POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Pokličite Bencin Nazarje DARKO SUKIČ 3000 CELJE LETO XXXVII, 12. AVGUST 2005, CENA 298,00 SIT FLOSARSKI BAL PONOVNO UUBENSKI . v v.Jfi • (stran 12) Direktor Caffe-Tropic Žalec d.o.o. Prepričan sem, da je hotel izziv tudi za druge investitorje, da bodo vlagali v dolino, a ob tem ohranjali vse njene naravne lepote. A 32 N : 77035 1 8 1- Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje BREZPLAČNO PRANJE do 300.000 SIT Dobro poglejte, mogoče je to vaše vozilo! Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 19. avgusta, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.o. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 c Tret7a stran ZgomjeSa^Mjski turizem včeraj, danes, jutri Ko sem izbiral temo za tokratni uvodnik, si nisem mogel kaj, se ne bi znova posvetil turizmu. Prvič zaradi dopustniškega časa, v katerem se nahajamo, drugič pa zaradi kopice turističnih tem, o katerih pišemo vtokratni številki Savinjskih novic. Med slednjimi je na prvem mestu informacija o gradnji novega hotela v Lačji vasi, tik pod Veniša-mi, ki sicer predstavljajo eno od osrednjih turis-tičnihtočkvZgornji Savinjski dolini. Vednoje zanimivo izvedeti razloge, zaradi katerih se nekdo, ki se v osnovi ukvarja s povsem drugo dejavnostjo, usmeri še na področje turizma. Darko Sukič, lastnik podjetja Caffe-Tropic, ki je investitor omenjenega hotelskega objekta v Lačji vasi, vžalcu praži kavo in trguje, zato je njegova odločitevza 400-milijonsko investicijo vturis-tično infrastrukturo res interesantna. Sam pravi, da se vZgornji Savinjski dolini skrivajo neizmerni turistični potenciali, kijihje potrebno le razviti in ponuditi trgu, kajti trg je lačen novih, zanimivih produktov. Sukičeva želja, da bi bil njegov hotel izzivza nove investitorje, se sliši skorajda kot provokacija, in le vprašanje je, kje in kdaj bo naletela na odziv. Če podjetnik, ki trguje na mednarodnih borzah, vidi v našem okolju tako veliko perspektivo, kako je mogoče, da je ne vidimo sami? Če podobno razmišlja tudi prvi mož ljubljanskega BTC-ja, sicer doma z Ljubnega ob Savinji, kako to, da mu lokalno okolje ne sledi z večjo mero poguma in zaupanja? Včasih imam občutek, daje nekatere kar malce strah, da bi se v dolini stvari (pre)hitro spremenile, saj bi se vtem primeru njihova črnogledost in občutek nemoči izkazala kot nerealna. Izkazalo bi se, da niso imeli prav, tako kot se danes kaže, da je bila formula, po kateri so pred dobrim desetletjem reševali nazorsko lesno industrijo, očitno napačna. Ali pa je bila napaka kje drugje, vendar do danes še ni nihče s prstom pokazal nanjo in močno dvomim, da tudi bo. Pred nami je zaradi praznika velikega šmarna podaljšan vikend. Izkoristite ga vskladu s svojimi vrednotami in potrebami, Savinjske novice bodo z vami spet čez teden dni. *4. IZ VSEBINE: 32 Aktualno: Dopust po slovensko...............4 Apart hotel v Lačji vasi: Biser ob zeleni Dreti............6 Praznik občine Ljubno: Zadovoljni z doseženimi rezultati.7 Praznik občine Solčava: Povezanost ljudi ob vznožju Grintovcev.7 PGD Solčava: Osem desetletij v službi človeka....9 Ljubno ob Savinji: Flosarski bal ponovno ljubenski....12 Knjižnica Mozirje: Bralna značka za odrasle..........16 Golte nad Mozirjem: Kdo zna skuhati najboljši golaž?..18 Na naslovnici: Priprave na flosarski krst na Ljubnem ob Savinji ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 32,12. avgust 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlogi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DOPUST PO SLOVENSKO V primežu hrvaške (ne)gostoljubnosti Poletje se počasi izteka. Večina, ki je imela namen dopustovati, je to že storila, in se z dopusta vrnila z zelo različnimi vtisi. O vremenu, cenah storitev in seveda, kar vsi najbolj cenimo, o prijaznosti naših gostiteljev. Ti so večinoma Hrvati, na Hrvaško pač Slovenci še vedno najraje zahaja- mo. Nimajo nas radi? Marsikdo se je z letošnjega dopusta vrnil precej razočaran nad vremenom, nad gostoljubnostjo naših sosedov pa ne. Vse je bilo lepo in prav. No, hvala bogu, kajti precej je tudi tistih, ki jih vreme sicer ni nič motilo, se pač znajo prilagajati, zato pajihje toliko bolj motilo obnašanje gostiteljev, katerim so storitve pošteno plačali. Med najslabšimi izkušnjami nič hudega slutečega slovenskega turista je prav gotovo dvojno »bukiran-je« hrvaških hotelirjev. Ti se takšnega poslovanja očitno ponekod še vedno poslužujejo. V praksi to pomeni, da Slovenec, ki je sobo v hotelu že pred meseci rezerviral in jo tudi plačal, slednje ni dobil, če je zanjo kasneje povprašal tudi kak- šen bolj cenjen turist (beri: Nemec, Italijan...). Da na Hrvaškem nismo najbolj priljubljeni, nam je ali bi nam vsaj moralo biti že dolgo jasno. A da smo od vseh možnih turistov najbolj nepriljubljeni, kljub temu, da večkrat rešujemo hrvaški turizem, tega pa še ne. Vendar tako je pokazala manjša javnomnenjska anketa, ki sojo opravili pri hrvaškem časniku Večernji list. Slovence bi na hrvaški obali rado videlo le pet odstotkov Hrvatov. Bolj nas brcajo ... No, tem petim odstotkom bomo Slovenci tudi letos večkratno ugodili. V Istri je letos že dopustovalo preko 122 tisoč Slovencev, kar je dva odstotka več kot lani. Tudi v Dalmac- iji smo Slovenci po številu turistov pri samem vrhu, prvomajsko sezono na Hrvaškem pa smo, po besedah hrvaških hotelirjev,znova rešili prav Slovenci. Kot kaže, bolj nas brcajo, rajši jih imamo. Sodeč po navedenih številkah se torej naša zaljubljenost v Jadran le še povečuje. In ker se nas Hrvati ne morejo znebiti z neprijaznostjo, prebukiranimi namestitvami, morskimi psi in ozonsko luknjo nad Jadranom, so se letos lotili »prikoli-čarjev«. Namreč, jeseni bo potrebno vse prikolice, stacionirane v hrvaških kampih, registrirati. Tudi tiste, ki so že po trideset let brez koles. Te prikolice, slovenskih je med njimi več kot polovica, prinašajo hrvaškemu turizmu precej večji prihodek kot mobilne. Zanje lastniki plačujejo letni pavšal, pozimi pa še stojnino. Nekaj Slovencev bo Hrvaško zaradi novih predpisov zapustilo, še več pa jih bo svoje prikolice registriralo in s tem spet natreslo v hrvaški proračun precej slovenskega denarja. Pa čeprav njihove prikolice nikoli več ne bodo preizkušale kvalitete hrvaških cest. Se bojimo tujine? Zakaj torej na Hrvaško, kije Slovenci še vedno ne štejemo med tujino? Zakaj si ne poiščemo drugih turističnih destinacij? Se bojimo cunamijev, teroristov? Zgovoren je podatek, da si je pred osamosvojitvijo počitnice privoščila polovica zaposlenih Slovencev, sedaj le še tretjina. Še pred desetimi leti so imela naša podjetja ob hrvaški obali 35 tisoč sindikalnih postelj, karje pomenilo poceni počitnice. Danes tega ni več. Marsikdo si počitnic ne more več privoščiti, če pa že, izbere Hrvaško in skoraj vso potrebno hrano nese s sabo. Tudi v domačem primorju bo Slovencev letos manj kot lani. Smo postali sami sebi predragi? Tatiana Golob Naša anketa Dopust - morje, gneča, vročina ... Ste si že utrgali nekaj časa zase in družino, »popakirali kufre« in se odpravili na dopust? Dopustovanje prinaša s sabo nove situacije, novo okolje... Celo ljudje se spremenijo in obnašajo drugače. Zanimalo nas je, kje so letos dopustovali Zgornjesavinjčani, kako so se imeli in kakšen je najboljši način, da človek preživi prometne šoke. Marija Grofelnik, Mozirje Na dopustu smo bili na Cresu, v naši prikolici. Tam nam je zelo všeč, zato se tja vedno znova vračamo. Ponudba je tam, kjer mi letujemo, omejena na eno trgovino, kakšnih negativnih izkušenj z odnosom do turistov pa nimamo. Ko smo se odpravili na pot, je promet potekal tekoče. Janez Kotnik, Mozirje Bili smo v Ankaranu, tja hodimo že 15 let. Tam imamo prikolico in niti ne razmišljamo, da bi spremenili lokacijo, saj nam je zaenkrattam najboljše. Tam je bazen, lepo je urejeno... Sicer je bil promet letos kar gost, a proti temu ne moreš nič, to je treba pač sprejeti in se prilagoditi. Nataša Pečovnik Perme, Nazarje Bili smo na Pagu, v Gajcu, kamor se redno vračamo. Tam smo bili sedaj že četrto leto. Kljub temu, da smo bili petnajst dni, je bilo to še vedno premalo, dopusta ni nikoli preveč. Z odnosi do turistov nimamo slabih izkušenj, nemara bi lahko le v gostilnah bolj dodelali svoj odnos do gostov. Vreme nam je dobro služilo, tudi na cestah nismo imeli težav, saj smo se na pot odpravili med tednom. Mateja Štiglic, Nazarje Bili smo v Umagu in verjetno se bomo tja še vrnili, saj je pravi raj za otroke. Ko izbiramo kraj za letovanje, je zelo pomembno, daje primeren za otroka, da tudi on lahko uživa v počitnicah. Smo pa imeli smolo, da smo se odpravili na potvčasu stavke hrvaških carinikov, tako da smo se samo od Lucije do meje vozili uro in štirideset minut. Štefanija Mlinar, Rečica ob Savinji Bili smo na Krku v Punatu, sedaj že tretjič, se bomo pa v prihodnje verjetno odpravili tudi kam drugam, čeprav nam je bilo do sedaj všeč. Biloje lepo, navezali smo prijetne stike, nimamo slabih izkušenj. Tudi prometje takrat, ko smo bili na poti, potekal dokaj tekoče. Bogdan Prislan, Mozirje Bili smo na Viru, in sicer 15 dni. Ponudba pa tudi odnos do turistov se mi zdi super. Tja se redno vračamo. S prometom nismo imelitežav, saj smo uporabili novo avtocesto, kije zagotovo vredna cestnine, če se le izogneš gneči in potuješ tekoče. Vreme je bilo ravno pravo, ni bilo prevroče, temperature so se gibale okoli 27 stopinj. