39. štev. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1901. XI. leto. Izhaja vsak oetrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 80 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati S, Waro dni Tiskarni" v ljubil anl, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kuta in naš kmet. i. Italija, Španija in Avstrija so one države, v katerih je katoliško duhoven-stvo najmočnejše. V teh državah je število duhovnikov velikansko. Ti ljudje hočejo živeti in seveda dobro živeti. Pridelajo nič. Vera je sredstvo, ki jim polni kaste in jim daje upliv v vladah, katere jim ne branijo izsesavati ljudstvo, kakor hočejo. Do leta 1874. so na pr. na Španjskem z vladno pomočjo, po v to svrho danih zakonih, tričetrt menihov izgnali in jim vzeli zemljišča ter drugo premoženje, kar se ga je dalo zaseči. Leta 1874. je prišla kraljevska, menihom prijazna rodovina na krmilo in danes imajo španski duhovniki in redovniki jedno tretjino vse kmetske zemlje v Španiji v svojih rokah. In seveda najboljšo. Blizu tako je tudi v Italiji. Na Francoskem žive ljudje, ki so jako svobodoljubni. Puščali so katoliškemu duhovništvu prostost in čez par desetletij so zrasli moniški samostani, kakor gobe po deževju iz tal. Velikanska bogastva so si pripravili. Pa ne z delom, s kmetovanjem ali obrtovanjem, ampak s testamenti, na smrtni postelji, z beračenjem, prodajo odpustkov in kar jo še več teh cerkvenih sredstev, s katerimi se neumnemu pobožnjaku pride do denarnice. Seveda so taki tepci menilfbm tudi zastonj ali za nezabeljon ričet vsakovrstna dela opravljali. Ti francoski menihi so tudi meščanske obrti na-se potegnili. Pobožnih tepcev so dobivali za majhno plačilo za delavce, s troštom, da dobijo na onem svetu pravo plačilo, so plačevali tem ljudem pravi zaslužek. Ti popje so v Španiji, v Italiji in na Francoskem postali nevarni vsem ljudem, ki še hočejo zakonsko pošteno živeti in si kruh pridelati. V vseh družinah so se začeli ugnezditi. Še nobena hiša ni bogatela, če je katoliški duhovnik v njo hodil v goste. V državni vladi na Francoskem, kjer nimajo kralja, kjer jo ljudovladna republika, kat. duhovniki še nimajo prevlade. V državnem zboru, kjer se postave dajejo, tudi no večine. V tem zboru so letos sklenili postavo, ki gro menihom do živega. Menihi so bojijo za svoje \% ljudstva izsesano velikansko premoženje. Kot ubogi beraški menihi, kakor so bili v začetku kat. cerkve, nečejo živeti. Zdaj zapuščajo francosko s promoženjom, katero so še mogli skriti in se selijo v dežele izvan francoske, ker je kmet ho tako neumen, da si pUBti na glavo kidali, če mu duhovnik reče, da zadobi večno zvoličanje, ko ga ponoso ven v krsti iz šestih bolih dil. Jodna teh srečnih dežel, kjer so hočejo ugnezditi iz franooikt izbrcano črne pijavke je Kranjska. Jeden nasad teh francoskih menihov, kartajzev v Pleterji na Dolenjskem že imamo. Na Španjskem se ljudstvo v mestih in na kmetiji zbira ter samostane zažiga in lene menihe strelja. Ti hočejo s procesijami ljudstvo panati. Z revolverji je vse oboroženo, streljajo se. Ljudstvo je lačno postalo. Toliko tisoč snedecev, trotov mu je vzelo župo in meso in še polento. Na Italjanskem kuha kmet povže in travo za jed. V samostanih jedo najfinejše ribe, dobro meso od pitanih volov, pijejo latinska vina in ne petijota ali vode. V Zatičini imaš kranjski kmet že to zalego, v Pleterji tudi. V Pleterji se bo 140 menihov nastanilo. 