Od Sitefozarja Mvkojriča m. do Jtikole pašiča. 1875 - 1925. Letos spomladi je bila 50. obletnica smrti prvega snbskega Ijudskega politika v zapadno evropejskem smislu Svetozarja Markoviča, začetnika narodnega gibanja, iz katerega Je nastala radikalna stranka. Svetozar Markovič, rodom iz Jagodine v Srbiji, je študiral par let tehniko v Rusiji in se je navzel duha voditeljev ruskih delavcev in kmetov, ki so po vzoru angleških in nemškjh socijalistov ter tudi na svoje načine iskali pota in sredstva za odpor proti strašnemu ruskemu carizmu in za preporod ter za osamosvojitev ruskega delovnega ljudstva. Iz Rusije je šel v švico, iz Šviee se je pa vrmil domov, kjer je z največjo vnemo in požrtvovalnostjo začel protbujati in vizgajati srbsiko kmetsko Ijudstvo. Ker v Srbiji ni bilo veleposestništva, kakor na zapadu, je naperil Markovič vso moč mladega seljaškega pokreta proti slabi upravi, videč v njej največje zlo in jedro nesposolbnosti, krivic in nasilja. Markovičev pokret je bil najodločnejše naperjen tudi proti centralizmu terje zahteval razdelitev dežele na čisto samoupravne okraje. Glede srbskega in jugoslovenskega življa sploh je pa podal svoje mnenje v knjigi, id razmotriva o skupni, avtonomistično in federativno (zvezno) urejeni državi južnih Slovanov ne glede na obstoječe meje, ki jih ni postavil narod, ampaik posamezni oiblastniki. Radi tega mnenja so ga silno napadali in tudi preganjali tedanji srbski nacijonalisfi in oblastniki. Markovič je položil tudi ternelje srbskim kmetskim zadrugam, po mestih pa delavskim stro kovruTn organizacijam ter je osnoval na Balkanu prvo razredno delavsko glasilo pod imeTiom »Radnik« Navadna bdezen vnetih duševnih delavcev in siromašnih študentov — jetika — ga je pa uničila kon»aj 30 let starega, ostala so pa njegova dela, njegovi naulci in malo poslanstvo njegovega pokreta v beograjski skupščini je hitro naraščalo. Pašič — dedič Svetozarja Maricoviča. Nauki navdušenega in požrtvovalnega Svetozarja Mar koviča so zavzeli velik razmah med srbskim narodom, iz male njegove skupine je nastala velika politična stranka, U je postala prav lcmalu privlačljiva tudi za ljudi z manjšo požrtvovalnostjo, a zato z velikim pahlepom po dobičkanosni politild. Ne dolgo po Markovičevi smrti je prisel na krmflo radikalne stranike Nikola Pašič, Markovičev vrstnik, Jd )e tudi nekaj let bival v Rusiji ter se učil od ruskih socijalistov. V kolikor je pokojni Markovič vodil polrtiko v na\rdušenju, z dušo in srčno krvjo, v toliko se je pa Pašč ravnal po razumu in po vsestranskem preračunavamju. Prv-i začetniki pokreta s Svetozarjem Maikovičem vred se v bojih za svo4>odo ljudstva niso strsšili ne ječe in ne smrti ter so marsikaj storili brez pomislekov na posledice. Nasprotno je pa Pašič vsako stvar popre] najnatančnejše in najhladnokrvne|še premislil ter se je za vsak korak in za vse slučaje tudi dobro pripravil glede posledic za svojo osefoo. Ljudskemu ogorčenju proti nasilni vladi je sicer dajal duška, organiziral je celo upore, a pri tem je imel za svojo osebo vedno vse najvarnejše pripravljeno in zavarovano: ali prijatelje pri vladi in na dvoru, ali pa beg varno in pravočasno. Tudi te navade v mladih letih ni imel, da bi svojim tovarišem razložil in poveril svoje namene, naklepe in priprave. Ko so bili njegovi tovariši pankrat pripeljani v ječo in niso vedeli, ali gredo v smrt ali pa bodo dolga leta zaprti, so mislili, da bodo v |eči že našli svojega voditelja Pašiča, a ta je bil že preko meje na Bolgarskem, kamor |o je umaknil po svojih pripravah, ne meneč se za usodo svojih tovarišev.- Veokrat so šle njegove priprave in njegovi računi celo tako daleč, da je, kakor nekaj samo ob sebi razumlJTvega, odgovornosti za svoja dela naprtil drugim. Ko je radikalna stranka postala vladna stranka, so seveda te Pašičeve navade samovolje zavzemale vedno večji razimah in so danes že do skrajnosti. Na vladi so radikali — kakor se danes najboljše vidi — postali prav kmalu ne samo zagovorniki, ampak izraziti predstavniki vsega tega, kar je nekdaj Svetozar Markovič tako odločno in vneto po(bija 1 in proti čemur se je tu'di osnovala radikalna stranka. V tej poliki je bil Pašič,, nekdanji učenec ruskih revolucijonarjev, kakor doma in če so se mu stari tovariši postavili po robu, sklicujoč se na duh strankiinega začetka ter na pravice, potrebe in zahteve ljudstva, jih je kratkomalo odrinil, ali od politike odžagal. Tako se je — kakor je vsem Jugoslovanom znano — zgodilo tudi s poštenim radikalskim prvakom Stojanom Protičeim, k'. >e nosil terke okove r foeograjski ječi, ko je bil Pašič na Bolgarskem lepo na varnem in se je začel