številka 5 • leto XU • cena 200 din
Celje, 5. februarja 1987
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
v času počitnic se je število poškodovancev v celjski bolnišnici močno povečalo. Večina otrok je staknila zlome na neurejenih
smučiščih, kar precej pa je bilo tudi poškodovancev z naših največjih smučarskih centrov. Letos so žal prevladovali
komplicirani zlomi. Po drugi strani tudi tistim otrokom, ki so lahko šli domov, ne bo najbolj lahko. Na zlomljenih udih bodo
imeli od 6 do 8 tednov mavčno oblogo, še nadaljnjih 6 do 8 tednov pa je potrebno za rehabilitacijo. Pa ni samo to... Vse
polomljene kosti je potrebno ničkolikokrat pregledati, mavčno oblogo vsaj dvakrat menjati, vse skupaj preslikati in večino
mamic poslati v bolniška, da negujejo svoje nadobudne smučarje.	/. F. - FOTO: EDI MASNEC
Revščina ne more nič
tistemu, ki ji ponudi
zatočišče
Je Majda Ovtarjeva z Vin preveč ali
premalo bolna? Stran 12.
Mi gradimo progo, proga gradi nas
Pričetek feljtona, v katerem objavljamo dnevnik Dragice
Pinter s proge Brčko-Banoviči, ob 40 letnici MDA. Stran
24.
Dve plati medalje na Golteh
z dvosedežnico bi odpravili ozko grlo. Stran 9.
Po poti spominov
Iz Sedlarjevega bodo ju-
tri, v petek ob 10. uri do-
poldne mladinci, vojaki in
teritorialci ponovno kre-
nili na pohod po poteh 14.
divizije.
Gre za tradicionalni po-
hod v spomin na pot legen-
darne 14. divizije, ki ga
mladi vsako leto obudijo v
tem času. Tudi letošnji po-
hod so pripravile občinske
konference mladine z naše-
ga območja in sicer prvo
etapo mladi iz Šmaija in
Laškega, drugo iz Celja,
Šentjuija in Slovenskih
Konjic, tretjo iz Titovega
Velenja ter četrto iz Žalca
in Moziija. Celotno pot bo
prehodilo približno 100
mladih, v vsaki etapi pa se
jim bodo pridružili še pi-
oniiji, borci in teritorialci
iz posameznih občin. Tudi
letos bodo ob poti pripravi-
li številne mitinge, sreča-
nja z domačini in proslave
ob spomenikih. Pohodu
želijo dati več vsebine, da
ne bi šlo le za prehojeno
pot in fizične napore mla-
dih. Po zagotovilih sodeč,
letos težav med pohodom
ne bo, saj so organizatorji
pripravili vse potrebno.
Letos se bodo tudi izognili
nekaterim najtežjim odse-
kom na trasi, če bo sneg
previsok. Lani je bilo na-
mreč kar nekaj težav med
pohodom čez Paški Koz-
jak, Smrekovcu pa so se
morali zaradi nevarnosti
plazov v celoti izogniti. Ta-
ko bodo tudi letos po po-
trebi spreminjali traso in
ne bodo za vsako ceno
vztrajali pri prvotno začrta-
ni poti. Pohod bodo, tako
kot lani, zaključili na Ljub-
nem in sicer 14. februarja.
TC
Novost v iVluzeiu revoiucile
v petek, 7. februarja, dan
pred slovenskim kulturnim
praznikom, bodo prostori
celjskega muzeja revolucije
bogatejši za prvo tovrstno
urejeno zbirko v Sloveniji,
za prikaz razvoja Celja od
konca vojne do leta 1950.
Z zbiranjem in urejanjem
zanimive zbirke, ki bo dobra
učna ura za vse, ki tistega
obdobja ne poznajo, so začeli
trije kustosi pred dobrim le-
tom in sicer Rolanda Fuggel
- Germadnik, Jože Vurcer in
Andreja Rihter, ki je ob tem
tudi ravnateljica Muzeja re-
volucije. Pri zbiranju gradi-
va je bilo veliko težav, kot je
tudi bilo težavno povojno
obdobje. Da jo zbirka takšna
kot je, gre predvsem zasluga
številnim posameznim obča-
nom, delovnim organizaci-
jam Zlatarne, EMO, Aero in
Izletnik, študijski knjižnici
Edvard Kardelj, zgodovin-
skemu arhivu, zlasti pa celj-
skemu gledališču in steklar-
jem, ki so opravili zahtevno
delo pri postavitvi razstave.
Zdaj bo celoten team nada-
ljeval z delom pri zbiranju
gradiva razvoja Celja do leta
1980, pri tem pa pričakuje
pomoč vseh, ki lahko zbirko
obogatijo. Ko bo urejena
zbirka razvoja Celja od zad-
njih vojnih dni do leta 1980,
bodo to poskušali narediti
tudi za večino ostalih občin
celjskega območja.
Ob otvoritvi nedvomno iz-
jemne pridjobitve za Celje in
tudi širši prostor bo zapel
celjski komorni zbor, slav-
nostni govornik bo sekretar
Občinskega komiteja ZKS
Celje Stane Mele, kako je na-
stajala zbirka bo govorila
ravnateljica Muzeja revoluci-
je Andreja Rihter, med mno-
gimi gosti pa je napovedan
tudi obisk Franceta Popita.
TONE VRABL
Novo
postajališče za
potnišice vlake
v ponedeljek, 9. februarja
bodo celjski železničarji od-
prli novo postajališče za pot-
niške vlake med Ponikvo in
Poljčanami v kraju Ostrož-
no. Novo postajališče bo do-
brodošlo predvsem za delav-
ce in šolarje, ki se iz tamkajš-
njih zaselkov vozijo vsak
dan v šolo ali na delo. Na
postajališču ne bo zaposle-
nih železničarjev, pač pa bo-
do potniki lahko kupovali
vozne karte na vlaku, seveda
brez doplačila. Na Ostrož-
nem bo vsak dan ustavilo de-
vet potniških vlakov za mari-
borsko smer in sedem za
celjsko smer.
Železničarji hkrati opozar-
jajo potnike na tem postaja-
lišču, naj bodo še posebej
previdni. Na postajališču na-
mreč prečka železniško pro-
go cesta. Na prehodu so sicer
nameščene avtomatske za-
pornice, vendar pa je proga
Celje-Maribor dvotirna, zato
je potrebna še večja previd-
nost.
S.Š.
Pri novi zbirki so sodelo-
vali tudi otroci, ki se ukvar-
jajo z zbiranjem zgodovin-
skega gradiva. Zlasti je bila
velika pomoč učencev iz os-
novne šole Veljko Vlahovič,
ki delujejo pod mentor-
stvom Suzane Tratnik. Ku-
stosi so iskali tudi staro šol-
sko klop in tablo iz povoj-
nih let, našli je niso pa nik-
jer, dokler niso za to izvede-
li učenci osnovne šole na
Frankolovem in jim želena
predmeta podarili.
Gorenje v Pragi
. v drugi polovici januarja
pripravil sozd Gorenje v
*^ragi predstavitveno raz-
stavo svojih izdelkov, po-
slovne partnerje iz Češko-
slovaške pa so seznanili tu-
s celovitim proizvodnim
programom poslovnega si-
stema in z možnostmi naku-
pa Gorenjevih proizvodov.
.Namen predstavitve v Pra-
Si je bil, da še poglobijo in
"dolgoročno uveljavijo tudi
Višje oblike sodelovanja s
^SSR, ki sicer traja že dvaj-
set let. Razstavo so si poleg
podpreusednika češkoslova-
ške vlade Svetopulka Potač-
ka ogledali še drugi visoki
predstavniki češkoslovaške
vlade in gospodarstva, poleg
našega ambasadorja Duška
Rodiča pa še direktor skup-
nega gospodarskega pred-
stavništva Djordje Ivoševič.
Okrepitev gospodarskega
sodelovanja je v obojestran-
skem interesu, kar so potrdi-
li tudi pogovori, ki jih je v
ČSSR vodil predsednik po-
slovodnega odbora sozda
Gorenje Herman Rigelnik.
RP
Žalna
svečanost na
Stranicah
v spomin na 12. februar
1945, ko je sovražnik na ja-
blane ob cesti Franko-
lovo-Stranice, obesil 99
zavednih ljudi, enega pa
na begu ustrelil, priprav-
lja občinski odbor Zveze
združenj borcev NOV Slo-
venske Konjice vsako leto
svečanost ob prisotnosti
svojcev umrlih, mladine
in občanov.
Žalna svečanost na gro-
bovih stotih talcev bo pri-
hodnji četrtek 12. feburar-
ja ob 10. uri.
MP
Letošnja zima je prava zima, ki jo med drugim verjetno še najbolj občuti divjad in pernjad.
Lovci so, tako kot vedno, dobro poskrbeli, da so do krmilnic, ki jih zalagajo z ustrezno hrano,
uredili poti. Tako ima divjad lažji dostop. Žal pa se pojavljajo problemi s spuščenimi psi, ki se
po visokem snegu lažje gibljejo kot srnjad in zato pozivajo vse lastnike, da so na to pozorni ter
psov ne spuščajo v gozd. Poleg krmljenja divjadi in urejevanja poti pa se lovci odpra vi jo zlasti
ob koncu tedna tudi na lov. V prelepi snežni naravi so takole uživali štirje člani lovske družine
Žalec, ki se jim je posrečilo tudi ustreliti enega zajca. Posrečilo pravimo zato, ker je zajcev
vedno manj.	TV - Foto: LJUBO KORBER
2. stran - novi tednik
5. februar 198)
Zavedajo se slabosti pri delu
Se preveč posvečajo le organizacijam, lijer je Ifritično
Sindikati v celjski občini
se zadnje čase preveč uk-
varjajo z reševanjem težav
v samo dveh delovnih orga-
nizacijah - Lik Savinja in
Toper. Ob tem jim za vse
druge, še posebno tiste, ki
poslujejo na meji donosno-
sti, zmanjkuje časa. Časa, še
bolj pa volje, sindikatom
zmanjkuje tudi na nekate-
rih drugih področjih, so
ugotavljali prejšnji teden
na delovni letni seji občin-
ske organizacije. V vsebin-
sko bogati in obširni raz-
pravi sicer skoraj ni bilo
slišati besed iz baze, vendar
so spregovorili o vrsti naj-
aktualnejših vprašanj in
nalog sindikatov v celjski
občini.
Organizacije združenega
dela z izgubami so razumlji-
vo v ospredju njihovega za-
nimanja. Ko so spregovorili
o spremljanju in organizira-
nosti pri zapletih v Lik Savi-
nja in Toper so ugotavljali,
da za reševanje tako težkih
primerov v občini primanj-
kuje sposobnih ljudi za zah-
tevno delo, kakršna je sana-
cija. Slabo so ocenili tudi so-
lidarnost ostalega združene-
ga dela v občini tako v raz-
merjih upniki-dolžnik kot
tudi pri preusmerjanju teh-
noloških viškov kadrov. De-
lovne organizacije so namreč
pripravljene pomagati le v
okviru svojih normalnih ka-
drovskih potreb in kriteri-
jev. Glede na strukturo de-
lavcev v Liku pa ne bo šlo
brez popuščanja v zahtevah.
Izkazane in grozeče izgu-
be, pa tudi pešanje izvoza,
zahtevajo bolj kot doslej
sprotno ocenjevanje rezulta-
tov gospodarjenja, o katerih
morajo biti delavci seznanje-
ni pravočasno. Spregovorili
pa so še o vrsti drugih nalog
in problemov: o nadaljnjih
prizadevanjih za posodablja-
nje bolnišnice, v katera se
morajo poleg sindikatov
vključiti tudi druge družbe-
nopolitične organizacije,
strokovni in poslovodni de-
lavci, o slabi kadrovski
strukturi v razvoj no-razisko-
valnih službah, ki se odraža
pri uresničevanju projekta
prestrukturiranja celjskega
gospodarstva, o nuji uvaja-
nja enot enostavnega dela za
vrednotenje uspešnosti ter o
lastnih težavah, med kateri-
mi je vse bolj v razmahu ne-
sodelovanje na sindikalnih
sestankih.
Dela sindikatom letos očit-
no ne bo zmanjkalo - razme-
re ga zahtevajo celo vedno
več. Med najpomembnejše
letošnje naloge pa so zapisali
obravnavanje sprememb in
dopolnitev Zakona o združe-
nem delu in Ustave.
MILENA B. POKLIČ
Še letos klub
Na letni seji občinskega
sveta Zveze sindikatov
Slovenske Konjice, ki bo
danes, 5. februarja popold-
ne, bodo ocenili delo ob-
činskega sveta in njegovih
organov v minulem letu in
sprejeli programske usme-
ritve za letos.
V programskih smerni-
cah so zapisah, da si bo mo-
rala sleherna osnovna orga-
nizacija prizadevati za raz-
voj množične inventivne
dejavnosti, kar bo mogoče
zagotoviti le z zadostnim
znanjem in izboljšanjem
izobrazbene sestave zapo-
slenih. Letos bodo organi-
zirali tudi klub samouprav-
Ijalcev.
MP
Novi ukrep družbenega varstva
v KK Šmarje so razširili ukrep tudi na tožile
Delegati šmarske občin-
ske skupščine so na zad-
njem zasedanju prejšnji te-
den sprejeli sklep o prene-
hanju veljavnosti ukrepa
družbenega varstva v Hme-
zadovem Kmetijskem kom-
binatu v Šmarju, nato pa še
sklep o uvedbi novega za-
časnega ukrepa družbenega
varstva na ravni delovne
organizacije in vseh treh te-
meljnih organizacij.
Dosedanji ukrep je veljal
za celotno delovno organiza-
cijo Kmetijski kombinat
Šmaije pri Jelšah. Uvedba
novega ukrepa je bila, glede
na dolgoročnost sanacijske-
ga programa, nujna, razširi-
tev pa so narekovale nekate-
re slabosti pri izvajanju sana-
cijskih nalog. V času trajanja
prejšnjega enoletnega ukre-
pa je kolektivni poslovodni
organ uspel uresničiti del na-
log s področja finančnega in
organizacijskega dela sana-
cije, v novem obdobju pa bo-
do v ospredju tehnološke in
investicijske naloge v prid
boljši in večji kmetijski pro-
izvodnji, tako v družbenem
kot v zasebnem sektorju.
Delegati so se seznanili še
z uresničitvijo programov
SIS materialne proizvodnje
v preteklem letu ter z izho-
dišči za programe v letoš-
njem letu. Po sklepu o vred-
nosti točke za izračun nado-
mestila za uporabo stavbne-
ga zemljišča na območju ob-
čine, ki so ga sprejeli delega-
ti šmarske občinske skupšči-
ne, je vrednost točke, 0,10
din za kvadratni meter, novi
odlok o občinskih blagovnih
rezervah pa daje večje pri-
stojnosti izvršnemu svetu
občinske skupščine ter dolo-
ča konkretne odgovornosti
in obveznosti organizacij
združenega dela, zlasti pri
preprečevanju večjih neskla-
dij na trgu.
Delegat iz krajevne skup-
nosti Vinski vrh je opozoril
na problem avtobusne pove-
zave z občinskim središčem,
na problem telefonskih prik-
ljučkov, ko naj bi bil v vsaki
vasi na Vinskem vrhu vsaj
po en telefon, ter na proble-
matiko v zvezi s kmetijsko
preskrbo. Po zagotovilu na
zasedanju skupščine naj bi
te naloge oziroma probleme
poskušal rešiti šmarski iz-
vršni svet, skupaj s PTT or-
ganizacijo iz Celja, celjskim
Izletnikom in s,Kmetijskim
kombinatom Šmarje pri
Jelšah.
MARJELA AGREŽ
Pot iz krize je
pot demokracije
Pot iz gospodarske in
družbene krize ne bo lahka,
še zlasti, ker zahteva veliko
znanja in strpnega demo-
kratičnega soočanja. Kako
globoka je kriza in kako so
komunisti na celjskem ob-
močju idejno politično
usposobljeni za njeno pre-
magovai^e, je bilo osrednje
vprašanje ponedeljkove se-
je medobčinskega sveta
zveze komunistov Celje v
Šentjurju.
Člani medobčinskega sve-
ta so govorili o političnovar-
nostnih razmerah na celj-
skem območju v luči razprav
o stališčih predsedstev CK
ZKJ in SFRJ. To je bil tudi
prvi poskus strnitve široke
razprave o teh dokumentih v
osnovnih občinskih organi-
zacijah. Skupna ugotovitev
je, da so razmere na območju
dokaj ugodne in da ni zazna-
ti negativnih pojavov, o kate-
rih govorita dokumenta
obeh predsedstev. Člani so
podprli napore predsedstev
za izhod iz krize, še posebej
pa dokument o vlogi zveze
komunistov v socialistični
zvezi, saj so ocenili, da je ta
demokratična pot prava pot
iz krize.
Seveda pa to ne pomeni,
da so komunisti na Celjskem
z vsem zadovoljni. Opozarja-
li so na prešibko povezavo
vodstva s članstvom in zah-
tevali enotnost v organih
centralnih komitejev pri
sprejemanju in izvajanju
sklepov. Slabosti tudi na
celjskem območju ne manj-
ka. Očitna je gospodarska
stagnacija v vseh občinah ra-
zen Laškega, delež regije v
dohodku republike pa je ce-
lo upadel. Krizna žarišča, ki
jih je potrebno najprej od-
praviti, pa so delovne organi-
zacije v izgubah. Gospodar-
stvo močno bremeni družbe-
na režija, regija nima razvoj-
nega programa informative
dejavnosti, tehnična oprem-
ljenost nosilcev javnega ob-
veščanja je neenotna, na vse-
bino obveščanja pa vpliva
tudi neredko zapiranje infor-
macij
Mladinska gibanja so na
območju slabo razvita, še
najbolj v Celju, vendar je
očitno, da bo mladim potreb-
no omogočiti demokratično
razpravo in jim nameniti več
pozornosti.
Med nalogami, ki jih je se-
kretar medobčinskega sveta
Dane Rine na seji posebej
poudaril je tudi nujno odmi-
kanje zveze komunistov s
pozicij moči. Vsi občinski
komiteji bi naj proučiU, kje
prevzemajo naloge drugih,
še zlasti tiste iz pristojnosti
izvršnih svetov občinskih
skupščin. Med osnovnimi
zahtevami za spremenjeno
delo pa je predvsem več zna-
nja - organizirali bodo do-
datno usposabljanje za vse
člane občinskih komitejev in
medobčinskega sveta ter do-
gradili metode in oblike de-
lovanja. Analizirali bodo tu-
di vzroke pogostih izstopov,
črtanj in izključitev iz zveze
komunistov (teh je bilo lani
170 več kot novih spreje-
mov), predvsem pa bodo
vzpostavili neposredne stike
organov zveze komunistov,
komitejev in medobčinske-
ga sveta z osnovnimi organi-
zacijami.
MILENA B. POKLIČ
Skupščine SIS
v teh dneh pa do sredine meseca februarja se bodo
sestajali na svojih rednih sejah delegati zborov uporab-
nikov in zborov izvajalcev skupščin skoraj vseh samo-
upravnih interesnih skupnosti v občini Žalec.
Najprej se bodo zbrali delegati zborov skupščine kul-
turne skupnosti, ki se bodo pogovarjali o programskih
usmeritvah dela v kulturni skupnosti, sprejeli delovni pro-
gram za letos, potrdili začasni finančni plan in drugo.
Na seji skupščine izobraževalne skupnosti bodo ocenili
vzgojno izobraževalno delo v osnovnih šolah žalske
občine, programe dela, predlagali začasni finančni plan in
določili začasno prispevno stopnjo. Kako je bilo z zaposlo-
vanjem in kakšne so možnosti za naprej bodo obravnavali
delegati skupščine za zaposlovanje in seveda še vrsto dru-
gih nalog čaka delegate te skupščine. Približno enake
točke dnevnega reda bodo imele tudi ostale skupščine SIS
občine Žalec.
T.T.
Tudi v Šentjurju
višje stanarine
s 1. februarjem bodo tudi
v Šentjurju začeli plačevati
za 57 odstotkov višje stana-
rine. Tak sklep so sprejeli
delegati na zadnji seji
skupščine stanovanjske
skupnosti.
V Šentjurju je to letos že
drugo povišanje stanarin, saj
so jih januarja dvignih za 25
odstotkov. Vendar pa je v
.tem primeru šlo za »zamu-
do« v povišanju, ki bi jo naj
delegati sprejeli že pred me-
seci, pa so jo takrat prestavili
na januar. Tudi tokrat je bilo
ob predlogu povišanja pre-
cej razprav, vendar so ga na-
zadnje delegati sprejeh.
Na seji so sprejeh tudi za-
ključni račun skupnosti,
njen finančni načrt in načrt
vzdrževanja in gradnje sta-
novanj. Letos naj bi dokon-
čali lamelo v Ulici Miloša Zi-
danška, kjer bo šest stano-
vanj, gradijo pa tudi na Po-
nikvi, kjer bo sedem stano-
vanj, ki jih bodo dokončali
do sredine leta. Konec pri-
hodnjega leta naj bi dogradi-
li še blok v Dramljah z 20
stanovanji.
TC
Dan prosvetnih delavcev v Mozirju
Ob Dnevu prosvetnih delavcev so v Mozirju podelili Šili-
hove plakete zaslužnim delavcem v vzgoji in izobraževanju.
Plakete so prejeli Marija Podmeninšek in Marija Mermal z
Ljubnega, Janez Veninšek iz Luč, Ivica Kozovinc iz
Šmartna ob Dreti, Fanika Poznič iz Bočne, Vida Remic iz
Rečice, Ludvik Es in Olga Hajdinek iz Moziija.
RAJKO PINTER
Med dobrim in slabim delom ni razlike
Letna seja šentjursliih simlikatov opozorila, da preveč namenjajo delitvi
o premajhnem razlikova-
nju med dobrim in slabim
delom, o zaposlovanju ter o
hitrejšem razvoju družbe-
nih dejavnosti so govorili
na letni seji šentjurskih sin-
dikatov.
V	uvodu so opozorili, da
lani ni bilo večjih prekinitev
dela, proti koncu leta je pri-
šlo le do manjših prekinitev
v lastni proizvodnji Kmetij-
skega kombinata ter v Tajfu-
nu. Glavni razlog naj bi bili
neurejeni odnosi v kolekti-
vu, šele na drugem mestu pa
nizki osebni dohodki.
V	razpravi so nato opozori-
h, da bi moral sindikat v da-
našnjem gospodarskem po-
ložaju več pozornosti name-
niti tudi ustvarjanju družbe-
nega proizvoda in ne le deli-
tvi. Tako bi moral v vsakem
okolju posebej najti predno-
sti, ki bi lahko dale rezultate.
To velja tudi za šentjursko
občino kot celoto, ki je še
vedno na predzadnjem me-
stu po družbenem proizvodu
na prebivalca v Sloveniji.
Slabši je zato tudi položaj
družbenih dejavnosti, ki pa
jim mnogi očitajo, da porabi-
jo preveč denaija; Menili so.
da so te razprave neuteme-
ljene, saj so prispevne stop-
nje v tem času v Šentjurju
nižje kot v Celju. Predlagali
pa so tudi, da bi izdelali ana-
lizo, ki bi pokazala, kolikšni
so stroški šolanja ali varstva
otroka, s čimer bi mnogim
pokazali, da je zbrani denar
resnično namenjen dejavno-
stim, za katere se združuje.
Razpravljalci so nato opo-
zorili še na premajhno razli-
kovanje med dobrimi in sla-
bimi delavci, saj so slednji z
zakonom zaščiteni, medtem
ko delovne organizacije ne
vedo, kako se zaščititi pred
takšnimi slabimi delavci.
Nazadnje so ugotovili, da je
razlikovanje mogoče predv-
sem z nagrajevanjem po
delu.
Na letni seji šentjurskih
sindikatov so nato opozorili
še na problem zaposlovanja,
saj dobivajo zaposlitev tisti z
najnižjo izobrazbo, visokok-
valificiran kader pa še vedno
odhaja v sosednje občine. Še
vedno je preveč tistih, ki se
zaposlijo takoj po osnovni
šoli, kar gotovo ne prispeva
k hitrejšemu razvoju gospo-
darstva.
TC
Imamo eno samo podobo o sebi
■■^■»■■■BaHBB^^HBaBaHHHRsegnaBan^
Na Dnevu celjskih prosvetnih delavcev je govoril Ciril Zlobec
o Slovenski samobitnosti
»Govoriti o slovenski sa-
mobitnosti danas je popu-
larna in hkrati zelo občut-
ljiva tema. Za tistega, ki jo
obravnava pa odgovorna«,
je uvodoma dejal Ciril Zlo-
bec, književnik in podpred-
sednik RK SZDL, ki ga je na
osrednjo slovesnost ob Dne-
vu celjskih prosvetnih de-
lavcev povabilo društvo
prosvetnih delavcev Celje.
Dnevi prosvetnih delavcev
so postali tradicionalna obli-
ka srečevanja celjskih učite-
ljev in drugih pedagoških
delavcev. Vsako leto name-
nijo dopoldanski del sreča-
nja aktualnim vprašanjem,
bodisi s področja vzgoje in
izobraževanja ali kakšni dru-
gi tematiki, o kateri se naj-
več govori. Predavanje zna-
nega književnika je pritegni-
lo številne prosvetne delav-
ce. Dvorana kina Union je
bila zasedena do zadnjega
kotička, med njimi je bilo tu-
di precej že upokojenih uči-
teljev, ki so redni vabljeni
gostje srečanja ob Dnevu
prosvetnih delavcev.
Ciril Zlobec je v svojem
govoru spomnil prosvetne
delavce, da so tudi oni po
svoji vlogi, ki jo imajo pri
oblikovanju osebnosti mla-
dega človeka odgovorni za
razvoj in ohranitev sloven-
ske samobitnosti, torej za
ohranitev komaj dvo mili-
jonskega naroda, ki sije sko-
zi zgodovino priboril svoje
mesto v skupnosti jugoslo-
vanskih narodov in v svetu.
Orisal je položaj Slovencev
danes in izpostavil tiste zna-
čilnosti našega naroda, ki so
prednost pri uspešnem
vključevanju v sodobno po-
industrijsko dobo, pa tudi na
tiste, ki lahko zavirajo naci-
onalno ustvarjalnost. Preda-
vanje je zaključil z mislijo
»da moramo biti Slovenci
kritični do samih sebe in se
počasi sprijazniti s tem, da
imamo eno samo podobo o
sebi in da mora najprej vsak-
do zase oblikovati svoj od-
nos do življenja.«
Dan prosvetnih delavcev
so zaključili s podelitvijo dr-
žavnih odlikovanj in Roše-
vih priznanj najzaslužnejšim
prosvetnim delavcem ter s
koncertom učiteljskega pev-
skega zbora Emil Adamič.
VVE
Državno odlikovanje Red
dela s srebrnim vencem sta
prijeli Emilija Pešec, rav-
nateljica vzgojnovarstvene
organizacije Tončke Čečeve
in Mara Mohorko, vodja
enote vrtca na Lavi, vzgoj-
novarstvene organizacije
Zarja.
Roševa priznanja pa so
prejeli: Ana Četkovič-Vo-
dovnik. Vika Kavčič, Slava
Podpečan, France Streho-
vec, Jožica Štruk, Suzana
Tratnik in Jože Župančič.
5. februar 1987
novi tednik - stran 3
Al bo kal pognalo seme ...
Vsi najtežji problemi - prostor, opre-
ma in kader ter uresničevanje zakonov
- imajo skupni imenovalec: sredstva.
Res je, da kulturi v Celju za zadovolje-
vanje skupnih potreb namenjamo več
jiot večina občin v Sloveniji. Res pa je
tudi, da je ta delež glede na središčno
vlogo mesta Celja, bogastvo dediščine
in razvejano kulturno dejavnost pre-
majhen za razrešitev problemov, nako-
pičenih v času, ko smo ob večanju
zmogljivosti v šolstvu, otroškem var-
stvu, zdravstvu in še kje, na kulturo
pekoliko pozabljali.
V okviru možnosti, ki pa spričo raz-
vitosti vseh kulturnih dejavnosti v Ce-
lju niso ravno velike, skuša kulturna
skupnost občine reševati najtežje pro-
bleme medobčinskih zavodov. Sistem
medobčinskega fmanciranja bo treba
nujno spremeniti in njegovo izvajanje
trdneje opredeliti, govorimo že več let.
V republiki smo tudi uveljavili nekate-
ra načela in zahteve, ki jih je prinesel
plenum C K ZKS o kulturi - sprejeli
smo spisek nacionalno pomembnih
naložb, ki se že uresničujejo, podvojili
sredstva za varstvo kulturne in narav-
ne dediščine, zaživelo je prepričanje,
daje treba nemudoma izboljšati druž-
beno-ekonomski položaj kulturnih de-
lavcev. Prvi koraki so storjeni, čeprav
o korenitem izboljšanju na področju
kulture še vedno ne moremo govoriti.
Za vse dejavnosti je značilno, da je
stopnja razvoja že zdavnaj presegla ka-
drovske, prostorske in splošne gmot-
ne okvire. Če odmevne in opazne re-
zultate dejavnosti' merimo z razmera-
mi, v katerih delajo kulturniki, dobijo
te še posebno vrednost. Opozoriti ve-
lja, da so že dolgo izčrpane rezerve in
da bo v naslednjih letih treba kulturi
ponuditi še več družbene skrbi z zviša-
njem njenega deleža v družbenem pro-
izvodu občine, če Celje hoče obdržati
status enega večjih slovenskih središč.
Razmere za delo in uporabo kultur-
nih sredstev in dobrin pa so ponekod
že kritične. To velja v največji meri za
Zgodovinski arhiv, pa ne dosti manj za
Slovensko ljudsko gledališče Celje in
za dejavnost nekaterih društev in ama-
terskih skupin. Kritično je vzdrževa-
nje prostorov in domov ter raznih dru-
gih objektov. Skori^ nerešljiv postna
problem obnove ostrešja Stare grofije,
vzdrževanje starega dela gledališča in
Muzeja revolucije. Skrb za posodablja-
nje kulturnih domov je v glavnem pre-
puščena ljubiteljem samim. Najakut-
nejši problem je trenutno vojniški
dom; za njegovo obnovo skupnost že
dalj časa namenja denar, ki pa seveda
ne zadošča za učinkovitejšo akcijo.
Še letos naj bi izvajalci v kulturi, tak
je predlog, sklenili samoupravni spo-
razum o združevanju amortizacije za
učinkovitejšo sanacijo objektov.
Al bo kal pognalo seme, kdor ga se-
je, sam ne ve.
MATEJA PODJED
komentiramo
Vlšie
stanarine
Delegati skupščine celj-
ske samoupravne stano-
vanjske skupnosti so
prejšnji teden soglasno
sprejeli Družbeni dogovor
o skupnih izhodiščih za
oblikovanje stanarin v
tem letu.
S tem družbenim dogo-
vorom so uveljavljena v na-
ši republiki enotna izhodiš-
ča za uresničevanje politi-
ke stanarin oziroma za po-
večanje stanarin skladno s
programom prehoda na
ekonomske stanarine do le-
ta 1990. Letos naj bi stana-
rine v povprečju znašale
2,04 odstotka deleža revalo-
rizirane vrednosti stano-
vanjskega sklada v družbe-
ni lastnini.
Nekoliko manj soglasno,
vendar z večino glasov, so
delegati skupščine stano-
vanjske skupnosti sprejeli
tudi predlog o 57-odstot-
nem povišanju stanarin s
prvim februarjem. S tem
povišanjem stanarin, pr-
vim v tem letu, je dosežen
(trenutno) letošnji resolu-
cijski cilj pri prehodu na
ekonomske stanarine. Na-
slednja povišanja bodo od-
visna od stopnje valorizaci-
je stanovanjskega fonda v
družbeni lastnini, ki jo bo
objavil zvezni zavod za sta-
tiStikO.	g^g
Družbene delavnosti za razvoj
Družbene dejavnosti lani v
celjski občini niso presegle
omejene porabe, čeprav so
sredstva zanje porasla za
104,5 odstotkov in je skupna
vrednost programov dosegla
16 milijard 464 milijonov di-
narjev. Po izhodiščih načrto-
vanja razvoja družbenih de-
javnosti v letu 1987 bodo za
programe zadoščale enake
prispevne stopnje kot so bile
lani - skupno 24,06 odstotka.
O uskladitvi vrednosti pro-
gramov samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbenih
dejavnosti občine Celje, o
izhodiščih načrtovanja razvo-
ja za leto 1987, pa tudi o skup-
nem programu dela skupščin
teh skupnosti bodo odločali
delegati na zasedanjih skupš-
čin v dneh od 6. do 13. febru-
arja.
V družbenih dejavnostih so
lani prevzeli vrsto novih ob-
veznosti, kot so večji prispe-
vek za modernizacijo bolnišni-
ce v Celju, solidarnostno sofi-
nanciranje izgradnje Medicin-
ske fakultete v Ljubljani in
bolnišnice v Murski Soboti,
združevanje sredstev za Zgo-
dovinski arhiv v Celju, obnova
AD Kladivar..., pa tudi od-
pravljanje zaostajanja osebnih
dohodkov delavcev v družbe-
nih dejavnostih za osebnimi
dohodki delavcev v gospodar-
stvu. Kljub temu so celjske
družbene dejavnosti porabile
za 343 milijonov dinarjev
manj, kot je dovoljeval zakon.
V izhodiščih za načrtovanje
letošnjega razvoja družbenih
dejavnosti je v ospredju iska-
nje večje učinkovitosti ter
opredelitev za selektiven raz-
voj. Prednost naj bi imela
predvsem tista področja, ki so
vpeta v program prestrukturi-
ranja celjskega gospodarstva,
to pa so predvsem izobraževa-
nje, razvojno raziskovalno delo
ter zaposlovanje. Ustvarja pa
lahko samo telesno in duševno
dobro pripravljen delavec, kar
pomeni v zdravstvenem var-
stvu še večjo usmeijenost v
preventivo in večanje kakovo-
sti, v telesni kulturi nadaljnji
razvoj množičnosti, v kulturi
pa boljšanje osnovnih pogojev
za ohranjanje že sedaj visoke
kakovosti dela. Poseben pou-
darek namenjajo izhodišča ak-
tivni socialni politiki z dosled-
nejšim načrtovanjem iskanjem
možnosti prostovoljnih oblik,
kot so medsebojna pomoč.
Med pomembnejšimi letoš-
njimi temami, o katerih bodo
spregovorili delegati vseh
skupščin, izstopno možnosti
prenove delovanja skupnosti
socialnega varstva, za katero
iščejo v Celju nove rešitve. Pri-
pravlj^o pa tudi odgovor na
vprašanje, ali je delegatsko in-
formiranje dovoli trdna in za-
dostna vez med uporabniki in
izvajalci ter analizo informacij-
skih sistemov v družbenih de-
javnostih.
MILENA B. POKLIČ
Premalo razprav na konferenci
šentjurski mladinci so se ob koncu tedna sestali na politični
šoli. Za uvod so pripravili letno sejo občinske konference, na
kateri so pregledali svoje delo, začrtali letošnje akcije in
razrešili nekatere člane predsedstva.
Ugotovili so, da im^jo nekatere osnovne organizacije težave
pri svojem delu, ki so večkrat povezane s prostorsko stisko.
Večkrat pa je kriva tudi premajhna aktivnost članov, zato so
menili, da morajo v vsaki osnovni organizaciji n^ti tiste naloge
in dejavnosti, ki bodo pritegnile mlade in bodo značilne za
vsako okolje posebej. Razprave je bilo tokrat bolj malo, razlog
pa vidijo v tem, daje večina mladih v vodstvih osnovnih organi-
zacij novo izvoljenih.
Bolj živahno je bilo drugi dan politične šole, ko so razpravljali
o novih družbenih gibanjih, o prenovi usmerjenega izobraževa-
nja, o zaposlovanju v občini, prostovoljnem delu in preživljanju
prostega časa. V nedeljo pa so politično šolo zaključili z razpra-
vami o stabilizaciji in dolgoročnem načrtu občine.	TC
IZJAVE. IMNENJA
Cveto Knez, član medobčinskega sveta ZKS
Celje o razpravah o stališčih CK ZKJ in SFRJ:
»Ljudje v vsej tej množini pogledov, predlogov in pro-
gramov, kijih ponujamo javnosti, ne vedo več, kdo je tista
sila, ki lahko to spelje. Vedno manj je tistih, ki verjamejo,
daje to zveza komunistov. Še bolj hudo je, da tudi znotraj
zveze komunistov ni zavesti, da smo toliko močni, da
lahko stvari prestavimo naprej. Reševanje problemov pre-
stavljamo gor in dol, ter se prerekamo kdo naj kaj. Vse je
vedno težje in bolj zapleteno. Zdi se mi, da ne moremo
živeti s takšno inflacijo. Izvoz bo nazadoval, izgube rasle.
Ne vem, kako lahko naš delavec preživi tolikšno nadgrad-
njo. Za vse to ni ključna nesposobnost. Če ne bi bilo
sprenevedanj, oportunizma, skrivanj, bi šlo hitreje. Komu-
nistom bi lahko postala pomembna opora usklajeno delo,
pri nas v medobčinskem svetu.«
Milan Bratec, izvršni sekretar predsedstva
CK ZKS o vlogi zveze komunistov v ZSDL:
»Socialistična zveza je organizacija pluralizma idej. Mi
pa se srečujemo s političnim pluralizmom. To pomeni, da
so se interesi, kijih nismo mogli uresničevati, spolitizirali.
Zgovoren primer je zamisel o civilnem služenju vojaškega
roka. Zveza komunistov se je navadila na delovanje s
pozicij oblasti. Morala jih bo zapustiti, s^j se ne moremo
zapreti pred svetom, v katerem živimo. Soočeni smo s
prostorom. Najbolj realno se je o vsem demokratično
pogovoriti in dogovoriti - takšen je tudi princip bodoče
družbe. Kot organizacija bomo morali vedno znova preso-
diti, kaj je v določenem trenutku racionalno in se za to
zavzemati v demokratičnem usklajevanju z drugačnimi
mišljenji znotraj' socialistične zveze. Potrjevati moramo
sami sebe in svoje ideje.«
Peter Privšek, predsednik občinskega sveta
Zveze sindikatov Slovenije Celje o nedelavno-
sti v sindikatih:
»V celjskih sindikatih se je močno razpasla apatija.