140 ljudi nekaj sne. Nekaj časa tebe slovenski kmet ne bodo nadlegovali. Ali le malo pazno opazuj. To je tako: V Radeljci pri Bučki so se pred leti nune nastanile. Hotele so neko šolo držati. Kmetske ženske so kmalo čutile, da so njim te ženske nevarne. Bodo možki za njimi lazili. — Ne maseljca mleka te nune niso dobile; iti so morale in pobožni Kauschegg je kupil njihovo veleposestvo za majhen denar ter da je denar zopet nazaj dobil, razprodavši oddaljena slabša zemljišča kmetom. Ce se menihi nastanejo v kakem kraju, je druga. Mej njimi je dosti lepih mož, spočiti so, dobro rejeni so. Ej zlodja, ženska jo, kakor cerkveni učenjaki učijo, močnejšo podvržena pohotnosti kakor moški. Povsod na svetu vidimo, da se ženske posebno rade pečajo z duhovniki. Žonsko torcijalstvo ima svoj pravi izvor v ženski pohotnosti. Ti kmet moraš trdno delati, slabo so rediš. — To ni tako, kakor v samostanu. — Ženske iščejo duhovenske pomoči in v par letih jo vsa okolica polna meniških nosov, čudiš se odkod ti nosovi, ta barva las. Tedaj se morda spomniš, če kakega najdenca v vasi imate. Možje pravijo: čez par let bomo že vedeli, čegav da je. _,_ Družba sv. Mohorja. Naša družba šteje letos 76.110 udov, to jo 2.486 udov manj, kakor lani. Udje bo razdelo po posameznih škofijah tako-le: 1. Goriška nadškolija 8.599 t. j. 11 manj kakor lani. 2. Krška škofija G.208 t. j. 160 manj kakor lani. 3- Lavantinska škofija 23.771 t. j. 2.025 manj kakor lani. 4- Ljubljanska škofija 29.587 t. j. 519 manj kakor lani. 5. Tržafiko-koperska škofija 4.041 t. j. 25 voč kakor lani. 0. Sekoveka škofija 598 t. j. 34 več kakor lani. 7. Somboteljska škofija 351 t. j. 7 veo kakor lani. 8. Zagrebška nadškolija 479 t. j. 66 manj kakor lani. 9. Senjska škofija 206 t. j. 7 manj kakor lani. 10. Poreška škofija 136 t. j. 6 več kakor lani. 11. Djakovška škofija 65 t. j. 3 več kakor lani. 12. Bosniška škofija 226 t. j. 11 manj kakor lani. 13. Videmska nadškofija 185 t. j. 9 manj kakor lani. 14. Razni kraji 541 t. j. 15 več kakor lani. 15. Amerikanci 908 t. j. 104 več kakor lani. 16. Iz Afrike in Azije 209 t. j. 128 več kakor lani. Z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig smo začeli dne 18. septembra in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej le vrsti: Amerika in Afrika, lavantinska, krška, ljubljanska, tržaška in goriška škofija ter razni kraji. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Razposlalo se bode udom vkup 456.G0O knjig. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezon do Boga in domovine! V Celovcu, dne 18. septembra 1901. _ Odbor. Politični pregled. Notranji položaj je v mnogih ozirih odvisen od izida čeških volitev. Te se vršo ta teden in bodo jako viharne. Volitve na Ogrskem so se začele 1. oktobra. Vlada je sklicala cele armade, da bi krotila volilce. Vojna v Južni Afriki. Ta teden se Burom zopet slabše godi. Bili so v nekaterih bitkah poraženi. Angleži so začeli Bure neusmiljeno pobijati prav kakor živali in Fvropa gleda to molčr. Dopisi. Iz moravske fare. Včasih je že še bilo, včasih, a sedaj ni več tako. Gosp. urednik! Čudno sem Vam bo mogoče zdelo, da začnem dopis s takim stavkom. No, pa Vam že povem zakaj. — Gospod uredn^! Gotovo Vam je že znano, da se je pri deželnozborskih volitvah, gospodom in mežnarjem pokazil lonec moravske fare — občina Velikavas. Oh, kako so se kresale pete božjega namestnika po tem kamenitom hribovju; toda zaman! Možaki občine velikovaške so se pokvarili. Spoznali so resnico, a še bolj so spoznali — krošnjo klerikalnih lažij. — Gorski kmetovalec spravi jako malo pridelkov s svojega kamenitoga polja, njegov žep je vedno skrčen; zato je spoznal, da mu nenasitena klerikalna malha ne bo pomagala do boljših |gmotnih razmer, ako si ne bo pomagal sam. — Zato je bil v kamniško-brdskem okraju najlepši in naj-vzglednejši uspeh volitov v Velikivasi. Napredni kandidat je dobil 19, klerikalni pa borih 