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem 0 MOZIRJE Gradnja krožnega križišča se zaključuje Gradnja krožišča pri uvozu v Mozirje se preveša v zaključno fazo. Asfaltna prevleka je že položena, na vrsti je risanje cestnih oznak in postavitev osrednje skulpture. Slednja bo predstavljala Moziije oziroma zavetnika sv. Jurija. Delček obzidja, v sredini pa sulica in ščit naj bi postali razpoznavni znak Mozirja kot upravnega središča Zgornje Savinjske doline. Poleg skulpture bo tudi vodnjak, okoli pa urejena zelenica. Uradna otvoritev krožišča bo v času praznovanja občinskega praznika, torej v drugi polovici septembra. Že v prvih dneh uporabe novega udeleženci v prometu premalo krožišča pa se je pokazalo, da vedo o obnašanju v krožiščih, zato Nekateri vozniki še niso spoznali pravil vožnje skozi krožišče (foto: Benjamin Kanjir) DRUŽBA ZA AVTOCESTE REPUBLIKE SLOVENIJE Jutri končno skozi predor Trojane Družba za avtoceste Republike Slovenije danes odpira avtocestni odsek Trojane - Blagovica, s čimer bo povezana 230,7 kilometra dolga avtocesta Al od Maribora preko Ljubljane do Kopra. Novi odsek med Trojanami in Blagovico, dolg 8,2 kilometra, bo uradno odprt danes, promet po njem pa bo stekel jutri, v soboto, 13. avgusta. smo malce pobrskali po predpisih. Slednji pravijo, da na uvozu v krožno križišče ni potrebno aktivirati ne desnega ne levega smernega kazalca. Vzroka za to sta dva. Prometni znak »obvezna smer«, ki je nameščen na obodu sredinskega otoka v podaljšku osi uvoza, ned-voumno določa obvezno smer, torej zavijanje v desno. Tudi če bi na uvozu na krožno križišče voznik vklopil desni smerokaz, bi seta zaradi leve krivine in mehanizma za izklapljanje smernih kazalcev izklopil takoj po uvozu na krožno vozišče. Pri uvažanju v krožno križišče veljajo med motoriziranimi in nemotor-iziranimi udeleženci v prometu enaka razmerja kot pri drugih nivojskih križiščih. Voznik motornega vozila mora dati na uvozu v krožno križišče prednost pešcem in kolesarjem, ki prečkajo krak krožnega križišča na prehodu za pešce ali kolesarje. Pri približevanju uvozu v krožno križišče voznik motornega vozila zmanjša hitrost vozila in v primeru, da so na krožnem križišču vozila na kratki oddaljenosti, ustavi vozilo v niši za čakanje. V primeru, daje niša za čakanje že zasedena z drugimi vozili, mora voznik ustaviti pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če krožno križišče ni zasedeno ali so vozila na tolikšni razdalji od uvoza, da je vozilu, ki se približuje krožnemu križišču, omogočeno varno vključevanje v krožno križišče, voznik nadaljuje z vožnjo s primerno hitrostjo in se po nepotrebnem ne ustavlja. Pri zapuščanju krožnega križišča je vklop desnega smernega kazalca obvezen, saj je to edini način obveščanja voznikov, ki vozijo za nami, da zapuščamo krožno križišče. Benjamin Kanjir PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA 0 GOSTINSTVU Kmalu konec društvene zlorabe gostinske dejavnosti Vlada Republike Slovenije je na predzadnji seji sprejela predlog zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o gostinstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, in ga posredovala v obravnavo državnemu zboru. Z novelo zakona o gostinstvu naj bi se preprečila zloraba gostinske dejavnosti s strani društev, kajti z njo se namreč črta 3. člen veljavnega zakona, ki je omenjene zlorabe omogočal. Z 2.931 metrov dolgim trojanskim predorom, ki je najdaljši dvocevni predor v Sloveniji, se je po petih letih končala gradnja najzahtevnejšega odseka slovenskega cestnega križa. Njegova celotna investicijska vrednost je znašala kar 49 milijard (brez stroškov financiranja), kar je posledica dejstva, da normalna trasa predstavlja komaj tretjino 8,2-kilometrskega odseka, slaba četrtina je viaduktov, preostale tri kilometre in pol pa predstavljata predora Trojane in Podmilj. Nov priključek avtoceste preko Trajanje za 9,4 km povečal prevozno razdaljo, zaradi česar se bo zvišala cestnina. Vozni- ki osebnih vozil so doslej na cestninski postaji Kompolje plačevali 260 tolarjev, od jutri dalje pa bo znesek cestnine višji za sto tolarjev, torej 360 tolarjev. Ves odsek je najsodobneje opre-mljeninvskladuz osnutki evropskih normativov za gradnjo avtocest. Nameščenih je 90 kamer za vide-onadzor, radijski in antenski sistem za sprejem prometnih informacij ter kabine za klic v sili, izdelani so odstavni pasovi, na cesti pa še portali s prometnimi informacijami. Dovoljena hitrostna novem odseku je 100 kilometrov na uro. Franci Kotnik Predlagana rešitev v ničemer ne posega v delovanje planinskega gospodarstva. Planinski domovi so namreč zzakonom opredeljeni kot gostinski obrati v posebnem členu zakona, njihovo upravljanje s strani društev pa ni sporno. Prav tako se z novelo zakona ne spreminja ureditev, ki ureja delovanje turističnih, kulturnih, gasilskih in podobnih društev, ki so prisiljena manjkajoča sredstva za svoj obstoj zagotavljati z opravljanjem gostinske dejavnosti. S predlogom zakona o spremembah in dopolnilvah zakona o gostinstvu se odpravlja tudi zahteva o izpolnjevanju pogojev glede minimalne stopnje strokovne izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti. Gre za sproščanje podjetniške pobude, saj država posameznikom, ki so pripravljeni vložiti lastna sredstva v dejavnost in ob tem prevzamejo tudi poslovno tveganje za tako odločitev, ne sme postavljati nepotrebnih pogojev. Poleg tega je reguliranje poklicev s strani države v popolnem nasprotju z usmeritvami na področju zagotavljanja prostega pretoka storitev. Franci Kotnik APART HOTEL CAFFE-TROPIC, BISER OB ZELENI DRETI Visok bivalni standard in mir v naravnem okolju Načela združene Evrope temeljijo na odprtem trgu, povezovanju in izmenjavi kapitala ter delovne sile. Zapiranje v lastne loge, nasprotno, ni evropska usmeritev, zato je nujno, da se Slovenija in z njo Zgornja Savinjska dolina kar se da hitro prilagajata specifičnim gospodarskim razmeram in potrebam. Trenutno so edini pravi »paradni konj« zgornjesavin-jskega gospodarstva BSH Hišni aparati Nazarje, katerim sledijo nekatera mala in srednja podjetja, (pre)počasi pa uspešnim primerom sledijo gostinsko-turistični subjekti, zato je gradnja novega apart hotela v Lačji vas toliko bolj pomembna. Trapic izvaža svoje izdelke v številne države sveta in stem zagotavlja eksistenco 32 zaposlenim, nadgradnja dejavnosti v smeri turizma pa se je uveljavljenemu podjetniku Darku Sukiču porodila na osnovi lastništva zemljišča ob Dreti tik ob lovskem domu v Lačji vasi. Seveda je bilo potrebno za omenjeno investicijo dokupiti še nekaj parcel in jih združiti v imenitno lokacijo. Po izdelavi projekta hotelskega Darko Sukič si želi sodelovanja z objekta se ie začel° Potrpežijivo lokalnim okoljem (foto: Jože Miklavc) Za okrog 400 milijonov tolarjev vredno investicijo stoji podjetje Caffe-Tropic iz Žalca oziroma podjetnik Darko Sukič. Sukičevi so pognali korenine v Prlekiji, leta 1992 pa so začeli podjetniško pot v Žalcu z malo pražarno kave. Sčasoma se je posel uspešno razvijal, razširili pa so ga še z uvozom in distribucijo eksotičnih sadežev. Podjetje Caffe- čakanje na različna soglasja in gradbeno dovoljenje, gradnja pa je stekla v začetku letošnjega leta. Darko Sukič ob tem poudarja naklonjenost in pomoč Občine Nazarje, ki je zagotovo pospešila pričetek gradnje. Ko so domačini iz Lačje vasi in Pustega