Vedno več sestankov je nesklepčnih. Zaradi nezanimanja
za delo v sindikatu smo posameznike že opozorili na nji-
hove dolžnosti, če ne bo pomagalo, pa jih bomo tako v
občinskem svetu kot v njegovih organih zamenjali z dru-
gimi. Razumem sicer apatijo tam, kjer imajo nizke osebne
dohodke, ne razumem pa vrste strokovnih delavcev, za
katere res ne moremo reči, da se komaj preživljajo. Vklju-
čeni so v sindikat in v druge družbenopolitične organiza-
cije, a jih ni videti in čutiti. To lahko razumem kot nezani-
manje, kot pomanjkanje odgovornosti do družbe. Je to
povzročil njihov boljši standard?«
Ladislav Bajda, direktor Kostroja Slov. Konji-
ce o inovatorstvu:
»Samo s pridnim delom danes ne moremo več konkuri-
rati v svetu. Treba se je izkazati z znanjem, nenehnim
izobraževanjem in izkušnjami. Vlaganje v razvoj, v ljudi, je
največja naložba. Od tod pa izvirajo inovacije, kijih selimo
na tiste drobne izboljšave v proizvodnji in na one izza
projektantske mize. Končni rezultat je uspeh na domačem
in tujem trgu in zaupanje kupcev. Inovatorstvo je težko
ujeti v pravilnike. Laže je neko izboljšavo ali izum ugotav-
ljati v proizvodnji kot v konstrukciji, kjer je meja med
dano nalogo in končnim izdelkom često neostra. Inovacije
pri nas, govorim v širšem smislu, kaj rada zavira slovenska
nevoščljivost. V Kostroju se temu pojavu skušamo izog-
niti na salomonski način, in sicer tako, da pod izdelkom
napišemo več avtorjev, oziroma da inovatorji delajo v
skupinah. Skupine inovatorjev iz Kostroja so za svoje
izume prejele že več priznanj in nagrad in to je dobra
spodbuda.«
Mesto brez plinov
In brez pločevine
v Slovenskih Koniicah bodo z odlokom
zaprli promet
Konjičani se ne morejo in
ne morejo sprijazniti, da bi
ostalo središče mesta zapr-
to za motorni promet in ne
upoštevajo znakov prepo-
vedi in tudi fizične zapore
(betonska korita) niso za-
legle.
Zdaj bodo cestni promet v
območju Slovenskih Konjic
»uredili« z odlokom, ki ga
bodo obravnavali in predvi-
doma sprejeli na ponedelj-
kovi seji skupščine.
Slovenske Konjice so v
zadnjem obdobju močno
spremenile svojo podobo,
zgradili pa so več cest, da bi
razbremenili promet v sta-
rem mestnem jedru. Tako so
Zgradili novo cesto za obči-
•^o, ki se med Konusom in
Kostrojem navezuje na To-
varniško cesto, dogradili in
razširili so Uligo Adolfa Tav-
^aija, rekonstruirali del
Prečne in Šolske uhce. Vse
^ečje spremembe je nareko-
valo urejanje Titovega trga
izkazalo se je potrebno
Končno tudi pravno in z
ustreznim predpisom urediti
cestni promet v mestu.
Odlok predvideva uredi-
tev prometa na Partizanski
in Mariborski cesti, na Tito-
vem trgu. Ulici Adolfa Tav-
čarja, Prečni in Šolski uhci.
Vse spremembe v starem de-
lu mesta in na ožjem območ-
ju mesta so v skladu z zazi-
dalnim načrtom, ki je bil v
javni razgrnitvi in javni raz-
pravi in nanj ni bilo pripomb
ali dopolnilnih predlogov. K
odloku je dal pozitivno mne-
nje tudi svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
še posebej glede na dejstvo,
da odlok ne predvideva fizič-
ne zapore in tako ne bo ovi-
rana dostava blaga in dovoz
za stanovalce. Tudi izvršni
svet je mnenja, da velja tak-
šen odlok sprejeti in ga upo-
števati. Za neupoštevanje pa
so, kcupak, predvidene ka-
zenske sankcije, kakor jih
predvideva zakon o varnosti
cestnega prometa.
MATEJA PODJED
Pogled v svet
: .- i«; .
Filipini na poti v mirnejše vode
Referendum o novi ustavi Filipinov je
končan. Znani so prvi rezultati. Večina
oddanih glasov pomeni »da« za predsed-
nico Corazon Aguino in za novo filipin-
sko usta vo, ki naj bi tej nemimi drža vi v
jugovzhodni Aziji zagotovila civilno
oblast, parlamentarno obliko oblasti in
zakonitost.
To se dogaja v času, ko se približuje
prva obletnica strmoglavljenja dolgo-
letnega filipinskega diktatorja Ferdi-
nanda Marcosa, pri čemer je predsedni-
ca republike postala vdova po umorje-
nem glavnem opozicijskem voditelju
Benignu Aguinu.
Aguinova je prišla na krmilo države s
slovesom izobražene ženske, vendarle
'^golj gospodinje, ki nikoli v življenju ni
opravljala pomembnejše funkcije v jav-
nem življenju. Prvo leto je pokazalo, da
se hitro uvaja v politiko in državniške
posle. Barometer tega je dejstvo, da so
spodleteli štirje vojaški udari zoper njo
in njene. Barometer je tudi dejstvo, da
se ji je posrečilo odstraniti iz vlade
obrambnega ministra Juana Ponce Enri-
leja, ki je s tem, da je zadnji hip obrnil
Marcosu hrbet, povzročil njegov do-
končni padec in nastop Corazon Aguino.
Obenem je nova vlada pod vodstvom
Aguinove nenehno med kladivom levice
in nakovalom desnice na političnem pri- -
zorišču. Komunistična partija je vodil-
na v Ljudskodemokratični fronti in nje-
nem vojaškem krilu. Novi ljudski voj-
ski. Ti partizani delujejo v večini, v 53
od 86 upravnih pokrajin, kolikor jih je
na Filipinih. Levica terja predvsem dvo-
je: odpravo veleposestniške oblasti, ko-
renito agrarno reformo in zmanjšanje
odvisnosti Filipinov od ZDA. Desnica
opozarja na nevarnost, da bi bila Agu-
inova preveč popustljiva do levičarskih
zahtev in si skuša dobiti naklonjenost
Washingtona zase, a proti Aguinovi, češ,
z njo je na kocki prevladujoči vpliv ZDA
v deželi, zlasti še usoda obeh glavnih
ameriških vojaških oporišč, Subic Bay
in Clark.
Desničarske sile, zlasti močne v voj-
ski, med častniki, in seveda med tanko,
a sila vplivno plastjo veleposestnikov in
druge buržoazUe, bolj ali manj nepo-
sredno navijajo za Marcosovo vrnitev iz
izgnanstva v ZDA. Toda kaže, da je
uradni Washington povzel nauke iz ča-
sov, ko je v raznih državah do kraja
podpiral skrajno desnico, meneč, da je
ta najboljše jamstvo zvestobe ZDA in
ohranjanja antikomunistične narave re-
žimov v zavezniških državah. Najboljši,
najbolj bridki nauk je bilo podpiranje
iranskega šaha Reze Pahlavija. Tako
zdaj Washington predvsem prek vpliv-
nega poveljnika vojske generala Ramo-
sa skuša utrditi novo oblast pod vod-
stvom Aguinove.
Ker pa je predsednica sama iz velepo-
sestniške družine, ene najbogatejših v
državi, ni čudno, da je v predvolilni
kampanji morala slišati tudi vprašanja,
kot so bila, kdaj boste pa vi vaškim re-
vežem odstopili vsaj košček svoje zem-
ljiške (vele)posesti. Tako je tudi nekaj
dni pred referendumom prišlo do velike
demonstracije kmetov v Manili, ki so
zahtevali hitrejše uresničenje obljublje-
ne agrarne reforme. Posredovala je voj-
ska in streljala v množico. Petnajst de-
monstrantov je obležalo mrtvih, nekaj
desetin ranjenih. To je vrglo precej sen-
ce na Aguinovo, čeprav ni čisto jasno,
kdo je ukazal streljati.
Prvi rezultati referenduma o ustavi
kažejo, da je bila večina za. Obenem po-
znavalci razmer opozarjajo na pomemb-
no podrobnost: pokazalo se je, daje veči-
na vojske proti.
Ob vprašanju, ali Filipini plujejo v
mirnejše vode, je potemtakem vsekakor
ustrezen večji ali manjši vprašaj.
Piše Jože Širceli
4. stran - novi tednik
5. februar 198)
Bodo v Aeru zadržali sloves enega
najuspešnejšili celjskili kolektivov?
Aero je še vedno eden izmed
uspešnejših celjskih kolektivov, če-
prav so posamezni tozdi te delovne
organizacije že pred leti zašli v res-
ne težave. Gre za celjski tozd trže-
nje in šempeterski tozd Kemija, la-
ni pa se je začel približevati njuni
usodi tudi celjski tozd Kemija.
Stopnja akumulativne sposobno-
sti, kakor tudi nekateri drugi po-
membnejši kazalci poslovanja v
omenjenih tozdih v zadnjih letih
nenehno padajo. Za takšen položaj
je kriva vrsta težav, na katere v
Aeru nimajo neposrednega vpliva.
Se pa ob tem v nekaterih tozdih
tega celjskega kolektiva hkrati
prepočasi prilagajajo spremenje-
nim in neugodnim gospodarskim
razmeram.
Kljub temu so lani v Aeru dosegli
v povprečju zadovoljive rezultate.
Celotni prihodek je predvidoma zna-
šal 58 milijard dinarjev, dohodek pa
900 milijonov dinarjev. V zalogah su-
rovin in končnih izdelkov pa 900 mi-
lijonov dinarjev. V zalogah surovin
in končnih izdelkov so imeli decem-
bra vezanih 8 milijard dina^ev, od
tega eno in pol milijardo tujih sred-
stev, kar je za milijardo več kot so
načrtovali. Kljub temu se bojijo, da
bodo v naslednih mesecih ostali
brez nujnih surovin, k^ti Jugoban-
ka še vedno ni plačala njihovih uvoz-
nih naročil v tujini v vrednosti treh
milijonov dolarjev. In to kljub temu,
daje Aero lani izvozil za približno 12
in pol milijonov dolarjev izdelkov.
Zaloge gotovih izdelkov pa so naj-
bolj problematične v celjskem tozdu
Kemija, kjer so bile letos januarja za
80 odstotkov večje kot v enakem ob-
dobju lani.
Najuspešnejše poslujeta v Aeru
tozda Medvode in Grafika, pri čemer
gre zasluga za dobre poslovne rezul-
tate v pretežni meri preskrbljenosti
proizvodnje z domačimi surovinami.
Tozda Medvode in Grafika sta se ta-
ko lani odločila, skupaj s celjskim
tozdom Kemija, za skupno naložbo v
vrednosti 6 milijard 200 milijonov
din, ki je bila končana letos januarja.
Šlo je za rekontrukcijo papirnega
stroja za proizvodnjo osnovnega pa-
pirja v Medvodah, za nabavo treh
pet barvnih tiskarskih strojev za ne-
skončne obrazce v Grafiki in za po-
večanje dodelavnih zmogljivosti v
celjski Kemiji.
Osnovni namen naložbe v Medvo-
dah je povečanje zmogljivosti s se-
' danjih 26 tisoč na skoraj 40 tisoč ton
osnovnega papirja in izboljšanje ka-
kovosti papirja. Z drugimi beseda-
mi, gre za nižje gramature papirja, s
katerimi n^j bi Aero zadovoljil čim-
širši krog kupcev. V svetu namreč
kupujejo vedno tanjši papir, ki omo-
goča večje število kopij. V Medvo-
dah predvidevajo, da bodo lahko iz-
delovali 40 gramski papir, medtem
ko so pred posodobitvijo izdelovali
od 45 do 46 gramski papir. V Grafiki
so pridobili prve petbarvne tiskar-
ske stroje za neskončne obrazce v
Jugoslaviji, Kemija Celja pa bo po-
večala zmogljivosti s sedanjih 12 na
16 tisoč ton samokopirnega papirja.
Naložbo so v Aeru izpeljali s pomoč-
jo avstrijske firme Andritz iz Graza,
mednarodnega posojila in združenih
sredstev domačrh uporabnikov.
V Grafiki so si ob tem zastavili za
cilj, da bodo prvi v ponudbi novih
izdelkov, ki se uporabljajo predv-
sem v računalniški obdelavi podat-
kov. Kot rečno, gre zasluga za dobro
poslovanje preskrbljenosti z doma-
čimi surovinami. Kar 3 tisoč ton sa-
mokopirnega papirja dobijo iz celj-
skega tozda Kemija, ostale surovine
pa v glavnem iz Montane Žalec.
Stopnja akumulativne sposobnosti
tako že nekaj let presega 12 odstot-
kov, največja pa je bila pred lani, ko
je znašala 14,6 odstotka. Lani se je
izboljšala tudi ekonomičnost gospo-
darjenja, ki je bila za 48 odstotkov
večja kot predlani, medtem ko dve
leti prej v Grafiki niso dosegh načr-
tovane ekonomičnosti. V zadnjih
dveh letih so se znatno izboljšali tudi
drugi kcizalci poslovanja, med njimi
reprodukcijska sposobnost skor^ za
sto odstotkov.
Januarja letos so v Kemiji Celje
zabeležili dobre poslovne rezultate,
vendar je vprašanje če bodo v tem
tozdu zadržali trenutni pozitivni
trend. Izvozno-uvozni pogoji so na-
mreč še vedno zelo neugodni, Kemi-
ja Celje pa je lani ravno zaradi njih
zabeležila slabše poslovne rezultate,
kot je načrtovala. Med celjskimi toz-
di Aera je namreč največ izvozil rav-
no tozd Kemija Celje in sicer za več
kot 4 milijone dolarjev izdelkov. Po-
leg nespodbudne devizne zakonoda-
je v kolektivu, tako kot drugi izvoz-
niki, v glavnem niso dosegali lastne
proizvodne cene izdelkov.
Dodatne težave povzroča kolekti-
vu osnovna surovina-les, ki je v Ju-
goslaviji precenjen, zaradi česar je v
težavah tudi celotna slovenska les-
no-predelovalna industrija. Zato bo,
če ne bo prišlo v teh razmerjih do
sprememb, akumulativna sposob-
nost Aerovega celjskega tozda Ke-
mija še naprej padala. V zadnjih treh
letih so v Kemiji Celje dosegli načr-
tovano stopnjo akumulativne spo-
sobnosti le predlani in še to z indek-
som 100. Na meji ali pod načrtovano
se zadnja leta giblje tudi ekonomič-
nost poslovanja, lani pa se je znatno
zmanjšal tudi celotni prihodek tega
Aerovega tozda.
Nosilni proizvod v Kemiji Celje je
samokopirni papir, ki ga namerava-
jo v tozdu vsekakor obdržati, vendar
razmišljajo tudi o novih proizvodnih
programih. Kemija Celje je zaenkrat
še edini jugoslovanski proizvajalec
samokopirnega papirja, vendar je
pri nas vse več teženj po tej proiz-
vodnji, čeprav bi lahko ta Aerov tozd
v celoti zadovoljil jugoslovanske po-
trebe že s sedanjimi zmogljivostmi,
če ne bi bil prisiljen izvažati. Tako pa
je na primer Aero lani izvažal pod
ceno, Jugoslavija pa je uvozila
10.000 ton samokopirnega papirja,
pri čemer je šlo za kompenzacijske
posle z vzhodnoevropskim tržiščem.
Zaradi takšnih razmer v Aeru in-
tenzivno razvij^o nove izdelke. Lani
so v proizvodni program vpeljali čez
30 novih tipov posebnih pisalnih in
računalniških trakov. Načrtujejo tu-
di izdelavo tako imenovanih termo
papirjev katerih poraba v svetu let-
no narašča za 15 do 20 odstotkov. Za
naložbo naj bi se odločili še letos, ko
bodo opravili potrebne marketinške
analize. Kljub temu bo nosilni pro-
gram še vedno proizvodnja samoko-
pirnega papirja.
Še v večjih težavah je Šempeterski
tozd Kemija, ki je posloval z izgubo
že leta 1984. Temu primerno do lani
v tem tozdu niso oblikovali akumu-
lacije, stopnja akumulativne sposob-
nosti pa je ob lanskem devetmesečju
znašala le odstotek, kar je praktično
toliko kot nič. V vseh teh letih je bila
slaba tudi ekonomičnost poslovanja
in reprodukcijska sposobnost kolek-
tiva. Osnovni problem tega Aerove-
ga tozda pa je ozek asortiman izdel-
kov, med katerimi so tudi takšni, ki
dolgoročno nimajo nobene perspek-
tive. Med njimi gotovo izstopa izde-
lovanje matric za razmoževanje, kaj-
ti skoraj povsod so že prešli na upo-
rabo fotokopij.
Sanacijo šempeterskega tozda Ke-
mija je sicer prevzela posebna delov-
na skupina, vendar je bila ustanov-
ljena šele lani, program učinikovite
sanacije pa naj bi bil izdelan v tem
mesecu. Pri njegovi izdelavi sodelu-
je tudi IREL Ljubljana. Ne glede na
to, kaj bo prinesel nov sanacijski
program, gotovo drži trditev, da so
se v Aeru zelo pozno lotili sanacije
poslovanja v tem tozdu. Milan Zu-
pančič, glavni direktor Aera, sicer
soglaša s to ugotovitvijo, vendar
hkrati pravi, da ni glavni problem v
osvojitvi novih proizvodnih progra-
mov, temveč v tem, da le-ti zavisijo v
pretežni meri od uvoznih surovin.
Osnovna proizvodnja tega Aerove-
ga šempeterskega tozda je tako za-
enkrat še vedno izdelava samolepil-
nih trakov. Aero je bil še ne tako
dolgo edini jugoslovanski proizvaja-
lec samolepilnih trakov, v zadnjih
letih pa jih je začelo proizvc^ati še
pet drugih tovarn. V grupaciji proiz-
vajalcev samolepilnih trakov pri Go-
spodarski zbornici Jugoslavije se si-
cer dogovorijo za cene, vendar se
dogovora nihče ne drži. Drugi jugo.
slovanski proizvajalci tako prodaja,
jo samolepilne trakove tudi po 3o
odstotkov nižji ceni kot Aero. Zaradi
tega sicer poslujejo na robu rentabil.
nosti ali celo z izgubo, vendar jim v
drug;ih republikah omogočajo, da
preživijo.
Da zmogljivosti preseglo jugosla.
vanske potrebe po samolepilnih tra-
kovih priča podatek, da smo prod
petimi leti pri nas izdelali 80 milijo-
nov kvadratnih metrov, predlani pa
že 200 milijonov kvadratnih metrov
samolepilnih trakov. Ob tem je Aero
edini, ki samolepilne trakove tudi
izvaža, medtem ko vsi ostali jugoslo-
vanski proizvajalci prodajajo le na
domačem trgu. Aero namreč vidi v
izvozu, čeprav izvaža pod ceno, edi-
no možnost za pridobitev potrebnih
deviz. Le-te potrebuje, če hoče preiti
na proizvodnjo specialnih samole-
pilnih trakov, s katerimi bo lahko
konkuriral na domačem in tujem tr-
žišču.
K slabšim poslovnim rezultatom
Aera je svoj delež prispeval tudi tozd
Trženje, ki je predlani posloval z iz-
gubo, slabe poslovne rezultate pa je
zabeležil tudi ob lanskem devetme-
sečju. Stopnja akumulativne spo-
sobnosti je na primer znašala ob de-
vetmesečju le 2,1 odstotka. Poslova-
nje tega tozda je odvisno v glavnem
od storitev, ki jih opravi za druge
Aerove tozde, kjer v zadnjem času
ocenjujejo, da posebnega tozda Tr-
ženje ne potrebujejo. Tako meni tudi
Milan Zupančič: »Tega tozda v Aeru
ne potrebujemo, vendar smo si to
skuhali sami. Morebiti bi bilo naj-
bolj racionalno, da ta tozd ukinemo.
Zaenkrat je več predlogov, o njih pa
bomo temeljiteje razmislih letos, ko
bomo analitično ocenili dela in nalo-
ge in razmišljali o bodoči samou-
pravni organiziranosti delovne orga-
nizacije.«
Kakorkoli že, Milan Zupančič oce-
njuje, da ima kolektiv Aera dobro
osnovo za solidno poslovanje in na-
daljnji razvoj. Če se bodo njegova
predvidevanja uresničila, bo poka-
zal čas. Ne glede na to, pa bodo mo-
rali v Aeru hitreje in učinkoviteje
kot doslej odpravljati subjektivne
vzroke za slabo poslovanje posamez-
nih tozdov. VILI EINSPIELER
Certificirani ček LB
Poslovanje s čeki je postalo že vsakdanja praksa, vendar
ste gotovo tudi sami ugotovili, kako je tekoči račun neprime-
ren za plačevanje večjih zneskov. Poslovanje z večjimi vso-
tami gotovine pa je tudi vse prej kot prijetno. Zato smo se v
LB odločili, da ponudimo varčevalcem novo vrsto čeka, to je
certificirani ček.
Certificirani ček je povsem zanesljiv tako za vas kot za
banko, saj je vrednost le-tega izdvojena na posebnem računu
do njegove porabe. Certificirani ček je ček, ki se glasi na
poljubno visok znesek, v okviru kritja na imetnikovem računu
in zanj jamči banka. Certificirani ček nima omejenega roka
veljavnosti. Znesek računa, ki ga plačujemo s certificiranim
čekom se lahko poravna z enim ali večimi certificiranimi čeki.
Da pa boste videli, kako izgleda ga tudi objavljamo, kar še
posebej velja za finančne službe delovnih organizacij in, kjer
se bo takšen ček začel vse bolj uveljavljati v praksi plačilnega
prometa.
Tajfun v Hmezadu
Razvojni načrti še vedno pogumni
Tajfun s Planine je bil do
letošnjega januarja edini
proizvajalec kmetijske me-
hanizacije, ki ni bil vklju-
čen .v nobenega izmed več-
jih sistemov. O takšni pove-
zavi so sicer razmišljali, do
nje pa je prišlo šele sedaj,
ko so se povezali v SOZD
Hmezad.
Po besedah direkto^a T^-
funa Jožeta Špana je bila
takšna vključitev v večjo or-
ganizacijo združenega dela
potrebna. »Majhna organiza-
cija je kot ladjica na razbur-
kariem moiju,« je slikovito
pojasnil, ko je govoril o ra-
zlogih za priključitev k Hme-
zadu. Meni, da je varnost
takšne manjše delovne orga-
nizacije v sedanjih razmerah
negotova. Pred leti so raču-
nali na povezavo z ribniškrm
Rikom, vendar so tam želeli
le razvoj Tajfunovega hidra-
vličnega programa, kjer pa
so bili šele na začetku. Poleg
tega bi popolna preusmeri-
tev v hidravliko pomenila
odpuščanje delavcev, ki so
izdelovah kmetijsko meha-
nizacijo, zato se v T^funu za
povezavo z Rikom niso odlo-
čili.
Pri odločanju za vključitev
v Hmezad je bil gotovo naj-
močnejši argument ta, da bo-
do imeh odslej možnost na-
jemanja ugodnih posojil pri
interni banki, s tem premeš-
čali likvidnostne težave in
kreditirali proizvodnjo. V
Tajfunu namreč nenehno
razvijajo nove programe, ki
zahtevajo precej denaija, do-
kler niso primerni za širšo
proizvodnjo. To pa jim je do-
slej povzročalo težave, saj se
rezultati novega proizvoda
ne pozn^o takoj, pač pa šele
po nekaj letih. Pri odločanju
za povezavo s Hmezadom so
bili pomembni še drugi ra-
zlogi, kot je na primer zago-
tovljena prodaja izdelkov.
Hmezadova Agrina naj bi na-
mreč odkupila 30 odstotkov
proizvodnje in jim zagotav-
ljala material, ki ga je pri nas
težje dobiti. Račungjo pa tu-
di na večji izvoz, saj so lani
na tuje prodali le 2 odstotka
celotne proizvodnje. Gre
predvsem za izvoz snežnih
frez in gozdarskih vitlov v
Avstrijo in ZRN.
V povezavi s Hmezadom
računajo, da bodo lažje ures-
ničili svoje razvojne načrte.
ki gredo v dveh smereh. Ta-
ko bodo na eni strani razvija-
li zahtevnejše kmetijske
stroje, od katerih so lani raz-
vili kombajna za izkopava-
nje krompirja in pese, na
drugi strani pa ne opuščajo
načrtov o razvoju hidravlič-
nega programa, kjer sicer ne
napredujejo tako, kot so pri-
čakovali, vendar bodo vztra-
jah.
Razvijajo tudi komunalni
program, kjer gre za različne
čistilce pločnikov, tovarni-
ških dvoran ... V naslednjih
letih pa bi radi izpopolnili tu-
di vse druge izdelke, ki so
plod lastnega znanja in v ve-
čini primerov predstavljajo
novost na našem trgu, hkrati
pa nadomeščajo uvoz.
T. CVIRN
Za kruh vsakdanji
Naj spet zalilopotajo stari mlini
v konjiški pekarni Rogla
bi radi pekli še boljši kruh
in pecivo, pravijo in predla-
gajo, da bi usposobili neka-
tere stare mline v občini,
kjer bi sami mleli žito za
specialne vrste moke. Mlini
so pred leti zastali in se ne
oglašajo več, med njimi je
tudi Kovačev mlin v Rada-
ni vasi, ki bi ga kazalo uspo-
sobiti.
Sicer pa v pekarni in sla-
ščičarni Rogla v Slovenskih
Konjicah v srednjeročnem
obdobju kanijo povečati za-
poslenost po 4,1 odstotni let-
ni stopnji, dohodek pa po 5
odstotni stopnji. Vsako leto
bodo napekli za 3 odstotke
več kruha in peciva, druge
izdelke, na primer testine in
medičarske izdelke, pa bodo
pekli tako, kot bodo nareko-
vale potrebe.
Pekarno Rogla so pred
kratkim adaptirali in pove-
čali obstoječe zmogljivosti,
zgradili so dodatne prostore
in kupili tudi potrebno opre-
mo, tako da so lahko začeli
prestrukturirati proizvodnjo
v nove programe. Osnovni
program je ostal kajpak ne-
spremenjen - peka vseh vrst
kruha predvsem za potrebe
domače občine. Z nenehno
prisotnostjo na razstavah do-
ma in v tujini, kjer so prejeli
vrsto priznanj, pa vse bolj
opozarjajo tuje kupce in do-
ber glas o konjiških pekar-
skih izdelkih je segel tja čez
lužo in na Orient. Zaenkrat
se v Rogli bolj spogledujejo z
izvozom, naložbena politika
pa je naravnana prav v to
smer. Za naložbe so predvi-
deli 80 milijonov dinarjev, ki
jih bodo vložili predvsem v
nakup nove strojne opreme.
Če pa bodo hoteli znatneje
povečati proizvodni pro-
gram, bodo morali misliti tu-
di na novo lokacijo, saj so z
zd^šnjo, v centru mesta, do-
kcO omejeni.
MATEJA PODJED
5. februar 1987
novi tednik - stran 5
Priznanja kulturnim delavcem na Cellskem
Na našem območju je te dni veliko slovesnosti v počasti-
tev slovenskega kulturnega praznika, na osrednjih, večina
jih bo danes 6. februarja, in jutri, pa bodo kulturne skup-
nosti podelile priznanja posameznim kulturnim delavcem
za delo na področju kulture. K iskrenim čestitkam se
dobitnikom nagrad pridružuje tudi naše uredništvo.
Celje
Kulturna skupnost obči-
ne Celje pripravlja v poča-
stitev praznika osrednjo
slovesnost jutri, 6. februar-
ja ob pol osmib zvečer v Na-
rodnem domu. Program bo-
do izvedli slušatelji Akade-
mije za glasbo in pianist Hin-
ko Haas.
Nagrade za vidnejše dosež-
ke v kulturi bodo prejeli: dr.
Ivan Stopar, igralca SLG Mi-
lada Kalezič in Iztok Valič
ter režiser Vinko Modern-
dorfer, kipar Franc Prug in
zborovodkinja Dragica Žvar.
Laško
Na predvečer praznika bo
osrednja proslava za laško
občino v Radečah, in sicer v
tamkajšnjem domu Svobo-
de ob 18. uri. Po bogatem
kulturnem programu bodo
izročili nagrade kulturne
skupnosti Laško. Prejeli jih
bodo: Jože Sumrak, Milko
Vahčič in Jure Krašovec.
Mozirje
v mozirski občini pri-
pravljajo osrednjo priredi-
tev ob kulturnem prazniku
v soboto, 7. februarja ob 18.
uri v Domu kulture Mozirje.
V kulturnem programu bo-
do nastopili plesalci aka-
demske folklorne skupine
France Marolt iz Ljubljane,
slavnostni govornik pa bo
predsednik občinske kultur-
ne skupnosti Alojz Plaznik.
Mozirjani bodo podelili tudi
priznanja za najvidnejše kul-
turne dosežke v občini, ven-
dar bodo nagrajence izbrali
šele na nocojšnji (četrtek) se-
ji občinske kulturne skup-
nosti.
Slovenske Konjice
Jutri, 6. februarja ob 18.
uri bo slovesno tudi v Slo-
venskih Konjicah, ko bodo
na osrednji proslavi ob kul-
turnem prazniku predstavi-
li novo pesniško-likovno
zbirko avtorjev konjiške
občine, Skrita hotenja. Na-
stopila bosta plesno recita-
cijska skupina in Loški ok-
tet, nagrade za posebne do-
sežke v kulturi pa bodo pre-
jeli: Moški pevski zbor Vita-
nje, Franc Rozman in Darin-
ka Ivačič.
Šentjur
Osrednja proslava ob kul-
turnem prazniku bo v Šent-
jurju jutri, v petek ob 18. uri
v tamkajšnjem kulturnem
domu. Predstavilo se bo Pro-
svetno društvo skladateljev
Ipavcev iz Šentjurja z vsemi
svojimi sekcijami. Podehli
bodo tudi priznanja, ki jih
bodo prejeli: Dragica in Ja-
nez Rauter ter moški pevski
zbor s Ponikve. Manjše slo-
vesnosti bodo tudi na šolah v
krajevnih skupnostih, praz-
nik pa bodo počastili tudi z
razstavo razglednic v šent-
jurski knjižnici in filmsko
predstavo v kinodvorani.
Šmarje pri Jelšah
Osrednja prireditev ob le-
tošnjem kulturnem prazni-
ku v šmarski občini bo v
soboto, 7. februarja ob 18.
uri v kulturnem domu Ro-
gatec. Kulturni program pri-
pravljajo člani domačega
kulturnega društva, nagrad
za najvidnejše dosežke v kul-
turnem življenju občine pa v
Šmarju pri Jelšah letos ne
bodo podelili, saj občinska
kulturna skupnost nagrajuje
le vsako drugo leto.
Titovo Velenje
v občini Velenje bo osred-
nja proslava ob kulturnem
prazniku 11. februarja ob
18. uri v Domu glasbene šo-
le Titovo Velenje. Na prosla-
vi, kjer bosta v kulturnem
delu sporeda nastopila Sim-
fonični orkester velenjske
glasbene šole in Mladinski
zbor glasbene šole, bodo po-
delili priznanje kulturne
skupnosti Velenje in Napot-
nikove plakete, diplome in
priznanja. Priznanje kultur-
ne skupnosti bo prejelo Kul-
turno društvo Šmartno ob
Paki, Napotnikove plakete
Dekliški pevski zbor Centra
srednjih šol iz Titovega Vele-
nja in Stane Žula, Napotni-
kove diplome pa Mešani
pevski zbor Svoboda Šo-
štanj, Alojz Satler in Stane
Jeršič. Napotnikova prizna-
nja prejmejo Mira Preložnik,
Stane Tepej, Dragica Oder-
lap, Rudi German, Rado Za-
ložnik, Jože Grabner, Alojz
Ramšak, Jože Martinšek in
Anton Žerdoner.
Poleg rednih kulturnih
prireditev Napotnikovega
kulturnega centra bodo v
tednu kulture pripravili še
vrsto kulturnih prireditev v
posameznih krajevnih skup-
nostih.
Žalec
Osrednja proslava s pode-
litvijo Savinovih odličij v
žalski občini, ob letošnjem
kulturnem prazniku, bo 6.
februarja ob 18, uri v kul-
turnem domu v Žalcu. Izva-
jalca umetniškega programa
bosta oktet Hoja pod vod-
stvom Jožeta Koresa in gle-
dališki igralec Ivo Ban. Do-
bitniki letošnjih Savinovih
odličij, nagrad s plaketo so:
Kulturno društvo Andraž,
Ivan Mikek iz Vrbja, Mirko
Podgoršek iz Prebolda in
Eran Sadnik iz Žalca. Savi
nove plakete bodo prejeli:
Zoran Kovač iz Celja - po
smrtno, Hilda Pfeifer s Pol-
zele, Tinka Zupane iz Griž,
Stanko Grm iz Griž, Konrad
Podbregar iz Petrovč, Franc
Ježovnik iz Griž; Savinova
priznanja pa bodo prejeli
Lea Lah s Ponikve. Drago
Kumer iz Prebolda, Peter
Kos s Ponikve in Hilda Pre-
mik, Jože Geberšek, Cita Po-
speh, Danica Grabner (vsi iz
Griž) ter Anica Aškerc iz Pe-
trovč.
V Savinovem razstavnem
salonu bodo uro pred pričet
kom osrednje proslave odpr
li razstavo grafik Biljane Un
kovske.
l\lov teiefonski imenik
Kmalu tudi dodatek s potrebnimi popravki
Na vseh poštah v Sloveniji
so ta teden začeli prodajati
nov telefonski imenik. Gre
za precej zajetno knjigo
(kljub nekoliko stanjšanim
listom v primerjavi s prejš-
njim imenikom) s 1344 listi
in več kot 300.000 telefonski-
mi naročniki v republiki.
Z našega območja je v ime-
niku 31.400 naročnikov. Ker
se telefonsko omrežje v naši
republiki zadnja leta precej
hitro širi, menijo poštarji, da
je to zadnji imenik, ki so ga
še lahko izdah v eni sami
knjigi. Letos so se poštarji
tudi odrekli tiskanju precej
tanjših, a priročnih regijskih
imenikov. Prejšnji takšen
poskus se namreč ni obne-
sel, zanimanje je bilo zelo
malo, precej teh imenikov pa
je obležalo v skladiščih.
Kot v prejšnjih, je tudi v
tem telefonskem imeniku
nekaj napak, večina pri na-
ročnikih, ki so jim spremeni-
li telefonsko številko, v ime-
nik pa vpisali še staro. Letos
je bilo na našem območju
kar precej spremenjenih šte-
vilk, največ v žalski in ve-
lenjski občini, vsako takšno
spremembo pa je potrebno
prijaviti s posebnim obraz-
cem, daje potem tudi vneše-
na v telefonski imenik. Seve-
da je težko ugotavljati, kdo
je kriv za napačne podatke
oziroma bi to lahko ugotav-
ljali le od primera do prime-
ra. Na celjski pošti zagotav-
ljajo, da so vnesli vse spre-
membe, ki so bile prijavljene
pisno, kljub temu pa je še
nekaj napak (na primer pri
zasebnikih na Mariborski 67
a in 68). Te napake in pa
spremembe med tiskom
imenika bodo poštarji vnesli
v poseben dodatek, za kate-
rega te dni že zbirajo podat-
ke, natisnili pa ga bodo pri-
hodnji mesec. Ta dodatek
bodo dobili vsi prizadeti,
ostali naročniki pa ga bodo
lahko brezplačno dobili na
poštah.
S.Š.
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
DSSS
DO »POTROŠNIK« Celje
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Voznik službenega vozila
2.	Administrativna dela
Pogoji:
1.	Končana ustrezna srednja šola IV. stopnje stro-
kovne izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj. Po-
skusno delo 30 dni. Delo se sklene za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
2.	Končana srednja šola V. stopnje strokovne izo-
brazbe smer ekonomski tehnik ali administrativni
tehnik in eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo
tri mesece. Delo se sklene za določen čas, nadomeš-
čanje delavke na porodniškem dopustu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: »MERX«
DO »POTROŠNIK« CELJE, Kocenova 2/a, Celje, Ka-
drovsko splošna služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
DO EMONA HOTELI
LJUBLJANA
TOZD HOTEL
EVROPA CELJE,
Titov trg 4
Komisija za delovna
razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
3 natal^arjev
s končano srednjo šolo za
gostinstvo in turizem
Delovno razmerje borno
sklenili za nedoločen čas,
polni delovni čas in z eno-
mesečnim poskusnim
delom.
Kandidati naj pošljejo svoje
vloge v 8 dneh na gornji
naslov.
Kandidate bomo obvestili v
15 dneh po sklepu o izbiri.
Že večkrat me je Rudi Selčan iz Stranic
vabil, da obiščeva njegovega prijatelja iz
vojnih let.
»Boš pisal, kako je bil zakopan v gnoju in
kasneje ujet...« mi je prigovarjal!
»Pa saj o tem sem že pisal pred nekako
tridesetimi leti...« sem mu odgovarjal. Ti-
stikrat sem s predsednikom krajevne orga-
nizacije ZZB NOV Dobrna Alojzem Kore-
nom obiskal vse kmetije na Paškem Kozja-
ku in v kratkem zapisal, kaj seje bilo doga-
jalo pomembnega med vojno pri njih. Veči-
noma povsod so nama pripovedovali, Kako
je bilo ob pohodu Štirinajste, kako so Nem-
ci zverinsko pobili ranjence, ki so jih našli
pri kmetih, ko so zasledovali divizijo. Znano
fnije tudi, kaj seje bilo zgodilo pri Vrhovni-
kovih, kjer so imeli v gnoju zakopana dva
''anjenca.