9 glasov. — Tu se je pokazala odločnost zavednih mož moravske fare. Četudi so letele iz žlobudravih ust nekega mežnarja in ključarja nespametne besode, da )>se gre za vero«, vendarle so napredni možje s ponosom in noustrašenostjo stopili pred volilno komisijo in oddali glasove za g. Stareta. —■ Slava tebi možatemu kmetu, velikovaške občine! Gorjanec si, a odprle so se ti najpreje oči v moravski fari! Napredujete pa tudi moravska in drtijska občina, dasiravno gospodje od vseh strani pritiskajo na volilce. — Klerikalci — gospodje ! Kmalu pride oni zaželjeni, zlati čas, ko bodo kmet moravske fare ubiral druge struno, kakor jih je ubiral dozdaj! Iz Kozjega. Klerikalci pri nas nam smejo storiti kar jim jo drago, zanje ni ne postave no strahu. Ako liberalec gradi svinjak, mora biti od občine komisijon, — ako pa klerikalec gradi umeten mlin ni sile za komisijo ne od občino ne od okrajnega glavarstva. Kako gospod Dolfek molči sedaj, ko Maček v Šonovom pri Kozjem umetni mlin zida, kako pa jo brusil svoj klun, ko jo gospod Kragora počel svinjake zidati, akopram jo občinska komisija načrt odobrila, češ, da no sme zidati svinjaka na tako imenovano »rio-gelvvilnde«, dasiravno jo stan kakošnih 250 korakov od trga oddaljena. Sove da sta Dolfek za 500 hudičev in Maček obadva farovška zapriseženca, — Kragora pa je s Češkega, Ni res kmet, to jo kaj dru/.cga? — Prihodnjič nekaj lepšega. Domače in razne novice. Osušen je barja. Uradni list poroča, da pride vladni svotnik v poljodolskom ministrstvu v kratkem v Ljubljano *in so tu končno določi projekt in stroš kovnik za osušenjo ljubljanskega ba rj a. Potrjena razsodba. Svoj čas so nifl nekateri klerikalci iz Radeč, na čelu jim občinski oče Laharnar, tožili zaradi raz-žaljonja na časti. Pozneje so si stvar nekoliko premislili, Češ, kaj bomo tožili zaradi žaljenja na časti. Kdo ve kaj utegne obravnava na dan spraviti. Opustili so torej tožbo radi žaljonja na časti, pač pa bo našega odgovornega urednika tožili pri okr. sodišču zaradi — zanemarjenja dolžne paznosti. — Ugibali so tako le: Mi smo bili v »Slov. Narodu« razžaljeni. Odgovorni urednik je torej zanemaril dolžnost, paziti na to, kar pride v list. — Sodišče pa se temu naivnemu stališču ni pridružilo, nego je našega odgovornega urednika oprostilo. Radeški klerikalci se s tem niso zadovoljili, ampak se pritožili na višjo instanco. Pa tudi tu niso ničesar opravili. C. kr. deželno sodišče je pri obravnavi zavrnilo pritožbo omenjenih radeških klerikalcev in potrdilo razsodbo prvega sodišča, s katero je bil naš urednik oproščen. Zdaj bo treba radeškim klerikalcem poseči v žep in šteti kronce, kajti obsojeni so tudi v povrnitev stroškov, kar jih bo najbrž še huje bolelo, kakor dotični dopis, vsled katerega so proti nam nastopili pravdno pot. Habetov Francelj je zares nesrečen in vsega pomilovanja vreden človek, Z občudovanja vredno udanostjo, ponižnostjo in potrpežljivostjo prenašal je vse gorje in vso sramoto nesrečne svoje kandida ture, prav kakor voljno in udano že nad 50 let prenaša tiransko voljo in razne »muhe« svojega roditelja strica Štefana. Ali ker so ga naši popi in njihovi pod-repniki v zvezde kovali in ga z vsemi mogočnimi vrlinami obsuli, dasi so mu tako tuje kot španske vasi, domišljal si je siromak, da mu prinese vsaj 12. september sladko plačilo za vse prestano gorje. Stric Štefan je bil že »skomandiral« velikansko razsvetljavo na Gočah, ki naj bi daleč nadkriljevala ono, ko sejo kurat Ferjančič iz zapora vračal; pripravljeni so bili že piščanci in racmani in slavnoznani »putertoh«; povabljeni so bili adjunkt Jurij in kontrolor Čančili in vsi vipavski popi in vsi svctokri/ki