Državna politika. v naši državi. Kralj in ministri v poplavljenih krajih. Ker so pretekli teden bile vedno hujše poplave po Bački in Baranji, so pohiteli tja ministri, Ua so na licu mesta dajali navodila. Pripeljal se je tudi kralj Aleksander z Bleda. Kralj jA tekom nedelje obihkal razne po katastrofi prizadete ffaje. Govoril je s prebivalstvom, ga tolažil in ga spodbujal, da v nesreči ne obupa. Kralj si je ogledal tudi mesto na nasipu ob Donavi, katerega je voda porušila. Zvečer se je kralj povmil na Bled. Vlada pripravlja znižanje plač svojih nastavljencey. Vsled poplave bo nemogoče spraviti skupaj 13 milijard dinarjev davka. Vlada premišljuje, kako bi si pomagala. Med drugimi je sklenila, da bo znižala plače vsem državnim nastavljencem. Radikali se tepejo med seboj. V Srbiji in Črnigori so dne 15. avgusta t. 1. občinske volitve. Pri tej priliki se je še posebno pokazalo, da ni tako trdna radikalna stranka, kakor se je to govorilo. Na nedeljskem radikalnem shodu v Beogradu so se prav pošteno spoprijeli in se tudi dejansko napadli, da je morala policija posredovati. Sprijeli ¦so se pozneje še tudi na ulici, a je orožništvo obe skupini radikalov razpršilo. — Tudi iz notranje Srfbije prihajajo poročila, da so se skoro v vseh občinah cepile radikalne vrste na več kandidatnih list. Radič se zopet vsiljuje radikalom. Radičevo govorjenje je nezanesljivo, kakor aprilovo vreme. Ni še dolgo tega, ko je hitel k kralju na Bled, da »ogorčeno« nastopi proti radLkalom. Pa je bil precej krotek, ko je prišel od ¦? kralja. Preteklo nedeljo je pa zopet pel radikalom take slavospeve, hvalil sedanjo vlado, kakor da je plačan. Čudno je to in bo radikal Janjič tudi stavil ^rašanje v parlamentu, kako pride Radič do tega, da se vozi s svojo družino zastonj po vseh naših železnicah in še v posebnem, za druge zaprtim oddelku. Je pač »ipristen seljak«. N«va hrvaška stranka. Dr. Nikič, ki bi ga Radič rad že zdavnaj izrinil iz vlade, je bil izključen iz radičeve stranke. Zdaj pa je osnoval novo stranko in bo še osem radičevskih poslancev šlo z njim od Radiča. — Dr. Kukovec, bivši demokrat v Mariboru, je pa k radičevcem pristopil. Morda bo odtehtal te odpadnike! Radičevci bi radi Prekmurje »poldonili« Hrvatom. Tajnik radicevske stranke Bende v Mariboru jo je pogruntal, da Prekmurci spadajo bolj pod Hrvaško kot pa k Sloveniji. Istočasno je začel v hrvaškth listiih neki Matošič dokazovati, da so Prekmurci Hrvati. Besedo imajo sedaj Prekmurci. Ti so že povedali, pa se bodo povedali, da jim je toliko za to radičevsko dobroto, kakor za letošnjo poplavo. Kaj je največji čudež y Jugoslaviji? Gotovo to, da je nekaj Slovencev v hrvaških strankah, a noben Hrvat v slovenski stranki, da je nekaj Slovencev v srbskih strankah, a noben Srb v slovenski stranki. To je res čudež, samo ne vemo, ali na strani Slovencev, ki se tako radi tolčejo po prsih: »Hej, Slovenci«, ali na strani Hrvatov in Srbov. Slovenski kmet pa danes zopet vidi, ko ga tako vabijo v srbske ali hrvaške stranke, da je <res: »Kdor zaniouje se sam, podlaga je tujčevi peti!«, zato se zanaša le na svojo Slovensko Ljudsko Stranko. Kaj pa korupcija? To zdaj preiskujejo in jo še bodo, ker ni malo tega. Proračim 13 milijard dinarjev bi ,se pa najmanj za 1 milijardo znižal, ako bi vsi ti korupcijonisti plačali nazaj, kar so si po krivici in na škodo države pridobili. V tem času je seveda korupcija še vedno v cvetu. Zadnja poročila ravno javljajo, da je zastopnLk države SHS v Trstu, neki Stepanovič, izginil, pa seveda ne sam, ampak še okrog 1 in pol milijona lir, to je 3 milijone din. našega državnega denarja. Lepe za«topnike ima naša država po svetu! Pašičevi dnevi so šteti. Zdravniki iz čeških toplic Kar lovi vari javljajo, da se je Pašičeva bolezen zelo poslabšala, da mu pač pešajo vse telesne moci. Stalno je v nezavesti in težkem boleslnem boju. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Franeoskem je deseta Briandova vlada padla. Padel je namreč tudi francoski denar, cena najvažnejših živil, posebno kruha, pa skokoma raste. Vlada si je hotela izposlovati razna pooblastila v teh težkih časih francoske republike, a je dobila nezaupnico in je morala odstopiti. Novi mož bo zopet Herriot, socijalist, vendar je mogoče, da se bo našel še kak drug izhod. Je pa Franoija še v večji zadregi, kakor je trenutno naša država. Na Poljskem bodo izpremeriili ustavo. Pilsudski ho-če dobiti čim vec oblasti v roke vladi in predsednika. To pa bo mogoce le, če se bo izpremenila ustava. Vlada bo lahko hitreje delala, a narodna skupšcina bo prikrajšana na svojih pravicah. Rumunija noče zveze z Gržijo, ker ji ista itak ne bi prinešla kakega dobička. Doma ima težkoce zaradi prepirov.v kraljevi hiši. Poleg tega pa je ena največjih skrbi te naše zaveznice — Besarabija, ki je bila preje ruska, a so jo leta 1920 kar na kratko osvojili Rumuni na privoljenje Francije, Britanije, Italije in Japonske. Zediejene države Severne Amerike so temu nasprotovale, ker so vedele, da bo to zopet povod kake vojske med Rumunijo in Rusijo. Vr Bolgarski se nekaj prav tiho pripravlja. Bode zopet kaka revolucija. Kralj Boris jo je čisto tiho popihal v Švico. Kjer se vlada s silo, je pač vedno nevarnost, da se sila zloini in pokoplje nasilneže. Ubogi, priprosti bolgarski narod, ki nahujskan zdaj tako in zopet drugače ne more priti že desetletja do boljših časov. Slovaki v Čehoslovaški se borijo za svojo avtonomijo kot mi za svojo v Jugoslaviji. Ta boj vodi župnik Hlinka in ves narod je z njim. Slovaška ljudska stranka je trpela nekaj let močna preganjanja, so pač mislili, da jo bodo strli. Meščanske in liberalne stranke na Slovaškem so sedaj same izprevidele, da je boj slovaške ljudske stranke edino rešilen za vse Slovake. Zato se že vršijo priprave, da se vse slovaške stranke adružijo okrog slovaške ijuJske stranke in napravijo 3lovaško politično zveao, ki jih bo vodila do uspehov. Italija in Nemčija bosta v soglasju delali na Balkara. To se pravi, da si bosta razdelili delo, do kje katera država sme razširiti svoj vpliv, drugo pa v njenem delokro gu podpirati. Francoska, M je vedno upala, da bo imeia glavBo besedo na Balkanu, bo v tem času propadla in bosta res Italija in Nemčija skušali dobiti svoj vpliv nad Balkanom. Velike države hočejo pac imeti vedno še veliko besedo in o pravi meddržavni enakosti seveda ni niti govora. Rusija širi svoj vpliy po Aziji. Rusi so poslali svoje agitatorje in častnike na Kitajsko, kjer «o ti prerzeli v raznih oblasteh vso moe v svoje roke. Amerika ima velik apetit po kolonijab Francije in Belgije. Ker jih noče osvojiti s kako krvavo vojsko, jih pač osvaja na ta način, da uničuje vrednost francoskega in belgijskega denarja. Dobiti ho-ee kolonije Kongo in Indokina, kjer so velikanska polja, poleg tega pa alati in diamantni rudmiki. V čem je rešitev Evrope? Evropa je po svetovni vojni tako uničena, da je velika nevarnost za njo. Edina rešitev je, da se čimprej pristopi k skupnemu evropejskemu delu na gospodarskem polju, ker drugače bo Evropa zašla v prepad največje revščine in bede. Žal, da imajo državniki, ki vodijo zunanjo politiko, za to še premalo smisla.