Tako nekako sva obisk odlagala. On je
Pripovedoval tisto, kar mu je povedal v gnoj
^skopani ranjenec, jaz pa tisto, kar so mi
PovedaU Vrhovnikovi. Ista zgodba je imela
nnalenkostno a zelo pomembno različico,
^o pa so me za Novo leto 1987, 4. januarja
obiskali: Konrad Sodin, član predsedstva
občinskega odbora ZZB NOV Slovenske
Konjice, Bogdan Šnabel iz Frankolovega in
fiudi Selčan iz Stranic, smo se za obisk
dogovorili. Vztrajal sem, da se Marku v Ko-
mendo najavimo, da ne bomo hodili na sle-
po, ga vznemirjali ali zamujali čas, če ga ne
bo doma.
Med potjo mi je Rudi Selčan pripovedo-
val, kje in v kakšnih okoliščinah sta se sre-
čala s prijateljem Markom, ki ga namerava-
mo obiskati. Skupaj sta bila zaprta v tabo-
rišču za vojne ujetnike v Muhlbergu a. d.
Elbe, v Vzhodni Nemčiji, tako je pot do
Komende zelo hitro minila.
Čim smo parkirali avtomobil pred hišo
Marjana Založnika-Marka v Komendi in ■
stopili iz njega, že so se odprla vežna vrata
in na prag je stopil mož šestdesetih let. Oce-
njeval sem ga in tehtal, ali je ta sploh lahko
bil pohodnik Štirinajste, tako mladosten vi-
dez je kazal. Jaz sem bil med najmlajšimi
partizani na Štajerskem, a on pa je verjetno
še med mlajšimi?
Prijazno nas je sprejel in povabil v hišo.
Predstavil mi je svojo ženo Pavlo. Ko nam
je postregla, me je vprašala, če se nisva že
nekje srečala. Ugibala sva, ali v partijski
šoli, ali v pedagoškem tečaju.
Nazadnje sva složno prišla do zaključka,
da sva v letu 1951/52 skupaj obiskovala Pe-
dagoški tečaj v Mariboru, ki gaje za partij-
ske aktiviste organiziral CK KPS. Srečanje
je bilo po petintridesetih letih naključno, a
prijetno pri njenem možu upokojenem šol-
skem upravitelju v Komendi tov. Marjanu
Založniku-Marku, enemu izned redkih pre-
živelih ranjencev s Paškega Kozjaka - po-
hodniku Štirinajste.
Tudi njegova žena Pavla je že upokojena
učiteljica. Tako smo se tega dne srečali: pet
borcev NOV, od tega štirje učitelji in to kar
trije upokojeni šolski upravitelji: Konrad
Sodin, Marjan Založnik-Marko in Franjo
Marošek.
Pogovor je stekel sproščeno in prijetno.
Bil pa sem vidno vznemirjen in prijetno
presenečen ob nenadejanem srečanju.
Takoj smo povedali namen obiska, da že-
limo shšati spomine tovariša Marka - Marja-
na Založnika, komisarja 1. čete 2. bataljona
Šercerjeve brigade na pohodu Štirinajste
divizije na Štajersko.
Najprej smo želeli zvedeti kaj o Marjanovi
mladosti, a nam jo je le čisto na kratko
odgrnil. Marjan je bil rojen 21. avgusta 1926
v delavski družini v Notranjih Goricah pri
Brezovici. Njegov oče je bil tesar in zidar,
predvojni komunist. Bilje organizator vsta-
je in slovenske partizanske vojske v svojem
kraju. Tako je postal prvi politkomisar Pro-
letarskega bataljona »Tone Tomšič« formi-
ranega v Zapotoku 1942, katerega koman-
dant je bil slavni partizanski komandant,
narodni heroj Stane Semič-Daki. Pozneje je
postal pomočnik komisarja brigade »Tone
Tomšič«, od koder ga je Ivan Maček-Matija
poklical na zelo zaupno dolžnost izgradnje
barak Baze 20 v Rogu. Dočakal je konec
vojne v činu kapetana I. klase in pomočnika
komisarja bataljona KNOJ-a.
Marjan je bil edini sin, imel pa je tri mlajše
sestre. Že v rani mladosti se je odločil za
učiteljski poklic. Leta 1941. je pričel obisko-
vati učiteljišče v Ljubljani. Bil je v meša-
nem oddelku fantov in deklet. Dijaki tega
oddelka so izstopali po svoji nacionalni za-
vednosti in upornosti proti okupatorju.
Enoglasno so zavrnili fašistično pozdravlja-
nje z dviganjem desne roke, kar je od njih
zahteval profesor italijanščine - Italijan in
fašist. Ker po večkratnem ukazu tega pri
dijakih ni dosegel, je zadevo javil ravnatelju
učiteljišča in na Komisariat ljubljanske po-
krajine. Komisar Graziolli je odločil, da je
treba nepokorne dijake izključiti iz učitelji-
šča. Ta ukaz je profesor italijanščine sporo-
čil dijakom, poklical vsakega posebej h ka-
tedru, da se izjasni ali bo pozdravljal z dvi-
ganjem roke. Ker so vsi to odklonih, je bil
ves oddelek izključen.
Tako je Marjan ostal doma. Že v letu 1941
je opravljal kurirske posle v domačem kraju
v Notranjih Goricah in na Brezovici in to za
rajonskega sekretarja Jožeta Kopitarja.
Junija 'l942 je odšel v partizane - v 4.
bataljon Notranjskega odreda, ki seje kma-
lu organiziral v Dolomitski odred.
Oktobra 1942. leta je bila formirana 2. slo-
venska narodnoosvobodilna brigada »Lju-
bo Šercer«. Za njeno formiranje je moral
Dolomitski odred prispevati svoj 3. bata-
ljon. Ker pa je bilo to še premalo borcev, so
iskali prostovoljce še iz ostalih bataljonov.
Prijavil seje tudi Marjan Založnik-Marko in
med njimi vstopil v Šercerjevo brigado. Vso
zimo 1942/43 in vso 1943. leto seje bojeval v
Sercerjevi brigadi na Dolenjskem.
Na pohodu Štirinajste divizije na Štajer
skoje opravljal dolžnost politkomisarja čete
prej v tretjem, pozneje pa v drugem bata
Ijonu.
6. stran - novi tednik
5. februar 198)
Tudi otroci potrebujejo pomoč psiiiiatra
Dispanzer za psiholtigieno otroli in mladine v Celju pogreša psihiatra
Dispanzer za psihohigieno otrok in
mladine v celjskem zdravstvenem
domu skrbi za varstvo duševnega
zdravja otrok in mladine na celjskem
območju. Čeprav opravi veliko in po-
membno delo, bi ga lahko še več in
bolje, če bi v njem sodeloval tudi pe-
dopsihiater.
Prvi začetki ambulantnega varstva
duševnega zdravja otrok in mladine
segajo v leto 1970, leta 1979 pa je bil
ustanovljen dispanzer. Od takrat do
danes skušajo k delu pritegniti pedo-
psihiatra, ki bi bil nosilec teamskega
dela. Potrebe na celjskem območju so
velike. Samo lani so v dispanzeiju pre-
gledali 5017 otrok in mladostnikov.
Pripravili so tudi 40 predavanj za rav-
natelje, vzgojitelje in učitelje, starše in
zdravstvene delavce v občinah Celje,
Žalec, Laško, Šentjur, Šmarje in Slo-
venske Konjice.
Pri otrocih in mladostnikih, ki so
potrebovali pomoč dispanzerja, je bilo
največ običajnih razvojnih in vzgojnih
težav. Med motnjami so prevladovale
razvojne krize, odkloni v splošnem du-
ševnem razvoju, ki niso bolezenski,
posebne navade in razvade, prilagodi-
tvene težave, razvojne motnje govora
in podobno. Nemalo pa je bilo tudi
psihiatričnih motenj, kot so tiki, mot-
nje hranjenja in nočno močenje poste-
lje. Te pa že zahtevajo poglobljeno
obravnavo.
Za zahtevnejšo obravnavo ter za od-
krivanje otrok in mladostnikov z mot-
njami, bi potreboval otroškega psihia-
tra. Ta bi tudi omogočil usmerjanje
zdravljenja naprej, proti kliniki. Sedaj
je med dispanzeijem in kliniko prazen
prostor. Na bolnišnično zdravljenje
sprejemajo skoraj izključno odrasle
osebe, pri katerih pa so duševne mot-
nje nastale že mnogo prej. Če bi jih
prej tudi zdravili, bi bili uspehi lahko
veliko večji.
Vse to so razlogi, da tako strokovni
svet za splošno medicino v zdravstve-
nem centru kot tudi svet za zdravstvo
pri predsedstvu celjske občinske kon-
ference socialistične zveze podpirata
predlog za razširitev kadrovske bilan-
ce za otroškega psihiatra v dispanzer-
ju. Tam je tudi mesto zanj, saj je otro-
kom mnogo bolj dostopen, kot bi bil v
bolnišnici, otroci pa ga tudi sprejema-
jo kot otroškega ali šolskega zdravni-
ka, ki se ukvarja s težavami otrok in ne
kot psihiatra, do katerih imamo, priz-
namo ali ne, še vedno pomisleke.
MILENA B. POKLIČ
Na Svibnem ne mirujeio
Razširitev telefonskega omrežja, posodobitev ceste
Svibno-Jagnjenica, prizidek k telovadnici za potrebe
kulturnega društva in sofinanciranje zdravstvenega
doma v Radečah so naloge, ki čakajo krajane Svibnega
pri uresničevanju programa četrtega občinskega samo-
prispevka.
Po sedanjih izračunih n^ bi ta krajevna skupnost dobila
iz samoprispevka 18 milijonov dinaijev. Od tega bodo
okoli 8 milijonov namenili za zdravstveni dom v Radečah,
ostalo pa za svoj program.
Nsudlje so pri telefoniji. Že predlani so vsi bodoči tele-
fonski naročniki, teh je okoli osemdeset, prispevali 40
tisoč dinarjev za gradnjo omrežja, vsak krajan je dal osem
drogov, udarniških ur pa so opravili v vrednosti 5 milijo-
nov dinarjev. Spomladi bodo nadaljevali z delom in upajo,
da bodo še letos dobili telefone. Dogovarjajo se tudi že s
cestnim podjetjem, ki bi spomladi začeli urejevati cesto od
Svibnega proti Jagnjenici. Najprej bi sanirali plazove, nato
pa bi popravili cesto, ki že močno ogroža prometno var-
nost.
Kljub prizadevanju krajanov, denarju iz samoprispevka
pa vsega ne bodo mogli narediti brez pomoči združenega
dela, ki pa bo, tako kot vedno doslej, tudi tokrat priskočilo
na pomoč.
VVE
Heiena Kreuch
Sedemnajst let dela, lahko
bi se reklo življenja, z ostare-
limi, onemoghmi, bolnimi in
tolažbe potrebnimi, je teža-
ško delo, ki ga zmore red-
kokdo. Zmore ga le tisti, ki
ima srce na pravem mestu in
globoko zasidran čut odgo-
vornosti. Eden takšnih ljudi,
tihih, neopaznih, je Helena
Kreuch, medicinska sestra v
domu za ostarele v Šmaiju
pri Jelšah. Med zdravstve-
nim osebjem se lahko pona-
ša z najdaljšim stažem. Lah-
ko bi se, pa se ne. Nanjo in
na njeno predanost poklicu,
ki ga v posebnih okoliščinah
opravlja, je morala opozoriti
direktorica Doma počitka v
Šmarju.
Iz Lendave, kjer je preživ-
ljala rosna leta, je kot novo-
pečena medicinska sestra
prišla najprej v Celje, v celj-
sko bolnišnico, prvega fe-
bruarja leta 1970 pa jo je pri-
vabil šmarski dom za ostare-
le. Delovnih in drugih pogo-
jev v stari graščini Jelšin-
grad se prav dobro spomi-
nja, takrat je začela spozna-
vati miselnost in tegobe jese-
ni življenja. Tudi jaz bom ne-
koč stara, je pozvanjalo v
njej.
»Danes so pogoji za delo
dobri, sploh se jih ne da pri-
merjati z nekdanjimi v Jel-
šingradu, kjer sem se začela
ukvaijati z ostarelimi. Naj-
težje pa je delati z nepokret-
nimi, ti so naše, moje pomoči
najbolj potrebni. Pride dan,
ko ne vem, kje se me glava
drži; injekcije, prevezi, raz-
deljevanje zdravil, posveti z
zdravstvenim osebjem, po-
sveti s sorodniki, obiski. Star
človek je pač star in moraš
ga vzeti takšnega, kakršen
je, spremeniti se ga ne da. Če
se sčasoma privadiš na nji-
hove navade, naenkrat težav
sploh ni,« pripoveduje o svo-
jem vsakdanu v domu v
Smaiju, kamor se vsak dan
pripelje iz Štor, kjer je doma,
kjer ima družino, ki po na-
pornem delu tudi teija svoje.
Helena dobro ve, da je naj-
več, kar lahko tem ljudem
da, tolažba, topla beseda. In
če je samo en dan odsotna, jo
oskrbovanci že pogrešajo,
sprašujejo po njej. »Se te pač
navadijo,« pove in doda:
»Pri delu z ostarelimi moraš
biti tudi nekaj psihologa in
marsikateri problem je po-
tem manjši, kot v resnici je.
Predvsem pa si vsi skupaj
prizadevamo, da bi tem lju-
dem ponudili čim več do-
mačnosti, starost je že tako
hladna, v domu, stran od do-
mačih in bližnjih, pa še toli-
ko bolj. Naše delo ni in ne
sme biti samo poklic, če nisi
ustvarjen za to, je najbolje,
da se mu izogneš, sicer dolgo
ne moreš zdržati.«
MARJELA AGREŽ
Terapija na snegu za prizadete
otroke
Društvo za pomoč prizadetim s cerebralno paralizo
Celje je tudi letos pripravilo v sodelovanju s stro-
kovnimi delavci za gibalno motene otroke terapijo
na snegu. Vsebinsko bogate dneve na Osankarici so
dvanajstim otrokom omogočili smučarska učitelja,
nevrofizioterapevtki ter specialna pedagoginja.
Po posvetu s kranjskim društvom, ki ima že deset-
letne izkušnje, sta nevrofizioterapevtki Mojca Šporn in
Mira Logar sestavili urnik dela. Zjutraj so otroke razgi-
bali in pripravili za smučanje. Na snegu so preživeh po
nekaj ur dopoldne in popoldne, pri smučanju pa sta
.jim pomagala smučarska učitelja Sporn in Robnik, pa
tudi vsi drugi, saj je pomoč potreboval vsak otrok.
V večernih urah je delo nadaljevala specialna peda-
goginja Marija Seničar. Vodila je risanje, lutkovne
igrice, pa tudi petje. Precej otrok je bilo prvič samih,
brez staršev, vendar jim ni bilo dolgčas. Opravila, ki so
jih morah opraviti samostojno, pa so jim pomagala na
poti samostojnosti v življenju. Kako so se znašli, si
bodo lahko ogledali njihovi starši na video filmu, ki so
ga posneli na Osankarici. Tako bodo lahko še bolj
cenili delo strokovnjakov, pa tudi pomoč Zdravstve-
nega centra Celja, ki je omogočil otrokom brezplačen
prevoz in tovarne Elan, ki jim je podarila dva para
smuči.	HERMAN CATER
Vse iepša podoba
Zdravilišča Lašiio
Prenova, s katero so se lo-
tili laškega zdravilišča sre-
di preteklega srednjeročne-
ga obdobja, je močno izbolj-
šala bivalne pogoje, vse lep-
šo podobo pa dobiva tudi
zunanjost stavbe in okolica
zdravilišča.
Ko so pričeli obnovi zdra-
viUšča, so najprej izboljšali
standard gostom. Sobe so
preurediU v dvoposteljne s
tušem in sanitarijami, poso-
dobili so kuhinjo in skladiš-
ča, prenovili restavracijo, la-
ni so odprli še savno, ki ima
dva bazena, enega z navad-
no, drugega pa s termalno
vodo, še vedno pa urejajo
družabne prostore tam, kjer
je bil prej stari bazen s ter-
malno vodo.
Lani sredi leta so pričeli
urejati zunanjo podobo zdra-
vilišča. Dokončati morgjo še
popravilo strehe in fasade,
razširili bodo glavni vhod v
zdravihšče in nenazadnje
uredih parkirišča, prometni
režim in zdraviliški park.
Pripravljajo pa tudi že pro-
jekte za rekreacijske zunanje
površine in bazen na pro-
stem, ki je tudi v programu
4. občinskega samoprispev-
ka. Kompleks športnih ob-
jektov bo med zdraviliško
s,tavbo in benzinsko črpalko.
Še letos naj bi popravih tudi
streho in fasado na depan-
dansi Rečica. Vrednost vseh
teh del bo okoh 230 milijo-
nov dinaijev.
VVE
Celjska Nova vas se povezuje s Krapino
Celjsko krajevno skup-
nost Nova vas, ki sodi med
največje v občini, so pred
dnevi obiskali predstavniki
občine in krajevne skupno-
sti Krapina. Namen je bil
preprost - povezati se z ne-
katerimi konkretnimi obli-
kami sodelovanja.
V Celju so jim ponudili so-
delovanje po mladinski,
športni in društveni liniji ter
v izmenjavi izkušenj iz delo-
vanja krajevne samouprave
in SZDL. Seveda pa so mož-
nosti še drugje, saj bi lahko
poglobljeno obravnavali
probleme zaposlenih delav-
cev iz Krapine in okohce v
celjskih delovnih organizaci-
jah (Cinkarna, Ingrad, žele-
zarna Štore), se srečali v tu-
rizmu in gostinstvu ter kul-
turi. Že za 8. marec priprav-
ljajo v Novi vasi večje sreča-
nje in razstavo ročnih del,
kjer bodo morda že sodelo-
vale krajanke iz Krapine, za
krajevni praznik Nove vasi
13. junija bodo poskušali pri-
praviti »dan Krapine«, pove-
zah pa bi se radi oboji še pre-
ko svojih glasil in predlagajo
tudi izmenjavo izkušenj lo-
kalnih sredstev obveščanja
Celja in Krapine.
Zaključka pogovorov
predstavnikov KS Krapina
in Celje se je udeležil tudi
celjski župan Tone Zimšek,
ki je v povezovanju med kra-
pinsko in novovaško krajev-
no skupnostjo našel tudi
konkreten izziv za odpiranje
Celja, ne nazadnje, na gospo-
darskem področju.
MITJA UMNIK
Tečaj za
šolanje psov
Celjsko kinološko dru-
štvo je tudi letos pripravi-
lo tečaj za šolanje psov.
Teoretični del tečaja za
vodnike se je pričel že vče-
raj, 4. februarja, nadaljeval
pa se bo še 11., 19. in 25.
februarja v društvenih pro-
storih na Linhartovi 18 v
Celju. S praktičnim delom
tečaja pa bodo pričeh 3.
marca na vežbališču v Med-
logu pri Celju (pri Jošto-
vem mlinu).
UM
Tovarna usnja UTOK Kamnik,
Usnjarska 8, Kamnik
TOZD Usnjena Konfekcija
objavlja
prosta dela in naloge:
Več krojilj za obrat Špitalič
Pogoji:
-	III. stopnja strokovne izobrazbe - krojilec usnjene
konfekcije
-	6 mesecev delovnih izkušenj
(OD do 140.000 din)
Prijavljenim kandidatom nudimo tudi možnost pri-
učitve. Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno-
kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Us-
njarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave.
O izidu izbire vas bomo obvestili v 15 dneh.
Svibenčanke
na tečaju
za šivanje
V prvi polovici meseca bo
dvajset kmečkih žena iz Svib-
nega in okolice zaključilo tečaj
šivanja in krojenja.
Tečaj organizira kmetijska za-
druga Laško, izvaja pa ga Delav-
ska univerza Slovenske Konji-
ce, enota Laško. Delavska uni-
verza je dala na razpolago tudi
šivalne stroje, ki so jih namestih
v učilnici svibenske osnovne šo-
le. Teč^ se je pričel 6. januarja,
obsega 60 ur, vodi pa ga modna
kreatorka iz Kore Radeče, Olga
Kravogel. Za tečaj plač^o ude-
leženke le polovico stroškov, to
je 7000 dinaijev, drugo polovico
pa Kmetijska zadruga Laško.
Lani je laška Kmetijska za-
druga na pobudo aktivov kmeč-
kih žena organizirala tri šivilj-
ske tečete v različnih krajevnih
skupnostih, v svojem programu
pa ima še tečaj kuhanja. Tega so
na Svibnem že imeli.
VVE
60 let Rada Cilenška
Prisrčni stiski rok ob
jubileju - 60 letnici plod-
nega življenja Rada Ci-
lenška iz Griž so nedvom-
no dokaz, daje med svoji-
mi sodelavci, soborci, pri-
jatelji, pa tudi naključni-
mi znanci priljubljen člo-
vek, pa tudi spoštovan. Iz
vzrokov za oboje je ve-
liko.
V številni delavski dru-
žini Cilenškovih so kruh
rezali na tanke koščke,
kajti bilo ga je malo. Že
kot deček si ga je Rado
moral služiti sam. Takrat
je bil knapovski kruh tež-
ko prigaran. Zatorej ni
naključje, da je že kot
šestnajstletnik pričel so-
delovati v NOB, postal
član SKOJ-a in kasneje
ZK, junija 1944 pa je po-
stal borec Šercerjeve bri-
gade. Puško je odložil še-
le po osvoboditvi, pa po-
novno poprijel za kna-
povsko orodje.
Mlad, zagnan, bister in
znanja željan in prav po
knapovsko trmast, si je
utiral pot v življenje. Med
tem pa je neutrudno so-
deloval v družbenopoh-
tičnih organizacijah kpt
viden in vesten funkci-
onar, ki svoje naloge pi-
koli ni pustil napol oprav-
ljene. Nepogrešljiv je
predvsem v borčevski or-
ganizaciji. Vrsto let je bil
član predsedstva občin-
skega odbora ZZB NOV
Žalec, zato ni naključje,
da je takoj po upokojitvi
postal tudi njen predse-
nik, kar je še danes.
Njegovi sodelavci, so-
borci in prijatelji Rada
spoštujemo tudi zaradi
tega, ker je ostal skromen
in prijazen človek, pri-
pravljen vsakomur poma-
gati v stiski.
Zato mu ob njegovem
življenjskem prazniku že-
hmo, da bi ostal še dolgo
tak, kakršen nam je ljub:
trden v načelih, oster v
besedah, pa vendar razu-
mevajoč tudi za slabosti
drugih. Žehmo si tudi, da
bi še dolgo planinaril in
da bi mu ribiški trnek ne
ostajal prazen.
C. M.
,Foto: L. KORBER
5. februar 1987
novi tednik - stran 7
pobrna praznuje
Prireditve, ki jih priprav-
liajo o'' februarju, praz-
pjlju krajevne skupnosti
pobrna, se bodo pričele s
proslavo kulturnega praz-
iiika v Zdraviliški dvorani
Zdravilišča Dobrna. Od pet-
ka, 6. februarja naprej pri-
pravljajo na Dobrni tudi ne-
jjaj tekmovanj, odprli pa bo-
(jo tudi vodovodno omrežje
Lpki in cesto od Guteneka
do Štimulak.
Sicer pa bodo svoj praznik
počastili tudi s skupščinami
posameznih družbenopoli-
tičnih organizacij, spreje-
niom pohodnikov po poteh
borcev XIV. divizije in šport-
nimi tekmovanji. V preda-
valnici hotela Dobrna pri-
pravljajo v sredo ob 16. uri
turistično predavanje z dia-
pozitivi o »Dobrni v očeh tu-
ristov«, v avli hotela bodo
odprli likovno razstavo, za
zabavo krajanov pa bodo po-
skrbeli z večerom starograd-
skih pesmi Predraga Gojko-
viča in plesom z ansamblom
Štirje kovači.
I.F.
Obnova marl(eta na Hudinji
v okviru rednih obnovitvenih del v Potrošnikovem tozdu Prodaja Celje so v teh dneh
zaključiU z obnovo marketa na Hudinji. Obnovili so celotno hladilno tehniko, preuredili
notranjost trgovine in s prerazporeditvijo prodajnih oddelkov povečali prodajne površine
delikatesnih izdelkov. Obnovitvena dela so veljala nekaj nad 10 milijonov dinarjev, v
kratkem pa bodo pričeli še s preurejanjem in razširitvijo prodajalne Soča.	„
1. r.
Tekašica proga na Dobrni
Smučarski tek je vedno bolj popularen, zato tudi ni
čudno, da so uredili tekaško progo pri zdravilišču na
Dobrni. Res je dolga samo en kilometer, vendar jo je možno
večkrat preteči in si tako nabrati novih telesnih moči. Progo
so tudi lepo označih, informacije dobijo vsi, ki želijo teči, v
zdravilišču, pripravljajo pa tudi tečaje za začetnike pod stro-
kovnim vodstvom. To je vsak dan od 15. ure dalje, ko se
ljudje vrnejo iz službe, medtem ko zdraviliški gostje smu-
čajo lahko tudi dopoldne.
TV
Smučarski tečaji v iVIozirju
v zimskih počitnicah so v mozirski občini pripravili smu-
čarske tečaje za učence vseh osnovnih šol. Tečaje je obisko-
valo 410 otrok, za prizadevnost pa je treba pohvaliti predv-
sem učitelje telesne vzgoje in vaditelje smučanja iz Gornje
Savinjske doline.
RAJKO PINTER
Kraj živi z gasilci
Na Planini so vsako leto boUe
opremUenI
Gasilsko društvo na Pla-
nini je po številu članov
med najmočnejšimi v obči-
ni, saj združuje več kot 150
kr^anov. V zadnjem času
se je izboljšala tudi njihova
opremljenost, saj so kupili
novo cisterno in orodno vo-
zilo. Veljalo je 6 milijonov
dinarjev, ki so jih zbrali ve-
činoma sami, tretjino pa so
prispevali krajani v zbiral-
ni akciji.
Takšne akcije med krcuani
niso na Planini nič novega,
saj sega gasilska tradicija
več kot 90 let nazaj, gasilca
pa imajo skoraj pri vsaki
hiši.
Takšna tradicija se pozna
tudi pri vzgoji mladih za
vstop v gasilske vrste. Na os-
novni šoli na Planini namreč
dela društvo Mladi gasilec,
ki je prav tako med naj-
uspešnejšimi v občini, ven-
dar je v zadnjem letu delo
nekoliko zastalo.
Gasilci s Planine se redno
udeležujejo vseh tekmovanj
v občini, dosegajo pa tudi le-
pe uspehe. Lani so, na pri-
mer, mladinke osvojile dru-
go mesto na republiškem
tekmovanju. Velik poudarek
pa dajejo tudi usposabljanju
in preventivnim akcijam in z
zadovoljstvom ugotavljajo,
da ima večina kmetij v kra-
jevni skupnosti gasilske apa-
rate. Že dve leti v kraju ni
bilo požara.
Med letošnjimi načrti velja
omeniti predvsem obnovo
strehe na gasilskem domu,
ureditev požarnega stolpa in
zamenjavo dotrajane opre-
me. Pri tem si bodo ponovno
morali pomagati večinoma z
lastnimi sredstvi. Načrtujejo
pa tudi, da bodo navezali še
tesnejše stike z gasilci iz Po-
žege, s katerimi se bodo letos
pobratih in tako lažje sodelo-
vali in izmenjavali izkušnje.
TC
Stanko Kralj
Sorodniki, prijatelji in
znanci ter številni lovci
od Rinke do Sotle so pred
dnevi na zadnjo pot po-
spremili 73 letnega Stan-
ka Kralja iz Bistrice ob
Sotli. Kljub temu, da je
na bistriškem pokopali-
šču zadonel še zadnji lov-
ski pozdrav in je tihoto
presekala častna salva,
tam nekje za polji pa seje
zaslišal glas lovskega
psička, pa se bodo mnogi
ljubitelji zelene bratov-
ščine Stanka še dolgo
spominjali.
Stanko Kralj je bil eden
izmed glavnih pobudni-
kov za gradnjo lovske ko-
če v Bistrici ob Sotli in
dolga leta je bil tudi pred-
sednik tamkajšnje lovske
družine, pa tajnik in go-
spodar. Nekajkrat se je
udeležil tudi lova, na ka-
terem je sodeloval pred-
sednik Tito in na to je bil
. ^e fx)sebej ponosen. Bil
pa je aktiven tudi na
nihogih drugih področ-
jih. Kot nekdanji odbor-
nik si je prizadeval za to,
da bi Bistrica napredova-
la, se razvijala in da lju-
dem ne bi bilo treba zara-
di boljšega kosa kruha za-
puščati idiličnega kraja
ob Sotli. Med vojno je bil
terenski aktivist in borec
tretjega bataljona Kozjan-
skega odreda, po vojni pa
se je zaposlil pri Elektru
in si še posebej prizade-
val za to, da bi elektriko
dobili v sleherno hišo od
Bizeljskega do Planine.
Tudi zato je bil v tisith
krajih spoštovan. Za svo-
je delo je prejel državna
odlikovanja in mnoga
druga odličja.
Ob večerih in v dolgih
zimskih nočeh pa je bil
najbolj srečen, ko so se v
hiši zbrali njegovi najbliž-
ji ter prijatelji. Toploto
domače izbe so napolnili
nežni zvoki citer, ljube-
zen do domače besede pa
je izpolnjeval tudi kot
igralec v nekd^ aktivni
gledališki skupini.
Po upokojitvi se je
Stanko posvetil vino-
gradništvu. Ne toliko za-
radi dodatnega zaslužka
kot zaradi tega, ker je uži-
val v delu. Vztrajal je in
tiho prikrival svojo bole-
zen. Bistričani in mnogi
drugi se ga bodo še dolgo
spominjali.
JANEZ VEDENIK
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUO
Enodnevni zaslužek, vplačan od 9. do 15. januarja
OBČINA CELJE
Varnost Ljubljana TOZD VP Celje	240.000
Surovina TOZD Celje	87.632
Lesnina DSSS Ljubljana Celje	332.243
SOZD Merx DO Hoteli-gostinstvo Celje DSSS	46.088
SOZD Merx TOZD Gostinstvo in turizem Celje	647.701
Izletnik Celje, Del. skupnost	190.426
Izletnik Celje, TOZD Turistična agencija	81.941
Izletnik Celje, TOZD Hotel Celeia	363.770
Izletnik Celje, Delavnice	732.859
Izletnik Celje, Potniški promet	1,979.782
Sol. sklad, tehnično vozovna služba OE Celje
Titov trgi, Celje	305.214
Etol - IFF Celje Celje	2,546.298
OBČINA MOZIRJE
Lukač Anton, Sp. Rečica 59, enodn. zasl. del.	14.487
Delavska univerza Mozirje	38.773
Gorenje GLIN Nazaije TOZD Iverna	5.446
Zvone Vrunč, Vakumiranje plast.
embal.Žlabor32	10.000
Juijevec Ana, Rečica ob Savinji 108, enodn. zasl. 5.000
GP Turis Nazaije	164.604
Lukač Milena, Ljubija 15, Moziije, enodn. zasl.	16.059
OBCINA SLOVENSKE KONJICE
Dinps TOZD Pos. PE Slov. Konjice	2.000
OBCINA ŽALEC
SOZD Hmezad Žalec DO Minerva Žalec	627.252
Zdravstveni center Celje *
Modernizacija bolnišnice Celje
50 700 - 743-79
DELOVNA SKUPNOST
objavlja
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1.	delovnega področja
kontrola in svetovanje na področju
Sektorja poslovanja s
prebivalstvom,
za katera se zahteva višja šola ekonomske ali pravne
smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj.
2.	delovnega področja
vodenje Ekspoziture Celje
za katera se zahteva višja šola ekonomske, pravne ali
organizacijske smeri in 48 mesecev delovnih izku-
šenj.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
Kadrovsko-izobraževalni oddelek v roku 15 dni po
objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15
dni po opravljeni izbiri.
DO IGM »GRADNJA« ŽALEC
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodje razvojnega sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
2.	vodje proizvodnega sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
3.	vodje službe trženja
Pogoji:
pod 1. visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in 5
let delovnih izkušenj,
pod 2. visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 5 let
delovnih izkušenj,
pod 3. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri s
predizobrazbo tehnične smeri (strojna ali gradbena)
in 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem po-
dročju.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih
del in nalog in zasnovah programa dela, naj pošljejo
kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: IGM
»GRADNJA« Žalec, Latkova vas 45 b, 63313 Prebold.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
SOZD MERX CELJE
TDO »TEKO« CELJE
Komisija za delovna razmerja po sklepu z dne 29.
1. 1987
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Samostojni komercialni referent
Za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo:
-	VI. stopnjo strokovne usposobljenosti ekonom-
sko-komercialne smeri oziroma V. stopnjo ekonom-
sko-komercialne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih in nalogah
-	3-mesečno poskusno delo
Posebni pogoj:
-	izpit za voznika B-kategorije.
2.	Aranžer
Za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo:
-	IV. stopnjo strokovne usposobljenosti
-	1 leto delovnih izkušenj na delih in nalogah aran-
žerja
-	1-mesečno poskusno delo.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjeva-
nju zahtevanih pogojev, pošljite v 8 dneh po objavi
na naslov: SOZD MERX TDO »TEKO« CEUE, Gub-
čeva ulica 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
8. stran - novi tednik
5. februar 198)
Praznik v celjski Komunali in Cinkarni
y Komunali bodo odprli knjižnico, v Cinkarni pa izdali pesniško zbirko
v obeh delovnih kolektivih je kul-
turna tvornost že tradicionalno dobro
razvita. Za letošnji kulturni praznik pa
so se v celjski Komunali odločili, da ga
bodo počastili tako, da bodo odprh
knjižnico, ki so jo uredili s pomočjo
matične knjižnice »Edvarda Kardelja«
v Celju. Tu jim je dala na voljo 150
knjig različnih žanrov, od družboslov-
ja, leposlovja, mladinske literature itd.
Hkrati pa bo v to knjižnico vključenih
tudi okoli 300 izvodov lastne strokov-
ne in družbeno politične literature.
Knjižnica bo izposojevala za člane Ko-
munale vsako sredo med 14. in 15. uro.
S knjižnico »Edvarda Kardelja« v Ce-
lju pa so dogovorjeni, da jim bodo po
letu dni zamenjali knjižni fond, v koli-
kor pa bo zanimanje večje pa tudi prej,
v skladu s tem pa bodo seveda poveča-
li tudi število izvodov. V Komunali ra-
čunajo na dober uspeh te knjižnice, ki
jo bodo slovesno odprli v petek, 6. fe-
bruarja 1987 ob 13,30. uri v sejni dvora-
ni na Mariborski 2. Po otvoritvi knjiž-
nice pa bo na isti dan ob 14. uri za vse
delavce celjske Komunale v dvorani
Pionirskega doma »Cvetko Jerin« v
Celju tudi proslava za kulturni praz-
nik, ki jo bodo izvedle sekcije tega
doma.
V celjski Cinkarni so se tudi odločili
za svojevrsten način počastitve kultur-
nega praznika. Prav tako v petek, 6.
februarja, bodo ob 13. uri v sindikalni
dvorani predstavih lastno pesniško
zbirko, ki jo je natisnila tiskarna celj-
ske Cinkarne. Zbirko je uredila Irena
Kroflič, v njej pa se bodo s svojimi deli
predstavili delavci Cinkarne: Fikret
Imamovič, Amadeo Dolenc, Marička
Bernjak ter Zoran Pevec. Vsi ti avtorji
sicer tudi stalno objavljajo svoja dela v
internem glasilu »Cinkarnar« in njego-
vem mladinskem listu, ustvarjalna tež-
nja teh ustvarjalcev in interes sindika-
ta celjske Cinkarne pa sta, ob izdatni
gmotni podpori delovne organizacije,
pripeljala do izida lastne pesniške
zbirke. Na petkovo slovesnost so v
Cinkarni povabili tudi nekatere javne
in kulturne delavce iz Celja, saj so pri-
pravili tudi razgovor z ustvarjalci, na
katerem pa bo sodeloval tudi republi-
ški svet Zveze sindikatov. Ob tej pri-
ložnosti bodo nekaterim posamezni-
kom podelili tudi priznanja za uspešno
delo na kulturnem področju v letu
1986.
Z. B.
Človeška misel
Nova pesniška zbirka Pavle Rovanove
Pri založbi Obzorja v Ma-
riboru je izšla nova pesni-
ška zbirka pisateljice Pavle
Rovanove z naslovom Od-
mevi. To je njena druga pes-
niška zbirka (prva Pozablje-
ni listi), sicer pa je avtorica
javnosti bila bolj znana kot
pisateljica proze.
Poezija sicer ni novejši
ustvarjalni izraz Pavle Rova-
nove, saj je posamezne pe-
smi objavljala že zelo zgodaj,
skoraj istočasno s svojimi
proznimi prvenci. V zadnjih
letih pa, kakor da hoče s
koncentrirano mislijo svoje
poezije dati poudarke neka-
terim gledanjem na življenje
in svet, na svojo intimno člo-
veško izkušnjo.
Za naslov tega prispevka
sem si sposodil naslov njene
pesmi, ki pravi:
Čista človeška misel
hodi mirno,
ne da bi
teptala travo,
ne da bi poteptala cvet,
ne da bi
zasenčila svetlobo duha.
Zdi se mi, da je v njej zajet
nekakšen moto ali bolje re-
čeno »čredo« njene poezije v
najširšem smislu. Pavla Ko-
van se namreč ukvarja s člo-
vekom kot celovitim bitjem,
enkratno in neponovljivo
osebnostjo, ki pa je s svojimi
dejanji vendarle vpeta v či-
sto konkreten svet in ravna-
nje. Njena lirika je zato obču-
teno zarisan, nekakšen elek-
trokardiogram družbene re-
fleksije na človeka in seveda
obratno - njegov vpliv na
družbeno shko ali stanje. V
besedah je »tiha« in nevsilji-
va in čeprav se na mnogih
mestih trudi, da bi svoje ču-
stvovanje vendarle podredi-
la mediju (poeziji) in ga je
zato za bralca prevajala z
ustrezno metaforiko, se poz-
na, da Pavla Rovan ni ravno-
dušen kronist svojega oko-
lja, ampak človeško prizade-
ta ženska z vsem, kar je last-
no takšni osebnosti.