kapucini; skratka: volika reč ... in sredi nje stric Štefan. Toda proti večeru počil jo usoden glas: naš Francolj poslanec no bo, in Goče ostalo so v črni noči temno in črne brez hrupa in brez lačnih črnih gostov, vse se je vilo v obupu in žalosti. Takrat so nam je ubogi Krancelj zares v srce smilil. Ni se pa smilil siromak klerikalnim voditeljem pri »Slovencu«, ki sipljojo sedaj vso sramoto nanj tor ga v javnem glasilu prav nosramno obirajo. Nedavno pisal je poštenjak »Slovonoc«, da jo bila treba le mala »personalna sprememba«, t. j. drug boljši kandidat, pa bi bili klerikalci tudi v tem okraju zmagali; v svoji 220 štev. pa piše doslovno: »Za malo se nam zdi le to, ker bi si bili lehko tudi tega osvojili, ko bi so bilo za časa pravilno ravnalo. I /roki so znani. V okraju, kakor jo vi-pavsko-idrijski, naj nikdo no pričakuje, da mu bodo mandat na krožniku prinesli.« Ali razumeš to, Krancelj V — Ti si kriv porazu, ker si so bal na katoliškem shodu volilcem pokazati se, ker si bil nesposoben kandidat, in ker si za pečjo čakal, da Ti mandat na krožniku prinoso!! Bogme, Ti nisi kriv! Popje so Te že prej poznali, da si boječ in tako nesamostojen, da ne smeš brez očetove volje niti eno kokoši od hiše prodati; vedeli so tudi, da kleri kalni vohlci volijo na njihovo povelje tudi k rilo zadnjo farovsko kuharico, a kamo-li na Tebe, ki si sja bogatega in vsled denarja vplivnega strica Štefana! Oni se niso varali v Tebi, pač p« Ti v njih. Sedaj vale krivdo in sramolo na To, ki si nedolžen kakor volek; prav kakor bi no bili ti popjo vseh sil napeli Tvojo zmago, prav kakor da bi bil pri klerikalcih izid volitve odvisen od kakega Franceljna Habetovega; kakor da niso vipavski popje ne le doma vse svoje cerkvene in posvetne moči zastavili, nego so šli celo po idrijskem okraju krošnjarit, da bi bila zmaga bolj gotova. Stranki, ki se po nesrečnem izidu volitve svojega kandidata sramuje: Fej! Veseli nas pa eno priznanje: »V okraju, kakor je vipavsko idrijski, naj nikdo ne pričakuje, da mu mandat na krožniku prineso«. Ponosni smo na to, da je tudi naše popovstvo prišlo do spoznanja, da je vipavsko idrijski okraj že toliko zaveden, da se ne da več s peklom in hudičem ustrahovati, nego da je treba volilcem pokazati tudi sposobnega moža, ako se res misli na zmago; in vzlasti smo ponosni na to, da smo prvi izsilili iz klerikalcev to izjavo, ker je dr. Žlindra doslej mislil, da morajo zavedni Notranjci voliti Zelene, Drobnice in Franceljne llabetove, ako jim on s svojim popovstvom tako zapove! Tebi, dragi Francelj, pa vse naše pomilovanje! Kapelan Oranič ne zna moliti Očenaša. V Trnovem pri II. Bistrici se je zgodilo čudo. Ljudje božji, strmite, to je neovrgljiva resnica! čudo so je zgodilo, pa no tako kakor v Lurdu, ampak vse nekaj druzega. Tisto velikansko čudo je namreč to, da kapelan Oranič ne zna moliti — Očenaša. Ali zakaj ne, saj jo vendar »guslal« celih šestnajst let s svojim obilnim telesom šolske klopi. Toda pardon, gospod Oranič! Jaz vam delam krivico. Tisti čas ste bili suhi kakor ^iljuse Martina Krpana pri sv. Trojici, sedaj pa greste vidno narazen, a glava bi bila dobra za Blaznikovo pratiko kot simbol polnega meseca. Tukaj ste nedosegljivi, dragi moj Oranič! Toda k stvari! Ali no veste, gosp. Oranič, da stoji v Gospodovi molitvi med drugim tudi ta uprav veličastni nauk, ki proti kakor zaroči bli-sek vsem maščevanjaželjnim potuhnjen-cem, namreč nauk: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo — gospod Oranič! — odpuščamo svojim dolžnikom. Ne, tega debeli kapelan ne ve in no zna, torej on ne zna moliti Očenaša. Ko jo odlični gospod D., trgovec v 11. Bistrici, prerano umrl. niste šli ponj