polja spoznali, da gre za pomemben gospodarski objekt, ki bo nudil priložnost nekaterim mladim iz njihovega okolja, so postali, tako pravi Sukič, pravi sosedje, s katerimi želi podjetnik živeti v sožitju. Kakor naj bi bil vsožitju z naravo tudi celoten objekt, katerega dograditev je predvidena v začetku prihodnjega leta. Novi hotel bo nudil 77 ležišč v 16 apartmajih (z opremljenimi kuhinjami in kopalnicami), večjo kuhinjo in jedilnico, dvorano za konference in izobraževanje, prostore za wellnes in garažne prostore v kletni etaži. Vse našteto bo zagotavljalo visok bivalni standard družinam, izletnikom,športnikom, ribičem, lovcem in vsem ostalim, ki bodo kot gostje iskali mir v naravnem okolju in obiskovali lepote Zadrečke in Zgornje Savinjske doline. Darko Sukič je prepričan, da njihov apart hotel ne bo neposredna konkurenca bližnjemu Burgerjevemu hotelu, pač pa se nadeja poslovnega partnerstva, kije po vsem svetu nujno za uspešno trženje. Glavna ciljna skupina bodo gostje iz držav Evropske unije, saj je Slovenija, še posebej pa Zgornja Savinjska dolina, zelo privlačna za turiste, ki iščejo lepo in neokrnjeno naravno okolje, zdravo prehrano in rekreacijo. Vse naštete kriterije bodo v novem hotelu v Lačji vasi po Sukiče-vem mnenju znali zadovoljiti, seveda pa bo potrebno tudi nekaj sreče, pravilna izbira kadrov in velika mera potrpežljivosti. »Prepričan sem, da je hotel izziv tudi za druge investitorje, da bodo vlagali v dolino, a ob tem ohranjali vse njene naravne lepote,« je še dodal Darko Sukič. Jože Miklavc MOZIRJE Javna razsvetljava in vodnjak na pokopališču Na pobudo krajanov so se v Mozirju odločili, da na pokopališču napeljejo javno razsvetljavo. Sedaj je pokopališče razsvetljeno do enajste ure zvečer. Ob tem so na pokopališču postavili tudi vodnjak, kajti obiskovalci so morali doslej po vodo k vežici. Odslej to ni več potrebno, saj novi vod- Novi vodnjak služi vsem, ki imajo grobove na zgornjem delu mozirskega pokopališča (foto: Benjamin Kanjir) njak stoji za pokopališko kapelo in tako služi vsem, ki imajo grobove na zgornjem delu pokopališča. Oba pro- jekta sta skupaj nanesla okoli 1,5 milijona tolarjev. Benjamin Kanjir LUCE OB SAVINJI Olga Siljar nova častna občanka Na podlagi sklepa občinskega sveta je župan Ciril Rose na slavnostni seji občinskega sveta v sredo Olgi Šiljar podelil naziv častne občanke občine Luče. Po mnenju občinskih svetnikov si je naslov zaslužila zaradi pomembnih dosežkov na družbenem področju, še posebejje bila uspešna pri vsestranskem razvoju turizma, Zlato plaketo so si prislužili ljudski pevci iz Luč, in sicer za ohranjanje in prenašanje izročila ljudskih pesmi. Priznanje občine Luče je letos prejel Janez Zamernik, kiježe tretji mandat predsednik prostovoljnega gasilskega društva v Lučah in še posebej zaslužen za razvoj gasilslva v zadnjih letih. Savinjčan PRAZNIK OBČINE LJUBNO ■r I • I v • • I _ >• Zadovoljni z doseženimi rezultati Po besedah županje Anke Rakun so v Ijuben-ski občini zadovoljni z uspehi na področju reševanja stanovanjskih problemov, komunalnega urejanja naselij in priprave prostorske dokumentacije za širitev industrijsko podjetni- Osnovna šola Ljubno je ob 200-letnici delovanja prejela zlato občinsko priznanje (foto: EMS) ške cone Ljubno. Največja letošnja pridobitev je športni park v Radmirju z igrišči za rokomet, košarko in odbojko, za katerega je bilo potrebno zagotoviti 40 milijonov tolarjev, od tega je 29 milijonov prispevala Občina Ljubno. Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo prvič izven občinskega središča, v vlogi organizatorja pa sta se izkazali gasilsko in športno društvo iz Radmirja. »Prostovoljnemu gasilskemu društvu Radmirje smo pomagali pri nakupu novega kombija, dobili smo nove internetne strani, vokviru obiska Vlade Republike Slovenije smo gostili ministra za regionalni razvoj in mu predstavili naše dosežke ter bodoče načrte. Zaznamovali smo tudi 200-letnico šolstva na Ljubnem in se udeležili sprejema pri predsedniku države, saj smo v letu 2004 dosegli v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna drugo mesto v svoji kategoriji,«je pred polno dvorano večnamenskega doma v Radmirju med drugim dejala Anka Rakun. Po finančnem obsegu druga največja letošnja investicija je ureditev 374 metrov cestišč in parkirišč za potrebe zdravstvenega doma, z novim vodovodom, priključki na čistilno napravo in kabelsko televizijo ter položitvijo kablov za elektriko. Alenka Korpnik si je z izjemno uspešnim vodenjem društva Komen prislužila srebrno priznanje (foto: EMS) Ob občinskem prazniku je zlato priznanje ob 200-letnici delovanja prejela Osnovna šola Ljubno ob Savinji, srebrno pa Alenka Korpnikza vodenje društva Komen, Edi Marovt za dolgoletno prizadevno delo všportni organizaciji in športno društvo Flosar iz Radmirja. Bronasta priznanja so prejeli družina Jurič, Alojz Atelšek in Stanko Irnar, ki seje v imenu vseh dobitnikov zahvalil občini za izkazano pozornost. Županja je podelila tudi posebna priznanja učencem, ki so dosegli odličen uspeh vvseh osmih razredih osnovnega šolanja. Savinjčan V SOLČAVI PODALI ROKO SOSEDOM Povezanost ljudi ob vznožju Grintovcev Voditelj prireditve Franci Podbrežnik je gostil tudi alpskega smučarja Mitjo Kunca (foto: EMS) Vsebina letošnjega občinskega praznika v Solčavi je temeljila na medsosedskih odnosih, saj so program sooblikovali predstavniki iz sosednjih občin Luče, Črna na Koroškem, Jezersko in Železna Kapla. V nasprotju s podobnimi praznovanji drugod po dolini predstavniki solčavske občine zžupanom Vojkom Klemenškom na čelu niso osvetljevali lastnega dela in dosežkov, ki se jih je v zadnjem letu nabralo kar nekaj. Solčavski Solčavski občinski praznik je bil manifestacija mladih domačinov (foto: EMS) občinski praznikje bil v vsej razsežnosti manifestacija mladih domačinov, ki so na pristen način dokazali pozitiven odnos do lastnega kraja z vsem spoštovanjem do sosedov in vseh, kijih pot pripelje v skrajni kot Zgornje Savinjske doline. Prireditev v takšni obliki je stara štiri leta, vse niti pa je imel tako kot doslej v rokah Franci Podbrežnik. Kot omenjeno, petkov večer pod vedrim solčavskim nebom ni bil posvečen zagonu čistilne naprave, niti obnovitvi več kot petdeset let starega vodovoda ali nameravani asfaltni preplastitvi javnih površin, zato pa so prišle do izraza igralske in pevske sposobnosti domačinov in gostov iz sosednjih občin. Nevsiljivo, skromno in privlačno sta v programu sodelovala svetovno znana soseda iz Črne in Jezerskega alpski smučar Mitja Kunc in prvi zemljan, kije v enem zamahu presmučal s strehe sveta, Davo Karničar, iz Luč pa se jima je pridružila najboljša slovenska kuharica po izboru časnika Delo Martina Breznik. Če odmislimo pozdravne besede županov iz Črne na Koroškem in Železne Kaple Janeza Švaba in Dietra Hallerja, kije izpostavil pomen mejnega prehoda Pavličevo sedlo (in pri tem verjetno nehote prezrl zasluge poslanca Jakoba Presečnika, ki seje edini od zgornjesavinjske politične elite veselil z domačini), je solčavski občinski praznik minil brez poudarjanja bolj ali manj velikih zaslug. Samo še iskrena javna zahvala vzgojiteljici Jožici Podkrajnik, ki službeno zapušča Solčavo, in zvoki citer, s katerimi so domačini pozno v noč poudarjali povezanost ljudi ob vznožju Grintovcev. Savinjčan RADMIRJE Čakali in dočakali sodoben športni «enter Po skoraj treh desetletjih obstoja športnega društva in po več kot desetih letih prizadevanj športnikov in ostalih krajanov so v Radmirju dočakali športni center z igrišči za odbojko, košarko in rokomet oziroma mali nogomet tertribuna-mi, ki ne bo parkirišče in ne kamen spotike za spore med krajani. Rad-mirci so lahko upravičeno ponosni na novo pridobitev in sami bodo odgovorni, če investicija, vredna 40 milijonovtolarjev, ne bo služila izključno svojemu namenu. Po besedah predsednika Športnega društva Flosar Primoža Hrena se je ideja o igrišču pojavila že pred desetletjem, potem ko so postale razmere za igranje na parkirišču ob večnamenskem prostoru nemogoče. Že zgrajeno igrišče v Homu je postajalo zaradi oddaljenosti vse manj privlačno. Tudi možnost igranja na travniku za večnamenskim prostorom je bila opuščena zaradi prostorske stiske in nasprotovanja sosedov. Otvoritveni trak sta prerezala predsednik ŠD Flosar »Ko smo že skoraj obupali, je Maks Slatinšek ponudil v zameno svoje zemljišče, kateremu seje