Knjiga je razdeljena na tri
dele. Prvi govori na splošno
angažiran način o življenju
in posameznih pojavih, v ka-
terem je nekako razkrita tudi
življenjska filozofija Pavle
Rovanove. Drugi del je po-
svečen spominu in delu pisa-
teljice Mire Miheličeve, ki je
v letih poznanstva s Pavlo
Rovanovo izobhkovala do
nje in njenega dela posebno
občuten odnos in se pesnica
v svoji zbirki na ta način po-
klanja spominu kolegice in
prijateljice. Tretji del je in-
timno oseben, ker govori o
ljubezni, v njem začutimo
odnos do moža, ki ga ni več,
do vnukov, do življenjske čr-
te, ki se s spoznanji in lastno
tihoto najbolj obrača vase.
Kakšna je celota? Brez
dvoma je to iskrena izpoved,
povedana na izredno občut-
ljiv način. Morda je mestoma
kakšna pesem preveč direkt-
na v načinu pripovedi, mor-
da bo kdo pogrešal več pes-
niške metafore v smislu na-
merne nedorečenosti, odpr-
tosti do bralca, do skrivnost-
nosti iskanja lastne podobe.
Prav gotovo. A tako je z vsa-
kim delom, ki je dano v jav-
nost na izmero in oceno.
Mnogi, ki so pisali o literar-
nem delu Pavle Rovanove,
so jo uvrščali v različna ča-
sovna obodbja, iskali v njej
iztočnico v mladosti izhaja-
joče iz delavske družine, pa
aktivistke OF med vojno in
po njej. V Odmevih je zrela
poezija človeka, ki ga je ra-
zumska in praktična izkuš-
nja življenja naredila spo-
sobnega, da ima svetu kaj
povedati.
DRAGO MEDVED
Zbirko je uredil Herman
Vogel, spremno besedo sta
napisala Emil Cesar in Er-
na Muser, ilustracija na
ovitku je delo slikarja Fran-
ceta Miheliča, zbirka pa je
izšla v nakladi 600 izvodov.
Kulak v Šmartnem
Dramska sekcija pri PD Dominik Hriberšek, je v nede-
ljo, v Kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini,
uprizorila Partljičevo uspešnico Moj očka, socialistični
kulak.
Igralska skupina je iz mnogoštevilne navdušene publike
zvabila salve smeha in odobravanj. Čeprav sami amaterji,
pa so vsi nastopajoči profesionalno opravili zadano nalogo
pod taktirko prosvetne delavke Anke Dimec, ki je vnovič
v svetli luči pokazala svojo režisersko žilico. Zaradi izred-
nega zanimanja, bo predstava ponovljena v soboto, 7. fe-
bruarja.
Upam, da je ta dogodek znova prebudil iz večletnega
mrtvila redke entuzijaste, ki usmerjajo kulturno življenje
v tej krajevni skupnosti.	BOJAN KRAJNC
V šopek zbrana kultura
Kulturni utrip Laškega od Trubarja do danes, so
naslovili na.stop kulturniki Laškega, Rečice in Marija
Gradca, ki se bodo s pevskimi zbori, godbo, recitatorji,
folkloro in dramsko skupino predstavili na veliki
skupni prireditvi v domu Dušana Poženela v Laškem.
Prireditev, kjer bo sodelovalo več kot 2000 ljubiteljev,
bo ob 18. uri.
Zdi se pomembno, da so društva pripravila nastop ne
samo za kulturni praznik, ampak v letu, ko so v občini
izglasovali samoprispevek, ki je namenjen tudi preuredi-
tvi in razširitvi dotrajanega in nefunkcionalnega kultur-
nega doma v Laškem. Zato bo nastop v Laškem svojstven
praznik, na katerem bodo nastopajoči opozorili, da nji-
hovo delo kljub slabim prostorskim pogojem doma v sre-
dišču občine ni zamrlo, in da se bo v boljših pogojih ta
dejavnost še razcvetela. Boljši časi pa se obetajo tudi
gostujočim amaterskim in poklicnim skupinam, ki so se
doslej izogibale enemu najslabših domov v celjski regiji.
MP
Razlike med trdnim in krhkim
v razstavnem salonu v Rogaški Slatini je na ogled zanimiva
razstava del mlade akademske slikarke Sanje Balen.
Med njenimi deli prevladujejo tihožitja. Slikarka je na platno
ujela predmete iz naše bližnje in daljne okolice, s katerimi se
vsak dan srečujemo. Ne zanima je funkcija teh predmetov, svojo
pozornost namenja predvsem njihovi obliki, še bolj pa njihovi
materialnosti. Ob gledanju njenih slik lahko obiskovalec zazna
razliko med trdnim porcelanom in krhkim steklom, mehkim
ptičjim peresom in hladnim bleskom biserov, med kovino,
papirjem in celuloidom. Za vsem tem je čutiti dobro risbo.
Barve so bolj ali manj umirjene. Prevladujejo predvsem roza,
vijoličasti, rjavi in zeleni odtenki. Zanimiva je njena kombina-
cija teh tako različnih predmetov v eno kompozicijo, ki pa še ni
vselej materialno uravnovešena. Tu in tam je še rahlo prisiljena
- namerno urejena. Da bi pridobila na globini, si slikarka včasih
pomaga tudi tako, da v ozadju naslika še eno sliko.
Razstavljena dela Sanje Balenove pričajo o njenem talentu,
inventivnosti in delovni zagnanosti, zato lahko sodimo, da jo
čaka še uspešna slikarska kariera.
DARJA POVŠE
prireditve
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V soboto, 7. febru-
arja ob 19,30. uri: M. Mikeln: VEČERJA V VILI P.
V	ponedeljek, 9. februarja ob 9,00. in 12,00. uri: O. Preus-
sler in S. Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ.
Knjižnica Edvarda Kardelja: V četrtek, 5. februarja ob
10. in 13. uri bo v oddelku za otroke srečanje z mladinsko
pisateljico Branko Jurco-Potrč.
V	torek, 10. februarja ob 16,30. uri bo v čitalnici knjižnice
na Muzejskem trgu srečanje s Cirilom Zlobcem.
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja si še vedno lahko ogle-
date razstavo o življenju in delu Aleksandra Sergejeviča
Puškina.
Kulturni dom Trbovlje: V petek, 6. februarja ob 18. uri bo
koncert Pihalnega orkestra štorskih želez^ev.
Narodni dom Celje: V petek, 6. februarja ob 19,30. uri bo
koncer slušateljev Akademije za glasbo.
Likovni salon Celje: V četrtek, 5. februarja ob 18. uri bo
otvoritev razstave slikarskih del Karla Zelenka in malih
plastik Sonje Rauter-Zelenko.
Muzej revolucije Celje: V petek, 6. februarja ob 17. uri
otvoritev razstave »Celje v obnovi in izgradnji od 1945 do
1950«.
Osnovna šola Strmec: V petek, 6. februarja ob 18. uri
pripravljajo člani prosvetnega društva Tone Tomšič in
učenci osnovne šole Strmec proslavo ob kulturnem praz-
niku.
Kulturni dom Vojnik: V petek, 6. februarja ob 18. uri
pripravljajo učenci vojniške osnovne šole in člani kulturno-
umetniškega društva France Prešeren proslavo ob kultur-
nem prazniku.
Zdravilišče Dobrna: V Zdraviliški dvorani bo v petek, 6.
februarja ob 19. uri proslava ob kulturnem prazniku, ki jo
pripravljj^o člani kulturnoumetniškega društva Kajuh.
Nastopili bodo tudi člani celjskega godalnega orkestra.
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V petek, 6.
februarja ob 20. uri bo koncert kantavtorja Riharda Kotarja.
V	soboto, 7. februarja ob 20. uri bo koncert zagrebške
skupine Limeni bubanj.
V	sredo, 11. februarja ob 19. uri bo glasbeni večer s sku-
pino »The Doors«.
Komunala Celje: V petek, 6. februarja ob 13,30. uri bo v
sejni sobi delovne organizacije Komunala Celje otvoritev
st^ne knjižnice, ki bo odprta ob sredah med 14. in 15. uro.
Cinkarna Celje: V petek, 6. februarja ob 13,00 uri bo v
sindikalni dvorani Cinkarne Celje predstavitev pesniške
zbirke štirih delavcev Cinkarne.
Zadružni dom Ljubečna: V soboto, 7. februarja ob 18. uri
bo koncert Tamburaškega simfoničnega orkestra ŽPD
France Prešeren iz Celja.
Osnovna šola Frankolovo: V nedeljo, 8. februarja priprav-
ljeno člani prosvetnega društva Anton Bezenšek s Frankolo-
vega proslavo ob kulturnem prazniku. Nastopili bodo tudi
člani Tamburaškega simfoničnega orkestra.
Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini: Člcini prosvetnega
društva Dominik Hriberšek iz Šmartnega pripravljajo v
nedeljo, 8. februarja ob 17. uri proslavo ob kulturnem praz-
niku.
Dom krajanov Zagrad: V sobodo, 7. februarja ob 18. uri
pripravljjuo člani delavsko prosvetnega društva Svoboda in
učenci osnovne šole Polule proslavo ob kulturnem praz-
niku.
Stara groilja: Delavci celjskega Pokr^inskega muzeja so
pripravili razstavo hladnega orožja iz preteklosti.
Dom kulture Šmarje pri Jelšah: V petek, 6. februarja ob
17.30 uri pripravljajo otvoritev razstave Gasparijevih raz-
glednic iz zbirke Marjana Marinška. V kulturnem programu
bodo nastopile ljudske pevke iz Šaleške doline s predstavo
»Le predi, dekle, predi« in pevci moškega pevskega zbora iz
Šmarja.
Kulturni dom Lesično: V petek, 6. februarja ob 12. uri bo
otvoritev razstave likovnih del pionirske likovne kolonije
»Titovi kr^i, naši kraji«.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah: V ponedeljek, 9. februarja
bo otvoritev razstave književnih del Antona Ingoliča. Raz-
stavo pripravljajo ob njegovi 80-letnici.
Kulturni dom Stojno selo: V soboto, 7. februarja ob 17.
uri bo domače kulturno društvo pripravilo premiero Finž-
garjevega dela RAZVALINA ŽIVLJENJA.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 6. februarja ob
19.30 uri pripravljajo učenci steklarske šole razstavo in reci-
tal v Pivnici Zdravilišča.
V	soboto, 7. februarja bo ob 19.30 uri v Zdraviliški dvorani
koncert mešanega pevskega zbora Consortium Musicum iz
Ljubljane.
V	torek, 10. februarja ob 19.30 uri bo v Zdraviliški dvorani
večer jugoslovanske folklore, ki ga pripravljajo folkloristi
ŽPD France Prešeren iz Celja.
Dom kulture Šmartno ob Paki: V petek, 6. februarja ob
17. uri bo koncert violinista Tomaža Lorenza, kitarista Igorja
Scgeta in harmonikarja Erna Sebastijana.
Glasbena šola Titovo Velenje: V torek, 10. februarja ob
19.30 uri bo abonmajski koncert Tria Lorenz in Olge Gracelj.
Knjižnica Šentjur: V šentjurski knjižnici si lahko ogle-
date razstavo starih razglednic, ki prikazujejo zgodovino in
razvoj Šenčurja.
Osnovna šola Bratstvo in enotnost Šentvid pri Grobel-
nem: V petek, 6. februarja ob 18. uri pripravljajo učenci
hterarni večer v počastitev kulturnega praznika.
Savinov razstavni salon Žalec: V petek, 6. februarja ob
17. uri pripravlj^o odprtje razstave »Izbor iz jugoslovanske
grafike«, ki si jo lahko ogledate do 14. februarja. V kultur-
nem programu bo nastopil pianist Vinko Haas.
Dom družbenopolitičnih organizacij Konovo: V velenj-
ski dvorani se bodo v soboto, 7. februarja srečali pevski
zbori vseh kr^evnih skupnosti velenjske občine.
Alozirje: V soboto, 7. februarja ob 16. uri bodo v Mozirju
odkrili spominsko ploščo na hiši prve javne osnovne šole v
Mozirju. Pripravljajo kulturni program, v katerem bodo
nastopili člani prosvetnega društva Savinja iz Mozirja ter
predstavnik Šolskega muzeja iz Ljubljane.
Pivovarna Laško: V petek, 6. februarja ob 13. uri priprav-
Ij^o člani dramske sekcije kulturno-umetniškega društva
Pivovarne premiero Brešanove SMRTI V HIŠNEM SVETU.
Delo je režirala igralka Slovenskega ljudskega gledališča
Celje, Ljerka Belak.
Dom Dušana Poženela: V osrednjem hramu kulture v
laški občini pripravljajo v petek, 6. februarja prireditev, ki
so jo poimenovali »Kulturni utrip Laškega od Trubarja do
danes«. Predstavilo se bo več kot 250 članov sekcij kultur-
nih društev iz Rečice, Laškega in Marija Gradca.
Gračnica pri Jurkloštru: V nedeljo, 8. februarja ob 11. uri
pripravljajo pri spomeniku Ilije Badovinca v Gračnici pri
Jurkloštru kulturni program, v katerem bodo sodelovali
tudi pohodniki po poteh borcev XIV. divizije.
Knjižnica Laško: V sredo, 11. februarja ob 18. uri bo v
občinski knjižnici večer pesmi Pavle Rovan.
Medalja za karikaturo
Celjski karikaturist Milan Alaševič je pred nekaj dnevi iz
Osake na Japonskem prejel plaketo in medaljo za poslano
karikaturo, ki je bila razstavljena na lanskem festivalu kari-
katur in posterjev v tem mestu.
Milan Alaševič, ki svoje karikature objavlja v številnih
slovenskih in jugoslovanskih časopisih je bil na Japonskem
nagrajen že drugič. Prvič leta 1983 v Tokiu.	MP
5. februar 1987
novi tednik - stran 9
Na Celjski koči letos še brez pritožb
Nekaj drobnih novosti na
(Celjski koči daje upati, da
1)0 morda to nekdaj priljub-
ljeno smučišče postalo Ce-
ljanom ponovno zanimivo
in bolje obiskano. Vsaj za
jimski del sezone lahko ta-
lio rečemo, saj so to ob na-
šem obisku na Celjski koči
prejšnji teden potrdili tudi
smučarji.
Jutranje poročilo, ki so ga
prejšnji četrtek za radio spo-
ročili s Celjske koče seje gla-
silo: »Temperatura je minus
tri stopinje, na smučišču je
30 centimetrov teptanega
snega, vlečnica obratuje od
9. do 16. ure, cesta je urejena
in dobro prevozna.«
Vajeni precenjujočih in
bolj reklamno obarvanih po-
ročil o razmerah na smuči-
ščih smo šli opisano stanje
preverjati in bili po vsem, če-
sar smo bili na Celjski vajeni
v preteklih letih, prijetno
presenečeni. Ne samo zato,
ker je bila cesta res- dobro
prevozna in ker je tudi mer-
jenje snega na smučišču do-
kazalo, da so se prej podceni-
li kot precenili, temveč
predvsem zaradi dobre ure-
jenosti smučišča. To so potr-
dili tudi smučarji, prvi Janez
Ogradi iz Celja: »Zadovoljen
sem s smuko, saj je proga
odlično pripravljena in tep-
tana. Kar nekako vajeni smo
bih v prejšnjih letih na manj-
kajoča sidra na vlečnici in
kot kaže so tudi to uredili, pa
tudi žičničarji so bolj prijaz-
ni. Skratka, presenečen sem
in zadovoljen hkrati. Škoda
le, da na Celjski ni nočne
smuke, kar po mojem ne bi
bila prevelika investicija.
Posebej med počitnicami,
ko prihajamo na smučanje z
otroci, tako ne bi bilo potreb-
no vedno dajati dopusta. Si-
cer pa menim, da je Celjska
koča še premalo izkoriščena,
saj je to Celjanom idealna
točka za izlete.«
Dobro urejenost smučišča,
ki je najprimernejše pred-
vsem za nezahtevne smučar-
je, je potrdil tudi Ciril Puš-
nik, ki je povedal, da bi se
lahko po urejenosti proge le-
tos Celjska primerjala z naši-
mi najbolj znanimi smučišči,
dodatna privlačnost smuke
pod Tovstom pa je tudi ne
prevelika gneča. Med smu-
čarji, ki Celjsko kočo dobro
poznajo je bil tudi Miro Ča-
ter iz Celja, kije dal še nekaj
pobud za izboljšanje razmer:
»Smuka je letos res dobra,
tudi za varnost je dobro po-
skrbljeno. A ne le na smučiš-
ču, tudi v koči so opazne
spremembe, saj je precej
boljša kot v preteklosti tudi
strežba in tudi čistoča v koči.
Škoda je, da je proga kratka
in ni izkoriščena višina Tov-
sta. Če bi progo podaljšali, bi
bilo to čudovito smučišče. S
tem in pa morda tudi z dru-
gačnimi oblikami ponudbe
bi se dalo na Celjski še mar-
sikaj storiti in ji povrniti
nekdanji ugled.«
Podobnih mnenj so bili še
nekateri ostali smučarji, ki
so bili vsi po vrsti s počitni-
ško smuko na Izletnikovem
smučišču zadovoljni. Da le-
tos še niso imeli kakšnih po-
sebnih pritožb, pa je potrdil
tudi Mohor Hrastnik, ki je
od 23. decembra lani novi
vodja Celjske koče: »Z dose-
danjim delom sezone smo
zadovoljni. Obisk je dober, a
še vedno takšen, da pred
vlečnico ni posebne gneče.
Veseli nas, da so smučarji za-
dovoljni z našim delom.
Kljub temu, da gre za manjše
smučišče, imamo pri njego-
vem urejanju zaradi zastare-
le opreme precej težav. Z
malenkostnimi terenskimi
deli, ki smo jih opravili pred
sezono, je smuka boljša. Od-
pravili smo tudi opoldanski
odmor, ki je bil marsikomu
trn v peti, tako da sedaj vleč-
nica obratuje neprekinjeno.
Res gre le za drobne spre-
membe, a tudi zaradi teh je
zanimanje za Celjsko kočo
boljše. Februarja in marca
bo zasedena tudi koča, za ves
februar pa imamo tudi zase-
dene termine za smučarska
tekmovanja, ki jih organizi-
rajo sindikati v posameznih
celjskih delovnih organizaci-
jah. Zavedamo se, da je vse
to še premalo, zato bomo za
prihodnjo sezono smučišče
podaljšali do vrha Tovsta,
zravnali pa tudi največjo gr-
bino na progi ter tako omo-
gočili pogled z vrha na celo
smučišče.«
Kakšnih revolucionarnih
sprememb na Celjski koči
res še ni, a nova ekipa je do-
kazala, da se da tudi že z
drobnimi spremembami
marsikaj storiti. Z dodatno
ponudbo v koči, z organizira-
njem zabavnih večerov in
družabnih iger bodo skušali
še več obiskovalcev privabiti
še to zimo. Želimo si seveda,
da ne bi ostalo le pri tem, da
bi bila koča bolj polna tudi v
letnem času, predvsem pa,
da bi do prihodnje zime dr-
žah obljubo, podaljšah smu-
čišče pa tudi obnovih sedaj
že zastarelo vlečnico.
R. PANTELIČ
planinski kotiček
Po poti XiV. divizije
Planinci PI) Dramlje vabijo na tradicionalni, šesti
pohod po poti XIV. divizije od Dramelj do Žič. Pohod bo
v soboto, 14. februarja, zbor pohodnikov pa bo ob 7.3U
pred osnovno šolo Miloš Zidanšek v Dramljah.
Po ogledu razstave »Miloš Zidanšek« v osnovni šoli se
bodo pohodniki napotili mimo rojstne hiše Miloša Zidan-
ška v Straži na Gori proti Zgornjim Slemenom, najprej do
spomenika NOB Milenko Kneževič in nato do Žičke kar-
tuzije, od koder se bodo vrnili v Dramlje. Redni avtobus
odpelje iz Celja ob 6.10 (peron št. 16),^ iz Šentjurja pa ob
6.25. Odhod avtobusa iz Dramelj za Sentjur-Celje je ob
15.20. PD Dramlje vabi planince, mladino, udeležence
NOB, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu.
Savinjska planinska pot
Znani so že statistični podatki, koliko planincev je
lani prehodilo Savinjsko planinsko pot in koliko trans-
verzalo od Maribora do Kopra.
Savinjsko pot je lani v celoti prehodilo 56 planincev iz 16
planinskih društev. Iz Maribora jih je bilo 9, iz Mežice 7,
največ, štirinajst, pa iz PD Zabukovica. Kar 16 krat je pot v
celoti prehodil Branko Čeh iz Maribora, ki vsakič tudi
pisno sporoči vse spremembe na poti, kar je tudi najbolj
zanesljiv vir o stanju poti in žigov. Vsakoletni zvesti obi-
skovalec poti je tudi Stane Štorman. Vseh, ki so prehodili
to pot, je tako že 1182, od tega 840 (71%) iz Savinjskega
MDO, 258 (22%) iz ostalih PD v Sloveniji, 6 tujcev, ostali pa
so člani planinskih društev po Jugoslaviji. Transverzalo
od Maribora do Kopra je prehodilo 3666 planincev, od tega
iz slovenskih PD 3178 (87%), ostalih jugoslovanskih pla-
nincev 383 (20%) in tujcev 105 (3%). V Savinjskem Med-
društvenem odboru (MDO) je teh planincev 364 (30%), ki
so po občinskih TKS razporejeni takole: Celje (4 planinska
društva) 135, Mozirje (5 PD) 24, Slovenske Konjice (4 PD)
5, Šentjur 11, Šmarje (2 PD) 9, Velenje (2 PD) 97 in Žalec (5
PD) 83.
Š. J.
Dobra smuka v Preboldu
Smučišče v Preboldu, ki ga uprav-
ljajo sami amaterski delavci, je v teh
dneh za smuko dobro pripravljeno.
Seveda so pred sezono opravili veli-
ko prostovoljnega dela ter kupili nov
teptalni stroj.
Smuka je v teh dneh več kot dobra,
vlečnica obratuje ob delavnikih ob 15.
do 19. ure, kar pomeni, da je možna
tudi nočna smuka, ob sobotah in nede-
ljah pa že od 9. ure dalje. O smuki na
smučišču v Preboldu so nam povedali:
Branko Šporn: »Doma sem iz Bra-
slovč in na to smučišče rad prihajam.
Smučam za rekreacijo in letos moram
Pohvaliti to smučišče, kije zares dobro
urejeno. Seveda se pozna, da imajo
teptalni stroj.«
Iztok Govc: »Poleg smučišča smo
letos uredili tudi proge za tekače, seve-
da za tiste, ki tečejo za rekreacijo. Me-
nim, da je sedaj ponudba smučanja
pestrejša, pozabili pa nismo tudi na čaj
in prigrizek.«
Simona Stankovič: »Doma sem iz
Ljubljane in na tem smučišču sem da-
nes prvič. Smučam za rekreacijo in
prvi vtis s tega smučišča je zelo dober,
saj je ta primerna za manj izkušene in
pa seveda za tiste, ki so že pravi moj-
stri. Sem bomo z družino še prišli.«
T. TAVČAR
Občni zbor PD
Železničar Celje
V soboto, 17. januarja je PDŽ
Celje proslavilo 15 letnico obsto-
ja delovanja. Dobro pripravlje-
nega občnega zbora so se udele-
žili predstavniki železničarskih
planinskih društev iz vseh repu-
blik.
Člani društva se lahko tudi za
lani pohvalijo s pestrim, bogatim
in družbeno koristnim delom. Po-
novno so osvojili najvišje vrhove
Jugoslavije, gojili bratstvo med
narodi (pobratenje s planinci iz
Šida), vzgajali, poučevali in utrje-
vali mladi rod, obnavljah marka-
cije, popravljali nevarne poti (Hu-
dičev graben) itd. Novembra so
člani PDŽ že drugič v lanskem
letu organizirano priskočili na po-
moč planinki, kije zaradi elemen-
tarne nesreče ostala brez strehe
nad glavo. Z njihovo pomočjo,
dnevno je bilo na pogorišču vsaj
deset planincev, so v nekaj dneh
pomagali družini, da je v nekaj
dneh imela spet streho nad glavo.
S to sohdarnostno akcijo, ki je
sicer v svojem poročilu o lansko-
letnem delu ne omenjajo, so pla-
ninci dokazah, da lahko lepše ži-
vimo, če vemo, da pripadamo
družbi in ljudem, ki v nesreči ne
pustijo človeka samega.
Dve plati medalje na Golteh
Tako kot vsako leto so na
Golteh zabeležili največji
obisk smučajev v času zim-
skih počitnic. Zmogljivost
centra je trikrat manjša kot
je bilo v teh dneh smučar-
jev. Zato so bile vrste, še
posebej pri sedežnici, neizo-
gibne. Za letošnjo sezono so
prodali 3700 letnih kart, kar
tisoč več kot leto poprej,
kar kaže na vedno večje za-
nimanje za to smučišče.
Ker je bilo o smučariji na
Golteh v teh dneh slišati ra-
zlične ocene, od kritičnih do
pohvalnih, smo se hoteli pre-
pričati, sami, kakšno je res-
nično stanje. Čeprav ne kaže
prezreti slabosti, nekatere se
ponavljajo iz leta v leto, pa
lahko že na začetku zapiše-
mo, da je smuka na Golteh te
dni zelo ugodna.
»Ozkega grla, ki ga pozna-
mo že nekaj let in ga povzro-
ča manjkajoča dvosedežni-
ca, žal nismo uspeli odpravi-
ti, čeprav, smo jo načrtovali
že za letošnjo sezono. Pro-
blem je samo v denarju, ki ga
nismo uspeh zbrati«, je po-
vedal vodja centra Jože Me-
lanšek. Vrednost investicije
je bila lani 80 milijonov di-
narjev, sedaj pa se že pribli-
žuje 300 milijonom dinarjev.
Dokler ne bomo zgradili
dvosedežnice bodo vrste nad
katerimi se smučarji upravi-
čeno jezijo. In ker je ljubite-
ljev smučanja vsako leto več,
kar dokazuje tudi število
prodanih letnih kart, si bo-
mo prizadevali, da bi v na-
slednji sezoni ta problem
končno le rešili. Vse pa je
seveda odvisno od priprav-
ljenosti vseh zainteresiranih
v občinah, ki že doslej zdru-
žujejo sredstva za dejavnost
in razvoj centra. Družbeni
svet je že doslej opravili po-
membno delo in upam, da
bodo njegova prizadevanja
podprli v občinah Celje, Ve-
lenje, Žalec in Mozirje tudi
pri tej sicer zahtevni nalogi.
Letošnja sezona se je zaradi
pozno zapadlega snega zače-
la precej pozno, suh sneg pa
nam je povzročil še dodatne
težave. Kljub temu nam je
uspelo proge dobro pripravi-
ti pri tem pa sta nam precej
pomagala nova teptalna stro-
ja. Za letošnjo sezono smo
precej sredstev namenili za
ureditev hotela, ker pa so ka-
pacitete premajhne, načrtu-
jemo izgradnjo novega hote-
la. To smo tudi zapisali v
srednjeročni načrt, reahzaci-
ja pa je odvisna predvsem od
finančnih sredstev. Z večjo
namestitveno zmogljivostjo
bi podaljšali sezono, saj je v
marcu, ko je smuka zelo
ugodna, obisk precej manjši.
S tem pa bi seveda bila ren-
tabilnost centra precej
uspešnejša. V letošnji sezoni
smo poskrbeli za vrsto prire-
ditev, v nedeljo pa smo pri-
pravili že tradicionalen Zajč-
ji smuk. Skratka prizadeva-
mo si da so smučišča kar naj-
bolje urejena, zaradi vrst pa
smo nemočni«, je zaključil
Jože Melanšek.
Tudi o urejenosti prog so
deljena mnenja. V sprem-
stvu tehničnega vodje Mar-
jana Preloga smo si ogledali
smučišča in ugotovih, da so
kritike resnično neupraviče-
ne. Takšnega mnenja so bili
tudi nekateri smučarji, ko
smo jih vprašali za mnenje o
urejenosti prog. »Prizadeva-
mo si, da bi bili smučarji za-
dovoljni.. Na smučišču smo
ves dan, naš delavnik pa tra-
ja pozno v noč. Proge smo
utrjevali z vodo, sneg pa na-
našali z lopatami. Na nekate-
rih mestih namreč prog ne
moremo urejati s teptalnim
strojem. Naročeno in plača-
no imamo tudi frezo, vendar
še vedno čakamo nanjo. Z
njo bi lahko odpravili sicer
neljube grbine, nad katerimi
se seveda jezijo smučarji.
Nasploh je problem s popra-
vili teptalnih strojev, ker so
servisi v tem času zelo zase-
deni. Sicer pa smo z novima
teptalnima strojema opravih
že več kot štiristo ur, kar se-
veda ni malo. Ne trdim, da so
proge urejene tako, da ne bi
mogle biti bolje, vendar pa
neupravičene kritike posa-
meznikov bolijo in nam jem-
ljejo tudi voljo,« je med ogle-
dom prog dejal Marjan
Prelog.
Seveda nas je zanimalo,
kako je z gostinsko ponud-
bo. Pri vhodu v spodnjo re-
stavracijo visi reklama za
priljubljeno pizzo, vendar
smo ugotovili, da jih ni m.o-
goče dobiti. In ker je bila v
restavraciji precejšnja gne-
ča, je toliko bolj nerazumlji-
vo, zakaj ne nudijo hrane tu-
di v spodnji restavraciji. Vo-
dja gostinstva Ana Rifel
nam je sicer razgrnila vrsto
vzrokov za to, ki pa vseeno
niso opravičilo temu, da s
tem zgubljajo tudi precejšen
promet. Obljubila pa je da
bodo tudi ta problem, ki je
predvsem kadrovski, tudi
kmalu rešili.
Ker se kritika širi mnogo
hitreje kot pohvala je prav,
da povemo, da je smuka na
Golteh te dni ugodna, celo
odlična, seveda ce je vn;rne
takšno kot je bilo pretekli vi-
kend.
JK, Foto: L. KORBER
10. stran - novi tednik
5. februar 198)
Doma so pridelali več krme
''Napovedi o IzboUšanlu razmer v KmeiUski zadrugi Laško so se uresničile že
lani,» trdi direktor zadruge Jože Rajh
v letu, ki je za nami, ugo-
tavljajo v laški zadrugi, da
v prireji govejega mesa in
mleka v flzičnem obsegu ne-
koliko zaostajajo za lanski-
mi rezultati, v drugih proiz-
vodnjah (prireja jarkic) pa
so nad njimi. Sicer pa so fi-
zični kazalci občutno boljši,
kar kaže na uspešno delo in
pravilno usmeritev sanacij-
skega programa iz leta 1984.
Seveda pa to ni samo re-
zultat lastnega dela, ampak
je pri tem prisoten tudi vpliv
drugih faktorjev. Založenost
z repromaterialom na trgu
ne zahteva ustvarjanja večjih
zalog, zato so obresti, kot
strošek, občutno manjše.
Gre za to, da so se uspeli tudi
organizirati tako, da danes
preko klavnice »plasirajo«
vse govedo, ki ga priredijo
rejci kooperanti, kar v prejš-
njih letih niso, saj je šlo veli-
ko goveje živine preko za-
druge žive na trg in so zato
imeh manjše finančne
učinke.
Letino ocenjujejo kot pov-
prečno. Ni izjemno slaba, ra-
zen na področju ozimnih žit,
kar pa za laško zadrugo ne
predstavlja nič posebnega.
Načrt sto ton, za kolikor je
bilo podpisanih tudi po-
godb, ni bil dosežen, sžg je
bilo potrebno marsikatero
njivo preorati. Tako so Mla-
dinsko predelovalni indu-
striji Celje oddali samo 23
ton. V pridelavi krme pa oce-
njujejo, da je bila letina
uspešna. Več je bilo plasira-
nega umetnega gnoja in tako
pridelava travinja dosti
boljša.
Hlevi so razmeroma polni.
Precej so namreč delali na
tem, da so sproti ohlevljah z
odkupom telet na domačem
terenu, jih dajali v pitanje
večjim rejcem in si na ta na-
čin zagotovih stalno oskrbo
klavnice. Odkup živine za za-
kol je nekoliko manjši zaradi
slabe letine v letu 1984, moč-
nega klanja v prvi polovici
leta 1985 in nezmožnosti več-
jega ohlevljanja. Že za letos
načrtujejo rast 7 odstotkov.
V zadnjem času je vehk
poudarek na pospeševalni
službi. Tudi pri laški zadrugi
se je v zadnjih letih precej
razvila. O tem pravi direktor
Jože Rajh: »Brez dvoma več-
je število delavcev, ki del^o
v pospeševalni službi in to
takšnih, ki so zaključili fa-
kulteto ali prvo stopnjo na
visoki šoli, daje kvaUteto.
Predvsem pa bo to vidno v
naslednjih letih. Teren je se-
d^ razdeljen na pet zadruž-
nih enot, v katerih je približ-
no po dvesto kmetij takšnih,
ki imajo nad 2,5 ha obdela-
valne zemlje. Čeprav pravijo,
da bi za uspešno delo pospe-
ševalcev bilo primerno 100
kmetij, si tako z vidika stro-
škov, kakor kadra, tega zaen-
krat še ne moremo privošči-
ti. Pri tem pa moramo reči,
da je razvita tudi tehnološka
služba po panogah.«
Resolucija o politiki ures-
ničevanja družbenega plana
občine Laško v letu 1987 je
med prednostne naloge uvr-
stila tudi intenziviranje kme-
tijske proizvodnje in razvoj
agroživilskega kompleksa z
izdelavo dolgoročnega pro-
grama izkoriščanja slabo in
neobdelanih kmetijskih
zemljišč v intenzivno kmetij-
sko proizvodnjo. Nosilec hi-
trejšega razvoja kmetijstva
je kmetijska zadruga. V reso-
luciji je predvidena štiriod-
stotna rast kmetijske proiz-
vodnje. Ali bodo uspeh to
dosegati in kako?
Jože Rajh: »Kar zadeva
planirane kazalce moramo
reči, da si v lastnih načrtih
postavljamo celo višje in-
dekse rasti, kot je to v resolu-
ciji. Vendar v celoti ne bomo
uspeh. Velik poudarek daje-
mo vključevanju slabo oz.
neobdelanih zemljišč v in-
tenzivno kmetijsko proiz-
vodnjo. Strinjamo se, da je
tako prav, vendar pa ugotav-
ljamo, da je v praksi to zelo
težko uresničevati, zlasti na
področju lastniških odno-
sov. V naši občini so kmetije,
ki so po velikosti in konfigu-
raciji terena ugodne za kme-
tijsko proizvodnjo in danes
ne dajejo nič.
Menim, da bi za ta del ra-
zreševanja zastavljenih ci-
ljev bilo potrebno več nare-
diti na področju zakonskih
predpisov in davčne politi-
ke. Ne zavzemam se za to, da
bi kmetje plačevali več dav-
ka. Menim, da je še družba
tako bogata, da bi se tudi
brez davka od kmetov
uspešno razvijala, vendar pa
bi na tistih površinah, kjer ni
proizvodnje, kjer ni tržnih
viškov, morali biti davki za
lastnika takšno breme, da bi
dal zemljišče v najem druge-
mu kmetu ali kmetijski zem-
ljiški skupnosti. V naši obči-
ni smo v preteklosti veliko
naredili in kreditirali izgrad-
njo hlevskih zmogljivosti.
Tako imamo kmetije z lepo
tržno proizvodnjo, ki pa bi
bila lahko višja, če bi imeh
dovoli površin.«
V zadnjem času večkrat
slišimo od »hribovskih kme-
tov«, da se počutijo na tržiš-
ču neenakovredne s kmeti v
dohni.
Glede na to, da je konfigu-
racija terena laške občine
takšna, da je precej hribov-
skih kmetij, kaj bi bilo po-
trebno narediti na tem po-
dročju?
Jože Rajh: »Problem hri-
bovskega kmetijstva ne mo-
remo razreševati samo pri
naši zadrugi, zato so naše ak-
tivnosti usmerjene v to, da se
več naredi na področju za-
konskih predpisov. Tako
povsod poudarjamo, da bi
intervencije v kmetijstvu
morale v prvi vrsti nadome-
stiti razlike ali izenačiti po-
goje pridobivanja dohodka
za hribovskega in nižinskega
kmeta. Strokovne inštitucije
ocenjujejo, da je ta razhka
med 30-40 in celo več odstot-
ki v stroških hribovskega
kmeta.
Na trgu dveh cen ne more
biti,^ar pomeni, da lahko sa-
mo s pomočjo intervencij in
s premijami te razlike neko-
■ liko pokrijemo. Delno jih po-
krivamo že sedaj, kar pa je
občutno premalo. Dokler ne
bo ugodnejših rešitev, bo po
našem mnenju potrebno še
intenzivneje delati po stro-
kovni plati, s tem, da bo na
teh področjih proizvodnja
takšna, ki bo glede na teren
dajala optimalne proizvode.
Usmeritev naj bi bila dolgo-
ročna, ob tem pa se morata
upoštevati tudi volja in mne-
nje kmeta.«
VLADO MAROT
Šempetrčani najuspešnejši j
v dvorani Hmezada v Žalcu je bil v soboto zvečer kviz Kaj
veš o kmetijstvu. Organizator je bil aktiv mladih zadružni-
kov iz Tabora ter Občinska konferenca zveze socialistične
mladine Žalec. Nastopilo je osem ekip, letošnja tematska
področja pa so zajemala higiensko pridobivanje mleka,
odgovornost in jamstvo pri razmnoževanju domačih živali,
živalske kužne bolezni in njihovo, preprečevanje, higieno
pri domačem zakolu, predelavi in skladiščenju mesa, zamr-j
zovanje živil, pripravo zemlje za setev, škodljivce v zemlji in
zatiranje ter dokumente 12. kongresa ZSMS.