i/, - maščevanja. On je bil liberalec, navdušen pristaš napredno narodno stranke. Ali to ni bilo zadosti. Še več, še več imate na vesti, gospod Oranič, vi, ki ob času volitve po skednjih v Ja-blanici in na Lomnu spite, da popisujete trepetajočim volilcem oblastno glasovnice, ali pa ustanavljate Marijino družbo, da dajelo 800 ovenolim devicam H(X) »po-Zagnanih« in z odpustki napihnjenih mo-dalij za H K M) kron. Dno 22. t. m. jo navada, da so kropijo grobovi ranjcih, no pa klerikalni ali liberalni grobovi. Vi pa, gospod Oranič, sto se ognili groba liberalca, umrlega 1)., a priča jo bila njegova soproga, globoko užaljena vdova D. Seveda jo šla gospa D. s potrtim srcem in žalostjo v prsih v župniščo, da so potoži župniku dr. Kržišniku, ali, bože moj, slabo jo naletela. Mesto da bi dal dr. Kr/i.šnik tolažbo potrti vdovi, izrazil so je odurno: »Meni jo sploh žal, da Hom šel ponj. Ko bi bil to prejo vedel, bi no bil storil lega. (lovori so, da ranjki ni hodil k izpovedi-). Oho! (lovori ho mar-nikuj in start babo klepotajo tudi marsikaj, a iskati treba rosni«:o, i" resnica Je, da je rajnki hodil k izpovedi v Reko, ^li pa v Ljubljano, a vse drugo je ostudna laž! In potem ste rekli, doktore, da ne boste šli k pogrebu k nikomur in ne pustili zvoniti niti z malim zvonom, Če ne bo hodil k maši in k vašim neslanim pridigam. Počasi, gospod! Cerkev smo mi aidali, zvonove smo mi kupili. Kdo je gospodar?! — Sicer pa vam ne zamerimo, ker je o vas splošna govorica, da ste ne malo, ampak dosti prifrknjeni in da vam pod plešo eno kolesce »prehiteva«. Na pomoč, g. dr. Blei\veis! Morala v ^katoliških" farah. Da ima Osilnica dvomljivo čast biti jedna najbolj »katoliških« far, mora biti že res, ker se je tako reklo raz leco. V svoji sredi ima celo samo zgodbam sv. pisma znane osebe — »apostole« sv. vere. Da pa ne pride Osilnica ob to »častno« ime, skrbijo najbolj »katoliški« prebivalci te najbolj »katoliške« fare, baš v zadnjem času uprav »katoliških« škandalov! Pred -dobrim tednom so fantje iz popolnoma klerikalne vasi B. potolki skoro do mrtvega nekega Hrvata. Dika in čast poznim rodom pa bode »najbolj katoliški fari«, kar se je zgodilo pri procesiji za sv. leto. Pobožne ženice so namreč našle pri procesiji za sv. leto kake 3 đo 4 mesece starega otroka ob potu, — smrdelo pa je neki po terpentinu in sličnih »recnijah« daleč na okolu. Orožništvo pridno poizveduje po oni »devici«, ki je nekaj tako redkega »izgubila«! Poredneži se pa bledo-ličnim »devicam« rogajo, češ, da bodo morale na »štelungo«! — Interesanto bi bilo pa poizvedeti, odkod ti recepti za oodpravo«.....? Vsaj tu ni »Rodoljub« nikogar pohujšal, ker je še preklicano redko sejan, in se ga plesnive device boje kot vrag cerkve! Vrh vsega pa so bile tako reči v Osilnici že znane, ko o »Rodoljubu« še nikdo sanjal ni! Klerikalna posojilnica v Rečici. Iz gorenje savinsko doline se nam poroča: Kakor znano, toče proti klerikalni posojilnici v Rečici pri okrožnom sodišču v Celju kazenska preiskava. Sodišče je tudi zaplenilo vse posojil-nično trgovsko knjige in spise. Seveda je to prestrašilo posojilnično ude in še bolj tisto stranke, ki so, zaupajoč duhovniški suknji, naložili pri tej posojilnici svoj denar. Ljudje bo vBled tega začeli odpovedovati doleže in vloge. Toda, kdor misli, da so tem ljudem ustreže, se jako moti! Članom posojilnica seveda ni dolžna takoj izplačati njihovih deležev, drugače pa je z vlogami. Vodstvo sicer še urad uje navadne dni ter sprejema tudi vlog©, (seveda na častno bosodo) če je kdo še tako kratko pameti, da tej po-sojilmci še kaj zaupa, toda ako kdo zahteva naj se mu njegov denar izplača, so ga hitro odpravi če,* j„ i ■• , ... ,. ,! • efl» da Ho knjigo pri sodniji v Celju. Kako zam^.