pridružila še Vera Prek s sosednjim zemljiščem. Našla seje torej odlična lokacija. Seveda pa vsega ne bi bilo brez investitorja, katerega glavno vlogoje prevzela Občina Ljubno s pomočjo Fundacije ljubenska županja Anka Rakun in Primož Hren (foto: EMS) za šport in Ministrstva za šolstvo in šport. Sledil je dolgotrajen postopek urejanja prostorskih planov in pridobivanja potrebnih dovoljenj, kljub vsemu pa je projekt uspel,«je na otvoritvi z zadovoljstvom poudaril Primož Hren. Izgradnja igrišča je terjala tudi obnovo 60 metrov lokalne ceste, za katero je ljubenska občina zagotovila dodatnih 2,3 milijona tolarjev. V Radmirju so prepričani, da se z izgradnjo tako želenega športnega centra razvoj ne bo ustavil. Prva naloga je sedaj postavitev garderob ob igrišču, vse bolj stvarne pa so tudi ideje o organiziranju mladinskih taborov in gradnji igrišča za mini golf na delu zemljišča, ki je v občinski lasti. Savinjčan =\1 Zaposlimo 2 delavca za nedoločen čas za delo v proizvodnji na delovnem mestu: STRUGAR m/ž Poaoii: - IV. SSI tehnične smeri - zaželena predhodna izobrazba strugarja, orodjarja, oblikovalca kovin ali drug ustrezen poklic - zaželene (niso pa pogoj) delovne izkušnje, predvsem pa želja po opravljanju takšnega dela in pridobitvi znanj s tega področja. Vaša dela in naloge bodo: - izvajanje dela (struženje izdelkov) na CNC stružnicah (brez programiranja) - izvajanje dimenzijskih meritev in kontrole hrapavosti Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvema mesecema poskusnega dela. Kontaktna oseba Aleš Hribernik. Možnost prijave: • pisne prošnje na naslov Blaj Anton s.p., "BLAJ", Griže 9, 3302 Griže s pripisom (g. Aleš Hribernik) • na mail ales.hribernik@blaj.info MOZIRSKI GAJ Poletje skozi «vetje V Mozirskem gaju se jutri pričenja desetdnevna prireditev z naslovom Poletje skozi cvetje, ki bo v bistvu največja slovenska razstava o vzgoji cvetličnih nasadov. Tovrstno razstavo so v gaju prvič pripravili lani, ko so organizirali tudi ocenjevanje nasadov. Letos razstava ne bo tekmovalnega značaja, kljub temu pa se bo 50 slovenskih vrtnarjev potrudilo po svojih najboljših močeh, da obiskovalcem prikažejo vse svoje znanje in kreativnost. Namen prireditveje pokazatijavnos-ti, kako je mogoče s pravilno nego vzgojiti kvalitetno slovensko cvetje, upravljavci parka pa bodo cvetlično razstavo obogatili še z razstavami malih živali, plazilcev in gojenih ptic. S svojimi eksponati bodo sodelovali tudi nekateri umetniki in etnografi, kot presenečenje za obiskovalce pa se zna v gaju pojaviti tudi kakšen staro-dobnik na štirih kolesih. Veliko atrakcijo za obiskovalce par- ka še vedno predstavlja spomladi odprt razgledni stolp, ki z višine 18 metrov nudi povsem drugačen pogled na urejene gredice in okolico gaja, sicer pa se v Ekološko hortikulturnem društvu Mozirski gaj že pripravljajo na začetek novega šolskega leta, ko bo park postal dnevni učni center za osnovnošolce z vseh koncev Slovenije, ki bodo tukaj preživljali naravoslovne dneve. Franci Kotnik TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO SOLA MOZIRJE A Tečaj CPP bo 16. avgusta 2005 ob 17.00 url v učilnici avlo šole v Mozirju. IZKORISTITE 20% POPUST ZA URE VOŽNJE Prijave sprejemamo predhodno v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje, TER KREDIT DO 200.000 SIT, ki ga uredite kar na avto šoli. Franjo Pajk je pustil za sabo neizbrisen pečat na toliko področjih družbenega življenja, da jih je na enem mestu težko vse našteti. Bilje človek, kije z izjemnim žarom in brez dlake na jeziku opozarjal na družbene nepravilnosti, najsi je šlo za lokalne ali globalne pojave, za »naše« ljudi ali pa tiste, ki živijo za devetimi gorami, daleč od srca in razuma. Kot sindikalistu mu ni nikoli zmanjkalo energije in poguma, bilje na strani delavcev, kar tudi v časih delavskega samoupravljanja ni bilo vedno samoumevno in še manj preprosto. Kot član republiškega odbora Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarslva sije na funkciji predsednika koordinacijske komisije za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije vseskozi močno prizadeval za gradnjo stanovanj za delavce. Nikoli mu ni zmanjkalo moči za opozarjanje na preprosto dejstvo, da vsi mi, tako imenovani zahodnjaki, živimo na tuj račun, na račun brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov in ljudi, ki v globalnem svetu nimajo besede. Kljub preobremenjenosti z delom je vedno našel čas, da se zoperstavi težnjam, ki so ogrožale kakovost našega družbenega življenja. Njegovi javni nastopi so nas zaradi njegove zdrave pameti, humorja in empatije spravljali v jok in smeh, tiste, ki jim je njegova V SPOMIN Franjo Pajk (1927-2005) iskrenost strigla peruti pohlepa, pa nemalokrat v bes. Prijatelji in znanci si ga bodo med drugim zapomnili zaradi neverjetne sposobnosti, da je v vsaki situaciji deloval konstruktivno, združevalno, daje tudi v najbolj črnih trenutkih našel pot, ki je vodila v sproščen smeh. Njegove ideje in dejanja so bila pikra, duhovita in nikoli žaljiva. Kljub čvrsti zasidranosti tukaj in zdaj je bil nemirni duh. Franjo Pajk je prejel številna odlikovanja in priznanja, med njimi medaljo zaslug za narod, dvakrat medaljo za hrabrost, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, red dela s srebrnim vencem, srebrni znak sindikatov Slovenije, občinsko priznanje OF in mnoga druga. Sam o njih ni nikoli govoril, kot da so se umaknila bolj pomembnim povezavam s stvarnim življenjem. Spomenik brez kamna in kovine si je zgradil z več desetletnim delom v nazorski kino sekciji, iz temnice pa se je vračal med lovce, ribiče in gasilce. Vse to je bil njegov svet, povezan z naravo in vsemi resnicami, ki postanejo razumljive, potem ko človek odpluje po reki podzemlja. Za Franja Pajka ni bilo odprtih vprašanj, čeprav je odgovore nanje iskal na svojslven, nemalokrat komaj razumljiv način. Zelo preprosto, bil je opazno drevo sredi gozda. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE Na trgu 20, Mozirje, RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Tel: 03 5832 725 POLETNI KRVODAJALSKI AKCIJI Obveščamo vas, da bosta letošnji poletni krvodajalski akciji: v torek, 16. avgusta 2005, od 7, do 14. ure v OŠ Nazarje in v sredo, 17. avgusta 2005 od 7. do 13. ure v OŠ Ljubno. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE.... JUTRI Tl ZAME! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Osem desetletij v službi človeka Solčavski gasilci so svoj jubilej, 80-letnico delovanja, združili s praznovanjem občinskega praznika, predsednik društva Peter Poličnik pa se je pred številnimi gasilci in prapori zahvalil vsem, ki so prispevali žebljiček oziroma trakza nov prapor, katerega so razvili ob tej priložnosti. Prejšnji prapor je spremljal solčavske gasilce v veselih in žalostnih trenutkih kar pol stoletja, poslej pa bo na častnem mestu v prostorih doma gasilcev. Pobratenje novega solčavskega prapora s prapori sosednjih gasilskih društev (foto: EMS) Solčava sodi s površino 102 kvadratna kilometra med večje občine v Sloveniji. Več kot 80 odstotkov površine je poraščene z gozdom, zato je možnost naravnih nesreč, kot so požari, plazovi in poplave, temu ustrezno večja. Očitno so se teh nevarnosti zavedali že predniki, ki so se pred osemdesetimi leti organizirali v skupnost, ki bo pomagala ljudem v stiski. Razumljivo je, da so bili začetki težki, s skromnimi finančnimi sredstvi so nakupili le najosnovnejše orodje. Prva ročna brizgalna je bila nabavljena leta 1927. Med drugo svetovno vojno so Nemci izropali dom gasilcev in pobrali vso opremo, vendar so solčavski gasilci s požrtvovalnostjo in zagnanostjo premostili prva povojna leta ter kupovali najnujnejšo opremo in orodje. Tajnik društva Franc Podbrežnik, ki vestno skrbi tudi za društveno kroniko, je povedal, »da je življenje v društvu teklo svojo umirjeno pot. Reševali so se kadrovski problemi, posvetili smo se izobraževanju mladih gasilcev, premagovali probleme v društvu in delovali v sklopu Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.