Največ uspeha je imela mlada ekipa iz Šempetra, ki so jo
sestavljali Uroš Toman, Mitja Brežnik in Aleksander Hropot
(na sliki). Zmagali so šele po petih dodatnih vprašanjih. Ob
koncu so namreč imeli z ekipo Prebolda enako število točk,
po dodatnih vprašanjih pa so več znanja pokazali mladi
Sempeterčani. Tretje mesto sta osvojili ekipi mladih zadruž-
nikov iz Tabora in Trnave. Za popestritev kviza je skrbel
ansambel Radius, kantavtorica Alenka Lesjak in plesna
skupina Panda.
T. TAVČAR
Danes drugi icupon
z akcijo za izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje, ki bo le-
tos jubilejni petnajsti, smo
začeli z objavo prvega kupo-
na v prejšnji številki Novega
tednika. Drugi kupon objav-
ljamo danes, zadnjega pa bo-
mo objavili 26. februarja. Da
ne bo nesporazuma: peti ku-
pon je rezervni in to »jolly«, s
katerim lahko nadomestite
vsciko manjkajočo številko
od ena do štiri. To pa pome-
ni, če boste vse te številke že
imeli, ni treba čakati na »jol-
hja«.
Kupone, seveda pravilno
izpolnjene, bomo sprejemali
do 6. marca, žrebanje pa bo
javno in to v ponedeljek, 9.
ah torek, 10. marca v naših
prostorih. Na izlet se bomo z
dvema Izletnikovima avto-
bosoma odpeljah 27. in 28.
marca ali 3. in 4. aprila in to v
Piran in Lipico.
S cvetjem nas bodo tudi
letos olepšali pri Vrtnarstvu
Medlog v Celju, spoznavne
značke pa bodo darilo Janka
Melanška iz Žalca.
Pokroviteljstvo nad jubi-
lejnim 15. izletom 100 kmeč-
kih žensk sta že sprejeli de-
lovni organizaciji Kovino-
tehna in Merx, sodelovanje
pa obljubljajo še nekateri
drugi.	TV
Novi siri iz Arje vasi_
Hmezadova mlekarna ie potrošnikom ponudila dve novi vrsti
sirov - kumin in beli sir
Pred tednom dni so v
Hmezadovi mlekarni v Arji
vasi na novinarski konfe-
renci pokazair svoja nova
izdelka - beli sir in sir ku-
min. Predstavila sta ju teh-
nologinja Silva Hostnik in
stalni strokovni sodelavec
mlekarne dr. Nikola Tabor-
šak, sicer strokovnjak za-
grebškega Prehrambeno
tehnološkega inštituta.
Kumino kot začimbo v si-
rih uporabljajo največ na Ni-
zozemskem, v Nemčiji in na
Švedskem, pa tudi na Dan-
skem in v Franciji dosti upo-
rabljajo prav to začimbo. Tu-
di kumin iz Arje vasi je nare-
jen po tehnologiji predelave
kot za sir edamec, sicer pa
sodi med poltrde sire za reza-
nje. Samo testo je mehko in
elastično, z vidnimi zrnci ku-
mine. Ima specifičen vonj in
okus po tej začimbi. Kumin
je mastni sir s polovico suhih
snovi in 45 odstotki maščo-
be, dodatek kumine pa je do
0,5 odstotka.
V mlekarni v Arji vasi so
se za izdelavo tega sira odlo-
čili zato, da bi popestrili po-
nudbo desertnega sira na
slovenskem tržišču.
Dr. Nikola Taboršak: »La-
ni je mlekarna dokončno
osvojila tehnologijo edam-
skega sira in na isti proizvod-
ni liniji je mogoče bistveno
povečati asortiman sirov.
Poleg kumina smo začeli iz-
delovati tudi beli sir, ki ga ne
izdelujemo po osnovni
edamski tehnologiji. Gre za
posebno, novo tehnologijo
in sir, ki ga uvrščamo na me-
jo med mehkimi in poltrdimi
siri. Zanj je značilno tudi to,
da beli sir zori v lastni slani-
ci, torej v slani vodi, ki jo
tudi sam izpusti.
Tehnologija izdelave bele-
ga sira je avtohtona v južnih
predelih Balkana in v deže-
lah Bhžnjega vzhoda ter Sre-
dozemlja, izdelujejo pa ga
ponavadi na majhnih hribo-
vitih kmetijah. Beli sir je vir
in način prehr^e in hkrati
konzerviranja v teh deželah
in predelih. Ta sir je pomem-
ben za prehrano še posebej
zato, ker je zlasti v poletnem
času vir potrebne soli, ki pre-
prečuje izgubo vode iz orga-
nizma.«
Strokovnjaki iz mlekarne
torej računajo, da se bo beh
sir uveljavil na jugoslovan-
skem tržišču, pa tudi za izvoz
prav v omenjene dežele, ker
takšnega sira po tržnih raz-
iskavah tam ni dovolj. Po-
dobno delajo tudi nekatere
države, ki so uveljavljene iz-
voznice sira, na primer Dan-
ska, ki polovico takšnega ti-
pa sira izvozi.
V vsakem primeru gre za
nove izdelke, ki so tržno za-
nimivi, akumulativnejši in
dohodkovno prodorni, to pa
je bila tudi ena izmed usme-
ritev iz sanacijskega progra;
ma mlekarne v Arji vasi, ki
ga uspešno uresničujejo.
MITJA UMNIK
Lani so v mlekarni pov-
sem osvojili izdelavo sira
edamca, ki ga v trgovine
prodajajo v dvo in štirikilo-
gramskih kosih, letos so po-
nudili tržišču kumin, v zo-
rilni kleti je že pripravljen
sir s poprom, prav tako so
povsem na novo osvojili
proizvodnjo belega sira. Tu-
di pri belem siru iščejo ina-
čice izdelka.
V količinskem smislu so
izdelali v Arji vasi samo la-
ni nekaj več kot 900 ton sira
edamca in že 150 ton belega
sira, kar niso majhne količi-
ne, čeprav je šlo za leto uva-
janja izdelave novih tehno-
logij in izdelkov.
Nove izdelke je treba tudi poskusiti. Preizkuševalci so bili
najbolj navdušeni nad belim sirom, kot dodatkom v raz-
nih solatah. Prvi z leve »oče edamskega sira* iz Arje vasi
dr. Nikola Taboršak, desno poleg njega pa mag. Ivan
Goličnik, vodja proizvodnje v mlekarni Arja vas.
Foto: T. TAVČAR
5. februar 1987
novi tednik - stran 11
Še k zdomski
zgodbi
Da je denar sveta gospo-
dar, je znano, pravi Franc
Rezar in da je vse naštevanje
materialnih dobrin napravi-
lo močan vtis name, še doda-
ja k temu in na koncu svoje-
ga odgovora k zdomski
zgodbi modro zaključi še to,
da se poslovnosti ali vsaj na-
ravne inteligence pač ne da
kupiti. Ker bi lahko sicer že z
moje strani »z vulgarnimi
prispodobami in sumljivo
ravnijo pisanja« zavedeno
bralstvo ob takšnem pisanju
sklepalo, da se tudi novinar
»da kupiti«, sem dolžan
Francu Rezarju odgovoriti le
tole.
Ne spadam med tiste (bo-
gatune), ki od svojega boga-
stva nimajo drugega razen
strahu, da ga ne izgube in
zatorej odprtih rok spreje-
mam vsako komisijo za ugo-
tavljanje izvora premoženja,
ki bi želela ugotoviti, za koli-
ko sem obogatel s pisanjem
zdomske zgodbe o Mirku in
Slavici Lešnik in nasploh s
svojim novinarskim delom.
Na srečo se lahko prištevam
med tiste, ki so še prepriča-
ni, da denar ne more ustvari-
ti vsega, kar bi bilo vredno
življenja. Morda je to za
Franca Rezaija naivno, a mo-
ram povedati, da je tako ži-
veti vseeno lepo (res ne ved-
no, ker v oblakih ravno ne
živim).
Res pa je, da je marsikdaj
naštevanje materialnih do-
brin »ndpravilo« močan vtis
name. A ker to z zdomsko
zgodbo nima nikakršne zve-
ze, takšna čustvena stanja ra-
je obdržim zase.
RADO PANTELIČ,
Polzela
Pozdrav iz
Radolfzella
Spet se vam oglašamo iz
Radolfzella ob Bodenskem
jezeru in se vam zahvaljuje-
mo, ker ste objavili fotografi-
jo ob prireditvi, ki so jo pri-
pravili otroci dopolnilnega
slovenskega pouka in člani
Slovenskega društva Planin-
ka iz Radolfzella.
Čeprav smo vsi kar pošte-
no zaposleni v svojih služ-
bah, pa nam društveno živ-
ljenje ne zamre. Tako v mar-
cu spet pripravljamo v čast
8. marca, praznika žena, pri-
reditev, na katero povabimo
rojake od vsepovsod. Naš
gost bo ansambel Toneta
Kmetca, srečanje z zabavno
prireditvijo za rojake na tu-
jem pa bo 28. marca ob 18.30
uri v Mehrzvveckhalle v Boh-
ringenu pri Radolfzellu.
MARIJA PATH
Vse se vrti okoli
denarja
v 3. št. letošnjega NT je novi-
narka M. P. objavila Članek
s podnaslovom »Kriza mora-
le in odnosov v Ijubitelj-
stvu«. Vsebina članka je sko-
po poročilo o delovanju celj-
ske ZKO ter nekoliko stati-
stičnih podatkov o članstvu,
društvih in lanskem denarju.
Zanimiv je stavek, »da stro-
kovna služba ZKO glede de-
litve denarja nima hvaležne-
ga dela, posebno ker je pogo-
sto potrebno pri programih
uporabiti vizionarstvo«. Z
drugimi besedami bi lahko
rekli, da strokovna služba
(32 zaposleni) delijo denar
kar 56 društvom bolj ali
manj »na pamet«. In če je
temu res tako, potem ni tež-
ko razumeti, da so medse-
bojna razumevanja in kul-
turni odnosi med društvi v
krizi. Sicer pa: če je financi-
ranje društev v okviru celj-
ske ZKO urejeno zgolj na
podlagi »vizionarske spo-
sobnosti« treh zaposlenih pri
celjski ZKO, ne pa s pravilni-
ki, dogovori, pogodbami,
itd., potem najbrž ne more-
mo govoriti le o krizi morale
in odnosov v ljubiteljstvu,
ampak tudi o krizi vodenja
ZKO, kamor moramo uvrš-
čati tudi sprotno reševanje
problemov. Teh pa je v zad-
njem času precej. Nekateri
so celo zelo stari, kot lahko
zasledimo v omenjenem
članku. In še so, zakaj se jih
ni reševalo sproti? Ali je
strokovna služba, oziroma
ZKO kot taka samo razdelje-
valec sredstev, ali pa je tudi
usmerjevalec in kreator celj-
ske arnaterske kulturne poli-
tike? Če bi tudi pri tem upo-
rabljali »vizionarske« spo-
sobnosti, bi danes prav goto-
vo ne imeli toliko društev in
sekcij, ki »še zdaleč ne delajo
enako dobro«, dobijo pa bolj
ali manj sorazmerno enaka
sredstva.
Zato mislim, da je za »kri-
zo morale in odnosov v ljubi-
teljstvu« v veliki meri odgo-
vorna tudi občinska Zveza
kulturnih organizacij.
E. G., Celje
Imenoslovje ulic
Samo dve KS v Celju -
Center in Nova vas - sta do-
slej izdali lepo urejeno ime-
noslovje s pomenom naziva
ulic na svojem območju.
Celjska občina ima 25 KS in
čas je, da se s tem delom na-
daljuje tudi drugod.
K delu bi lahko pritegnih
zgodovinarje, literate, politi-
ke in druge javne delavce.
Več KS lahko tudi združi
svoja tovrstna prizadevanja.
Ko bo delo končano v vseh
KS, pa naj se izda imenik
imenoslovja za celotno Celje.
Naj bo naše mesto prvo v
Sloveniji, ki bo imelo tak po-
memben priročnik, ki je lah-
ko dober za naše splošno
znanje, pa tudi dobrodošel
pripomoček v osnovnih in
srednjih šolah.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Razgibano v
domu
Kulturno življenje v na-
šem domu upokojencev v
Celju je zelo razgibano. Vseh
prireditev je bilo lani 31. N^-
bolj bogat je bil s prireditva-
mi december. Takrat smo
pripravili drugo razstavo
ročnih del oskrbovancev. Iz-
delki v lesu, kvačkanju, tapi-
sonu, itd. so bili lepo izdela-
ni. Hvala tov. Karmen, ki ta-
ko lepo in iznajdljivo vodi to
delo.
Sredi decembra smo doži-
veU prekrasen koncert go-
dalnega orkestra Medicum iz
Beograda. 16. decembra je
bil pri nas komorni pevski
zbor iz Celja pod vodstvom
tov. Bukovca. Zelo lepo so
pevci zapeli več pesmi. Že
dan zatem smo gledali pouč-
ni film o prehrani. Potrebna
pojasnila nam je ob filmu po-
trpežljivo podajal Ljuban
Mušič iz Agroemone, odde-
lek dietika. 23. decembra pa
so nastopili otroci iz Doma
učencev. Predstavili so stari
slovenski običaj svatovanja,
skupaj z upokojenci pa so za-
peli tudi nekaj pesmi. Razži-
vela se ie tudi harmonika. 26.
decembra je bilo naše silve-
strovanje. Celjski instru-
mentalni kvintet nam je igral
poskočne pesmi. Kogar so
zasrbele pete, se je zasukal.
Za želodce je poskrbelo prid-
no kuhinjsko osebje. Streglo
nam je osebje, vštevši direk-
torico, ki nam je vsem zaže-
lela srečno novo leto. Ob
koncu leta so nastopili v na-
šem domu še otroci do 4. ra-
zreda osnovne šole. Tako
smo imeli res lep in živahen
december.
PAVLINA KLANČNIK,
Dom upokojencev, Celje
imamo cesto
Pred praznikom republike
smo tudi krajani Jesenika v
KS Dobje slavnostno odprli
novo asfaltirano cesto v dol-
žini preko kilometra. Prido-
bitev je izredna, saj bo zdaj
cesta prevozna vse leto, pa
tudi voda nam ne bo več od-
našala gramoza. Z združeni-
mi močmi smo opravili tež-
ko in veliko delo za nas. Ob
otvoritvi ceste je KS podelila
priznanja štirim vaščanom
Jesenika, ki so bili pri delu
zelo aktivni. To so: predsed-
nik vaškega odbora Alojz
Gračner, predsednik gradbe-
nega odbora Mirko Knez,
Anica Pere in Emil Zdovc.
Vsi, ki smo prejeli priznanja,
se zanje lepo zahvaljujemo,
zahvala pa gre še vsem dru-
gim, ki so kakorkoli poma-
gali pri gradnji ceste. Te pa
ne bi bilo, če ne bi pomagala
KS s Francijem Salobirjem
na čelu in tajnikom Francem
Leskoškom. Spodbujala sta
nas, pametno in zavestno
svetovala in pravilno ukre-
pala, da smo z združenimi
močmi speljali to investicijo
do konca.
Vaščani smo prispevali ve-
liko delovnih ur in denarja,
prispevala je tudi KS iz sa-
moprispevka, omeniti pa je
treba še veliko pomoč JLA,
Železarne Štore in še drugih
delovnih organizacij.
Omeniti pa je treba še ene-
ga človeka, tistega, ki je pred
20 leti prišel na to zamisel o
cesti, ki je organiziral delo, si
zamislil traso in organiziral
nabavo materiala za zasnovo
te ceste. To je bil prvi pred-
sednik vaške skupnosti Ka-
rel Pajk, ki je z vsem začel in
sodeloval z nami do konca
gradnje. Njemu naj velja ta
zahvala še posebej in hkrati z
njim vsem, ki so kakorkoli
pomagali, pa jih v tem pismu
nisem posebej omenil.
EMIL ZDOVC,
Lažiše
20 cm
malomarnosti
Odgovornim v plinarni Ce-
lje zastavljam javno vpraša-
nje. Poleti 1982 smo dobih
ključe novega stanovanja v
Okrogarjevi 5 v Celju. Vsa
vesela nisva opazila, daje na-
peljava za plin vsega 20 cm
od pečice štedilnika. To one-
mogoča priključek, vsaj v
plinarni so nama tako pove-
dali, češ, da je nevarno, ker
je peč preblizu.
Čeprav je v bloku vse pla-
čano, tako rekoč od igle do
niti, so nama in še nekate-
rim, kjer je bil enak primer,
odpeljali števce. Plinarna jih
je ponovno prodala in to na
Hudinjo. Nama pa so dali
slabe, predelane ure in še to
le tistim, ki so plin priključi-
li. Ostalim ur še niso vrnili in
sprašujemo se, ali jih kdaj
sploh bodo?
Zakaj tako postopajo? In
zakaj cenjeni tovariši arhi-
tekti ne znajo svojih načrtov
speljati manj problematično.
Zaradi njihove malomarno-
sti ne moremo uporabljati
plina iz SZ.
TIBOR WAYS,
Celje
Razmišljanja
upokojencev
Ko smo si v prvih dneh no-
vega leta v društvu upoko-
jencev zaželeli zdravja, sreče
in zadovoljstva, se je pogo-
vor vrtel tudi okoU odnosa
delovnih organizacij do svo-
jih upokojenih sodelavcev.
Zanimivo je, kako posa-
mezne delovne organizacije
obravnavajo svoje nekdanje
sodelavce. V šentjurski obči-
ni je bilo pred vojno malo
delovnih mest. Približno 20
delavcev je zaposlovala Bor-
lakova žaga, prav toliko Ko-
nigova kopitarna v Loki in
nekaj železnica. Nekaj več
delavcev se je vozilo v žele-
zarno Štore, celjski EMO in
cinkarno, vendar so bile ta-
krat tudi to male tovarne.
Zdaj je v občini zaposlenih
nad 3 tisoč delavcev.
Splošna ugotovitev je, da
imajo v delovnih organizaci-
jah, kjer niso sebično nastro-
jeni, posluh do nekdanjih so-
delavcev. Enkrat letno, na-
vadno ob novem letu, jih po-
vabijo na tovariško srečanje,
jih pogostijo, v okviru fi-
nančnih možnosti tudi obda-
rijo, povabijo jih na kak izlet,
dajo jim možnost cenenega
letovanja v svojih počitni-
ških hišicah, itd. Upokojenci
menimo, da je to odraz srčne
kulture poslovodnih orga-
nov, delavskih svetov in sin-
dikalnih funkcionarjev. To
so delovne organizacije, v
katerih ni humanost in soli-
darnost le na jeziku temveč v
dejanjih. Zavedajo se, da ma-
terialni položaj dobršnega
dela upokojencev ni rožnat
(84% upokojencev v naši ob-
čini prejema pokojnine v vi-
šini od 50 do 100 tisoč din).
Kljub zviševanjem in pora-
čunom je realna vrednost
pokojnin padla in še pada.
Stiki med delovnimi orga-
nizacijami in upokojenci ne
morejo rešiti gmotne plati
slednjih, lahko pa v precejš-
nji meri pripomorejo k to-
plejšim medčloveškim od-
nosom. Že zavest - v delovni
organizaciji me niso pozabili
pomeni upokojencu
mnogo.
lO DU Šentjur
predsednik
ERNEST REČNIK
Cesto bi radi
Oglašam se s problemom
vasi Zvodno v Zagradu. Že
več let imamo tu vaščani te-
žave z vodovodom in cesto,
ki povezuje ta kraj tudi s Što-
rami. V vasi nas je, z viken-
daši vred, sedemnajst hiš.
Ve se, da je za vse pridobi-
tve treba delati udarniško in
prispevati. In čeprav smo de-
lali udarniško, je krajevna
skupnost doslej za naš kraj
le malo prispevala. Pa ne
zahtevamo asfalta, tako kot
ga imajo že po pelem Zagra-
du in Košnici. Še makadam-
ske ceste nimamo takšne kot
bi morala biti. Že jeseni se
težko z avtom pride do vrha
hriba, da o zimi niti ne govo-
rim. Ko zapade sneg, je cesta
prehodna le peš, pa tudi za
orača, že težko dobimo de-
nar. Če gre kdo od našega
vaškega odbora na KS pro-
sit, naj pomagajo, da bi dobi-
li nekaj kubikov gramoza,
preprosto rečejo, da ni de-
narja. Za tiste, ki so v pred-
sedstvu te KS pa je bil denar,
da so dobili asfalt že pred leti
do doma. Upam, da se bo
kdo iz KS oglasil in pričaku-
jem tudi kritiko, upam pa tu-
di, da bodo kaj ukrenih, da
bo cesta prevozna celo leto.
Čeprav delamo sami in zbi-
ramo denar, vsega sami le ne
zmoremo.
Drug problem je vodovod.
Pred tremi leti, ko so delali
vodovod iz Bojonskega
grabna, so obljubljali, da bo-
mo zajeti tudi mi. Zbirali so
podpise in denar, potem pa
so vodovod potegnili le do
vrhnjih hiš na hribu. Deset
hiš pa nas je lepo ostalo brez
vodovoda. Nekateri zdaj vo-
do dovažajo s cisternami in
drago plačujejo. Na KS pa
vedno govorijo, da bomo v
naslednjem srednjeročnem
obdobju tudi mi dobili vodo-
vod. Lani ni bilo denarja,
predlanskim tudi ne in ni ga
tudi letos. Zanima me, kam
gre ves denar od samopri-
spevkov? Morda za repre-
zentanco, kosila, plače?
Upam, da se bo kdo iz KS
oglasil in zapisal, zakaj Za-
vodnjani ne moremo imeti
vsaj gramozne ceste takšne,
da se bi dalo po njej človeško
peljati. Pa tudi, kaj je z vodo-
vodom bi lahko povedal.
D. S., Zvodno
Mirkov pogum
19. decembra sem prišel
preko laškega mostu do bife-
ja pri mostu in tam opazil
Mirka Kodruna. Pozdravil
meje in brž odšel proti vodo-
merski postaji in proti Savi-
nji, za njim pa še moški in
dva mladeniča. Ob koncu
stopnic se je slekel, nato pa
je šel v Savinjo in jo dvakrat
preplaval po vsej širini. Vse
to se je zgodilo pri tempera-
turi vode okoli 3 stopinje in
pri zunanji temperaturi 2
stopinji. Ko je preplaval re-
ko, je šel Kodrun peš do že-
lezniškega mostu kar po vo-
di, pri pivovarni pa je šel na
kopno in preko mostu nazaj
v bife. Vse se mu je smejalo,
jaz pa sem brž zakričal, naj
mu skuhajo vroč čaj in nekaj
ruma naj kanejo vanj. In ko
se mi je zahvalil za to naroči-
lo, sem brž naročil še enkrat
- za kondicijo.
IVAN MARKL,
Rečica
Mladi
Večkrat slišimo kritiko na
račun naše mladine, vendar
vse kaže, da kritik ne smemo
posploševati.
Odnos mladincev Mladin-
skega kluba iz Miklošičeve
ul. 5 je bil tako presenetljiv,
da si zato zaslužijo pohvalo
preko vašega časopisa Nove-
ga tednika.
Gre namreč zato, da so tri-
je mladinci Tomi, Robi in
Lari, z dobro voljo odmetali
sneg z mojega avtomobila,
odmetali so tudi sneg okoli
avtomobila, skratka naredili
so gaz, tako da sem se z avto-
mobilom lahko odpeljala.
Pripomnim naj tudi to, da so
drugi lastniki avtomobilov z
leve in desne poskrbeli zase
in pri tem skoraj zasuli moje
vozilo.
Še enkrat vsa zahvala tako
vljudnim in požilvovalnim
mladincem.
E. P.
Radio Celje
vsak dan od
8.00 do 11.00 ]
in od 14.00 .
do 18.00/ I
ob nedeljah
od 9.00 do 15.00!
ELKROJ - proizvodnja modne
konfekcije Mozirje n. sol. o.
TOZD Konfekcija Mozirje n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija
Mozirje
objavlja
prosta dela in naloge
konfekcionar -
večje število delavcev
POGOJI:
-	KV konfekcionar
-	NK delavec
-	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Za
začetnike bo organizirano priučevanje. Kandidati naj
pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na na-
slov: DO ELKROJ Mozirje, splošni sektor. Podrobne
informacije lahko dobite po telefonu 831 -611, int. 39,
pri tov. Francu Remicu.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po
opravljeni izbiri. Ob zadostnem številu izbranih kan-
didatov, bo organiziran direkten prevoz iz Celja.
Osebni dohodek za doseganje 100% delovnega
učinka znaša 140.000 din.
Objekti Zavoda Golovec vas vabijo na zdravo rekreacijo:
-	Bazen - veliki - temp. vode 27 stopinj C
-	Bazen - mali - tem. vode 30 stopinj C
-	Bazen - čofotalnik - temp. vode 30 stopinj C
Temperatura zraka 30 stopinj C
Bazen odprt vsak dan od 6. do 20. ure.
-	Savna - finska mini t rim - odprto vsak dan od 13. do 20.
ure
-	Kegljišče - 10 stezno - odprto vsak dan od 13. do 22. ure
-	Dvorana »C« - tenis na igrišču pokritem s tapisonom,
vsak dan od 8. do 24. ure.
-	Dvorana »A«- vsak dan zimska liga v malem nogometu
od 15. ure naprej, v nedeljo, 8. 2. dvoransko prvenstvo SRS
v hokeju od 8. do 17. ure. Osvežujoče napitke vam nudi
gostinska enota Golovec.
Organizirane skupine imajo 20 odstotni popust. Ostale
informacije po telefonu 33-233, int. 25.
Zavod Golovec organizira začetne plavalne tečaje za
otroke in odrasle. Pričetek prvih tečajev bo 16. februarja
ob 18. uri. Prijave po tel. 33-012.
Vabljeni!
12. stran - novi tednik
5.1
Revščina ne more nič tistemu, ki jI ponudi
Je Majda Ovtarjeva z Vfn preveč ali premalo bolna?
Ej, Magdalenca, kakšno srečo imaš, ker živiš tu in v tem
stoletju! Si predstavljaš, kako bi se ti godilo v dolgem mrač-
nem srednjem veku? Za čarovnico in jago babo bi te imeli, in
od tebe bi ne ostalo drugega, kot kupček pepela. Pa za otroke
pred grehom strašit bi bila še kako primerna. In kadar bi se v
deželi k nevihti pripravljalo, bi se ljudje ozirali kvišku in
modrovali: Ja, Majda tam zgoraj se je spet hudo razjezila.
Tako čudna, nevsakdanja si, tako drugače živiš od nas, ki
prisegamo, da živimo spodobno, kulturno in civilizirano.
Zakaj nočeš biti takšna, kot je nas večina! Mogoče pa ne znaš.
Mogoče ne moreš ...
»Majdo iščete? S temle av-
tomobilom pa po snegu ne
boste prišli do nje, razen, če jo
mahnete peš v hrib«, naju je v
dolini, pri lesenem smeroka-
zu na katerem piše Vine,
3,5 km, opozorila mlajša žen-
ska. S fotoreporteijem Edi-
jem se obrneva in zdrviva na-
zaj v Celje. Prvi poskus sreča-
nja z Majdo 0\^ar z Vin ni
uspel.
Klic prelco žice
Predstavi se, da je Jože Je-
zernik in da je najbhžji sosed
ženske, ki ji je treba pomaga-
ti, videti, v kakšnih razmerah
živi, jo obvarovati pred nesre-
čo in o tem kaj napisati. Že
samo nekaj suhih podatkov o
njem je bilo dovolj za odloči-
tev, da jo obiščemo. Par dni
zatem sledi drugi telefonski
klic, tokrat je glas ženski.
»Sem slišala, da se odpravlja-
te k Majdi Ovtarjevi na Vine.
Bilo bi prav, da o njej slišite
tudi kaj z naše strani. V kra-
jevni skupnosti Strmec smo
naredili vse, kar se je dalo, da
bi Majdi pomagali, ji olajšali
življenje, a vse brez pravega
uspeha. Oglasite se še pri
nas ...« Bila je to Katica Pe-
šak, ki v krajevni skupnosti
Strmec honorarno opravlja
administrativna dela, dolga
leta pa je v Strmcu tudi pred-
sednica sveta za socialo. Žen-
ska, ki se razdaja za druge,
ženska, ki živi z nesrečo dru-
gih. In v krajevni skupnosti
Strmec ima revščina menda
kar čedno druščino. Pot do
Vin pa za nas ni več uganka.
Gasilci s Strmca so nam po-
nudili spredaj in zadaj po-
skočno Nivo in šoferja ter vo-
diča Slavka Jezemika.
Katica dolirih del
Smo v pisarni krajevne
skupnosti Strmec. Katica Pe-
šakova, ki so ji znani prav vsi
problemi v kraju, pripoveduje
o Majdi. Govori prizadeto, s
sočutjem, v vsakem njenem
stavku je želja, da bi ji poma-
gali, ji olajšali življenje. Majdo
dobro pozna. Nič kolikokrat
jo je že obiskala, ji prigovarja-
la, ji dajala nasvete, pisarila
zanjo na ta in oni naslov, pa
vse brez pravega uspeha. »Ra-
di bi ji pomagali, a kaj ko za-
vrača vsakršno našo pomoč,
vsak dobrohoten nasvet, na-
potek. Majda je tudi muhasta
in trmasta, pa jezik ima na
pravi strani nabrušen. Ker je
še razmeroma mlada, še štiri-
deset jih nima, ne more preje-
mati stalne družbene denarne
pomoči, dobila bi jo edinole v
primeru, če bi z zdravniškimi
potrdili dokazala, da je bolna
in nezmožna za delo. K zdrav-
niku pa Majda noče, vse smo
ji pripravili, in samo obljub-
lja, da bo šla. In Majda res ni
čisto zdrava. Pred leti, ko je še
delala kot pomožna delavka
na bencinski črpalki v Ljub-
ljani, je doživela težjo promet-
no nesrečo, v kateri si je po-
škodovala tudi glavo. Po ti-
stem se je zelo spremenila.
postala je čudaška«, pripove-
duje Katica Pešak.
O tem, da so v krajevni
skupnosti Strmec za Majdo
res naredili veliko, govori tudi
zajetna mapa z najrazličnejši-
mi kopijami dopisov, prošenj
in sklepov strokovnih social-
nih služb. V enem lanskih ja-
nuarskih dopisov Centru za
socialno delo in občinski
skupnosti socialnega skrb-
stva v Celju Katica ponovno
opozarja, da se Majdi Ovtar
hiša podira, da spi v svinjaku,
da so ji začasno denarno po-
moč ukinili, ker ni predložila
potrebne medicinske doku-
mentacije. Piše, da se soseska
zgraža nad primerom in da so
ji ljudje pripravljeni pomagati
s prostovoljnim delom, radi bi
ji postavili leseno Ingradovo
gradbeno barako. V nekem
drugem dopisu si Katica pri-
zadeva za dodelitev začasne
denarne družbene pomoči, v
tretjem za nakup kurjave za
Majdo. Več kot to, da so ji pri
skupnosti socialnega skrb-
stva ponovno odobrili začas-
no denarno pomoč, ni dose-
gla, in še ta edini vir bo konec
marca usahnil. Pa saj tudi ni
mogla doseči kaj več. Pri oce-
ni delazmožnosti se pristojna
strokovna služba lahko v Maj-
dinem primeru opira le na
oceno psihiatra, ki le nakazu-
je dejansko zmanjšanje paci-
entkine delovne sposobnosti.
Za stalno družbeno denarno
pomoč ali za invalidsko upo-
kojitev pa je potrebno še kaj
več. Ampak Majda k zdravni-
ku noče!
Majde ni doma
Da je Majdo najti doma po-
dobno kot poiskati šivanko v
kopici sena, so nas v dolini
opozorili, a poskusiti je le tre-
ba. Ovinkasta strma pot se je
zdela daljša, kot je v resnici,
pa nevarna tudi, a na srečo
smo imeli izkušenega vozni-
ka, ki te poti kot gasilec dobro
pozna. Z nama je tudi Katica.
Peljemo se mimo starega gra-
du Lemberg, še dva, trije
ovinki, potem pa se cesta ne-
ha. Treba je peš. Sončen dan.
a strupeno mrzel, bele gazi za-
ledenek?. Prispemo do cilja in
z Edijem samo onemiva. V
tejle s tramovi podprti podrti-
ji živi človeška duša! Kot so
nam v dohni že napovedah,
Majde nismo prikhcali iz baj-
te. Nazaj v dolino, ves čas vož-
nje navzdol pa mi je nekaj go-
vorilo, da se bomo danes z
Majdo le srečali. Tako se je
tudi zgodilo.
V nailonkah s črto
»Majda je, Majda!«, zavpije
Katica. Na Cesti, skorajda že v
dolini, izstopimo. Majda nam
obrne hrbet, noče se srečati z
nami. Pa jo Katica le omehča,
pove, po kaj smo prišli, Majda
pa kot iz topa ustreli: »Še več
novinarjev bo prišlo k meni.
Tudi iz Ljubljane pridejo.«
Katici ni jasno, kako to, da je
Majda danes naravnost praž-
nje oblečena, ko pa jo vsi poz-
najo kot pravcato strašilo za
vrabce. S hriba v dolino in na-
zaj v hrib je nosila šolne z vi-
soko peto in tanke temne no-
gavice s črto. Svetel plašč, ki
je bil za spremembo čist, m
čepica na glavi. Če bi to ne
bilo sredi mrzle zime, bi člo-
vek rekel, da je čisto spodob-
no oblečena. Zakaj se je ta
dan tako lepo oblekla, pa od
nje nismo mogli izvedeti.
Brlog, ki bi se ga
žival sramovala
Majda se po dolgem času
spet pelje proti domu. Zgodaj
zjutra je vstala, se oglasila pri
bližnji sosedi in ji obljubila,
da ji bo prinesla pošto iz doli-
ne. Majda je ves dan na poti,
vse leto, v vsakem vremenu.
Kadar ni snega, jo maha po
bližnjicah, po hribih, prek in
počez. Nikjer nima obstanka,
nekaj jo stalno preganja.
Ustavi jo samo nuja. Takrat,
ko je lačna. Takrat se z ljudmi
mora srečati, kajti za hrano in
kakšen dinar je treba delati,
odslužiti. Delo pa Majdi grdo
smrdi.
Zopet smo pri Majdini koči.
Spet ista podoba revščine, ki
si z nemarščino krepko roko
podaja. Povsod naok
posoda, šalice, tam na
lica, tam žlica. Majda i
če s pogledom na r
prizadeti, a nam končr
pre lesena vrata nek
svinjaka, kjer spi. Gro
pričana sem, da ni nc
valski brlog tako zanf
in tukaj se moj besedn
tudi neha, kajti nemo
opisati sliko, ki se nar
nujala. Morda je Ediju
uspelo. A če smo se n
to podobo nekako spr
se nismo mogli z dejsti
se Majdina kučara lahl
čas podre, tudi nanjo,
duša je ne bi mogla re
Jože Jezernik, Majdin naj-
bližji sosed: »Majdo se ne da
spreobrniti, najbolj je, da ji
pustimo njen mir. Čudaška je.
Danes te za kratek čas obišče,
jutri te sploh ne pogleda. Z
njo je treba v rokavicah. Ka-
dar dela za hrano ali skromen
zaslužek, opravi delo dobro,
. zdi pa se mi, da jo marsikdo
izkorišča. Nikogar posebno
ne mara, edino s svojim mač-
kom ravna lepše, kot katera
mati s svojim otrokom. Ima
pa tudi zelo pekoč jezik in
bujno domišljijo. Zdaj študira
medicino, zdaj kaj drugega in
prisega, da je fižol zdrav za
možgane. Pa vendar je treba
Majdi pomagati. Če se ji hiša
nad glavo podre, jo bomo
imeli vsi na vesti. Krajani smo
ji pripravljeni pomagati. Tre-
ba ji je postaviti gradbeno ba-
rako, na istem mestu, kot je
sedaj njena hiša. Sprašujemo
se, kje bomo dobili potrebni
denar. V krajevni skupnosti
ga je zelo malo. Ampak treba
bo začeti, preden bo pre-
pozno ..
Katica Pešak, pred
sveta za socialo pri j
mec: »Brez dvoma j(
bolna, po prometni m
čisto drugačna, čudašl
nesrečo je bila štirinaji
poslena. Radi bi ji pc
uredili zanjo, da bi im
minimalen, a stalen vi,
življanje. Vedno ne bc
K zdravniku pa noče
potrebno, da samo mi
nad njeno usodo, se z
v ar jamo? Socialno s.
vztraja pri papirjih, 2
ških dokazilih, vsi sk
dobro vemo, da Majd
na, kakršna je, dela ne
jer dobila. Sicer pa je I
eden od mnogih s(
problemov v naši i
skupnosti...«
1987
novi tednik-stran 13
atočišče
bi v gostilno
Majda je zares posebnež.
Odkrito priznava, da ji za delo
ni kaj dosti, bi se pa rada za-
poslila v gostilni. Zares si tež-
ko predstavljam birta, ki bi jo,
takšno, kakršna je, hotel vzeti
k sebi. Čistoča in higiena sta v
gostišču pač predpogoj, da se
objekt lahko odprt. Tudi zasu-
kati se je treba, vseh teh last-
nosti pa Majda nima. Zakaj
noče k zdravniku, jo vpraša-
mo. Da bo šla, spomladi, pove
tako, da bi ji človek kar verjel.
Pa ne bo šla. Pred zdravni-
kom se je navadno treba sleči,
tega pa Majda ne bi zmogla.
Zakaj živi po materini smrti
čisto sama, nas še zanima.