« -i • . ' . , J . zamore posojilnica poslovati, ko nima nikakih knjig in se vplačano vloge zabeležujejo v navadnem notesu? To je uradovanje, ki se nikakor ne moro dopustiti, ker Be nft W nafiin lahko zgodo največje sleparijo. Surov kaplan. S Ponikvo ob južni železnici so nam poroča o veliki surovosti ki bo jo tam zgodila 22. t. m. zvečer v krčmi g. Ošlaka. Kaplan Pintarič jo priftol že precej vinjon v to krčmo in začel brez vzroka zasramovati tam navzočega 70Iet-noga Jožeta Vrečka, očeta z raznih shodov znanega in obče čislanega naprednega kmeta Jakoba Vrečka. Stari mož se je potegnil za svojega jako vrlega sina, in ker je kaplan le še grdo in surovo zabavljal in rohnel, je stari mož dejal, da se ne spominja, da bi bili na Ponikvi kdaj imeli tako malo olikanega in surovega kaplana. Zdaj je bil ogenj v strehi. Kaplan je planil na 701etnega moža in ga zgrabil za obleko pod vratom. Bržčas bi ga bil dušil in ga udaril, a krčmar je to zabranil. Zdaj bodo torej kaplanje začeli ljudi že daviti in pretepavati, če se bo kdo drznil, jim povedati dati kako resnično v obraz. Tu se vidi, kaj pomeni klic »kmet z gospodom«: če kmet ne bo pokoren, ga bo »gospod« kar zadavil. V vse se vtika! »Dubrovniku« se piše iz Spleta, da se hrvatski in slovenski klerikalci, posebno pa ljubljanski škof, trudijo, pridobiti hrvatsko narodno stranko, da odstrani od uredništva svojega lista, spletskega »Jedinstva« g. A. Straž i čiča, in sicer zaradi tega, ker včasih priobči v liberalnem smislu spisan članek. — Zdaj hoče ljubljanski škof že v Dalmaciji pometati in komandirati in je začel tam doli preganjati liberalstvo — menda, ker mu doma ne more do živega. Gosp. StražičiČ je tako dober in spreten novinar, da pač ne bo v skrbeh za eksistenco, tudi ko bi mu ljubljanski škof odjedel kruh pri »Jedinstvu«. Sicer pa je samo dobro, da je klerikalizem tudi v Dalmaciji začel tako nasilno in izzivajoče nastopati, kajti to je najzaneslivejše sredstvo, da se tudi Dalmacija prebudi iz mrtvila in da se tudi tam začne gibanje za osvobojenje iz klerikalne sužnosti Vipavsko vino. Z Vipavskega se na piše: Še par dni in vino bo v sodih. Hvala dobremu Bogu, da je letos našo dolino tako obilo blagoslovil! Od 1. 1875 ni vipavski kmet svojega pridelka s takim veseljem in v toliki množini spravljal, kakor letos. Res je sicer, da nas jo Bog trikrat tudi s točo obiskal ali prav neznatno, za kar se je najbrž nekoliko tudi strelnim postajam zahvaliti. Veliko več grozdja, kakor toča nam je deževje zadnji čas uničilo, ker ga je precej se-gnilo, ali vkljub vsem tem malim vremenskim nezgodam imamo letino prav dobro, ter vabimo vse vinsko kupce, da obiščejo letos našo dolino ter da si preskrbijo namesto tirolskega in laškega »petjota« naravna vipavska vina, ker je tudi cena zmerna, namreč od 11 do 14 gld. hektoliter. — Opomba ured.: Priporočamo vsem vinskim kupcem, naj so, kolikor le morejo ozirajo na Vipavce. Pred vsem seveda naj se drže naših somišljenikov, ki so pri zadnji volitvi zvesti ostali narod no-napredni zastavi. Mi ne rečemo, da naj se od klerikalcev ničesar ne kupi. Na tako stališče ho pač glede liberalcev postavlja škofova ntranka, a mi jej no bomo sledili na to pot, ker smo boljši katoličani, kakor škof in njegovi hujskači. Vsi moramo životi in tudi klerikalni kmet je naš brat. Pravično pa je, da so napredni vinski kupci v prvi vrsti ozirajo na napredno vipavske kmete. Ako hoče kdo v tem oziru kakih navodil mu jih drage voljo brozplačno preskrbimo. Zanimivo darilo. V »Gorenjcu« čitamo v rubriki »darila« naslednje: »Gosp. dr. Štor, odvetnik v Ljubljani, pošilja ■){) K