« Zadnja velika povodenj leta 2000 je precej prizadela tudi gasilsko društvo, saj je voda uničila oziroma poškodovala precej opreme. Odpovedal je tudi avtomobil cisterna. Spet je bila potrebna akcija, nakup novega avtomobila in druge opreme. »Največ zaslug za nakup avtomobila ima nedvomno Občina Solčava oziroma župan Vojko Kle-menšek, kije imel posluh in razumevanje za naše težave. S finančno podporo je omogočil nakup modernega terenskega vozila cisterne unimog, kije sposobno premagovati strme solčavske terene. Tudi zastarel kombi za prevoz moštva smo zamenjali z novejšim, malo rabljenim vozilom,« je povedal Podbrežnik in dodal, da so se skozi obdobje obstoja društva menjavale različne generacije in vodstva, vrstile so se nabiralne akcije, vendar so imeli ljudje za gasilce vedno posluh, tako za pomoč v denarju kot v materialu. Nič čudnega torej, da imajo Solča-vani gasilsko društvo za svoje, zato je bila tudi slovesnost ob 80-letnici priložnost za skupno obujanje spominov na prehojeno pot, Savinjčan 10. VELIKEGA SRPANA JE G0D0VA1 ZAVETNIK LUČKE FARNE CERKVE Solze sv. Lovrenca Piše: Pavla Kliner Lovorje grmiček, kije vedno zelen in ga najdemo ob Sredozemlju, kjer obilno poganja. Najdemo pa ga tudi v imenu svetnika, kije godoval v sredo. Ime Lovrenc namreč pomeni z lovorjem ovenčan. V starem Rimu so z lovorjem ovenčali zmagovalce. Sv. Lovrenc je bil zmagovalec v veri, lovorika njegove slave pa je večna, lahko bi rekli tudi - zimzelena. To dobro vedo Lučani, ki bodo v nedeljo ob 10. uri obhajali sv. mašo v čast sv. Lovrencu, njihovemu farnemu patronu. Poglejmo, kako je svetnika, ki so mu naši predniki rekli sv. Lavrencij, opisal blaženi Anton Martin Slomšek: »Ubožni mladenič sv. Lavrencij je živel v Rimu, pa že v svoji mladosti je bil skrben za nebesa, ker je vedel da težko da starost, kar zamudi mladost. Ves kakor angelj ljubezniv je posebno dopadel svetemu papežu Ksistu II. (Sikst II.), ki ga vzame med učence, in skrbno vzgoji za duhovski stan. Ker je v vseh rečeh ustregel svojemu duhovnemu očetu, posveti ga papež v dijakona. Imel je cerkveno službo pri sveti maši streči in skrbeti za uboge vdove in zapuščene sirote. Oh, kako lepa je služba duhovskega stanu; pa se le temu spodobi, ki nedolžno in bogaboječe živi, kakor sv. Lavrencij. Razuzdan mladenič in pa črviv sad nista za oltar. Zvesto je mladi dijakon opravljal svojo sveto službo in prav po očetovsko skrbel za ubožce. Božji duh gaje vodil; bilje prijeten Bogu in pravičnim ljudem.« Med preganjanjem kristjanov v letih 253 do 260je cesar prijel papeža Siksta. Novica je Lovrenca pretresla, pohitel je v ječo in hotel skupaj s papežem v smrt. Na ves glas je milo vzdihnil: »Kam hitiš, oče brez sina?« Ljubeče mu je odgovoril: »Ne zapuščam te, sinko moj! A čakajo še te hujši boji za Kristusovo vero. Po treh dneh prideš za menoj. Če imaš kaj denarja v zakladnici, ga razdeli ubožcem.« Lovrencje storil prav tako, kot mu je bil naročil papež. Rimskemu načelniku je prišlo na uho, da ima cerkev velike zaklade, katerih upravitelj je Lovrenc. Zahteval je, naj mu jih izroči, svetnik pa mu je rekel: »Resje, cerkev je bogata, niti cesar nima toliko dragocenih zakladov.« Poklical je sirote in vdove, jih peljal pred načelnika in dejal: »Glej, to so zakladi naše cerkve!« Načelniku je zavrela kri in odločil seje, da bo diakona mučil kruto, kar se le da. Tako je tudi bilo. Položili so ga na žareč raženj in živega pekli. A tudi strašne muke niso prišle do živega KAPELE V SAVINJSKIH GORAH njegovi šaljivi naravi. Mučiteljem je namreč rekel: »Ena Stranje že pečena, obrnite me.« Med molitvijo je izdihnil dušo, to je bilo leta 258. Nad njegovim grobom je dal cesar Konstantin zgraditi veličastno baziliko, v kateri častijo njegove relikvije. Spada med sedem najbolj slovečih romarskih cerkva v večnem mestu. Sv. Lovrenc je zavetnik ubogih, knjižničarjev, pivovarjev, upraviteljev premoženja, študentov in tistih, ki so na kakršenkoli način povezani z ognjem: gasilci, kuharice in kuharji, steklarji, likalke. Varuje pred opeklinami, vročico in srbečico. Priporočajo mu duše v vicah in ga prosijo za dobro vinsko letino. Njegov god je svoj čas veljal za zadnji poletni in prvi jesenski dan, zato so mu rekli »prvi jesene«. Sv. Lovrenc »led v vodo vrže« in po njem naj bi bila vsaka voda mrzla. Kapela sv. Družine pri LJUBNO OB SAVINJI Flosarska družabnost pri Ekipi flosarjev sta se pomerili v številnih opravilih, ki so jih nekdaj morali obvladati njihovi predniki (foto: Ciril M. Sem) Flosarji so se kljub vse prej kot lahkemu delu znali tudi pošteno poveseliti in enake manire so ohranili tudi njihovi potomci, ki ohranjajo tradicijo nekdanjih flosarjev, vlcerjev in žagarjev. Pri dobro ohranjeni Budnovi žagi so lahko obiskovalci občudovali mladce iz flosarskega na eni in fante in može iz ekipe Budnova žaga na drugi strani, kako so merili moči v plavljenju lesa, žaganju na »matre« in drugih opravilih iz življenja žagarjev, s katerimi si je v še ne tako davni preteklosti velik del tukajšnjih prebivalcev služil vsakdanji kruh. Franjo Budna, ki z družino ohranja izročilo Budnove žage, si je celotno dogajanje zamislil na družaben način, skozi katerega so nekateri prvič videli, kako težko je bila v preteklosti prigarana skorja kruha. Savinjčan Knezu v Robanovem kotu Daleč proč od »ponorelega sveta«, na nadmorski višini 1.220 m nad krajinskim parkom Robanov kot, sta še dve živi visokogorski kmetiji: Pr' Hudeju in Pr' Knezu. Predvsem pri slednjem imajo več gospodarskih poslopij, med katerimi je bila tudi kovačnica. Za ostarele starše je bila pot ob nedeljah v dolino vsako leto težja. Zato so sprva razmišljali o postavitvi manjše kapelice, kasneje pa so se odločili, in leta 1970 staro kovačnico preuredili v kapelo, posvečeno sv. Družini. Zunanjost so ohranili nedotakn- jeno, tako kot se v kulturnem svetu spodobi, za notranjost pa so dobri prijatelji Knezove družine prispevali dela in darila. Slike v kapeli so izdelale tri domače sestre, Zeta, Vida in Marija, ki v zadnjem času pridno izdelujejo tudi ikone. Tod mimo vodi planinska pot na Strelovec (1.763 m), zato ni povsem slučajno, da so prav to domačijo leta 1997 izbrali za kraj ustanovitve Slovenskega gorniškega kluba Skala. Srečanja organizirajo vsakega 20. v mesecu, maše pa darujejo duhovniki iz različnih krajev Slovenije. Besedilo in foto: Ciril Velikovrh KONCERTNI VEČER V CERKVI SV. ELIZABETE Miklavž Pintar med virtuozi S koncertom klasične glasbe trobentačev Stanka Arnolda, Jureta Gradišnika, Miklavža Pintarja, violinistke Mojce Arnold in organista Maksa Strmčnika v farni cerkvi sv. Elizabete so organizatorji Flosar-skega bala poskrbeli tudi za občudovalce resne glasbe. Koncert je bil razdeljen na dva dela: v prvem je bila na vrsti glasba svetovnih klasikov, v drugem pa seje Maks Strmčnik predstavil z dvema lastnima skladbama. Povedati je treba, da so bili izvajalci izvrstno pripravljeni in so dovršeno ter občuteno muzicirali. Hvalevredno je, da dajo organizatorji na ta način mladim poustvarjalcem možnost nastopanja skupaj s svetovno priznanima glasbenikoma, kot sta Stanko Arnold in Maks Strmčnik. Savinjčan V sklopu tradicionalne prireditve Flosarski bal je v Melišu, ob počitniški hiši slikarja Staneta Ermenca, drugič potekala slikarsko-kiparska kolonija, na kateri so sodelujoči, po besedah umetniškega vodje Janeza A. Krajnca, z iskanjem in upodabljanjem motivov s simboliko lokalnega okolja in timskim delom medsebojno bogatili svoj umetniški opus. Krajnc je tudi povedal, da so avtorji, tako kot večina ljubiteljskih slikarjev in umetnikov, segli po krajinskih in floralnih motivih, se pri tem trudili vsebinsko in oblikovno posnemati naravo in v njej najti izziv ter potrditev svojih želja po upodabljanju od realnosti do rahlega prehoda v abstraktnost. Savinjčan Glasbeniki so v farni cerkvi sv. Elizabete navdušili občinstvo (foto: EMS) SLIKARSKO-KIPARSKA KOLONIJA MELISE 2005 Širina iz zakotja Likovna dela si je med drugimi ogledal tudi poslanec Jakob Presečnik S soprogo (foto: EMS) REZBAR MARKO GOLICNIK IZ RADEGUNDE Prva kiparska kolonija v Šmihelu nad Mozirjem Marko Goličnik iz Radegunde je že v otroštvu gojil veliko ljubezen do narave in živali, po osnovni šoli pa se je ob očetu čebelarju, ki je bil njegov prvi učitelj, spoznaval s čebelami in pridelavo medu. Danes je Marko priznan čebelar s certifikatom, s tridesetimi panji uspeva pridelati že večje količine medu, a ob delu na kmetiji je rasla tudi njegova ljubezen do lesa. Vse bolj je v njem tlela želja, da bi kakšnemu kosu lesa sam vdahnil novo podobo. Tako je v svoji delavnici vse pogosteje tuhtal in rezljal, obenem pa izpopolnjeval znanje ob strokovni literaturi in proučevanju dela domačih kiparjev, kot so Napotnik, Gaspari in