že mirno pogajati s kraljein. Že v nekdanji Srbiji se je radikalna stranka pod vodstvom Pašiča tako sprenvenila, da 'bi se proti njej z vsesmi silarrvi borii Svetozar Markovič, če bd mogel vstati iz groba v tuji zemIji, kamor je šel isJcat zdravfa, a je našel srort, ker je bilo že prepozno. V Jugodav^i je Pašičeva samovoljna politika dosegla vrhunec, kar pa ni treba še posebej razlagati. Ko si danes razni sttski poli- tifci od radikalov, demokratov, zemljoradinikov, sociaiistov in komunistov lastijo od Markovičeve polifiične dedsčiae tudi njegovo ime, je do tega od vs&h drugih najmanj upra vičeno vodstvo radikalne stranke. Še veliko slafoši in pogubnejši kot nekdaj v mali Srbiji, bi izgledal danes Svetozarju Markoviču eentralizem v veliki Jugoslaviji in ko bi proti njemu vstal, bi ga radikali takoj dali pod obznano — obsodili po zakonu o zaščiti države. Stari radikali iz dobe nekdanje prave narodine istrank« izumirajo. Med najstarejšimi je danes Ljuba Jovanovič, ki pa že dolgo časa ne soglaša s Pašičem, vse drugo §e pa mlado in tako se samovoljni politiki voditelja ne dela pravih zaprek. Poslanci, ki jih je stranka, odnosno njeno vodstvo, moralo vzeti \z kmetsfcega stanu, kažejo sicer često mnogo pravega ljudskega čuta, a gospoda v stranki jSK uspešno preobrne ali pa pregoljufa, če je treba. Vsem radikalnim poslaivcem in zaupnikom se venomer vbija v glavo, da »baja« Pašič vse zna, vse napravj, in vse ima ter da je to v popolnem redu in za Srbe najkoristnejše. Ce ta nauk včasih tudi ne drži izven kldba, ko si radikalni kmetski poslanci upajo imeti svoje lastno mnenje ter so že parkrat tudi v skupščini soglašali s praviimi slovensfcimi in hrvatskimi ljudskimi zastopniki, je pa v kkrbu upliv voditelja merodajen, da se večina že na migljaj pokori — vsem zahtevam, dočim se posamezni uklonejo pred grožnjo, da se Jim ne bi zgodilo, kakor Protiču, Nastas Petroviču in drugim, ki so si upali dosledmo slediti svojemu prepričanju. Pašič je star in bo4an. Nikjer se sicer ne pove, koliko je pravzapirav star, a po vrstništvu s pokojnim Markovičem se da sklepati, da ima dobrih 80 let — torej visoko starost, ki tudi njenvu ne prizanaša z vsemi svojimi nadlogami. Nekaj časa sem se že vsak dan piše in razmišltja o zdravstvenem stanju vladnega predfeedniika in šefa radikalne stranke Nikole Pašiča. Enkrat rečejo da je slabo, dru^ič, da je boljše, potem zopet slabše, zopet bodjše, a ves ta čas in še od dalfe poprej se stalno razmišlja in razpravlja o tem, kdo bo njegov nasledniik, če se enkrat umaikne iz poKtičnega delovanja. Pri politildih, ki so vs« sami vodiii in vse sami držali v rokaih, je ¦vprašan|e nasledstva res zelo važno ii\ težavno. Nasledstveno vprašanje — toliko pretreseivo — ni niti nvalo rešeno. Ko je umiral Lenin, Id je vodil nowo Rusijo, je najmanj pol sveta pričakovalo, da bo po nij€govi smrti vsled pomanjkanja pravega nasledstva tudi nova Rusijja propadla. To se pa ni zgodilo, ker je Lenin pravočasno poslofoel za večje število dobrili in vrednih naslednikov. Svoje ideje je Lenin podajoi in vglabljal z govororn in pismom in tako nasledstveno vprašanje sovjetski Rusiji ni prizadelo niti najnvanjšega udarca. Pašič pa vse sam zna in ima vse sam v svojih rokah in tako je nasledstveno vprašanje za radikale najtežja stvar. Za samostojno predsediuštvo stranke po načinu Pašiča bi b)3o toliko tekmecev, da ne bi bilo tekme ne konca in ne kraja, če bi se pa za vodstvo stranke volili in postavljali veččlanski odbori, pa tudi to ne bi zaleglo, ker ni nihče od Pašiča uveden v razne posle in ker Pašič nikomur ne bo mogel zapustiti svojega vpliva. Edino, česar se bodo radikali oklenili, bo pod njegovim vodstvom priučeua in uveljavljena navada čakanja in odlašanja. Težave, spori in boji v vodstvu stranke se bodo prikrivali, voditelfi si bodo mislili »ima vremena«, da se pobotamo, številnim pristašem bodo pa složno pravili: »Čakajte, čakajte, kakor ste doslej navajeni!« Prej ali slej pa pridejo zopet volitve in otb tej priliki prenehajo vse ugodnosti čakanja in odlaganja. Celo Pašič sam ima pri vsakih volitvah velik? sitnosti s silno množico kandidatov, a lcer mu je kančno vseeno, ali pride v njegov klub in pod njegov vpliv Jovo ali Laza, mirno prepusti, da se ti kandidati prepirajo med seboj ter nastopajo vsak s svojo volilno listo. Ko pa Pašič enkrat ne bo več vodil velike radikalne stranke, bodo pa volitve na vsak način pravi vihar, folisk in grom za to veliko politično stavbo. Razna zna menja kažejo, da se bo en del radikalov tedaj povrnil v Svetozar Markovičevo dabo in da bodeta iz radikalne stranke nastala dva tabora: gosposlri in kmetski.