kot globo, katero so jo zavezal vsled poravnavo obtoženi župnik A. Moro iz BukovšČine pri Selcih pri glavni razpravi pred c. kr. okrajnim sodiščem v Škofji Loki dne 15. maja t. 1. plačati za dijaško kuhinjo v Kranju proti temu, da (dr. Stor) kot zastopnik zasebnega obto-žitelja odstopi od tožbe«. Žnpnik sladkodomski na Štajerskem ima grozno srečo. Premeščen je. Hvala Bogu! Dobil je faro blizu šintarce, ki edino zna njegovo kuharco ozdraviti, če zboli za svojo kronično boleznijo. Ta bolezen je kaj posebnega, kajti bolnica postane nekako ljudomrzna in le župnik sam njej sme streči. Ker bo pa odslej šintarsko-strokovnjaška pomoč kar pri rokah, ne bo to zdravljenje samo hitreje, marveč tudi ceneje in kar je še več vredno — ložje ga bo prikrivati. Vsled tega pa tudi ne bo sitnostij, kakor poizvedovanje po orožnikih in mučno zasli-šavanje pred kazensko sodnijo. Ali ni to velika sreča? Mi zavedni farani v Sladkem-domu to uvidimo in se za poslavljajočim se župnikom kar nič ne bomo jokali, če nam pa on seboj odpelje tik svoje dekle tudi še za vedno našega župana, bodemo njemu tako hvaležni, kakor smo škofu, da nas je njega rešil. Preveč »digi, digi« in »migi, migi« preseda tudi Mihi. Žnpnik od Sv. Eme vozi se kaj pogosto v Celje. Neka posebna zamaknjenost ga sili v mesto, da tam po nekej ulici trdovratno stopica, se vstavlja in ... v O, miau, miau! Več prihodnjič »v eksenv pel povem«. Utopljenca so našli dne 23. t. m. v Savi pri Dolskem. Isti je srednje velikosti, podolgastega obraza, ima črne lase in je 40—50 let star. Na sebi je imel stare svitlo-sive cajgaste hlače, ravnotakšen telovnik, modroberven predpasnik in Jaeger-srajco. Truplo je ležalo že najmanj tri tedne v vodi. Samomor. Na Bučah pri Kozjem so je v vasi Pijevice s puško vstrelil neki posestnik, po domače imenovan Fejštan. Zjutraj, ko jo žena odšla iz hišo, je mož, ki je bil še v postelji, snel puško s stene in se je usmrtil. Pri ustanovitvi gasilnega društva v Mali vasi pri Globasnici na Koroškem bo se primerili, kakor naznanja »Mir«, izgredi. Nemci so napadli Slovence s kamni in s kozarci in jednega imej njih posestnika Vrtnika iz Cepič težko ranili. Slaba kupčija? V »Miru« čitamo nekako pritožbo, da letos obisk sv. Višarij ni bil tako mnogoštevilen, kanor se je pričakovalo z ozirom na »sveto leto«. Romarji so prihajali v navadnem številu. Mislimo, da je tudi pri »navadnem številu« romarjev bil zaslužek prav izdaten in so gospodje lahko zadovoljni. Osveta. V nedeljo zvečer je čakal v zaBedi zunaj Raztočane na Hrvaškem 471etni zlatar Vekoslav Rosetti, ki Be je nevarno zaljubil v »mladostno« 32 let Franjko Raiin, Ta ni marala za njegove srčne bolje in je rajše šetala z mlajšim Franom Padoanijem. Ko se je približal tekmec b svojo izvoljenko, polil je zlatar oba po obrazu z žveplasto kislino ter na to zbežal. ;Napadena sta hudo poškodovana, nesrečna Franjka bo najbrž popolnoma izgubila pogled, zločinca pa so že vtaknili pod ključ. Gnusne razmere v odeški bolnišnici. Odeški listi poročajo, da je ondotna glavna bolnišnica pravi hlev. Vse je umazano in zanemarjeno, kar pospešuje smrt bolnikov ter provzroča epidemije. Sanitetna svet- nika Taranov in Poljakov, sta dognala, da služijo strežniki le po 8 rubljev na mesec ter da so umazani, kakor bi ne menjali perila že dve leti. Tržne cene v Ljubljani 28. septembra 1901. K\v K i v Pšenica, 100 kg 18,— Špeh povojen, kgr. . 1 60 i Rež, „ . 14 — Surovo maslo, „ . . 2 —j i Ječmen, „ . 16- Jajce, jedno .... — 6 j Oves, „ . 15U Mleko, liter .... — 20 i Ajda, „ . 13!- Goveje meso kgr. 1 28' Proso, „ . 16- Telečje „ „ 1 30 j Koruza, „ 13 - Svinjsko „ „ 1 5Q Krompir, 460 Koštrunovo „ „ — 80 Leča, lit. . -|20 1 20 Grah, „ . -50 — 40 ! Fižol „ . -24 Seno, 100 kilo . . 