številni drugi. Pot od ideje do končnega izdelka je bila pogosto dolga. Rojevale so se skice, računali proporci... Sledila je groba obdelava debla in dodelava do končne podobe. Tako so nastali mislec sveti Ambrož, čebelar, medved, ženski akt in drugi kipi, ki krasijo številna domovanja po Sloveniji. Tudi kipec sv. Marije v kapelici, le streljaj od domačije, je njegovo delo in suvereno nadomešča originalnega, skoraj sto let starega, ki so ga nepridipravi pred časom ukradli. »Lešje zame vedno predstavljal nekakšen magnet, izziv; kateremu bi lahko vdahnil del sebe. Čeprav sem samouk, mi to nekako gre od rok,« je ob našem obisku sredi dela razlagal Goličnik, obenem pa kritično pripomnil, da dletin ostalega orodja za natančno in kvalitetno rezljanje pri nas ni moč dobiti, zato mora ponj v Avstrijo. Želja po ustvarjanju je rodila tudi idejo o druženju enako mislečih. Tako je Marko Goličnikskupaj z organizacijskim odborom za pripravo tradicionalne turistične prireditve Ovčarski praznik všmihel povabil rezbarje in kiparje iz združenja modelarjev in rezbarjev Slovenije, ki jim predsednikuje Srečko Ornik. Ti bodo ob izmenjavi izkušenj in prijateljskem druženju ustvarjali v kiparski koloniji, ki bo potekala od 15. do 20. avgusta. Njihova dela bodo na ogled v šmihelski osnovni šoli 20. avgusta. Slovenije (foto: M. Šukalo) Marija Sukalo yiìilTnìi iirnsli' LM. šli) Primola LJUBNO OB SAVINJI JJu ij/jJij Ljubenci so minuli konec tedna živeli v znamenju tradicionalne 45. narodopisne prireditve Flosarski bal. Obilica športnih, družabnih in narodopisnih prireditev je dosegla vrhunec z nedeljskim krstom mladega flosarja. Flosarji so se tokrat še posebej izkazali v borbi z naraslo Savinjo in na čelu s krmanišem Martinom Juvanom - Čuksom dokazali, da so dostojni potomci nekdanjih savinjskih flosarjev. Slabo vreme, ki je precej krojilo sobotni večer in nedeljsko popoldne, ni motilo mokrote vajenih flosarjev, celo nekoliko okrnjen prikaz starih običajev iz življenja flosarjev, žagarjev, ol-carjev in kmečkih opravil, ki so ga okoliški kmetje pripravili v etnografski vasi v Vrbju, je napovedal, da bo v prihodnjih letih Flosarski bal narodopisno še bogatejši. Nedeljski program seje začel pred muzejem, kjer so flosarji spletli vrv, zapeli pesem o Savinjski dolini in se podali na rajžo po Ljubnem. Kot na prvem Flosarskem balu so odšli na Foršf in do Petrinove gostilne, kjer so se okrepčali s kozarcem vina in se dogovorili, kako bodo brez zapletov prepeljali dva flosa od Kolenčevega jezu do prireditvenega prostora. Krst v Vrbju vsako leto privablja in navdušuje precejšnje število obiskovalcev. Potem ko so flosarji uspešno splavili flos, so se ustavili v »gostilni« in ob podpori botra, predsednika uprave Floldinga slovenskih elektrarn Jožeta Zagožna, krstili zelenca Primoža Plesca. Med obredom so obudili kar nekaj nekdanjih običajev, Primož pa je moral dokazati, da si zasluži mesto med ostalimi flosarji. Tako kot nekaj dni pred njim Jure Dobovičnik, katerega so po vseh pravilih in krstu sprejeli v flosarsko druščino v gostilni Pri Kumru. Njegov boter Paul Orešnikje namreč uredil gostinski vrt na pravem fio su in v narodopisnem stilu, zato so flosarji z veseljem prisluhnili njegovi želji in mladega Dobovičnika pošteno izprašali, preden je moker zunaj in znotraj postal enak izkušenim flosar-jem. Ljubenska narodopisna prireditev je v svoji štiriinštirideseti ponovitvi dokazala, daje močno prisotna v programu pomembnejših slovenskih turističnih prireditev. Flosarji so kljub nevarnosti, ki jo je predstavljala narasla Savinja, dokazali, da so sposobni in pripravljeni iti do konca. Pokazali so znanje, ki krepko presega turistične okvire, njim pa so sledili tudi ostali Ljubenci, ki so Flosarski bal ponovno naredili pristen in domač. Zadovoljen je bil tudi predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar, saj so bile vse prireditve dobro obiskane. To pa je dovolj vzpodbudna popotnica za prihodnje leto, ko bodo v etnografski vasi postavili in prikazali vse tisto, za kar so bili obiskovalci letošnje prireditve zaradi slabega vremena prikrajšani. Savinjčan oto naše gospodarsko osamosvajanje Piše: Aleksander Videčnik Še o Mihaelu Vošnjaku Na občnem zboru ob desetletnici Zveze slovenskih posojilnic (1894) so ugotovili hitro rast števila slovenskih denarnih zavodov in vključili tudi nekatere narodne zavode zunaj meja slovenskega govornega območja. V poslovnem letu 1893 je delovalo na slovenskem govornem območju Štajerske že 20 posojilnic, v katere je bilo včlanjenih 16.647 zadružnikov. Na omenjenem občnem zboru so sodelovali kartrije Vošnjaki - Mihael, Josip in Ivan, kije predstavljal šoštanjsko posojilnico. V vodstvo Zveze so izvolili Mihaela Vošnjaka kot predsednika, člani pa so bili dr. Josip Sernec, Fran Lončar, Ivan Kristan, Fran Lene, dr. Ivan Dečko, dr. Josip Vošnjak in Josip Regali. Posebnost, ki jo velja omeniti - na občnem zboru so sklenili uvesti enotne poslovne knjigeza vse člane zveze, založi pa jih Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Zvezaje stalno opozarjala denarne zavode, naj se ne zadolžujejo drugje kot pri njej. Tako so preprečevali odvisnost od drugega kapitala, posebno v rokah tujcev. Pod vodstvom Mihaela Vošnjaka je Celjska posojilnica zgradila v Celju Narodni dom, kije bil tiste čase slovensko središče, zato je že ob otvoritvi prišlo do hude krvi nemških prenape-težev. Stvari so postale tako resne, daje morala policija varovati prihod čeških Sokolov v Celje. Narodni dom ješe med obema vojnama pomenil v Celju zbirališče naprednih Slovencev, v njem so imele številne društvene organizacije svoje prostore, v dvorani pa so bile številne kulturne in družabne prireditve vse do prihoda okupatorja, ki je seveda to slovensko hišo takoj oskrunil. Z njene fasade so sklesali okrasje, kije bilo ocenjeno kot preveč slovansko. Mihael Vošnjak je ustanovil v Celju še Južnoštajersko hranilnico, ki je poslovala po načelih bank, se pravi, daje bila pupiino varna, prav to, da niso varne, pa so Nemci stalno očitali slovenskim hranilnicam in posojilnicam. Daje v Celju to uspelo, je zasluga velikega ugleda, ki ga je imel Mihael Vošnjak v Deželnem in Državnem zboru Avstrije. Kot smo že omenili, seje Vošnjak preselil v Gorico. Toda tudi tam so ga Nemci preganjali, posebno, koje izbruhnila prva svetovna vojna. Zato je zbežal v Švico, kjer je še naprej deloval kot narodnjak in Jugoslovan. Nad novo državo SHSje bil razočaran, ker je pričakoval federativno ure- ditev, ne pa nadvlado Srbov. Ko seje nameraval leta 1920 iz Švice vrniti v Celje, je prav na ta dan je nenadoma umrl. Pokopan je v Šentilju nad Šoštanjem. Dr. 3anez čuangelisf Krek Izredno zaslužen za širjenje zadružne misli pri nas je nedvomno dr. Janez Evangelist Krek. Po obdobju, ko se je med Slovenci narodno slogaštvo vse bolj odmikalo, so se tudi v zadružništvu pokazale prve razpoke - neenotnost. Vošnjakova Zadružna zveza v Celju je vidno usihala zaradi politizacije znotraj zadružnih vrst. Naj povemo, da so v to skupino dejavnosti spadale tudi hranilnice. O gospodarski pomembnosti Kreka ne kaže izgubljati besed. Vemo, da se je na slovenskih vaseh, posebno še v ob prelomnici dvajsetega stoletja, pojavljala huda beda, izkoriščanje in zaostalost. Na te pojave je Krek opozarjal ob vsaki priliki, brez dlake na jeziku. Kot poslanec je v tej smeri deloval v Deželnem in Državnem zboru tedanje Avstrije. V krogu duhovščine, kateri je pripadal, sprva ni našel razumevanje za svoja stališča, posebej pa so mu zamerili, da se je proglašal za socialista, seveda je tu želel poudariti krščanskosocialno delovanje. Ko torej govorimo o zadružništvu vseh smeri, moramo zapisati, daje imel prav dr. Janez Evangelist Krek izredne zasluge za gospodarske učinke svojih prizadevanj. Janez Evangelist Krek je bil rojen 27. novembra 1865. Umrije 8. oktobra 1917, Bil je politik, sociolog, pisatelj, teolog in časnikar. Izhajal je iz skromnih gmotnih razmer, zato je imel že v mladosti izostren čut za socialno pravičnost. Po maturi v Ljubljani je stopil vtamkajšnje bogoslovje, kjer je bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Višji teološki študij je opravil na Dunaju. Tu seje seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem, hkrati pa seje izpopolnjeval v znanju jezikov. Po kratki kaplanski službi v Ribnici je avgusta 1892 postal stolni vikar v Ljubljani. Predaval je tudi na bogoslovju, leta 1895 je zasedel stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo vse do svoje upokojitve leta 1916. Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen leta 1897. Ker ga poslansko delo ni zadovoljilo, leta 1900 ni ponovno kandidiral. Tedaj je izjavil, daje bolj potrebno delo v domovini. Leto za tem je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Ponovno je bil izvoljen vta zbor leta 1907 in spet leta 1911 in je v njem deloval vse do smrti. O Kreku bi lahko napisali cele strani, toda za nas je pomembno poudariti najpomembnejše. Kot tako imenovani krščanski (katoliški) socialist ali demokrat je na eni strani obsojal liberalni egoistični kapitalizem in izkoriščanje delavstva, po drugi strani pa je nastopal proti ateističnemu socializmu in razrednemu boju ter zagovarjal nauk o družbeni harmoniji med stanovi, ki se morajo organizirati. Kot pogoj za uresničitev solidarnostnega načela je postavljal organizacijsko ali družbeno pogodbo (namesto mezdne) med delavcem in podjetnikom: skupaj naj bi tvorila gospodarski subjekt in sčasoma naj bi delavec postal solastnik podjetja. Odločilno gospodarsko in družbenopolitično vlogo je pripisoval zadružništvu, ki naj bi preraslo kapitalizem. Nadaljevanje sledi. pečemo etate fotografile Zgornji Špeh pod Rogatcem. Slika je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu, posneta pa je bila okoli leta 1938. Nasveti, Oglasi Glavni nemški indeks DAXje minuli teden končal pri 4.827 točkah, karje 1,2 odstotka nižje kot teden poprej, koje končal pri 4.886 točkah. Z vidika tehnične analize je DAX še vedno znotraj rastočega trenda. Zdrs, ki se je zgodil v preteklem tednu, ni prebil podpore pri 4.820 točkah, zato obstaja precejšnja verjetnost za nadaljnjo rast proti 5.000 točkam in naprej proti 5.160 točkam, kar predstavlja potencialno rast v višini 3,5 oziroma celo 6,5 odstotkov. Adidas kupuje Reebok Zvezda preteklega tedna je bila zagotovo delnica Adidasa. Potem, koje podjetje objavilo, da bo za 3,1 milijarde evrov prevzelo ameriškega konkurenta Reebok, da bi stem lažje konkuriralo podjetju Nike, je cena delnice najprej zelo padla, potem pa porasla za 7,5 odstotkov in dan končala pri 158,45 evrih.Še dan pred tem jo je bilo mogoče kupiti za dobrih 147 evrov. Tisti, ki so jo kupili v začetku KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Razviti trgi potrebni avgustovskega dopusta maja po 120 evrov, sojo lahko na ta dan prodali kar po 32 odstotkov višji ceni. Za tiste, ki ste pripravljeni sprejeti tveganje, naj povem, da so analitiki Deutsche Bank po prevzemu ciljno vrednostdelnice povišali s 155 na 180 evrov, kar predstavlja novih 16 odstotkov možnosti za rast. Altana povsem okrevala Med delnicami, ki so bile v preteklem tednu najbolj na očesu finančne javnosti, je zagotovo tudi delnica nemškega farmacevtskega in kemijskega podjetja Altana. Delnica jevpre-teklem tednu pridobila 6,25 odstotka in porasla s 43,35 na 46,06 evra. Cena delnice je tako že skoraj nadoknadila padec iz začetka julija, ko je njena vrednost v enem dnevu padla za 15 odstotkov. Približno 15 odstotkov donosa so v dobrem mesecu dosegli tudi tisti, ki niso nas- edli paniki, ki jo med vlagatelje vnašajo strahovi o domnevnih škodljivih posledicah posameznih zdravil, ki pogosto nimajo realnega vpliva na poslovanje farmacevtskih podjetij. ZDA: Po petih tednih potreben predah Ameriški trgi so se po petih tednih rasti utrudili in izgubili nekaj vrednosti. Glavni razlog najbrž tiči vtem, daje trg ostal brez sape, čemurvžargonu rečejo tudi, da je trg prekupljen (over- bought) in da so nervozni prodajalci enostavno premagali tiste, ki kupujejo. Teden seje sicer začel prav lepo, indeks S&Pje rasel v ponedeljek, torek in sredo. Kakšnih pomembnih rezultatov sicer nismo dočakali, tisti, ki so bili objavljeni, pa so bili v povprečju nad pričakovanji, prav tako pa so napovedi za tretji in četrti kvartal ostale optimistične. V zadnjem obdobju so se najbolje odrezale delnice energetskega sektorja in delnice programerskih podjetij. Delnice tistih podjetij, ki so zelo občutljive na ceno denarja oziroma na obrestne mere, to pa so predvsem gradbena podjetja in nepremičninski skladi, so bile v preteklem tednu najslabša naložba. Rast indeksov je izgubila zagon in če k temu prištejemo še, da smo sredi avgusta, ki je tradicionalno težaven mesec za delniške trge, lahko z realnostjo predvidevamo, da je pred nami precej negotovosti. Kljub temu lahko to poročilo zaključimo optimistično, saj so dobri podatki o delovanju ameriškega gospodarstva in napovedana rast dobičkov podjetij, gledano dolgoročno, dobri. Cene nafte in obrestne mere pri tem predstavljajo potencialno nevarnost, toda temeljni kazalniki nas navdajajo z zmernim optimizmom. Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih; borut.repše@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.xetra.com,www.yahoo.com. ¥€$ Vaš partner pri nakupu in prodaji domačih in tujih delnic. ILIRIKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. ILIRIKA borzno posredniška hiša, d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/2416 wo , kreme za sončenje pa ne Poleti si vsi želimo zdrave rjave barve. Zagorela polt je že dolga leta statusni simbol, znak, da smo si privoščili lep dopust na morju. S plakatov, televizijskih ekranov in revij se nam smehljajo manekenke in mladeniči zagorele polti v seksi kopalkah. Pa je to zares zdravo? Nekateri sezono začnejo vsolariju, da si naredijo podlago. Včasih zmanjka časa in tri dni pred dopustom smo še beli, zato uporabimo samopor-javitvene kreme. Ali pa se za dopust opremimo z najmočnejšimi kremami za sončenje, da smo brez nevarnosti opeklin lahko cele dneve na plaži. Vsi trije načini niso dobri za zdravje. Solariji večajo možnost nastanka kožnega raka, kreme za samopor-javitev in kreme za sončenje pa vse- bujejo obilico škodljivih snovi, ki jih naša koža vsrka. Sonce - škodljivo ali zdravo? Sonce, kije virživljenja in nam daje energijo, je vedno na slabšem glasu. O škodljivosti ultravijoličnih žarkov slišimo in beremo vsak dan. Število ljudi, obolelih za kožnim rakom, seje zelo povečalo. V veliki meri je to posledica nepremišljenega sončenja, ko cele ure preždimo na plaži, tudi v najbolj vročem delu dneva, in računamo, da nam bodo kreme za sončenje preprečile težave. Opekline je tako ali tako izkusil že skoraj vsak: pekoča koža, mehurji, luščenje. Po drugi strani pa so sončni žarki nujno potrebni za zdravje, saj v telesu povzročajo nastanek vitamina D, ki ga naše telo nujno rabi, zlasti za obnavljanje kosti. V množici nasprotujočih informacij se sonca željan človek vse težje znajde. Sredstva za sončenje niso najboljša rešitev Industrija je izkoristila dobro priložnost za zaslužek, saj mora vsak, ki gre na sonce, kupiti sredslvo za zaščito proti sončnim žarkom. Iz leta v leto je na trgu več tovrstnih sredstev: kreme, mleko, olje, v velikih ali malih dozah, pršilci... Pred leti so začeli zoznačevanjem sredstev z zaščitnimi faktorji. Leta 1978 je bil najvišji faktor 15, danes se zaščitni faktorji približujejo številki 50. Kaj je zaščitni faktor oziroma SPF? Številka nam pove, koliko časa smo lahko na soncu v primerjavi s časom, ki bi ga imeli na voljo, če ne bi uporabili zaščitnega sredstva. Vendarje ta faktorzavajajoč. Večina sredstev ščiti pred UVB-žarki (spekter valovnih dolžin med 290 in 320 nm) in oznaka SPF se nanaša na zaščito pred njimi. UVA-žarki (spekter valovnih dolžin med 320 in 400 nm) ne povzročajo vidnih opeklin in takojšnjih sprememb, zatojih do osemdesetih let niso podrobneje preučevali. Toda izkazalo se je, da prav podaljšani čas na soncu, ki smo si ga pridobili zzaščitnimi filtri UVB, prispeva, da zaužijemo veliko več škodljivih UVA-žarkov. UVA-žarki so tisočkrat bolj koncentrirani in se ne menijo kaj prida za uro in nadmorsko višino. To pomeni, da delujejo tudi zgodaj zjutraj. UVA-žarki stopnjujejo akutne in kronične učinke UVB-žarkov in poskusi so pokazali, da so sokrivi za nastanek uničujočih učinkov na koži. Zaradi UVA-žarkov so tudi solariji, ki so bili do včeraj sinonim za varno zagorelost, nenadoma postali dodaten dejavnik tvegan- ja za nastanek kožnega raka. Tako seje začel boj za patentiranje sredstev, ki bodo absorbirala daljši spekter in tako ščitila tudi pred UVA-žarki. Vojna za učinkovitost počasi pozablja na svoj namen - skrb za zdravje. Sredstva