»Nikogar ne potrebujem, ži-
vim svobodno, z občasnim
delom pri ljudeh se preživ-
ljam, moških pa itak nikoli ni-
sem marala«, zadosti naši ra-
dovednosti. Tudi v kakšen
dom noče. Ostati hoče v svoji
bajti, nihče je ne bi premaknil
od tam. In če bi ji v krajevni
skupnosti postavili barako, bi
ta morala stati prav na tistem
mestu, kjer je zdaj njena podr-
tija. Sploh pa ji ta zamisel ni
všeč in prepričana je, da bi se
dalo kočo kako popraviti, ob-
noviti.
Kaj zdaj? Majda ne bo šla v
službo, ker je ne bi nihče vzel,
k zdravniku tudi noče, da bi si
morebiti priskrbela kakšno
stalno družbeno denarno po-
moč, tudi v dom noče. Majda
pa je zagotovo bolnik. Zagoto-
vo je tudi v stalni nevarnosti.
Kot ptiček na veji
In ko se z Majdo dlje pogo-
varjamo, spoznamo, da je to
pravzaprav srečen človek, ki
se svoje bede sploh ne zaveda.
To je tudi sama potrdila re-
koč: »Svobodna sem, kaj mi
manjka. Grem, kamor hočem,
delam, kar hočem, srečna sem
v naravi, zato se ljudi izogi-
bam, če se le da. Tudi za oble-
či imam dosti od Rdečega kri-
ža in včasih se lahko napra-
vim celo po modi. A vas pa
zebe? Vidite, mene tudi v naj-
hujši zimi ne zebe. Zima je za
zdravje boljša od poletja. To
me gor drži, če veliko hodim.
Tudi skuham si kdaj sama,
kakšno enolončnico. Kar zu-
naj si zakurim, ja tudi sedaj
pozimi kuham zunag. Znotraj
bi se vse vžgalo. Zato tudi
elektrike nimam. Je pa luč či-
sto tule zraven mene, pri ka-
pelici, kapelica je ponoči
osvetljena ...«
Res je. Revščina ne more
nič tistemu, ki ji sam ponudi
zatočišče.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Življenje je deloven dan
Na klepetu pri Celiankl Nadi Jelovšek
V neposredni bližini celjskega
mestnega parka živi Nada Jelov-
šek. Njen oče je bil mestni vrtnar,
zato je poznal vsako ped te zelene
oaze. Tudi Nadino življenje je bilo
usodno povezano s parkom, toda
drugače, z drsanjem. Pred šestimi
desetletji se je prvič postavila na
drsalke. Takrat ji je bilo komaj pet
let, toda tudi danes si jih še tu in
tam nadene in ni še tako dolgo, od-
kar je svoje znanje prenašala na
mlajše drsalne rodove. Njene misli
se s parkom prepletajo celo v nje-
nih verzih, kajti Nada je tudi pes-
nica.
Ko sva se prvič srečali, me je pre-
senetila njena gibčnost, njena vital-
nost in duhovitost. Iz vsake besede
je izžarevala človeška toplina. Nato
se je pričela počasi odpirati. Kot
školjka, ki jo položiš na sonce in
čakaš, kaj boš odkril v njeni notra-
njosti. Pričela je nizati drobce iz svo-
jega življenja. Toda drsanje. Mestni
park in njene pesmi, so se ves čas
prepletali.
S svojim pojočim glasom je pripo-
vedovala: »Na 130 let stari sliki je
videti, da je bil na pašniku ob robu
gozda, na desnem bregu Savinje, po-
sajen nov kostanjev drevored. Leta
1871 je prvo Olepševalno društvo
uredilo na tem prostoru poti, na juž-
nem postavilo kamnito mizo, ob poti
v notranjost pa so postavili vrtnari-
jo, vremensko hišico in godbeni pa-
viljon.« Tu je bil Nadin prvi dom.
»Leta 1920 so pričeli načrtno urejati
nasade v parku in mestu. Moj oče je
postal mestni vrtnar. Poti v Mest-
nem parku so bile posute z belim
peskom, veliki beli lokvanji, bazen z
zlatimi ribicami in vodomet, so pri-
vabljali poglede mimoidočih. Med
okupacijo je park izgubil svojo po-
dobo. Vrtnarija je bila porušena v
bombnem napadu. Park je zaživel v
vsem sijaju šele s Hortikulturo 80.«
Nada je veliko ur svojega življenja
preživela v Mestnem parku. Kar tri-
deset let je bila vaditeljica drsanja,
pred nedavnim je to vlogo opustila,
še vedno pa je sekretarka drsalnega
kluba, zato je v njenem stanovanju
kot v pisarni. Telefon neprestano
zvoni, kličejo jo starši malčkov, ki
želijo svoje nadobudneže postaviti
na drsalke. Nada se rada pogovori s
starši, žal ji je le, da se večkrat zgodi,
da ne morejo vsi otroci v drsalno
šolo, saj je število prijavljenih preve-
liko. Nada je že od nekdaj rada dela-
la z otroki, čeprav po poklicu ni pe-
dagoginja. Da se jim zna približati
dokazuje tudi v svojih pesmih, ki jih
mnogokrat posveča svojim malim
prijateljem.
V Nadinih pesmih se prepleta živ-
ljenje. O svojih prvih pesniških ko-
rakih pa je pripovedovala: »Moja pr-
va pesem se je v meni prebudila že
leta 1941. V službi sem morala biti 12
ur, dela pa sem imela le za tri ure.
Brezdelje ni bilo zame. Pričela sem
risati, toda nekega pomladnega jutra
mi je prišepnil glas napiši pesem!
Poskusila sem in ker so bile moje
prve pesmi všeč drugim, sem nada-
ljevala. Danes imam že devet zbirk,
sodelovala sem na srečanjih pesni-
kov in pisateljev, na raznih priredi-
tvah, srečanjih z otroki, moje pesmi
pa so bile mnogokrat objavljene tudi
v glasilu Cestar, ki ga izdaja Cestno
podjetje, kjer sem bila zaposlena do
upokojitve.«
Nada ni tiste vrste pesnica, ki bi
beležnico in svinčnik neprestano
nosila s seboj in si nemudoma zapi-
sala pesem ali verz, ki se utrne. Po
svetu hodi široko odprtih oči in si
vse zapisuje v misli. In potem, ko je
takšne volje, zjutraj sede za pisalni
stroj in piše, piše... In kakšen je
občutek, ko človek napiše pesem?
Nada pojasnjuje: »Tisti dan sem
vedno dobre volje!« Koliko njenih
dni je potemtakem izpolnjenih z ve-
seljem in smehom!
Na začetku poti,
ko beseda v stih se vrti,
pride nekdo,
pomete te razmetane besede,
ki kar same od sebe
pohitijo do tebe,
da ti povedo,
kako je lepo a tudi hudo.
In na koncu,
ko vre že v loncu,
izgine fantazija,
ostane poezija.
Letom navkljub je še vedno vital-
na, še vedno duhovita, še vedno bi-
strega duha, še vedno piše pesmi, je
aktivna v drsalnem klubu, v Horti-
kulturnem društvu, še vedno je nje-
no srce veliko in polno ljubezni do
otrok, do narave. Kako zmore vse
to? Njena pesniška žilica ji ni dala
miru: »Ljubim cvetje, upanje in hre-
penenje, ki krasi življenje. »Njeno
življenjsko vodilo pa je: »Kar je bilo,
je minilo, sedanjost ne gre samo mi-
mo, gre skozi nas. Prihodnost sprej-
mi z odprtim srcem!«
Ko sem odhajala v mrzel zimski
dan sem si ponavljala: drsanje, pe-
smi, narava, otroci, vse to je Nada
Jelovšek. Ali vlada med temi stvar-
mi povezava, ali pa jo najde le Nada
Jelovšek? Kot oddaljen odmev so
mi v mislih pozvanjale njene bese-
de: »Življenje ni roman-je delaven
dan. Znati živeti je tudi umetnost.
Iskati pravo pot, povezavo med
stvarmi, to pravo pot moraš iskati
vse žive dni.«
NATAŠA GERKEŠ
Nova zvezda jugosiovansliega roiiometa
Iztok Puc si športni kruh služi pri banjaluškem Borcu	----------
Pred dobrim letom in pol
je komaj 18 letni obetavni
rokometaš Šoštanja, Ve-
lenjčan Iztok Puc odšel za
svojim kruhom v Banjalu-
ški Borac. Strojni tehnik se
je v sredini, kjer so zrasle
največje zvezde jugoslovan-
skega rokometa, odlično
znašel in že po prvih tek-
mah postal igralec št. 1 v
ekipi Borca. Se več, prišel
je tudi v mladinsko državno
reprezentanco, ter takoj po
svetovnem prvenstvu tudi
člansko državno reprezen-
tanco, za katero je že odi-
gral 22 tekem.
Po poškodbi Vujoviča nag
bi bil prav Puc steber in
»bombarder« naše reprezen-
tance. Za ekipo Borca dose-
ga v povprečju 7 golov na
tekmo.
Nič čudnega torej ni, da je
Iztok ta hip v Banja Luki
vsaj tako znan kot v Sloveni-
ji Bojan Križ^. Tudi po z^
slugi discipliniranega, pa-
metnega in simpatičnega ob-
našanja. Z vsakim se pogo-
varja, rad gre v družbo, tudi
avtogram mu ni težko dati.
Oni dan, ko so v tem roko-
metnem središču igrali tur-
nir za mladinsko državno pr-
venstvo, se je pomešal med
mlade igralce Celja, ter jim s
svojimi napotki in prisot-
nostjo stal ob strani vse pr-
venstvo.
»Še vedno sem Štajerc in
vsakega stika s slovensko
besedo se zelo razveselim,«
nam je dejal in nas tudi po-
vabil v svoje stanovanje, ki
ga je dobil od kluba.
»Tako, zdaj pa bova midva
z najmlajšim trenerjem na-
ših ligašev, Tonetom Tislom,
udarila v roke ter podpisala
pogodbo, da pridem v ekipo
Celja,« je v šali dejal naš naj-
mlajši reprezentant, ki se se-
veda dobro zaveda, da si ga
želijo v Celju, Ljubljani, Šo-
štanju ...
»Do olimpijade zanesljivo
ne bom zamenjal kluba. Vi-
dite, da mi takšno (slavno)
življenje za moja leta tudi
ugaja, pot do vrhunskega ro-
kometaša pa še tudi ni kon-
čana, saj se lahkp kalim le v
velikem klubu. Športno pot
pa bi rad zaključil v Sloveni-
ji, morda tudi v Celju,« nam
je ob dogodku, pripravlje-
nem samo za posnetek, po-
vedal Iztok Puc.
EDI MASNEC
Iztok Puc (v sredini) tudi v svojem stanovanju v Banja Luki ne more brez rokometne
žoge. Desno celjski trener Tone Tiselj in levo soigralec iz ekipe Borca.
14. stran - novi tednik
5. februar 198)
Zdravo, prijatelji!
Spet ste v šolskih klopeh. Ne-
kateri ste tega veseh, drugim pa
se kar milo stori pri srcu, ko
pomislijo na številne ure uče-
nja, spraševanja in kontrolnih
nalog, ki so še pred njimi. No,ja,
vse je odvisno od tega, s katere-
ga zornega kota pogledate na
stvar.
Kakorkoli že, šola se je spet
začela, ampak mislim, da vam
bo tudi zdaj ostala še kakšna
urica za veselje na snegu. Pri-
voščite si ga! Kajti nedvomno še
velja tisto o zdravem duhu v
zdravem telesu.
Vaša Nadja
Pionirji fotografirajo
Prvič se nam je oglasil Alen Srebočan, ki obiskuje foto krožek na osnovni šoli
Polzela. Pravi, da mu je pri fotografiranju pomagal oče, pri razvijanju pa mentorica
na šoli. Rad bi nasvet, da bi bil posnetek popolnejši.
Priznati moramo, da je za začetnika posnetek lepo uspel. Sam bi popravil le izrez
(tako kot sem zarisal), saj nam okolica zbija občutek hitrosti. Sicer pa se vidi, da je
moral Alen fotografirati z zelo kratkim časom, zato pa je moral precej odpreti
zaslonko. S tem je nastala tudi slaba (neostra) globinska ostrina (ozadje). Občutek
hitrosti bi bil še večji, če bi motorista spremljali s strani (čas pa bi naj bil daljši).
Takšnemu posnetku pravimo »poteg«, seveda pa moramo paziti, da vse skupaj ne
»stresemo«.
Fotolik nam je danes poslal nagradne kupone, ki jih prejme vsak objavljen posne-
tek. Skupaj z ostalimi, ga v teh dneh pričakuje tudi Alen iz Polzele. Pošljite nam svoje
izdelke (v večjem formatu) tudi vi.	Urednik fotografije
IVlinuta za zdravje
če hočeš biti zdrav, imaš svoje
obveznosti.
Zjutraj, ko se zbudim, predno
zajtrkujem, telovadim. Delam
razne počepe in proste vaje. Vča-
sih, če se zbudim bolj pozno, te-
čem v šolo in tudi ta tek je kori-
sten za zdravje. V šoli telovadimo
pred vsako uro na glasbo. To mi
je posebno všeč. Ko pridem iz
šole, grem večkrat v halo Golo-
vec na kopanje. Tam plavam in si
s tem utijujem zdravje. Sedaj pa,
ko je zapadel sneg, se bom smu-
čala in sankala.
To vse bo koristilo mojemu
zdravju.
KATARINA KOVAČIČ, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Avto nam Je vse
polcvaril
Nekega večera sta mi mamica
in oči povedala, da bomo šli na-
slednji dan v Avstrijo. Tega sem
se zelo veselila, s^ sem vedela,
da imajo tam veliko lepih stvari.
Zjutraj sem se prva zbudila,
komaj sem čakala, da gremo. Ko
sem zbudila očija in mamico, sta
se oblekla in šli smo zajtrkovat.
Medtem, ko sem zajtrkovala,
sem kar naprej mislila na to, ka-
ko bom lahko jedla ananas, čoko-
lado in druge dobrote. Oči je šel
vžgat avtomobil, jaz pa sem po-
čakala mamico. Vzela sem tudi
nekaj svojega denaija. Mislila
sem si, kaj vse bom kupila. Ta-
krat pa me je zmotil oči, ko je
prišel povedat, da avtomobil no-
če vžgati. Vsi trije smo hitro ste-
kli do avtomobila. Nismo vedeli,
kaj bi storili. Oči seje odločil, naj
avtomobil z mamico malo pori-
neva. Opazila sem, da le ne bo nič
iz tega. Tudi oči je rekel, da ne bo
nič. Bila sem zelo žalostna. Joka-
la pa nisem, ker sem vedela, daje
bilo tudi očiju in mamici žal, ker
se nismo mogli odpeljati.
BARBARA VERK, 6. c
OŠ Primoža Trubarja
LAŠKO
Štiri delciice
(obnova berila)
Mama je šla s štirimi hčerkami
po cesti.
Pred trgovino je rekla, da si bo
kupila torbo. Tudi hčerke so ho-
tele imeti torbice.
Mama je rekla, da si bo kupila
ruto. Hčerke so rekle: »Še štiri
rutice!«
Pred drugo trgovino je mama
rekla, da si bo kupila glavnik.
Hčerke pa: »Še štiri glavničke, še
štiri glavničke!«
Na koncu je mama rekla, da si
bo kupila krtačo za ribanje. Hčer-
ke so bile čisto tiho.
ANICA KOREN, 3.r
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
ZalcaJ imaš taifo
veiilc trebuii,
mamica?
Alenka je deklica, ki hodi v vr-
tec, stara pa je pet let.
Nekega dne je opazila, da se je
mamici povečal trebuh. Nekaj
časa jo je ogledovala, potem pa ji
je mamica rekla: »Kaj me tako
ogleduješ?«
»Ko pa imaš tako velik tre-
buh,« ji z nasmeškom odgovori
mala Alenka. Mamica se za-
smeje.
»Kaj pa imaš v trebuhu, da je
tako velik?«
»To boš pa pozneje videla, si še
premajhna, da bi to razumela,« ji
odgovori mamica.
»Vedno praviš, da sem pre-
majhna, da ne razumem tega in
onega, da ne morem narediti tega
in onega ...« se jezi Alenka.
»Odrasli ste pa res nemogoči!«
Mamica se je ob tem samo na-
smejala. Vsak dan je mamica pri-
našala velike in majhne zavitke,
enako tudi očka. Včasih je mami-
ca prinesla tudi kakšno igračo.
Alenki se je to zdelo sumljivo.
Nekega dne je prišla na obisk
babica in s seboj prinesla velik
zavitek. Alenka je vsa radovedna
pritekla k babici: »Babica, pro-
sim, povej mi, kaj imaš v zavitku.
Tudi očka in mamica nosita do-
mov takšne zavitke, a mi nočeta
povedati, k^ je v njih,« ji pove
žalostno Alenka.
»Kje pa sta oba?«
»Očka je v službi, mamica pa je
iz službe odšla v trgovino. Kmalu
bosta prišla.«
Babica reče Alenki: »Ko bosta
prišla domov, bom odprla za-
vitek.«
Alenka je nestrpno pričakova-
la očka in mamico. Naenkrat
pozvoni pri vratih in Alenka teče
odpret. »Babica je prišla. S sabo
je prinesla zavitek. Odprla ga bo
takoj,« je hitro pripovedovala
Alenka. Zbrali so se v dnevni so-
bi, kjer je babica že razvezovala
zavitek. Na dan je potegnila krat-
ke hlače in bluzo: »Na, to je zate,
Alenka, pa dobro pazi, da ne boš
vsega takoj raztrgala.«
Potem pa Alenka vidi, da ima
babica v rokah majhno kapico,
spodnjo majčko in deset plenic.
»Čemu bomo to rabili?« vpraša
Alenka.
»To bo za tvojega bratca!« pra-
vi babica. »Mamica bo šla v bol-
nišnico in prinesla majhnega do-
jenčka, ki bo tvoj bratec.«
•	Drugo jutro je žvižgal kos in
zbudil Alenko. Videla je, da je
mamica odšla. Alenka zaspano
vpraša: »Kam je šla mamica?«
»V bolnišnico,* ji odvrne očka.
»Kdo nama bo pa kuhal?«
»Babica. Ali bi mamico razve-
selila, ko pride domov?« vpraša
očka.
»Kako pa?«
»Šla bova v trgovino, kjer pro-
dajno vozičke za otroke. Malo si
jih bova ogledala, in če ti bo kate-
ri všeč, ga bova kupila.«
»Imenitno, očka,« je vzkliknila
Alenka.
Alenka je težko pričakovala
mamico. Nekega dne je očka
navsezgodaj zjutraj odšel v bol-
nišnico. Čez nekaj <^asa sta se oba
vrnila. Mamica je imela nekaj v
rokah, pokrito z odejico. Očka se
je sezul, previdno vzel »stvarco«
in jo nesel v sobo. Potem jo je
položil na kavč in razvil.
»Kako je luštkan in kako rdeča
lička ima,« reče babica.
*	»In kako mu je ime?« vpraša
Alenka.
»Tadej,« reče mamica. »Ali ti je
všeč?«
»Seveda je,« odgovori Alenka.
Alenka je začela odraščati. Po-
magala je mamici pri previjanju,
pazila ga je in se včasih z njim
tudi igrala.
BOJANA CENTRIH, 6. b
OŠ Ivan Farčnik-Buč
VRANSKO
Skrbim za ptice, narisala: Sintija Križnič, 1. b, OŠ Edvard Kardelj, Slovenske Konjice.
Koline
v soboto smo imeli koline.
Zjutraj sta prišla dva soseda. Naj-
prej sta v kuhinji popila čaj. Z
mojim očetom sta se dogovorila,
kako bodo klali prašiča. Potem
smo šli v svinjak po prašiča. Tež-
ko smo ga izvlekh. Ko smo ga
zaklali, smo ga očistili, da mu je
šla dlaka s kože. Potem smo ga
dali na mizo, da smo ga razkosali.
Kose smo dali v garažo. V njej
smo delali tudi klobase. Potem
smo naredili še slanico, v katero
smo dali meso. Zvečer smo se
najedli mesa in šli spat. Bilo je
veselo.
DAMJAN PERNOVŠEK, 4. r.
OŠ GOTOVLJE
iVlisel na priliodnost
Osmi razred. Da, res, skor^
smo že odrasli. Vendar samo sko-
raj. Zakaj, ne želimo si prekmalu
odrasti, zapustiti mladostno
brezskrbnost, veselje.
Mnogo pripetljajev nas veže.
Samo teh nekaj pičlih mesecev je
še, pa se bomo razšli. Kdo ve,
morda se ne bomo več niti poz-
nali!? Sedaj tega niti še ne premi-
šljujemo. Morda kdo mimogrede
pomisli, kaj bo z njim. Mu bo
uspelo v srednji šoli pridobiti
prijatelje, se bo lahko znašel med
ljudmi? Misli si, da je sam, čisto
sam na svetu. Toda ni edini. Žal
je tako.
Ko moraš zapustiti svoje prija-
telje, znance, morda tudi ljube-
zen, si izgubljen. Včasih se ne
moreš izkopati iz krize - takrat
prosi ljudi, naj ti pomagajo! Ne
zapiraj se vase, poskusi se vrniti
v resničnost. Le to te bo rešilo.
Da, bilo je lepo. No, včasih je
kaj odpovedalo, toda na splošno
smo držali skupaj, si pomagali, si
znali prisluhniti.
Kje so že tisti znani verzi...
»Ne tisti, ki s tabo se smeje, he
tisti, ki joče s teboj, le tisti, ki s
tabo občuti, resnični prijatelj je
tvoj.« Mislim, da to drži.
Nekateri učenci so tudi izsto-
pali. So? Ne. Nočem, da bi tole
zvenelo kot posvetilo, ki ga pre-
beremo v slovo. Želim le, da bi
znali preceniti ta leta, da bi po-
pravili še poslednje vrzeli. Samo
to. Sicer pa je tudi to veliko.
Naj omenim še naše učitelje.
Res, včasih je prišlo do trenj v
našem odnosu, toda lahko rečem
v imenu celega razreda, da so ze-
lo dobri. Kdo ve, kdo nas bo učil
čez leto, s kom bomo sedeli v
šolski klopi?
Spet so mi misli ušle v prihod-
nost. Toda takšno je življenje -
premišljuješ o prihodnosti, pre-
mišljuješ o preteklosti, časa za
sedanjost pa ti zmanjka.
In čedalje bolj se bližamo tre-
nutku, ki bo boleč za vse - slo-
vesu.
MARJANA ROGEL, 8. b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
O nastanku snežink
(zelo strokovno)
Danes je pri nas padel prvi
sneg. Nasulo ga je tudi na moje
okno. Ker je okno podstrešno in
sem bila navajena na veliko svet-
lobe, mi je bilo kar malce tesno
pri srcu.
Začela sem razmišljati, kako
sploh nastane sneg. Ta naravni
pojav si jaz razlagam takole; de-
ževne kaplje se objamejo; tako
nastane oblak. Veter odpihne
oblak na severni tečaj in ga pusti
tam tako dolgo, da v oblakovem
trebuhu nastanejo kristalčki. Ta-
čas veter opravi večja dela. Ko je
gotov, si poišče pomočnika, da bi
mu pomagal ledeni oblak odpih-
niti nazaj domov. Zato Veter po-
kliče svojo ženo Vetrino in za-
konca je skupaj mahneta na se-
verni tečaj. Najdeta oblak, ki je
že tako težak, da je izgubil vse
šivanke, zato mora veter v trgovi-
no in pozabi na oblak. To je tisti
dolgčas jeseni, tik pred zimo .. .
Končno veter najde trgovino in
odvihra domov. Vrne se k obla-
ku, mu preluknja trebuh in ga
piha sem in tja po deželi. Oblak
pa troši, trosi sneg, dokler njegov
trebuh ni čisto prazen.
Tako je leto za letom. Prvi sneg
komaj dočakamo, potem pa se ga
tudi hitro naveličamo.
URŠA KRUŠIČ, 6. b
OŠ Ivan Farčnik-Buč
VRANSKO
Spomin na pašo
Bil sem na paši. Liska mi je
ušla. Šel sem jo iskat. Zagledal
sem jo na njivi, kjer je jedla repo.
Tekel sem po njo. Prijel sem jo za
verigo in jo spodil v hlev.
DEJAN STUDENČNIK, 2. b
COŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Novinarka na šoli
Na šolo je prišla novinarka ra-
dia Ljubljana. Pričakali smo jo v
telovadnici. Na mizo je položila
magnetofon. Prijavil sem se, da
bom govoril o počitnicah, a ko
mi je nastavila mikrofon, mi je
zmrznil jezik. Pa ne od mraza, od
strahu. No, potem smo se le po-
govorili o pletenju, o delanju klo-
bas in kako bomo preživeli počit-
nice.
Dopisniki smo omenili, da bo-
mo med počitnicami obiskali
muzikanta. Pa je novinarka re-
kla, da bi kar šli. Odpeljali smo se
z dvema avtomobiloma k Jožefu
Bukovšku. Tudi njemu je zmrz-
nil jezik, a prsti pa ne. Zaigral je
poskočno, mi smo pa plesali. Te-
ta Panika je kuhala klobase, daje
kar dišalo.
Domov smo se vrnili pozno.
Atek me je že iskal po šoh, jaz
sem pa rekel: »Ja, veš, takšno je
delo novinarja!«
DAMJAN FIJAVŽ, 4. r
OŠ STRANICE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atkina zanka
LESENO OBUVALO -
prav dobro ga poznaš!
Zamenjaj eno črko,
premešaj črke vse,
in že lep KRAJ imaš!
Kot že pove sama pesmica, moraš eno črko v besedi za
leseno obuvalo spremeniti, potem pa premešati in dobil
boš ime kraja na našem, celjskem območju.
Odgovore pošlji na dopisnici na naslov: NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 10. februarja
1987.
Škrat nam je zagodel v prejšnji številki. Kljub temu je
prispelo nekcO pravilnih rešitev. Da pa bodo lahko sodelo-
vali v žrebanju tudi vsi ostali, bomo zdaj napako popravili.
Tretja vrstica v maxi-računu, ki smo ga objavili prejšnji
teden se pravilno glasi: 5 -t 3a -h 2 in ne 5 + 3a - 2, kot je
bilo objavljeno. Torej: do torka, 10. februarja 1987, spreje-
mamo tudi rešitve za prejšnjo Atkino zanko, obenem pa se
vsem mladim reševalcem opravičujemo za napako.
Prihodnji teden bomo torej izžrebali dva nagrajenca
tovarne AERO. Pohitite z rešitvami!
5. februar 1987
novi tednik - stran 15
•	Štefan P. iz Socke je
prejšnjo soboto zvečer pre-
cej globoko pogledal v ko-
zarec, potem pa je razgr^al
in ustrahoval domače. Šte-
fan je ta večer moral spreje-
ti hotelske usluge, ki so mu
jih ponudili miličniki na
celjski postni.
•	Zdravko B. iz Vojnika se
je prejšnji torek precej na-
pil, potem pa je razgr^al v
hotelu Merx. Prišli so mi-
ličniki, toda Zdravko ga je
imel ravno toliko pod kapo,
da se jih ni bal in je še na-
prej razgrajal. Prespal je v
prostorih za treznenje in
naslednje jutro trezno pre-
mišljal, če se mu je splačala
pijanska vztrajnost.
•	V petek popoldne je
Enes Š. pred domom upo-
kojencev v Celju napadel
in pretepel Gregoija S. Ker
mu ni ponudil pijače, ga je
s pestjo po glavi zbil na tla
in obrcal. Miličniki so Ene-
sa ovadili za kaznivo deja-
nje nasilništva.
•	Zvonko P. z nadimkom
Jupi je bil dolgo časa v prvi
jakostni skupini Celjskih
razgrajačev, zadnje mesece
pa ga ni bilo zaslediti med
kršitelji javnega reda in mi-
ra. Prejšnji četrtek pa je
Zvonko spet razgrajal. Na-
prej je nekoliko preveč po-
pil, potem pa delal nemir v
restavraciji v Novi vasi.
Vse kaže, da si Jupi spet
želi nabrati dovolj »FIS
točk« za prvo jakostno
skupno celjskih razgra-
jačev.	S. Š.
Zaradi trčenja tovornjakov je bila Slovenika zaprta več kot sedem ur,
obvoz pa je bil po magistralni cesti Celje-Maribor. V hudi megli se je
zaradi zapora prometa pripetilo še več manjših nesreč.
V nesreči je umrl voznik italijanskega tovornjaka, nastala pa je precejš-
nja škoda. Ocenjujejo jo na več kot 31 milijonov dinarjev. Na prikolici
italijanskega tovornjaka je poginilo tudi 410 ovac.
Hudo trčenje tovornjakov na Sloveniki
Prejšnji teden, v četrtek,
se je pripetila huda promet-
na nesreča na Sloveniki pri
motelu v Tepaiyu, ko je 38-
letni italijanski voznik to-
vornjaka s prikolico Giam-
petro Bidoia v gosti megli
prehiteval tovornjak s pri-
kolico s češkoslovaško regi-
stracijo, ki ga je vozil Gu-
stav Markovsky.
Nasproti je pripeljal s to-
vornjakom škofleioškega Al-
petoura 23-letni Peter Dem-
šar iz ŠkoQe Loke. Voznika
nista mogla več preprečiti
nesreče, v silovitem trčenju
pa sta se obe vozili prevrnili.
Giampetro Badoia je umrl
na kraju nesreče, iz zmečka-
ne kabine pa so ga morali
izrezati gasilci.
Zaradi nesreče je bil odsek
Slovenike pri Tepanju zaprt
več kot sedem ur, v gosti me-
gli pa sta se pripetili še dve
manjši prometni nesreči, ko
sta dva voznika prepozno
opazila stoječo kolono vozil
pred sabo.
V trčenju tovornjakov je
nastala tudi precejšnja mate-
rialna škoda; na vozilih je
škode za približno 15 milijo-
nov dinarjev. Na italijan-
skem tovornjaku je bilo na-
loženih tudi 655 ovac, pogi-
nilo pa jih je 410. Poginule
živali je odkupil Koteks to-
bus, žive pa so odpeljali v
celjsko klavnico. Škoda za-
radi poginjenih ovac znaša
približno 16 milijonov dinar-
jev, bila pa bi manjša, če bi
prej prišel tovornjak za pre-
voz živali.
S. ŠROT
Foto: UNZ CELJE
Ove nesreči na bencinskih črpalkah
Proti bencinski črpalki v Rogatcu je zavil voznik avtobusa
MILAN HERAK, 40, iz Krapine. Na poledenelem cestišču pa ga
je začelo zanašati in po nekaj metrih je trčil v napravo za točenje
bencina in jo popolnoma podrl. Škode je za pribhžno 5 milijo-
nov dinaijev.
Napravo za točenje bencina je podrl tudi voznik osebnega
avtomobila MIRAN ESIH, 29, iz Sv. Eme, ki gaje prav tako
zanašalo na poledenelem vozišču na bencinski črpeilki v Podče-
trtku. Tudi tu so škodo ocenili na 5 milijonov din.
Pomembna je vzgoja voznikov
Priznanja za zvestobo ZŠAM Siovensl(e Konjice
člani združenja šoferjev
in avtomehanikov Sloven-
ske Konjice so 24. januarja
pripravili letno konferenco
in pregledali opravljeno de-
lo v minulem letu. Letos so
se prvič sestali na delegat-
ski način. Poleg delegatov
pa se je konferenco udeleži-
lo še nekaj predstavnikov
drugih združenj iz celjske in
mariborske regije.
Ob pregledu dela so ugoto-
vili, da je združenje na vseh
področjih uspešno delovalo,
še posebej pri vzgoji vozni-
kov in šolske mladine pri
preventivi in vzgoji v cest-
nem prometu. Prav tako je
: bilo zelo uspešno pri delu s
sorodnimi, organizacijami v
kraju in regiji. Predstavnik
ZŠAM Slovenije pa je po-
! udaril, da se konjiško zdra-
'ženje uvršča med najuspeš-
nejša v Sloveniji.
Avto šola je organizirala 11
tečajev cestno prometnih
predpisov za vse kategorije,
ki jih je obiskovalo 275 kan-
didatov, izpite je opravilo
225 kandidatov. Prav tako so
organizirali 2 tečaja za varno
delo s traktorji, ki jih je obi-
skalo in tudi uspešno opravi-
lo 38 kandidatov. Pri vsem
tem je bilo opravljenih preko
9500 ur.
Združenje šteje trenutno
manj kot 500 članov, med
njimi je 77 uniformiranih,
lile-ti se udeležujejo vseh ak-
cij v regiji, še posebej pa so
aktivni na prvi šolski dan v
letu, ko so prisotni na vseh
prometnicah v bližini osnov-
nih šol v občini. Člani prire-
jeno vsako leto tudi akcijo
brezhibno vozilo je varno vo-
zilo. Letos pa bodo poleg že
omenjenih akcij pripravili še
anonimno testiranje vozni-
kov motornih vozil.
Za prijetno vzdušje pa čla-
ni združenja vsako leto pri-
pravijo tudi razne izlete in se
udeležujejo športnih in stro-
kovnih tekmovanj. Na dan
konfefence je združenje pri-
pravilo prvi šoferski ples in
ob tej priložnosti podelilo 80
članom priznanja za dolgo-'
letno članstvo v organizaciji.
Med drugimi sp ta priznanja
prejeli: Pavla Štuklek za 25-
letno članstvo, Franc Strm-
šek za 30 let in Stanko Re-
bernik za 35 let članstva v
zvezi.
Za prihodnje leto si je
združenje zadalo nalogo, da
bodo letos pripravili še več
akcij s področja preventive"
in vzgoje v cestnem prometu
in da bodo dali večji pouda-
rek vzgoji voznikov in mladi-
ne za lažje vključevanje v vse
gostejši promet na naših ce-
stah.
O. J.
AERO
kemična, grafična in papirna
industrija
CEUE
Komisija za delovna razmerja
TOZD KEMIJA Šempeter
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
-	razvojni tehnolog I.
(ponovna objava)
pogoji: VII. stopnja zahtevnosti - diplomirani inženir
kemije ali kemijske tehnologije, 48 mesecev delov-
nih izkušenj ter aktivno znanje angleškega in pasiv-
no znanje nemškega jezika;
-	tehnolog i.
(ponovna objava)
pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - inženir kemijske
tehnologije, 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
ter aktivno znanje angleškega jezika;
-	rezkalec II. 2x
(ponovna objava)
pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin -
rezkalec ter 6 mes. ustreznih delovnih izkušenj;
-	strugar II.
(ponovna objava)
pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin -
strugar ter 6 mes. ustreznih delovnih izkušenj;
-	oskrbovalec stroja 2x
pogoji: III. stopnja zahtevnosti - upravljalec kemij-
skih naprav, ter 3 mes. delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA, Kocenova 4, Celje v
8 dneh po objavi.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu
sklepa o izbiri.
Dvojno trčenje v
Tepanju
v četrtek dopoldne je bila
zaradi prometne nesreče ne-
kaj časa zaprta tudi magi-
stralna cesta Celje-Maribor.
Zaradi goste megle je voznik
tovornjaka, 56-letni Ljub-
ljančan Cveto Goršek zgrešil
odcep ceste proti Oplotnici.
Ko je to opazil, je zapeljal
vzvratno, takrat pa je za njim
pripeljal z osebnim avtomo-
bilom 28-letni Srečko Jezer-
nik s Prevalj in trčil v tovor-
njak. Za njim je z osebnim
avtomobilom pripeljal še 63-
letni Dominik Golob iz Bu-
kovca pri Slovenski Bistrici.
Ker je pripeljal prehitro, da
bi se pravočasno ustavil, je
poskušal a,vtomobila obvozi-
ti, vendar mu je takrat na-
sproti pripeljal z avtobusom
45-letni Peter Vorter iz Škof-
je vasi. Vozih sta čelno trčili,
v prometni nesreči pa sta se
ranila voznik Golob in sopot-
nica Ljudmila Golob, škode
pa je za približno 400.000 di-
narjev.
S. Š.
Obsojen za
posilstvo
Petčlanski senat celjskega
sodišča je po tajni obravnavi
obsodil 31-letnega Martina
Dijaniča, ključavničarja iz
Trbovelj na 8 let zapora za
posilstvo, ki ga je izvršil lani
v Radečah, potem pa mu
izrekel enotno kazen 15 let
zapora, ker je bil pogojno iz-
puščen iz zapora.
Martina Dijaniča je sodi-
šče obsodilo za posilstvo na
grozovit in poniževalen na-
čin, ki ga je izvršil komaj tri
dni kasneje, ko so ga pogoj-
no izpustili iz zapora v Dobu.
Sicer pa je Dijanič takoime-
novani specialni povratnik,
ki je pred nekaj več kot sed-
mimi leti že bil obsojen za
posilstvo, umor, tatvino in
odvzem motornega vozila.
Takrat mu je sodišče izreklo
enotno kazen 10 let in 4 me-
sece zapora, iz zapora v Do-
bu pa so ga pogojno izpustili
po sedmih letih. Očitno pa
sedem let zapora ni bilo do-
volj, da bi se Dijanič vrnil na
poštena pota.
Senat celjskega sodišča je
na januarski obravnavi naj-
prej zaslišal obtoženca, izve-
denca psihiatra in priče, na
sojenju v torek ta teden pa še
oškodovanko. Po tehtanju
zbranih dokazov so menili,
da je Dijanič izvršil posilstvo
in so mu za kaznivo dejanje,
za katero je zagrožena kazen
3 do 15 let zapora, izrekli ka-
zen 8 let zapora. Ker pa je
storil posilstvo v preiskusni
dobi, mu je sodišče preklica-
lo pogojni odpust in mu izre-
klo enotno kazen 15 let za-
por. Martinu Dijaniču so do
pravnomočnosti sodbe po-
daljšali pripor.
S. ŠROT
Potrošniki sosesiie Hudinje in okolice!
Preuredili in posodobili smo vašo trgovino Market na
Hudinji.
Ob bogati, pestri in odslej še boljši izbiri vseh vrst živil
ter gospodinjskih potrebščin, vam bo nakup še lažji.
Priporočamo ogled in nakup na oddelku svežega mesa
in delikatesnega blaga.
OBIŠČITE MARKET NA HUDINJI TER SE SAMI
PREPRIČAJTE!
