kateremu So pridejann tudi slo vanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje : Genealogija cesarske biA Sedanji vladarji evropski. Splošno določbe c. kr. pošte. Hrzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Štiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev.   Na sveti večer.  Smešnice. — Naznanila.
Št 7177
(730—2)
Podpisani deželni odbor je sklenil, da se bodo izžrebane in konec decembra t. I. v izplačilo zapadle kranjske zemljisko-odvezne obligacije s kuponi, kuponi sami in tudi lit. A obligacije pri kranjski deželni blagajnici takoj po 4'|20|o eskomptirale.
Ivana Foderl-a pekarna
v Liiigfo^vili itlicali
priporoča
raznovrstno belo in črno pekovino, ržen kruh,  sladčičarske pekovine, kakor   šarkeljne,   potvice, orehove štruklje, cvibak i. t. d.
Prodaja so tudi (737—1)
kruh na vago: ~M
Kilo iiajfiiicjtiega „ srednjega
18 kr. 14 „ 11 „
v Ljubljani, dne 23. oktobra 1888.
Kurivna moč: 142.39 kg. = 100 kg. Fohnsdorfskega premoga.
Priznano najboljši in primeroma najcenejši
5^ Fohnsdorfski premog za domačo rabo
v zapečatenih vrečah ali prosto v kosih (cel voz) ali v kompl. vagonih jedino le proti naročbi s poštno dopisnico proti povračilu poštnine. — Cenik s poškušnjo na zahtev.
T. DEBEVEC,
ZE3HlšerjeT7-a iglica št. 3 (Bocnerjeva lil&aO-
gr Sesetana in cela drva na mero in vago -mm
Zapečatene vreče — jedino sredstvo proti primanjkljejem.
Danes zvečer ob 6. uri žrebanje!
Glavni de citek 25.000 Goldinarjev
nove.
Loterijska pisarna komisij« za slavnostno obilno razstavo, Dunaj, Bartcnstcingasse 4.
V Ljubljani se dobivajo v menjalnici J. C. MAYER-JA.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne".
VW