5 80 Maslo, kgr. . 240 Slama, „ „ . . . 4 4J 860 Mast, „ . 1160 Drva trda, klftr.. . Speh svež, „ 130 „ mebka, „ . . 550, i 1 Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prve vrste parobrod). — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurlel, na Dnnaji ali (1115-14) Ant. Robek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. \ I Veliko denarja! t i do IOOO kron no me««« lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaalužekj. Več se izve pod ,,ll<»«»ll Hrt" po 11 ■• on en I |ll«ari>l E. I* rl h f " iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) Kohos.drMVttlli Dr, Rado Frlan, Ljubljana špitalske ulice st. 7. I. nadstr. Ordinacija od \) 12. dopoludne in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8 0. ure zjutraj. Loterijske srečke. Oradeo, 28. septembra 23, 21, 54, 45, 27. Brao, 2. oktobra. 13, 29, 88, 58, 67. Dunaj, 28. septembra 6, 57, 62, 77, 55 Lino, 21. septembra. 18, 82, 5, 27, 45 Praga, 14. septembra 28, 59, 8, 56, 2 Tr»t, 21. septembra. 35, 74, 18 , 43, 71. Prave kranjske klobase velike po 18 kr., šunke s kožo in brez kože, kakor tudi brez kosti (Rollschinken) po 90, prešičje glave brez kosti 40, slanina in meso suh? po 70, salame po 80 kr. kilo, in drugo pošilja po povzetju (i42i 6) Janko Sv. Sire v pranju. Doktorja pl. Trnk6czyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zalivalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za Štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-diCne, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnk6czyjev KakaO Slad ni Čal PriPoro^a kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno J sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček ('/< kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. TVnk6czyja ZelodsČnG kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest - utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec m pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Kroglic© °(*vaJame> želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to o ' čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. UbranjujoČe je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K. Prsni P^'icm *n kašlje v sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim f železom, uteSuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K, (24—17) Dfffnilni a^ u.(*ov cvet (Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h Tinktura za kurja očesa, KffiSfiMJ! bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba b priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Seat steklenic 3 K 50 h. 93f Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, npo-v»rtuen» inimki. zarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkdczy a 7 i vinski ^dllnt prafcek za notranjo rabo pri kravati, volih tn »m, i v 111 o rvi (^„jjh ge bliau fiO let z najboljšim uspehom uporab- ljevan, kadar krave nočejo Zreti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Ppo&jAjj redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično ' 1 ^^'^J1 aredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. V»i .tvi'Tii* r.n»mk» Pozor! 2cli kdo samo eden kos od teh sredstev, torej so tudi omenjeni eden kos, takoj s postnim povzetjem pošlje. mi Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad 15 milijonov kron. nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara- čunila vlagateljem. (1850-5) IfcST Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnione sprejemnice se dobivajo brezplačno. Odgovorni uradnik Valentin Kopitar. Lastnina in tissk .Narodu« Tiskarn«1 v Ljubljani 0748 917