16. stran - novi tednik
5. februar 198)
komentiramo
Športne uganke
Razmere v celjskem špor-
tu postajajo vse bolj zaplete-
ne. V športnih krogih je že
nekaj tednov vroča tema, ka-
terim športnim panogam bo-
do v Celju v bodoče name-
njali denar?
Rešitev naj bi bila prepro-
sta. V samoupravnem jeziku
bi se temu reklo-vsakemu po
delu in po potrebah, v šport-
nem pa-vsakemu po rezulta-
tih. Zadeva pa le ni tako pre-
prosta. Pravzaprav se je za-
čelo zapletati že na začetku
ravno pri rezultatih.
Medtem ko smo lani Celja-
ni dobili osemstezni atletski
štadion in ko so delno tudi
zaradi sredstev, ki so bila
vložena v izgradnjo tega ob-
jekta, morah iz I. zvezne lige
hokejisti, vse za blagor atleti-
ke, smo letos dočakali, da se
je iz Celja poslovilo kar pet
atletov, medtem ko hokejisti
pridno zmagujejo v II. zvezni
ligi. Vstop vi. ligo jim je gle-
de na rezultate zagotovljen,
toda kaj, ko za hokej ni de-
narja. Ze res, da potrebujejo
uvoženo opremo, res je, da bi
morali, če bi hoteli biti kos
tekmecem v L ligi, v Celje
pridobiti še kakšnega igral-
ca, toda to je za Celje očitno
prevelika naložba. Ker bo
hokejsko-drsalni klub Cin-
karna Celje letos praznoval
štiridesetletnico obstoja lah-
ko pričakujemo, da bodo
»praznovali« kar dvakrat.
Rojstvo hokeja in sedmino
hkrati. Upajmo, da bo celj-
skim hokejistom na voljo tu
in tam ledena ploskev v
Mestnem parku, da se bodo
lahko pomerili vsaj v sindi-
kalni ligi!
Že sedaj pa je jasno, da bo
del denarja namenjen atleti-
ki in sicer najbolj perspek-
tivnim mladim atletom, tisti,
ki so do sedaj dosegali le ne-
koliko nadpovprečne rezul-
tate, bodo v bodoče s teka-
njem lahko nadaljevali na
domačem igrišču. Odhod pe-
tih tekmovalcev je za klub
gotovo velika izguba, ne vem
pa, ah seje kdo v klubu vpra-
šal, kako vpliva odhod tek-
movalcev na mlajše, na tiste,
na katerih je bodočnost celj-
ske atletike?
Hokej in atletika pa nista
edina in najbolj pereča pro-
blema v celjskem športu.
Kaj pa moštveni športi? Kaj
bo z rokometom, košarko,
nogometom, odbojko? Kaj,
če se bo že prihodnje leto iz-
kazalo, da sredstva nismo
vložili v pravo športno pano-
go, da športniki ne dosegajo
pričakovanih rezultatov?
Morda bi bilo potrebno bolj
kot o prioritetnih športnih
panogah razmišljati o zdra-
vih klubskih odnosih? Mor-
da pa je bil v preteklosti de-
nar večkrat le kapljica v
morje nesporazumov in tista
zadnja vzmet za odločitev o
odhodu iz Celja?
NATAŠA GERKEŠ
Ob judu tek na smučeh
Na lepo pripravljeni tekaški progi v
Novi vasi do Smartinskega jezera smo
srečali tudi Srečka Pliberška, znanega
celjskega športnika, člana judo kluba
Ivo Reya. Za rekreacijo najde vsak dan
nekaj časa, zdaj pozimi pa mu najbolj
odgovarja tek na smučeh, kjer se razgib-
Ije celo telo, to pa je dobra priprava za
potrebno gibčnost judoista ko se sreča z
nasprotnikom na blazinah. Doslej je pre-
tekel na smučeh največ 50 kilometrov,
kar mu ni bilo posebno težko, saj zna
razporediti moči in tudi kondicije ima
dovolj. Nastopil je že na mnogih tekaških
maratonih, lani pa se je tudi udeležil ak-
cije Celjski kerlc, kjer je izpolnil vseh pet
norm, žal pa potem ni pravočasno oddal
kupona o tem, da je to res. Se bo pa
akcije udeležil tudi letos. Srečko, ki je
zaposlen v Cinkarni, je progo do Smar-
tinskega jezera pohvalil, žal pa se mu zdi
preozka skozi lokrovški gozd, kjer je
možno teči klasičen tek, ne pa takoime-
novani Sitonen korak. In zaprosil je tudi
vse, ki ne smučajo, naj se ne sprehajajo
po progi, ker jo tako uničujejo.
TV - Foto: EDI MASNEC
rekli so:
Sandi Sendelbach: »Starejši igralci go-
tovo nimajo kaj iskati v II. ligi, nekaj
mladih igralcev pa je dobilo priložnost,
da so nastopili v prvi ekipi. Mislim, da se
še ne bo kmalu zgodilo, da bi celjski ho-
kejisti zopet zaigrali v prvi ligi. Naš iz-
stop iz I. lige je pomenil priložnost, da si
nekateri drugi športi v Celju zagotovijo
prioriteto. Res je hokejska oprema zelo
draga, pa tudi potovanja zahtevajo precej
denarja, poleg tega imamo v klubu še
slabo organizacijo, saj imamo morda le
dva funkcionarja, ki skrbita, da lahko
sploh nastopamo. Tudi tribune se prazni-
jo, tisti gledalci pa, ki so nam še vedno
zvesti se mi smilijo, da morajo gledati
takšen hokej. Kako je z opremo? Pri nas
še vezalk ni mogoče kupiti, dobi se le
gumijasti plošček, vse ostalo pa je treba
kupiti v tujini. Vse ekipe nastopajo v
opremi, ki je iz tujine. Nek privatnik v
Sloveniji sicer izdeluje hokejske palice,
toda kaj, ko se do njih ne da priti.«
Aleš Kukovičič: »Razmere v klubu so
zelo slabe, to občutimo tudi mlajši igral-
ci. Takšne razmere nam zmanjšujejo vo-
ljo in zagnanost, zato upam, da se bo kaj
spremenilo. Če ne, potem bom poskusil
igrati hokej pri kakšnem drugem klubu,
ki nastopa v I. hgi.«
Franc Grabler: »Denarja v klubu ni.
Za to nismo krivi igralci, temveč funkci-
onarji, ki so nas v glavnem zapustili. Ko
smo izstopili iz I. lige, smo to storili pod
pogojem, da bomo v prihodnji sezoni po-
novno zaigrali v njej in sedaj lahko re-
čem, da če se ne bo to zgodilo, bo v Celju
konec hokeja.
Čeprav nekatere športne panoge naza-
dujejo, jih v Celju še vedno podpirajo.
Hokejisti ne dobivamo denarja, čeprav
treniramo po dve uri na dan in potrebuje-
mo tudi več hrane. Ko sem sam pričel
igrati v prvi ekipi, je bil trener še Felc. Z
opremo takrat ni bilo težav, tudi pri de-
narju se ni zatikalo. Čez nekaj let pa seje
stanje pričelo spreminjati, in lani je pri-
šlo do tega, da smo morah izstopiti. To je
zame precej hud udarec, saj hokej igram
s srcem in mi ni vseeno, ko propada.
Navsezadnje pa sem v tem športu tudi
nekaj dosegel in mi že zato ne more biti
vseeno.«	NATAŠA GERKEŠ
Zlata puščica Mladenu
Melanšku
Na strelišču v Šempetru so pripravil
prvenstvo občine Žalec z zračno pušk(
za zlato puščico, kjer je nastopilo 24 str^i
cev, ki so izpolnili norme na družinski!
tekmovanjih. Po pričakovanju je zmaga
eden najboljših slovenskih strelcev Mig
den Melanšek iz Žalca (na sliki) pred Voj
kom Škodnikom iz Šempetra, Francerr
Kotnikom in Janijem Pukmajstrom ob;
iz Žalca, Srečkom Džudaričem iz Libo
itd. Normo za nastop na regijskem prven
stvu, ki bo predvidoma 8. marca na stre
lišču v Štorah, je izpolnilo osem strelcev
TV - Foto: LJUBO KORBEE
Andreju Brunšku zlata
puščica
Na strelišču v Rečici pri Laškem so
pripravili družinsko tekmovanje zj
zlato puščico, kjer je nastopilo kar 4J
tekmovalcev. Zmagal je Andrej Brun
šek pred Zlatkom Deželakom, Damja
nom Padrom, Ivanom Krašovcem in
Vinkom Lavrincem, normo za nastop
na občinskem prvenstvu pa je izpolni
lo devet strelcev.
Tradicionalni smuk
za pokal Padež
Marljivi ljubitelji smučanja
pri terenskem odboru Krajevne
konference SZDL iz Reke pri
Laškem so pripravili 4. tradici-
onalni smuk v dolžini tisoč me-
trov v zaselku Padež. Tekmova-
nja se je udeležilo 23 smučarjev.
Tekmovali so v treh kategorijah.
V kategoriji od 1. do 5. razreda je
zmagal Darko Centrih pred Mar-
janom Čatrom in Robijem Cen-
trihom, v drugi kategoriji od 5.
do 8. razreda je bil najboljši Mar-
jan Slabšak, drugi Milan Albreht,
tretji pa Andrej Marot, v tretji
kategoriji, v kateri so tekmovali
vsi ostali pa je bil n^boljši Jani
Pavšek pred Robijem Karlatcem
in Jožetom Slabšakom.
VM
Za zlato puščico
Strelska družina Unior iz
Zreč je pripravila tekmovanje
za Zlato puščico s serijsko zrač-
no puško. Nastopila je večina
strelk in strelcev, ki nastopajo
bodisi v republiški ženski ligi kot
tudi tistih, ki nastopajo v drugi
ligi vzhod za moške.
Po zanimivem nastopu je sko-
raj v dokaj izenačeni borbi spet
vse ugnala Blanka Gorinšek,
lanskoletna republiška prvakinja
v tej disciplini in športnica leta v
konjiški občini, z doseženimi 540
krogi. Člani družine so tudi sicer
dokaj uspešni v drugi ligi vzhod,
saj so po šestih kolih še nepora-
ženi in si močno želijo, da bi jim
uspel plasma v prvo slovensko
ligo. Z marljivo vadbo in pod
uspešnim vodstvom Vlada Ke-
bra jim bo to prav gotovo uspelo.
OJ
Sedmi turni smuk s
Šmohorja
Partizan Liboje je tudi letos v
idealnih snežnih razmerah pri-
pravil zdaj že sedmi turni smuk
s Šmohorja do smučišča v Libo-
jah, ki se ga je udeležilo 52 smu-
čarjev. Rezultati: ml. mladinci
Boštjan Bizjak, Aleš Pevec, Mi-
lan Cadej, st. mladinci Srečko
Čater s časom 23,55 najhitrejši, je
pa to tudi nov rekord proge, Bo-
ris Brec, Janez Klovar, člani Vin-
ko Zupane, Smiljan Smodiš,
Janko Potočnik, st. člani Slavko
Tamše, Tone Kitek, Matevž
Oblak, veterani Stane Zupane in
Alojz Zeme ter kot edina udele-
ženka in tako tudi zmagovalka
Karmen Ortner iz Matk.
Tekmovanja v
smučarskih skokih
v Titovem Velenju je bilo re-
gijsko prvenstvo za st. pionirje
in ml. mladince v smučarskih
skokih. Pri pionirjih je zmagal
Gorazd Pogorelčnik pred Dani-
lom Rednakom, oba T. Velenje,
sledijo pa 4. Ivo Prah Zbelovo, 8.
Matjaž Triplat, 9. Boštjan Red-
nak, oba T. Velenje, 10. Robi
Oblak Braslovče - Andraž, IL
Jani Turnšek Celje itd., ml. mla-
dinci 1. Gorazd Pogorelčnik, 2.
Grega Dolar, 3. Danilo Rednak,
vsi T. Velenje, 4. Zoran Cvelfar,
6. Ivo Prah, oba Zbelovo, 8. Silvo
Ojsteršek, 9. Sergej Debelak, oba
Braslovče - Andraž itd.
V	Begunjah so nastopili pionir-
ji A do 13 let za pokal Cocte. 4.
mesto je osvojil Robi Oblak Bra-
slovče - Andraž, 8. David Viden-
šek Celje, 9. Boštjan Rednak T.
Velenje, 11. Jani Turnšek Celje,
15. Matej Oprešnik Zbelovo, 16.
Igor Lukič Celje itd.
V	Planici je bilo državno pr-
venstvo na stari Bloudkovi 120
meterski velikanki. Matjaž Mihe-
lič je bil štirinajsti. Iztok Golob
šestnajsti, oba T. Velenje in Jože
Verdev iz Braslovč - Andraža
dvaindvajseti. Vsi trije bodo tudi
nastopili marca na planiški veli-
kanki skupaj z bratoma Debelak.
V	Zbelovem so pripravili dru-
go tekmovanje za pokal Cocte za
pionirje B od 9-11 let. Zmagal je
domačin Matej Oprešnik, 6. Si-
mon Repar Celje, 8. Rolando Ka-
ligaro T. Velenje, 9. Damjan Re-
par Celje, 11. Tomaž Lipičnik, 14.
Drago Zupan oba T. Velenje, 18.
Robi Kopusar Ljubno, 20. Uroš
Videčnik Celje itd.
Veleslalom v
Prožinski vasi
Prizadevni domačini so pod
vodstvom Ivana in Jožeta Stoja-
na pripravili v Mostah pri Pro-
žinski vasi že drugo tekmovanje
v veleslalomu, ki se ga je udele-
žilo kar 118 tekmovalcev. Zma-
govalci po kategorijah: Blaž Sa-
lobir, Klavdija Ojsteršek, Mitja
Grajžl, Roman Pušnik, Bernard-
ka Stojan, Dušan Debelak, Tatja-
na Grajžl, Silvo Gobec, Vinko
Tanjšek in Amalija Grajžl. Naj-
boljših petnajst po času se je po-
merilo še v drugi vožnji, zatem
pa so oba časa sešteli in dobili
najboljše: zmagal je Dušan Debe-
lak pred Silvom Gobcem in
Francem Majorancem, vsi pa so
dobili vinske poličke, ki jih je
prispeval znani keramik Franc
Busar mlajši.
Državno prvenstvo v
Braslovčah
Smučarski klub v Braslovčah
bo pripravil v soboto, 7. febru-
arja na 70 metrski skakalnici
državno prvenstvo v smučar-
skih skokih za starejše mladin-
ce. Pričakujejo okoli 35 tekmo-
valcev, ki bodo s tekmovanjem
začeli ob 13. uri.
Skoki v Strmecu pri
Vojniku
Celjski smučarsko skakalni
klub je pripravil na 18 metrski
skakalnici v Strmcu pri Vojni-
ku občinsko prvenstvo za pi-
onirje C in B. Rezultati pionirji C
do 9 let 1. Matej Kadliček T. Vele-
nje, 2. Jani Sergej Celje, 3. Kle-
men Juvan Ljubno, 4. Tomaž Ko-
demja, 5. Damjan Lupše oba Ce-
lje, 6. David Adamič Unior Zbe-
lovo itd., pionirji B do 11 let L
Rolando Kaligaro T.Velenje, 2.
Matej Oprešnik Unior Zbelovo,
3. Drago Zupane, 4. Ivi Lipičnik
oba T. Velenje, 5. Robi Kopušar
Ljubno, 6. Damjan Repar Celje
itd.
Brez poraza Dušan
Brinovec
šahovski klub Žalec je pripra-
vil redni mesečni hitropotezni
turnir, kjer je nastopilo 10 šahi-
stov, brez poraza je zmagal Du-
šan Brinovec pred Blatnikom,
Turkom, Uriskom itd. Najstarej-
ši udeleženec je bil 60 letni Srečo
Habe, kije osvojil šesto mesto, za
njim pa se je uvrstila najmlajša
Suzana Urisek.
JOŽE GROBELNIK
Šah V Šentjurju
Na hitropoteznem turnirju za
januar je v Šentjurju nastopilo
devet šahistov, zmagal pa je Ja-
nežič. Igrajo tudi prvenstvo za
leto 1987, kjer po petih kolih vo-
dita Janežič in Gazvoda, sledijo
pa Arzenšek, Drobne, Ošep,
Krumperger itd.
Prva zmaga Janeza
Pešca
Na hitropoteznem turnirju ša-
hovskega kluba Celje je nasto-
pilo 16 šahistov, prvič pa je
zmagal Janez Pešec pred Pod-
vršnikom, Štuclom, Plahuto,
Cverlinom, Pertinačem, Džur-
kovičem, Prislanom itd.
Veleslalom na
Polzeli
Partizan Polzela je pripravil
tradicionalno temovanje smu-
čarjev rekreativcev na smučiš-
ču v Slatinah. Rezultati: zmago-
valci po posameznih kategorijah
pionirji do 11 let Jure Čmak, do
15 let Boštjan Polesnik, do 18 let
Robi Vasle in članih Dani Belo-
glavc. Med pionirkami je slavila
Lučka Kirn, med članicami pa
Marjanca Kirn.
RP
V Gorenju radi
sankajo
Tudi letos so delavci Gorela
pripravili prvenstvo kolektiva
v sankanju in to na Tolstem vr-
hu nad Mislinjo. Tekmovanja se
je udeležilo 58 sankačev, zmagali
pa so med ženskami A Zacirov-
nik, B Zorko in C Oštir med mo-
škimi A Oder, B Juvan in C Sevč-
nikar.
HINKO JERČIČ
strelci v Šempetru
V 4. kolu občinske lige s serij-
sko zračno puško je zmagala
strelska družina Šempeter I
pred Libojami, Šempetrom II,
Polzelo in Grižami. Med posa-
mezniki je slavil Polde Valant
pred Vojkom Škodnikom, Berto
Povše, Alojzem Zagoričnikom in
Jožetom Tkavcem.
Prvenstvo laške
občine
Pripravili so tekmovanje za
občinsko prvenstvo za vse kate-
gorije z zračno puško. Ekipno je
zmagala strelska družina. T. Bo-
stič Zidani most pred Rečico in
Pivovarno Laško, med posamez-
niki po kategorijah pa med člani-
cami Darinka Jošt iz Laškega,
mladinkami Gabriela Jeran iz
Rečice, mladinci Peter Trebež-
nik iz Radeč, pionirji Dejan Ma-
tek iz Laškega in pionirkami
Vesna Lavrinc iz Rečice.
Regijska šahovska
tekmovanja 87
21. in 22. februarja prvenstvo
posameznikov za člane in člani-
ce, 7. marca tekmovanje za Ti-
tov pokal, 14. marca tekmova-
nje pionirjev in pionirk ter 11.
aprila posamezno prvenstvo
mladink in mladincev. Vsa tek-
movanja bodo v celjskem šahov-
skem klubu s pričetkom vedno
ob 9. uri.
FRANC PEŠEC
Zanimiva številka
»Obvestil«
ZTKO Celje je pod uredni-
škim peresom Karla Juga izdala
že tretjo številko drugega letni-
ka »Obvestil«, kjer so zbrani
dragoceni podatki o celjski te-
lesni kulturi. Tudi ta številka j«
izredno zanimiva, zajema devet
najst različnih prispevkov, kjei
izstopajo »vzponi in padci kvali-
tetnega športa v celjski občini«,
kako s celjskim kvalitetnim
športom v prihodnje in podobno.
Zanimivi so tudi trije zapisi o ju-
bilantih, ki so lani slavili 40 letniJ
co - AMD Šlander KK Libela in
ŽRK Aero Po drobnih zanimivo^
stih so predstavljeni jubilanti, to-
krat Mirko Trebičnik, ki je slavil
75 letnico ter tisti, ki so nas zapu-
stili, kot Henrik Čmak, Ivan
Berk in Branko Paviša. Ta »Ob-
vestila« je treba negovati, kajti
pomenijo krasno zgodovinsko
dokumentacijo za vse kasnejše
rodove, ki jih zanima celjski
šport, športniki in športni delav-
ci. Morda bi kazalo v nekaj nada-
ljevanjih poseči tudi v zgodo-
vino!
TV
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
1.	3 inštruktorje praktične vožnje A
in B kategorije
(IV. stopnje)
2.	2 avto mehanika KV
(IV. stopnje)
3.	1 pomožni delavec
(priučeni)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	pod točko ena in dve delovne izkušnje nad 1 leto
in odslužen vojaški rok. Poskusno delo 3 mesece.
-	pod tretjo točko končana osnovna šola
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na
naslov -
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER
LJUBLJANSKA 37
63000 CELJE
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
5. februar 1987
novi tednik - stran 17
igralca je treba prepričati,
da vrže žogo tja, Icamor želiš
Obiskovalcem rokometnih
tekem gotovo ni neznano ime
Aleša Anžiča. Kljub osemnaj-
stim letom, ki jih bo dopolnil
septembra, že dve leti nasto-
pa za člansko ekipo Celjskega
Aera, prav tako pa je član slo-
venske kadetske reprezentan-
ce. Lani je na turnirju Avnoj,
to je državno prvenstvo kade-
tov, osvojil naslov najboljše-
ga rokometnega vratarja.
Ko beseda nanese na roko-
piet, Alešu kar ne zmanjka
snovi za pogovor. O svojih pr-
vih rokometnih korakih pravi:
»Na šolskem prvenstvu v ro-
kometu med petimi in šestimi
razredi, me je opazil Mile Ce-
pin in me povabil na trening.
Tam mi je bilo že prvič všeč,
zato sem se odločil, da bom pri
rokometu kar ostal. Nato so se
pričeli številni treningi, ki sem
jih moral uskladiti s šolo. Časa
za druge športe, na primer za
košarko, ki jo prav tako rad tu
■ in tam zaigram, je bilo vedno
manj.«
Kako pa si se odločil za to,
da boš postal rokometni
vratar?
»Že od nekdaj, ko še nisem
bil v klubu, sem vedno n^raje
stal v golu. Verjetno zato, ker
sem bil velik, pa tudi prijatelji
so mi rekli, da dobro branim.
Pri tem je ostalo tudi, ko sem
prišel v klub. Vendar se je tam
pričelo drugačno, bolj trdo de-
lo. Počitnic skorajda ni bilo.
Kakšen mesec sem jih res imel
vsako leto, vendar sem bil tudi
že takrat z mislimi na pripra-
vah. Vendar pa, ko so pričeli
prihajati rezultati kot posledi-
ca treninga, je bilo vse pozab-
ljeno.«
V minuli rokometni sezoni
si marsikdaj ubranil marsika-
tero žogo, pa tudi, da si ubra-
nil sedemmetrovko, ni bila
redkost. Ali imaš kakšen »re-
cept« za to?
»Igralca moraš prepričati, da
vrže žogo tja, kamor ti želiš.
Moraš pa imeti občutek, da ti
to uspe.«
Kakšni so tvoji načrti za no-
vo rokometno sezono?
. »Maja sem se poškodoval,
kljub temu sem igral do konca
rokometnega prvenstva in odi-
gral tudi zadnjo, odločilno tek-
mo za obstoj v II. zvezni roko-
metni ligi, proti Iskri. Igral
sem zato, ker sem čutil, da pri-
hajam iz tekme v tekmo v bolj-
šo formo in kar nisem mogel
prenehati z igranjem. Zaigral
sem tudi na turniiju ob 40. let-
nici rokometnega kluba Aero,
nato sem še nekaj časa lahko
treniral. Bolečine pa so postale
prehude in sem moral to opu-
stiti. Sedaj me verjetno čaka
operacija meniskusa, tako da v
začetku nove rokometne sezo-
ne zagotovo ne bom mogel na-
stopiti. Upam pa, da bom proti
koncu jesenskega dela prven-
stva zopet lahko pričel igrati.«
Kaj pa si želiš doseči v roko-
metu. So tvoji športni cilji za-
stavljeni visoko?
»Najprej si želim priti v mla-
dinsko državno reprezentanco,
kasneje pa še višje. Seveda pa
si bom najprej prizadeval za
čimboljšo igro v klubu.«
Aleša, ki letos končuje sred-
njo tehniško šolo, smer strojni-
štvo, čaka prihodnje leto služe-
nje vojaškega roka.
NATAŠA GERKEŠ
Aleš Anžičje izredno perspek-
tiven rokometni vratar in
član rokometnega kluba Aero
Celje. Na državnem prven-
stvu v Banja Luki so ga zara-
di odličnih iger, zlasti pa v
finalu proti kasnejšim zmago-
valcem, proglasili za najbolj-
šega vratarja. Prav zaradi te-
ga preseneča odločitev zvez-
nega selektorja Branimira
Pokrajca, da ga ni povabil v
državno reprezentanco za na-
stop na svetovnem prven-
stvu, ki bo koncem leta na
Reki.
Jeršič in Banfro v
državni
reprezentanci
Mlada člana rokometnega
kluba Aero Jeršič in Banfro
sta za svoje zadnje nastope
dobila veliko priznanje. Zvez-
ni selektor članske reprezen-
tance Jugoslavije Branislav
Pokrajac ju je namreč izbral za
mladinsko državno reprezen-
tanco, ki bo koncem leta nasto-
pila na svetovnem prvenstvu,
ki bo tokrat pri nas, na Reki.
Petnajsta zmaga
hokejistov
Hokejisti Cinkarne so go-
stovali v Sisku in premagali
INO 14:4, tretjine 2:1, 6:1, in
4:2. Strelci za Cinkarno Filipo-
vič, Kukovičič in Žlof po 2 ter
B. Bernjak, Grabler, Perčič,
Strašek, Sendelbach in Ostrož-
nik po enkrat. V soboto, 7. fe-
bruarja gostujejo .Cinkarnarji
pri Triglavu v Kranju, 16. fe-
bruarja pa se bodo srečali do-
ma s Slavijo.
Pionirji Cinkarne igrajo da-
nes v Vevčah s Slavijo, v nede-
ljo, 8. februarja pa igrajo ob 12.
uri doma s Tivolijem.
3. kolo sindikalne hokejske
lige: Grofija - Libela 9:5 in Zla-
tarna - Kovinotehna 3:0, pro-
sta je bila Opekarna. Vodi Zla-
tarna 6 pred Grofijo 4, Libelo 2,
medtem ko sta Opekarna in
Kovinotehna še vedno brez
točk. 4. kolo: Libela - Kovino-
tehna, Opekarna - Grofija,
medtem ko je Zlatarna prosta.
MARJAN SORŠAK
Trije na zimsko
Univerzlado
študentske zimske igre ali
bolj popularno Univerziada
bodo v naslednjih dneh na Če-
škoslovaškem. V jugoslovan-
ski hokejski reprezentanci bo-
do nastopili tudi trije _ člani
celjske Cinkarne Sodja, Žlof in
Ostrožnik. Upamo, da jih bo
vsaj toliko tudi na Univerziadi,
ki bo julija pri nas v Zagrebu.
Invalidi v streljanju
V Rečici pri Laškem je bilo
regijsko prvenstvo v streljanju
za športnike invalide, kjer je na-
stopilo osem ekip, zmagala pa je
ekipa T. Velenja pred Sloven-
skimi Konjicami in Celjem,
med posamezniki pa je bil naj-
boljši Marjan Podkrajšek iz
Slov. Konjic.
Dani Bedrač, ustanovi-
telj skupin Kladivo, konj
in voda. Lokalna televizi-
ja in Sfmkter, ni porabil
vse energije za pisanje
člankov o škodljivosti al-
koholizma, temveč veliko
tudi nastopa • Čeprav naj
bi se narodnozabavni an-
sambel Veseli hmeljarji
razšel, ker so imeli čez
glavo nastopanja po vese-
licah, večina članov zdaj
igra pri drugih ansam-
blih, kjer bodo morali po-
novno igrati na teh prire-
ditvah • V Žalcu bo mar-
ca zopet festival, ki je
imel včasih predznak
akustični, pa alternativni.
Letos bo ta prireditev v
počastitev štafete mlado-
sti, nastopili pa naj bi
med drugim tudi Jani
Kovačič, Dušan Uršič, Vi-
deosex in drugi • Oto
Pestner in Tatjana Dre-
.melj pospešeno priprav-
ljata veliko ploščo, na ka-
teri bo Tatjana predstavi-
la vrsto novih skladb •
Mišo Melanšek (ŠIK) je
pustil službo v Gorenju in
se pričel ukvarjati s pro-
dajo rabljenih instrumen-
tov, HI-FI opreme in po-
dobnega.
Po desetili letih prva kaseta
Kaseto Kozjanska dežela ie izdal ansambel Klavžar
Brane Klavžar je pravza-
prav zaslovel s svojo »fraj-
tonerico«, saj je dvakrat
osvojil srebrno odličje na
tekmovalcu Zlata harmoni-
ka Ljubečne. Vendar je že
takrat imel tudi svoj an-
sambel, ki je iz leta v leto
postajal bolj popularen.
Prejšnji mesec je izdal tudi
prvo kaseto.
Vse skladbe, ki so izšle na
kaseti Kozjanska dežela, je
napisal Brane Klavžar, z izje-
mo stare uspešnice Ob Savi-
nji. Teksta pa sta napisala
Jože Perčič-Juškin ter Ivan
Sivec. Ansambel v zadnjem
času sodeluje tudi z Brigito
Kobe. Kaseta je v bistvu zao-
krožena na dve tematski ce-
loti. Na eni strani so namreč
skladbe, ki opevajo Kozjan-
sko deželo, na katero Brane-
ta Klavžarja vežejo prijetni
spomini, na drugi strani pa
so skladbe o Savinjski do-
lini.
Ansambel Braneta Klav-
žarja, ki je zadnja leta igral
bolj v celjski regiji, je pričel
pogosteje nastopati tudi dru-
god. K temu je precej pripo-
moglo tudi priznanje Srebr-
ni Orlei na zadnjem Ptuj-
skem Ivistivalu narodnoza-
bavne glasbe. Zato ni čudno,
da so dobili tudi ponudbe za
igranje v tujini. Tako bodo še
ta mesec posneli za firmo
Robin Records iz Gradca ka-
seto, na kateri bodo, razen
dva, vse skladbe s kasete, ki
je izšla tudi pri nas. Marca
meseca bodo nastopili tudi v
Gradcu, dogovorjenih pa
imajo tudi že nekaj nastopov
v Nemčiji.
V ansamblu se zavedajo,
da je za igranje na tujem po-
trebno še kaj več kot samo
dobro obvladovanje polk in
valčkov. Zato pripravljajo za
te nastope poseben program.
Tudi sicer na raznih plesih in
veselicah ne igrajo samo na-
rodnozabavnih skladb, tem-
več imajo v svojem reperto-
arju tudi zabavne uspešnice.
F. P.
V ansamblu Braneta Klavžarja nastopajo: pevka Nada
Valek, kitarist in pevec Ivan Korošec, Brane Klavžar igra
harmoniko in klaviature ter po potrebi tudi poje, bas
kitaro igra Božo Valek, bobne igra Igor Jazbinšek, ki tudi
poje, Danilo Jereb pa je pravzaprav menadžer, je pa tudi
humorist ter pevec.
Uspela revija v Štorah
Tudi letos so ljubitelji domače glasbe napolnili dvorano
•kulturnega doma v Štorah do zadnjega kotička.
Revija domačih ansamblov je tako tudi v tem železarskem
^'"aju dobila svoje mesto, kar kaže tudi odziv ansamblov, ki
^ prišli celo iz Maribora. Sicer so nastopili ansambli
^ogras, kije svoj nastop moral podaljšati kar za dve skladbi,
^^jerski mak, Miro Kline, Vinoteka, Laški instrumentalni
Wntet, Zlate strune, Vinko Cverle, Taborgradski dečki,
^Uček, Zvone Lipovšek, Franci Zeme. Domačo pesem je s
^itrami predstavila domačinka Jožica Ulaga, za smeh pa sta
Poskrbela Celjski Poldek ter čarovnik Jani Jošovc.
gorenje
Gorenje - GLIN
Lesna industrija Nazarje
TOZD Energetika in vzdrževanje
objavlja
prosta dela in naloge
Vodja priprave vzdrževanja
Pogoji:
-	VI. stopnja strojne ali elektro smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z doka-
zili o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela in
naloge v 8. dneh po objavi na naslov:
Gorenje GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Na-
zarje.
DO LJUBEČNA Celje
industrija keramičnih,
kislinoodpornih
in opečnih izdelkov n.sol.o.
Ljubečna 36,. Celje
IŠČE PONUDBE
za opravljanje zemeljskih del z
buldužerjem TG - 90 - 100 - 110 z
RIPERJEM za obdobje od meseca
marca do oktobra 1987.
Podrobne informacije dobite v nabavni službi delov-
ne organizacije.
Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi v
časopisu na naslov:
DO LJUBEČNA Celje, Ljubečna 36, 63000 Celje. p.p.
13, nabavna služba.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	HUMAN-HUMAN LEAGUE	(5)
2.	YOU CAN CALL ME ALL - PAUL SIMON	(5)
3.	SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POVVER	(7)
4.	DONT GET ME VVRONG - PRETENDERS	(5)
5.	RUT PUTUJEM - MAGAZIN	(5)
6.	BABY GOODBV - RENDEZ-VOUS	(6)
7.	ALIENS - RADIORAMA	(5)
8.	WALK LIKE AN EDVPTIAN - THE BANGLES	(2)
9.	KUDA IDU IZGUBUENE DJEVOJKE - BORIS	(7)
10. RIMLJANI - BAJAGA	(5)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	SREČNO ŠOFERJI - SAVINJSKIH 7	(8)
2.	BELI JUNAKI - MARELA	(5)
3.	LE TEBE BOM LJUBIL - SLOVENIJA	(5)
4.	NAŠA POLKA - ALPSKI KVINTET	(5)
5.	ZELENI MOŽICI - HENČEK	(7)
6.	KO MISLIM NATE - DOVŽAN	(5)
7.	PRIJETNI VEČERI - ROGAŠKI INSTRUMENT. KVINTET	(2)
8.	SREČNO DEKLE - AVSENIK	(9)
9.	MLADOST JE KOT VETER - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(5)
10. OSTAL JE LE SPOMIN - MIHELIČ	(5)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij___________ . ..
izvajalec__________________________
lestvica domačih melodij___
izvajalec______________________________
ime In priimek___
naslov__________
Nagrajenca: Monika Kovačič, Cankarjeva 3, Žalec
Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Radio Celje odslej popoldne
že od 14,00 naprej!
18. stran - novi tednik
5. februar 198)
vtem ko je Upravda delal v pozni noči, tudi despojna
ni spala. Na baržunastem blazinjaku je sedela, ogrnjena
s plaščem dvornih stražarjev. Oglavnica je bila potis-
njena na hrbet, da so se videli bujni lasje, ki jih je imela
spete s tankim zlatim obročkom kakor z majhnim
diademom; v njem so se iskrili dragulji. Na vitkem
jonskem stebriču iz hrizopasa je držala bronasta bak-
hantinja peščeno uro namesto vinskega grozda.
Teodora je bila zaverovana v tanko peščeno nit, ki je
tekla skozi drobno grlo v stekleni uri. Krog lepih ustnic
ji je ležalo nekaj krvniškega. Tudi poteze na licu so
razodevale divjo dušo.
Pred njenimi vrati, zaslonjenimi s težko zaveso, od
katere so visele dragocene zlate resice, je ždel sključen
na tleh evnuh Spiridion. Šilasto brado je tiščal med suhi
koleni in buljil v mrak. Večkrat se je že vščipnil v
stegno, ker ga je zmagoval spanec, in v mislih klel
Teodoro, da je ni tako dolgo.
Teodori se ni mudilo. Pripravljala seje na slast, katero
bo nocoj okusilo njeno srce. Hči medvedarja se je
strastno veselila vsakega maščevanja. Dostikrat je bila
že ponižana, ko seje še potepala po cirkusu. Čestojoje
sunil od sebe gladiator, kije ljubil drugo, a njo preziral.
Tedaj je vselej težko čakala, da so se začele igre. Na meti
je čepela in gledala v areno. Kadar je zagledala, da je
brizgnilo iz rane, da se je pesek pobarval z rdečo kalužo
in da je padel vznak tisti, ki jo je bil sunil od sebe, je
vselej vztrepetala v brezkončni slasti. Majhne roke so se
ji skrivile v prstih in rada bi bila zdrknila z mete in šla k.
umirajočemu gladiatorju ter mu zasadila nohte v poble-
delo lice. In te divje narave, ki se je razvila v brlogih,
med gladiatorji in igralci, ni uničila krona. Razodela se
je vselej, kadar je bila žaljena, zaničevana. Takrat je
vselej zakoprnela po maščevanju; trpljenja je hotela, ob
mukah nesrečnikov seje želela nasititi. Vendar, odkar
jo venča diadem,je nihče tako kruto ni žalil, kakor tisti,
katerega je vzljubila, h kateremu je šla na dom, ona,
despojna, kakor vlačuga. Zato r^ši smrt kakor življenje
brez maščevanja!
Teodora je potegnila oglavnico čez glavo in vstala.
Obraz ji je gorel kakor človeku, ki se napravi na pot, da
izvrši veliko delo.
Spiridion je šinil pokonci, ko so se zganila vrata, in je
sledil despojni kakor senca. Tudi on je imel tak plašč in
glavo sije zakril z oglavnico.
Hodila sta neslišno pod dolgimi arkadami, zavila na
desno, zavila na levo, po stopnicah navzdol, ki so se
čedalje bolj zoževale. Poslednje so bile vlažne in nepo-
metene. Videle so se na njih črne lise kakor sledovi
težko ranjenih. Nekajkrat sta postala pri bronastih vrat-
cih, katera je evnuh ročno odklenil in odpahnil. Stopnic
je zmanjkalo. Spiridion je udaril s pestjo na duri v steni.
Za njimi se je oglasil hripavi ječar.
»Odpri!«
»Nikomur!«
»Sveta despojna trka.«
Hitro so zacvilila vrata in ječar je z izbuljenimi očmi
gledal prišleca. Spiridion mu je pokazal na carico, kijer
snela oglavnico, da seje v luči zablestel diadem. Ječar se
je zgrudil na kolena.
»Odpri do Oriona!«
»Oriona, Iztoka -« je golčal ječar.
Z žeblja je snel težke ključe in odšel pred njima. Odprl
je prva, odprl je druga vratca; a pred tretjimi je postal in
si ni upal vtakniti ključa v ključavnico.
»Zrak je strašen, jasna despojna!«
»Odpri!« je viknila nepotrpežljivo.
Zapah je zaškripal, vratca so se odprla in skozi nje je
bruhnil zrak, smrdeč po vlagi in plesnobi.
»Daj mi luč - vidva stran!«
Evnuh je izročil plamenico s tresočo se roko despojni
in pokorno odbežal z ječarjem.
Teodori so se svetile oči kakor dva plamena. Plašč je
potisnila nazaj preko ramen in krepko stopila po šestih
lesenih sprhnelih stopnicah. Obstala je na vlažnih tleh.
Obok je bil tako nizek, da je Teodora začutila na glavi
vlažne kaplje, ki so jih sprožili od stropa njeni lasje.
Luč je razsvetlila gnusni prostor. Njene oči so iskale
žrtve, da bi se napile slasti.
V kotu je slonel, v sami kratki tuniki, otvezen z verigo
za vrat in priklenjen na jasli kakor žival - Iztok. Roke je
imel na hrbtu vklenjene v debele spone, ki so bile
prikovane z verigo na težak kamen. Iz jasli je gledalo
nekaj puste zelenjave in obgrizeni kosi repe.
»Kako se zabavaš, magister peditum? Čestitam!«
Despojna je udarila v peklenski smeh.
Veriga na jaslih je zarožljala in se nategnila. Iztok je
okrenil glavo, spoznal despojno in zaškripal z zobmi. Na
glavi je imel še zlepljene lase od rane, ki so mu.jo zadali
ono noč, ko ^o ga na Teodorino povelje zgrabili.
»Ali se še spominjaš, kako si pahnil z naročja
despojno, pljunil na njeno ljubezen in zakričal: Prešušt-
nica ?«
Iztok ni odgovoril.
»Ali ti je pošla prevzetna sapa, barbar? Zdaj morda
veš, kdo je despojna, in kdo si ti, črv, pes barbarski!«
Iztoku so se skrčile mišice na rokah, težka veriga je
zarožljala, molčal je.
»Le natezaj, ne utrgaš! Kar zvarim jaz, drži na veke!
Dolgčas ti je po menihu - po Ireni. Haha, čudno, barbar
pogan, pa ljubi krščanskega meniha! Srbijo te roke, da bi
jo objel, carico pa zadavil! Le potrpi, Azbad jo že poto-
laži. «
Ob teh besedah se je vzvalovilo v njegovem osrčju.
Irena v Azbadovih rokah! Strašno so zapokale verige, da
je Teodora od strahu zadrgetala, boječ se, da jih utrga.
Ali vsa njegova silna moč je omagala pod železjem. Zato
je obrnil glavo, pogledal z neskončnim zaničevanjem na
despojno in pljunil v njeno lice.
»Vlačuga! Nesramnica! Kristus, tvoj Bog, o katerem
mi je govorila Irena, te izroči najnižjemu peklu, lovača!
Zadnji pes v barbarih je vrednejši časti od tebe, ki si na
prestolu!«
V Teodori je vzkipela divja kri. Pozabila je dostojan-
stva, pozabila, daje ženska. Pobledela je od žolča, planila
k Iztoku in ga s stisnjeno pestjo udarila po glavi. Črn
curek seje pocedil jetniku iz komaj usahle rane po licu.
Teodora ni mogla izpregovoriti besede, v grlu jo je
davilo. In ko je zagledala na licu črni curek in na lastni
roki krvav madež, je zbežala iz ječe. Plamenico je vrgla
evnuhu v obraz in bežala, da jo je komaj dohajal. Iz vseh
voglov, iz vseh temnih kotov je videla, da vstajajo sence
in kriče, da odmeva: Vlačuga, nesramnica! Krist, tvoj
Bog, te izroči peklu! Kakor tisoč Erinij so se ji zdele
sence, ki jih je prožila trepetajoča plamenica v rokah
evnuhovih.
5. februar 1987
novi tednik - stran 19
20. stran - novi tednik
5. februar 198)
zdravilne rastline
Plahtica
Plahtica ali rosnik spada med rožnice, red, ki ga
sestavlja veliko število zelo različnih rastlinskih
vrst. Šele s podrobnejšim opazovanjem bi ugotovili
tako veliko naravnih podobnosti, da jih je nemogoče
razdeliti v manjše družine.
Mnoge vrste, ki spad^o med plahtice ali rosnike,
izločajo na robovih listov vodo v drobnih kapljicah.
Nekatere vrste imajo globoko dlanasto deljene, svil-
nato dlakave liste in te se razmnožujejo normalno. Iz te
skupine raste pri nas zvezdastolistna plahtica (Alche-
miaalla plicatula Gang.) znana tudi pod imenom hribja
resa.
To je drobna, trpežna, do 50 cm visoka rastlina, ki jo
srečavamo po hribovitih krajih in nas nanjo opozarjajo
drobne, v jutranjih sončnih žarkih se svetlikajoče
rosne kaplje. V zemlji ima tenko nitasto korenino, iz
katere poženejo zelena do rjavkasta stebla. Listi so
pecljati, dlanasto necepljeni, posamezne krpe so po
vsem robu napiljene, polkrožne in spredaj zaokrožene.
Listni peclji in pa listi so na spodnji strani svileno
dlakavi. Neznatni, rumenkastozeleni cvetovi so zdru-
ženi v majhnih ovršnih klobčičih. Cveti od maja do
julija. Raste po vlažnih sončnih visokogorskih travni-
kih, ob gozdovih in poteh. Nabiramo rastlino brez
korenine ali tudi samo liste in vse moramo hitro posu-
šiti v senci na prepihu.
Rastlina vsebuje grenčine, čreslovine, smole, gliko-
zide, fitosterine, sluzi, rudninske soli, sladkorje itd.
Vse te snovi delujejo kot adstringens in stomahik, pa
hemostatik in diuretik. Vendar uporablja plahtico
ljudsko zdravilstvo pri premočnih menstruacijah, pre-
bavnih motnjah, oteklih jetrih, pri driskah, lenivosti
črevesja, črevesnemu katarju, kot krepčilo, kot pospe-
šilo za izločanje seča in kot blagodejno sredstvo za
želodec. Je tipična čreslovinska droga in je dober
adstrigens in tonik. Iz nje pripravljamo čaj, tako da
vzamemo žhčko posušene rastline na skodelico vode
ali izvleček in je odličen tudi proti ženskim boleznim; z
njim si ženske pomagajo pri krvavitvah, težavah od
belega toka do bolečin v maternici, pri omotici in
zanimivo čaj iz plahtičnih listov pospešuje izločanje
vode iz telesa in pomaga pri shujševalni dieti. Prevre-
tek ali kopel iz cele rastline pospešuje celjenje ran,
lajša vneto kožo in tudi nevšečno srbenje spolovil. Čaj
iz plahtice, korenin pirnice, lipovega cvetja, kilavca,
deluje krepčilno, odvaja vodo in koristi debelim lju-
dem, ki imajo težave z začetno sladkorno boleznijo. V
zadnjem času priporočajo pitje čaja tudi proti arterio-
sklerozi, po kapi, pri slabokrvnosti, revmatizmu in
protinu. Deluje lahko spazmolitično in pomirja živ-
čevje, zlasti če mešamo plahtico z baldrijanovimi kore-
ninami.	g J
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Ester A. iz Celja bo v me-
secu maju dahnila svoj
»da«, ker pa ni več prav ros-
no mlada, ima težave pri iz-
biri obleke za to priložnost.
Visoka je 165 cm, tehta
60 kg, ima temne lase, sivo-
zelene oči in bledo polt.
Vaši bledi polti odlično
pristojata turkizna in barva
ciklame, sicer pa se izogibaj-
te vseh sivih, peščenih,
umirjenih vijoličnih in mleč-
no rumenih odtenkov.
Za poročno obleko si na-
bavite nekoliko debelejšo,
čisto svilo brez vzorca.
Predlagam vam modele,
pri katerih daje prav kvalite-
ten material posebno prefi-
njen vtis.
Prva obleka je zelo eno-
stavnega kroja, krasi jo le
dvojni všitek, ki je lahko čip-
kast in ročno vezen.
Drugi komplet ima asime-
tričen, rahlo drapiran spod-
nji del obleke z ozkimi roka-
vi do zapestja. Kratek ovalno
krojen bolero ima podložena
ramena, na prsih pa se zape-
nja s kakšno res lepo, lahko
tudi starinsko broško.
V modi so spet najrazlič-
nejše pentlje, ki jih zaveže-
mo, ali prišijemo na posame-
zen kos garderobe. Takšna
pentlja je prišita na ovratnik
obleke pri zadnjem, sicer ze-
lo enostavnem kompletu.
Jopica ima podložena rame-
na in zanimivo zaključen
sprednji del s skritim zape-
njanjem. Pentlja naj se dva
do tri odtenke razlikuje od
osnovne barve.
Bralce vabim, da sporočijo
nova vprašanja v uredništvo
Novega tednika.
tv spored
NEDELJA, 8. 2. 1987
7.50-22.20 TELETEKST RTV UUBLJANA; 8.05 POROČILA; OTROŠKA MA
NEJA; 8.10 ŽIV ŽAV, 9.10 LUTKE IN LUTKI; 9.15 SNEŽAKI, ponovitev češkos
vaškega filma; 9.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.50 Crans Montana: Sp
SMUČANJU - SLALOM (M), prenos I. teka; 11.00 DEMPSEV IN MAKEPEAc
ponovitev 4. dela angleške nanizanke; 11.45 VEČER SLOVENSKE NARODN
ZABAVNE GLASBE NA BLEDU; 12.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.20 Cra
Montana: SP V SMUČANJU - SLALOM (M), prenos II. teka, 13.15 POROČIl
13.20 SVATBA POD PECO, ponovitev; 14 10 REZERVIRAN ČAS; 14.25 MALU
del brazilske nadaljevanke; 15.15 LILI NOVY- PESNICA DVEH SVETOV, 15'
L Lebič: FANVEL, glasbeno scensko delo; 17.25 POROČILA; 17.30 ■
KAVARNA, 18.30 POD DROBNOGLEDOM: Crans Montana - slalom, 18
RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: KINO, TURISTIČ
NAGEU-NEŽA; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 PROPAGANDI
ODDAJA, 20.00 M. Krleža-I. Štivičič: POTOVANJE V VUČJAK, 2. del nadal
vanke TV Zagreb; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 ŠPORTNI PREGLE
21 45 JAZZ NA EKRANU: DAVE HOLLAND, 2. oddaja, 22 15 POROČILA
PONEDELJEK, 9. 2. 1987
TV MOZAIK: 9.00 ZRCALO TEDNA, 9.20 DOKUMENTARNA ODDAJA (do 9 5(
16.20-22.40 TELETEKST RTV UUBLJANA; 16.35 TV MOZAIK - ponovitt
17.25 POROČILA; SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 17.30 PAPIR; 17 45 NE D,
SE FLOKI, 5. del nanizanke TV Zagreb; 18.15 SLOVENSKI UUDSKI PLEl
Kozjansko, 18.45 RISANKA, 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 19 00 DANE
OBZORNIK, 19.26 VREME; 19 30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDf
ODDAJA, 20.00 P. Scott: DRAGULJ V KRONI, 7. del angleške nadaljevank
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 OMIZJE: NAŠA TRETJA UNIVER;
vmes POROČILA
TOREK, 10. 2. 1987
TV MOZAIK: 9.00 POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU; 9.30 POKLICI
PAPIRNI INDUSTRIJI; 9.50 JEZIKOVNI UTRINKI (do 9.55); 16 15-22.15 TEL
TEKST RTV UUBUANA, 16.30 TV MOZAIK - ponovitev; 17.25 POROČIL
SPORED ZA OTROKE: 17.30 NORA ČAJANKA; 17.45 EX LIBRIS, ponovitev
oddaje; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANE
OBZORNIK; 19.26 VREME, 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDf
ODDAJA; 20.00 F. Miličinski-A. Gogala-I. Prah: ZLOČINCI, drama; 21.40 PRi
PAGANDNA ODDAJA; 21.45 INTEGRALI; 22.00 TV DNEVNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 MOSTOVI - HIDAK (san
za LJ2); 18.30 PREMOR (samo za LJ2); 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19(
VJ KOLEDAR; 19.10 RISANKA; .19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KO SE KORENI
ZAVEMO: Na smrt obsojen narod, dokumentarna serija (samo za LJ2); 21 (
ŽREBANJE LOTA (samo za U2); 21.05 UMETNIŠKI VEČER: PORTRE
B. BRECHTA (do 22.30)
SREDA, 11.2. 1987
TV MOZAIK: 9.00 F. Miličinski-A. Gogala-I. Prah: ZLOČINCI; 9.40 MOSTOVI
HIDAK (samo za U2) (do 10.10); 16.05-22.50 TELETEKST RTV LJUBLJAN/
16.20 TV MOZAIK - ponovitev; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.3
VIJAVAJA: Josip Stritar, I. del dokumentarne serije; 18.20 SKRIVNOSTI MORJ/
I.	del dokumentarne serije; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJ/
19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROP/
GANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: 1984, angleški film; 21.50 PROPJI
GANDNA ODDAJA; 21.55 TV DNEVNIK; 22.10 SVET NA ZASLONU
ČETRTEK, 12. 2. 1987
TV MOZAIK - POUČNA TV: 9.00 FILMSKA VZGOJA: Kaj je film - uvod v filmsk
ustvarjalnost; 9.30 JUGOSLOVANSKI KRATKI FILM (do 9.55); 15.20-23.4
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 15.35 TV MOZAIK - ponovitev; 16.30 PROP^
GANDNA ODDAJA; 16.35 SP V SMUČANJU - KLASIČNE DISCIPLINE - TEK M
30 km (M), posnetek iz Oberstdorfa; 17.35 POROČILA; SPORED ZA OTROKE
17.40 ZBIS - A. Matič: PUNČKA; 17.55 BILO JE ...; 18.25 POTROŠNIŠlO
POROTA; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES
OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDN/
ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 J. Austen
MANSFIELD PARK, 6. del angleške nadaljevanke; 21.55 TV DNEVNIK; 22.11
RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA" FILMA: PREDSTAVA HAMLETA \
»MRDUŠI DONJI«
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIKj 17.30 ZADNJE LETO OTROŠTVA, otroška oddaja; 18 01
KULTURNA DEDIŠČINA, izobraževalna oddaja; 18.30 PREMOR (samo za LJ21;
18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE- kviz; 19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30Ti
DNEVNIK; 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA; 20 45 VČERAJ, DANES,
JUTRI; 21.05 OBARVANA SVETLOBA in IGRANI FILM (do 23.00); OPOMBA: U
emitira za JRT 1 ob 21.05 KONCERT BIG BANDA, RTV LJ = I. del
PETEK, 13. 2. 1987
TV MOZAIK: 8.50 TEDNIK; 9.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Megeve: SVE
TOVNI POKAL V SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos I. teka; 10.50 SVET
NA ZASLONU (do 11.30); 12.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 12.25 Megeve
SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos II. teka (dt
13.30); 16.00-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.15 PROPAGANDNA
ODDAJA; 16.20 SP V SMUČANJU - KLASIČNE DISCIPLINE - TEK NA 30 km (Žl
posnetek iz Oberstdorfa; 16.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 16.55 SVETOVN
POKAL V SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), posnetek iz Megeva; 17.25 PORO
ČILA; SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 17.30 A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO
5. del nadaljevanke TV Zagreb; 17.45 FRAČJIDOL, I. del ameriške nanizanke
18.15 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: Kruh v prvem planu, dokumentarna serija
18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK
JEZIKOVNI UTRINKI; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.00 E. Anhalt; PETER VELIKI, ameriško-sovjetska nadaljevanka, 2
del; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 ŽIVUENJE ALI SMRT MEŽIŠKE
DOLINE, dokumentarna oddaja; 21.35 PETER S POP SHOW; 22.00 TV DNEV
NIK; 22.15 POLICIJSKA ZGODBA, francosko-italijanski film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 KAJ NAS UČI ŠOLA, otroška oddaja; 18.00 ZNANOST
18.30 PREMOR (samo za LJ2); 18 40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19.00 Vt
KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DOKUMENTARN
VEČER; 21.30 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.45 EN AVTOR - EN FILM, 22.1(
OTROŠTVO BREZ RADOSTI, francoski film (do 23.40)
SOBOTA, 14. 2. 1987
7.50-13.40 in 14.40-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.05 POROČILA
OTROŠKA MATINEJA: 8.10 NE DAJ SE FLOKI, 5. del nanizanke TV Zagreb; 8 4C
A. Matič: PUNČKA; 8.55 EX LIBRIS; 9.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 St
Gervais: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos I. teka; 10.3C
Markstein: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (M), prenos I. teka:
II.15	ČEZ TRI GORE: Zbor Nova vas; 11.45 PROPAGAND^ ODDAJA; 11.55 St
Gervais: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos II. teka; 12.4-'
Markstein: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 11. teka
13.40 REZERVIRAN ČAS; 14.00 POTOVANJE NA MESEC, ameriški film; 15.3«
SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: Človek in morje - ribištvo; 16.00 HOKEJ
JESENICE : PARTIZAN, prenos, v odmorih . . . KOŠARKA - DP; 18.25 DA NE &
BOLELO; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES
KNJIGA, INOVATOR LETA; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 ZRCALO
TEDNA; 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 PORTRET ELLEN BURSTVN
20.45 ALICE NE ŽIVI VEČ TUKAJ, ameriški film; 22.30 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.35 TV DNEVNIK; 22.50 DEMPSEV IN MAKEPEACE, 5. del angleške
nanizanke
Oddajniki II. TV mreže:
14.40 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN; 15.10 GUSAR, ameriški film; 16 40 BEO-
GRAJSKE ZGODBE: Murtalov primer; 17.40 KRAUEVIČ MARKO, otroška pred-
stava; 18 40 DALLAS, ameriška nadaljevanka; 19.30 TV DNEVNIK in MAGAZiN
20.15 JAZZ, 20.45 POROČILA; 20.50 ODDAJA IZ KULTURE; 21.20 ŠPORTNA
SOBOTA; 21.40 SVETOVNI POKAL V SKELETONU. reportaža s Trebeviča^
21.55 GLASBENI VEČER; 23.20 NOČ Z VAMI (do 01.20)
hortikulturni kotiček
Pomen sonca, zraka In vode za rastline (2)
Danes bomo posvetili pozornost
rastlinam, ki prenesejo močno
osvetlitev. Pogosto imajo zelo tan-
ko ali debelejšo usihate in blešča-
vo listje. S takšnim listjem se
pred sončno pripeko zavarujejo
rastline v Primorju. Nekatere
rastline, ko je vroče, zmai^šajo
površino svojih listov (akacija in
robinija npr.).
Znana okrasna rastlina mimosa
se lahko celo zavaruje pred močni-
mi vetrovi in točo. To lastnost ima
tudi v zaprtih prostorih. Ko zapiha
močnejši veter ali pada toča, ali če
se je v sobi dotaknemo z roko, listje
pade skupaj. Čim močnejši je draž-
ljaj, hitreje se to zgodi. Ko nevar-
nost mine, se listje zopet vzravna.
Podoben pojav lahko opazimo
pri močni osvetlitvi. Pelargonije
bršljanke ščiti pred močno osvetli-
tvijo svetleča površina, perunike
voščena prevleka, kitajsko primulo
pa dlakava površina listov. Zato
smemo imeti kitajsko primulo na
soncu, ostali dve vrsti (primula ob-
conica in primula malacoides) pa
samo v senci.
Debelo usnjato listje ciklame
nam kaže, da ta lončnica uspeva na
soncu, čeprav jo pri nas mnogo lju-
di vztreono goji v senci. Posledica
tega je manj odporno listje ter
manjše število cvetov.
Veliko je tudi rastlin, ki jih pred
Vodljivo osvetlitvijo ščitijo ighce
npr. vresje). Kakteje pravih listov
imajo, zelena pa so debela stebla,
kozi katera težko prodre svetloba,
fekatere vrste (haworthia, gaste-
ia, aloe), imajo na mesnatih listih
elo posebne leče, ki razbijajo svet-
Dbne žarke in tako uničijo njihov
kodljivi učinek. Te leče so na zu-
vidne kot bele bradavice. Ka-
:or hitro takšne rastline iz njihove
domovine prenesemo v naše, s
svetlobo revne kraje, so v nevarno-
sti, da kljub skrbni negi propadejo.
Iz semena vzgojene pa se že od kali-
tve privajajo našim svetlobnim raz-
meram. Uspeh je večinoma zago-
tovljen.
Zanesljivo zunanje znamenje po-
manjkanja svetlobe je, da se rastli-
ne zelo podaljšajo. Okenske cvetli-
ce manj cvetijo, sobne rastline po-
stanejo dovzetnejše za bolezni in
izgubijo okrasno vrednost.
(se nadaljuje)
recept tedna
Palačinke s skuto
Potrebujemo: 2 del mleka, jajce,
ščepec soli, žlico sladkorja, 150 g
moke, 4 žlice surovega masla; za na-
dev pa 4 žlice rozin, 70 g surovega
masla in sladkorja, ščepec soli, nari-
bano lupino limone, tri jajca, 300 g
skute in eno sladko smetano. Za pre-
liv pa jajce, štiri žlice mleka, žlico
sladkorja, sladkorno moko za pospi-
panje.
Mleko razžvrkljamo z jajcem, soljo
in sladkorjem in vanj vmešamo toliko
moke, da dobimo redko testo. V pon-
vi razpustimo surovo maslo in speče-
mo tanke palačinke. Rozine operemo
v vroči vodi in posušimo. Penasto
zmešamo surovo maslo, sladkor, sol,
limonino lupino in rumenjake. Skuto,
smetano in rozine zmešamo. Beljake
s sladkorjem stepemo v sneg in jih
primešamo skutni masi.
Pekač namažemo s surovim ma-
slom. Palačinke namažemo z nade-
vom, jih zvijemo in zložimo v pekač.
J^ce razžvrkljamo z mlekom in slad-
korjem, prelijemo čez palačinke in
vse skupcu zlato rumeno zapečemo v
pečici pri 180°. Postrežemo tople, po-
sute s sladkorjem.
radio^Tdeue >
četrtek, 5. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Srečanje
z leti, 11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda,
informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo,
18.00 Zaključek.
Petek, 6. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Pet-
kov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer,
11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda, infor-
macije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00
Kronika, 18.00 Zaključek.
Sobota, 7. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Dopoldne z vami, 9.15 Kuharski kotiček, 10.15
Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00
Zaključek, 14.00 Napoved sporeda, informacije,
15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne
glasbe, 18.00 Zaključek.
Nedelja, 8. 2.: 9.00 Poročila, 9.30 Obvestila,
10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinki,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05
Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek.
Ponedeljek, 9. 2.: 8.00 Poročila, obvestila,
8.20 Šortno dopoldne, 10.00 Poročila. 11.00
Zaključek, 14.00 Napoved sporeda, informacije,
15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi. 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih melodij, 17.45 Športni pre-
gled, 18.00 Zaključek.
Torek, 10. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz
sveta glasbe. 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek,
14.00 Napoved sporeda, informacije, 15.00 Po-
ročila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši
zbori, 18.00 Zaključek.
Sreda, 11. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 10.15 Ko-
ledar prireditev, 11.00 Zaključek, 14.00 Napoved
sporeda, informacije, 15.00 Poročila, obvestila,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas,
17.00 Kronika. 18.00 Zaključek.
5. februar 1987
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
5. februar 198)
; februar 1987
novi tednik - strah 23
24. stran - novi tednik
5. februar 198)
Brigadirski dnevnili Dragice Pinter
Šamac-SsraJewo, to je naše geslo ...
Leta 1947, pet mesecev po-
tem, ko je bila zgrajena pro-
ga Brčko-Banoviči, ki so jo
mnogi po svetu imeli za ne-
ponovljiv dosežek jugoslo-
vanske mlade generacije, se
je začela druga, neprimerno
večja delovna akcija mladi-
ne - gradnja železniške pro-
ge Šamac-Sarajevo. To leto
praznujemo 40 letnico za-
četka in hkrati zaključka
tega neprimerljivega pod-
vzetja, kajti 237 kilometrov
dolgo železniško progo je od
aprila do novembra z useki,
mostovi in predori vred
mladina zgradila v istem
letu.
V prvi od štirih izmen -
brigade so odhajale na progo
za dva meseca - je bila tudi
celjska MDB »Bratov Do-
brotinškov«. Kakšen zamah
je bila ta delovna akcija pove
podatek, da je v prvi izmeni
od konca marca do konca
maja bilo od Šamca do Sara-
jeva 124 mladinskih brigad z
okoli 32.000 brigadiiji in bri-
gadirkami. V vseh štirih iz-
menah je progo gradilo okoh
150.000 mladih ljudi iz vse
Jugoslavije in med njimi 56
brigad iz 42 držav Evrope ter
drugih kontinentov.
To so podatki, ki bi jih na-
šli v časnikih in ustreznih
publikacijah, v vsaki knjižni-
ci večjega obsega. Mnogo
težje bi zložili mozaik čustev
in doživetij, primerov požr-
tvovanja, nesebičnosti,
osupljive privrženosti in za-
vesti, če bi brskali po časo-
pisnih stolpcih. Veterani
obeh mladinskih prog, tiste
do Banovičev in naslednje
do Sarajeva, v teh mnogih
letih nismo zbrali kaj dosti
dokumentov, ki bi udeležbo
mladine celjskega območja
in njih brigadirsko življenje
odslikavale bolj dognano od
spominov. Kajti v opisova-
nju, ki smo ga mnogi prispe-
vali v razgovorih, zapisovali
po spominu, so le posamez-
nosti, ki so bile dovolj moč-
ne, da so se ohranile v spo-
minu. To so bili izjemnejši
dogodki, ki pa jim manjka
veznega tkiva, ki pretke ne-
ko skupinsko doživljanje od
začetka do konca. Zato so
takšna fragmentarna pripo-
vedovanja dandanes dobila
pri poslušalcih ali bralcih
prizvok nekakšne evforično-
sti, pretiravanja, izdvajanja
posameznega iz celote.
In nič kolikokrat smo ob-
žalovali smolo, ki smo jo
imeli z bogato dokumentaci-
jo brigad iz teh dveh let.
Shranjena je bila v prostoru,
ki ga je velika poplava v Ce-
lju čisto zalila in to dragoce-
no gradivo za današnje vide-
nje stvari - uničila.
Upajmo, da ni naključje,
da bo še kaj zmanjšalo to ob-
čo izgubo. V zgodovinskem
arhivu v Celju so pri urejeva-
nju gradiva našli v risalni pa-
pir vezan dnevnik v formatu
pisemskega papirja. Dnev-
nik je odkril prof. Milan Mi-
kula. Na orumenelih, gosto
potipkanih listih je Dragica
Pinter, brigadirka MDB
»Bratov Dobrotinšek« kot
brigadna dopisnica in kroni-
čarka zapisala veliko tega,
kar so brigadirke in brigadir-
ji doživeli in počeli od 26.
marca do 29. maja 1947. Dra-
gica Pinter, zdaj poročena
Stamol, živi v Zagrebu, je v
brigado prišla kot mladinska
aktivistka iz takratnega la-
škega okraja. Bila je tajnica
Krajevnega ljudskega odbo-
ra Marija Gradec pri Laškem
in mladinska organizatorica
že med vojno. Njen oče, ru-
dar Avgust Pinter, je bil kot
aktiven predvojni krščanski
socialist že prve dni okupaci-
je v odboru OF v Laškem in
po končani vojni prvi pred-
sednik KLO Marija Gradec.
Dnevnik bo objavljen v ce-
loti, tako kot je ohranjen.
Nič, razen tipkarskih napak,
ne bo spremenjeno. Slog, na-
čin podajanja doživetih dej-
stev, bo morda koga motil.
In ravno to je tisto, kar daje
vrednost. Misliti je treba na
to, da je bil tisti čas takšen,
da smo takrat tako mislili, da
takrat še ni bilo »informbiro-
jevskega mrzlega tuša«, daje
bil posameznik kot čebela ali
mravlja del velikega skupne-
ga organizma - a vendar tudi
osebnost. Bralcem priporo-
čam, da ne odložijo branja
dnevnika ob prvem vtisu,
češ, propagandni spis povoj-
nih let. Tudi sam sem marsi-
kaj večkrat prebral, zaprl
oči, se kot udeleženec tudi te
akcije poglobil in si skušal
priklicati v spomin širši o-
kvir te zgodbe.
Ob štirideseti obletnici
druge velike, bržkone edin-
stvene mladinske delovne
akcije, bi težko našli primer-
nejše spominsko gradivo.
JURE KRAŠOVEC
Na sliki Dragica Pinter-Štamol štiri leta kasneje z možem,
ki je bil tudi brigadir in pozneje častnik JLA in s sinkom,
ki pa je kot otrok umrL
Sentočnikova drugič pred matičarja
Bilo je pred petdesetimi leti v takratnem Sv. Jedertu na(
Laškim, ko sta si Angela Grilc in Martin Sentočnik obljubi^
medsebojno zvestobo in sklenila zakonsko zvezo. Tak(
Angela kot Martin sta se rodila nekaj let pred prvo svetovni
vojno in kmalu -spoznala tegobe, ki jih narekuje življenje. 1
Oče Martin se je zaposlil v rudniku Huda jama, mamj
Angela pa je imela skrb za delo na kmetiji. Ob njima pa s(
rasle tudi hčerke Mira, Angela in Eva. Dobra štiri leta s(
minila, ko je nastopila II. svetovna vojna. Angela in Martir
sta se v tem času, tako kot mnogo drugih, s težavo prebijal;
skozi življenje, še zlasti pa je bilo hudo, ko je Martin odšel \
narodnoosvobodilno borbo in v partizanskih brigadah sode
loval do osvoboditve.
Danes, po petdesetih letih, ko se morda bolj, kot kdaj prej
spominjata prehojene poti njunega skupnega življenja, pra
vita, da so trdne preizkušnje, trpljenje in veselje plemenitili
njun vsakdan. Tako se jima trud, delavnost in skromnost
sedaj obrestujejo s tem, da lahko z zadovoljstvom gledata nj
otroke, vnuke, sorodnike in njune zveste prijatelje, ki jima
krajšajo čas v jeseni življenja, hvaležna pa sta tudi, da jima
zdravje še tako dobro služi.
m
Kozjanske šege
in plesi na
televiziji
v ponedeljek 9. februarja
bo na sporedu RTV Ljubija-:
na prikazan polurni film o
ljudskih šegah in plesih s
Kozjanskega. Film je TV eki-
pa posnela lansko jesen pri
Mrtnačevih v Leskovci pri
Laškem, prizore likofa pa v
Aškerčevi domačiji na Seno-j
žetah. V oddaji, ki jo je po
strokovni plati pripravil pro-
fesor Mirko Ramovš, sodelu-
jeta Celjska folklorna skupi-
na »France Prešeren« in čla-
ni KD »Anton Tanc<' iz Mari-
ja Gradca pri Laškem, ki so
pokazali šege na kožuhanju.
Foto: JANEZ LUŽAR
Zapisala:
DRAGICA
PINTER
Slabo vreme je bilo. Po ulicah mesta Celja
je bilo vse živo. Povsod se je razlegala bor-
bena pesem I. celjske brigade, katera je kre-
nila v sredo zvečer na pot - na gradnjo
proge Šamac-Sarajevo.
Veselje je žarelo z naših lic, oči so nam
sijale v ponosu. Zbrali smo se, povezali smo
se v celoto. Ni nas motilo, da smo bili iz
raznih krajev, ni vplivala na nas razlika soci-
alne pripadnosti. Ponosni smo bili, da smo
ravno mi tisti, ki odhajamo prvi na progo
začetek našega velikega gospodarskega na-
črta Jugoslavije.
Sreda - naš odhod. Vsi zdravi in mladi
smo korakali od Mladinskega doma proti
postaji - proti domu OF. S ponosom je zrla
ljudska množica na nas - na mladino nove
Titove Jugoslavije. Naš korak je bil čvrst -
naša volja trdna. Zastave so plapolale v ve-
černem vetru, kot bi klicale ostalo mladino,
da hodi za nami - naj se odzove klicu domo-
vine - klicu našega ljubljenega Maršala Tita.
Po ulicah Celja je orila naša pesem, razlegali
so se vzkliki parol: »Živel naš Maršal Tito«,
»Brez dela ni jela«, »V drugo izmeno vsi za
nami!«. In mnogo drugih vzklikov iz našega
prepolnega srca je bilo dokaz, da vemo za-
kaj se podajamo v daljno Bosno.
Burno so utripala naša srca ob poslovilnih
besedah naših mladinskih funkcionarjev in
predstavnikov oblasti.
Upamo, pravzaprav pričakujemo od vas,
brigadirji in brigadirke brigade Bratov Do-
brotinškov, da se vrnete nazaj kot udarna
brigada! S temi besedami je tovariš Boris
zaključil svoj referat.
Kot en glas se je dvignila iz naših grl
obljuba, da bomo postavili vse sile in moči,
da dosežemo našo željo in željo naših tovari-
šev in tovarišic, ki niso mogli z nami.
27.	marec 1947. Ropotanje koles dolgega
transporta nas je prebudilo iz sna. Radoved-
no smo se ozirali po dolini, oziroma pokraji-
ni. Spoznali smo, da se vozimo po Hrvatski
deželi. Živahno je povsod, igranje harmoni-
ke, petje mladine, smeh brigadirjev, pono-
ven dokaz naše predanosti in volje do dela -
do izgradnje.
Izmučeni, utrujeni, lačni, vendar vedri,
dobre volje smo prispeli pozno zvečer na
mesto, oziroma v Zepče, kjer je štab MDB,
V. Sekcije. Veseli - razigrani smo skočili z
vozov ter bili prisrčno sprejeti od Žepačke
mladine. Sledila je večerja, katera nam je
vsem teknila, saj ves dan nismo použili nič
toplega. Od večeije smo se podali na kopa-
nje, za fante je pa bilo slovo od las, nato je
bil še zdravniški pregled. Spat smo se odpe-
ljali s kamionom, ter spali do mladega jutra.
28.	marec. Visoko na nebu je sijalo sonce.
Krasejna nebu je sijalo sonce. Krasen po-
gled v prebujajočo se naravo Bosne, pokra-
jino Žepča. Kako lepo se svetijo v soncu
novo postavljene barake delovnih brigad.
Nasmejanih obrazov si voščimo dobro ju-
tro. Mali potoček bistro šumlja, mladina se
umiva v tej čisti vodi.
Popoldan smo prispeli na naše stalno me-
sto v Želeče. Lepa dolinica, katero obdajajo
hribčki. Po doUni se vije deroča reka Bosna,
železniška proga teče tik barak, a sonce žge
z vročino na zemljo.
»Lepa pokrajina, prijetno bo,« smo ne-
hote potrdili. Prenesli smo svojo prtljago
čez železniški most do barak. Tri barake,
dve brigadi, kako pa zdaj. Kmalu smo se
znašli. Fantje v eno, a v drugo dekleta. Polo-
vico barake je zasedla sosednja bohinjska
brigada, a polovica za naša dekleta, za naše
brigadirke.
Disciplina - težka beseda za naše briga-
dirje. Štab brigade je poskrbel vse potreb-
no, da se vpliva potom funkcionarjev čete
na mladino, da bo disciplinirana. Prvi dan
se ne izkaže dobro. Mladinka pere, namesto
da bi se udeležila zbora, mladinec kadi v
zboru, eni se odteguje delu in mnogo po-
dobnega se dogaja danes.
Vršil se je sestanek članov štaba brigade,
kjer so se obravnavale dolžnosti in odgovor-
nosti funkcionaijev, predvsem organizacija
dela.
Sonce se poslavlja in tone za goro. Po
okusni večerji se podamo k počitku. Devet
je ura. Slaba je razsvetljava lune, zato ne-
ham in vam želim lahko noč.
29. marec. Z našim fiskulturnikom se pa
ni za šaliti. Trobentač svira, a četa se še ni
postrojila. Fiskultura bo - jutranja gimna-
stika. Zaspanci radi poležijo - zadnji zato v
zbor pohite. Toda naš fiskulturni referent je
pa mnenja, da ravno tem je potrebno, da si
razgibljejo zaspane ude in telo. Ravno na
nje polaga pozornost in misli, jutri bo pa
gotovo vse v redu.
Povsod se dela, pišejo se parole, posprav-
ljajo barake, šivajo in perejo. S težavo č .a-
mo na dan - na prvi april, ko bomo zasadili
lopate v zemljo ter pričeli z našim velikim
delom.
Vršil se je sestanek kulturno-prosvetnega
odbora, 6 članov. Vsak odgovarja za svoj
sektor dela. K temu delu bo pristopilo tudi
sedem učiteljic, katere so prispele k nam za
mesec dni. Ob 8. uri je bilo na vrsti spanje.|
30. marec. Kakor raztepena čreda ovac se
pomikajo po nebu oblački. Temna noč se
umika belemu dnevu. Prvi sončni žarki po-j
ljubljajo malo dolinico reke Bosne. Močan
veter vzdiguje dim.
Ob 6. uri je vstajanje brigade. Šele prve
dni smo tu, vendar so se danes hitro dvignil'
iz postelj. Težko je zaradi močnega vetra, a
vendar se izvede dnevni red. Po fiskultun
smo se podali k reki Bosni na umivanje.
Lepo se umijemo, med tem se čuje pesem
mladine.
Naše kuharice so fletne ženske, prece,
marljive, ob 7. uri je že zajtrk. S snažnimi
očiščenimi porcijami korakamo v koloni
pred kazan. Mirno čakamo, da pridemo na
vrsto. Iz kotlov se kadi, po vrsti se deli kava,
kruh z marmelado. Zjutraj pa ne mine breZ
burk in smeha, kajti premoremo precej ša-
Ijivcev in humoristov.