za sončenje so mešanica kemičnih snovi Današnja sredstva so ponavadi mešanica različnih organskih kemičnih snovi: PABA, estri, benzofenoni in kinamati, začinjeni z obilo umetnih dišav, konzervansov, stabilizatorjev, emulga-torjev in barvil. Vse to je v sredslvih za sončenje prisotno v neprimerno večjih količinah kot v navadni kozmetiki. Razlog je jasen: predstavljajte si temperaturo peska, po katerem komajda hodite in na katerem se bo »kuhalo« vaše mleko za sončenje. Seveda si želite, da bo uporabno tudi po večkratnem segrevanju in hlajenju. In kozmetična industrija vam bo ustregla. Le ne sprašujte preveč, kako to dosežejo. Alergije Dandanes je vse več ljudi, ki so alergični na sonce. Resnica je največkrat ta, da so alergični tudi na močna zaščitna sredstva. Namesto da bi nas tovrstna sredslva ščitila, nas dejansko »napadajo« zaradi številnih nevarnih kemičnih snovi, kijih vsebujejo. Preden se odločite, ali boste kupili SPF 15,24, 30 ali 45, razmislite o svoji koži, kije največji organ telesa. To so naša druga pljuča in naša druga usta. Kar 60 odstotkov tistega, kar nanesemo na kožo, konča v naši krvi in notranjih organih. S tem da kožo dobesedno namakamo v kemiji, tvegamo drugo vrsto kroničnih sprememb v njenem delovanju, ki utegnejo biti hujše od škodljivih sevanj. Sodobna kozmetična industrija se do kože obnaša tako, kot da bi nas najraje nepropustno zaprla, odpravila funkcije kože in vse opravila namesto nas (za primerno ceno, seveda). Onemogočanje delovanja kože Nekatera sredstva za sončenje so tudi vodoo-dporna. Stem res prihranimo nekaj denarja, ker se ni treba tako pogosto mazati. Ampak predstavljajte si, da smo s tem ustavili osnovno delovanje kože, zaprli smo pore v njej, ki omogočajo izmenjavo snovi. Namesto da bi izkoristili poletno gibanje, se preznojili in sprali iz sebe vse nakopičene strupe, zamašimo »odtoke« in limfi preprečimo opravljanje njenega dela. Drugi blagor, za katerega nas prikrajšajo takšna sredstva, je zdravilni učinek kopanja v morju. Ne gre toliko za razgibavanje mišic. Veliko pomembnejša je ozmoza, ki jo ustvarja velika koncentracija soli; ta dobesedno potegne iz našega telesa odvečno umazanijo, topi celulit, čisti pore. Sočasno telo iz morske vode črpa precej manjkajočih mineralov, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje v telesu. Tako morska voda dokazano pomaga zdraviti nevrodermititis, luskavico, glivice, alergije, bronhitis, astmo. Pomaga celo pri presežku želodčne kisline in Čili akademija ALEKSANDER KORBER, osebni trener Kaj je Čili akademija? Preprosto povedano: način življenja. V njej se naučite, kako počasi spremenite nezdrav način življenja v zdravega. Čili akademija temelji na petih točkah: 1. in najbolj pomembna - dihanje, 2. pomen vode v našem življenju, 3. glava kot dejavnik, ki lahko veliko pripomore k zdravju, 4. vadba in počitek v vsakodnevnem življenju, 5. prehrana kot vir energije. DIHANJE zato je voda nadvse pomemben dejavnik pri zdravju in razstrupljanju telesa. GLAVA Vse se dogaja v naši glavi. Z močjo umaje človek sposoben marsikaj. Brez želja, kijih tvori vsak od nas, in volje ni uspehov na nobenem področju. VADBA IN POČITEK Naše telo je zgrajeno, da premaguje silo gravitacije. Današnji način življenja zanemarja pomen mišic kot gibalnega orodja. Premalo se zavedamo osnovnega gibanja, ki smo ga izvajali kot otroci. Počitek je del življenja in narave. Dodatne informacije in prijave: aleksander@moitrener.com ali GSM 041 89 52 47. Je za življenje najbolj pomembno, kajti brez dihanja ni življenja. Brez zraka bi že po parih minutah umrli. Pomen dihanja jezelo velik pri vsakdanjih stresih, kijih lahko preprečimo ali odpravimo z osredotočanjem na dihanje. VODA Je drugi najbolj pomemben dejavnik, brez katerega naše telo lahko zdrži pičlih nekaj dni. Človeško telo vsebuje okrog 70 odstotkov vode, HRANA Živimo v času, ko cveti hitra prehrambena industrija, veliko premalo pozornosti pa posvečamo kakovostnemu hranjenju. Kakšen je pomen mikro nutrientov za naše življenje? Kako pametno nakupovati in se upreti nakupovalni mrzlici? Vse, ki vas zanima kaj več v zvezi s tem, vabim v Čili akademijo, ki se bo predvidoma začela sredi septembra. splošno izboljšuje delovanje imunskega sistema. In na žalost to koristno delovanje sredstva za sončenje krepko ovirajo. Kako zdravo zaščititi svojo kožo? Popolne zaščite pred najmočnejšimi sončnimi žarki nam ne more ponuditi nihče. Lahko pa sami naredimo veliko s tem, da podpremo naravne funkcije kože. Tako bomo prihranili precej denarja, vzeti pa si bomo morali nekaj časa. 1. Prvo pravilo je postopno izpostavljanje kože naravnemu soncu. Začnemo čimbolj zgodaj in kožo počasi navadimo na sonce, da se oblikuje naravni zaščitni rjavi sloj. 2. Zelo pomembno je,da med 11.in 15. uro nismo na soncu - poiščimo si opravke ali zabavo v senci. Če je nujno biti na soncu, se zaščitimo fizično s slamnikom in lahko obleko z dolgimi rokavi. Pa na sončna očala ne pozabite! 3. Uporabljamo naravna sredstva za sončenje, katerih osnova so avokadovo,jojobovo, araši-dovo in mandljevo olje, ki poleg maščobe koži zagotavljajo še veliko vitaminov in antioksidantov. To pomeni, da pospešujejo njeno sposobnost za proizvajanje obrambnih učinkovin in preprečujejo poškodbo celic. Delovanje naravnih preparatov pospešujejo še zdravilna zelišča, izvlečki kalčkov, bogati z vitaminom E, naravni lecitin in titanov dioksid - naravni mineralni pigment, ki odbija sončne žarke in ne draži kože. Dodatna prednost mineralnih pigmentov, kot je titanov dioksid, je v tem, da kožo ščitijo takoj po nanosu, organska sredstva, kijih vsebujejo običajni izdelki, pa potrebujejo čas, da se vpijejo v kožo in šele potem začnejo delovati, zato se morate namazati vsaj 20 minut pred odhodom na plažo. Naravno kozmetiko lahko kupite v trgovinah z zdravo hrano. Ker so znamke naravnih sredstev za sončenje precej nepoznane, naj zapišem nekaj imen: Dr. Hauschka, Cosmerba, Just. Za po sončenju je odličen gel aloe vere ali pa ognjičevo mazilo. Vsak si lahko sam doma pripravi šentjanževo olje (v kvalitetno oljčno olje namoči cvetove šentjanževk in pusti tri tedne na soncu). Zraven lahko dodamo še zelene orehe in kamilice. Takšno olje nam pomaga tudi pri opeklinah. 4. Koži lahko pomagamo tudi z uživanjem prave hrane - veliko sveže solate in drugih vrst zelenjave ter svežega sadja. Privoščite si veliko tekočine (voda ali nesladkan zeliščni čaj sta najboljša). Če pojeste veliko korenčka, bo v telesu veliko karotena. Tako bo vaša koža lahko sama s polno paro proizvajala zaščitne pigmente. 5. Če boste vseeno uporabljali klasična sredstva za sončenje, kupujte sredstva z nižjimi faktorji. Za celodnevno bivanje na soncu severnega Sredozemlja naj bi zadostoval faktor 15. Če pa se med 11. in 15. uro ne boste cvrli na obali, je dovolj faktor 8. Celo za zaščito otroške kože je dovolj faktor 20. Vedno uporabite sveže kupljena sredstva, lanska pa zavrzite (ker učinkovitost zelo pade). Lep preostanek počitnic vam želim! Zeleni Franček KNJIŽNICA MOZIRJE Bralna značka za odrasle Kulturno društvo Ljubno ob Savinji in Osrednja knjižnica Mozirje, enota Knjižnica Ljubno, organizirata bralno značko za odrasle. Seznam izbranih knjig obsega dvanajst naslovov. Vsak udeleženec mora s seznama izbrati pet knjig in jih do 3. decembra 2005 tudi prebrati. Pri izbiri knjig, namenjenih bralni znački za odrasle, v Kulturnem društvu Ljubno in mozirski knjižnici poudarjajo pomen domače literature, sicer pa seznam vsebuje različne literarne zvrsti, tako zahtevnejše branje kot branje namenjeno sproščanju. Vse knjige, kijih seznam vsebuje, so na voljo v obeh knjižnicah. Slavnostna podelitev bralnih značk bo 3. decembra. Ob tej priliki bo potekal tudi pogovor o prebranih knjigah v družbi znanega slovenskega pisca. TG SEZNAM KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO ZA ODRASLE: - Mira Mihelič: Obraz v zrcalu - Bogdan Novak: Babje leto - Toni Morrison: Najbolj modre oči - Arthur Golden: Gejša - Danielle Steel: Očka - Miloš Mikeln: Veliki voz - Kathleen Woodiwiss: Zimska vrtnica - Han Suyin: Vse lepote sveta - Gusti Strindberg: Mojih pet življenj - Karen Blixen: Spomini na Afriko - Pesmi štirih (Kovič, Menart, Zlobec, Pavček) -Zbirka Evropska lirika ? z> >o o p c o «n 1 O. ■ ■o ■ O CL. -- m ra ca c *> ! ! t» *sz 1 i d >c/> c > o ra 1z E “% It 1 ca co >1/5 mmmß feitt -, i E ra Z o o. m O 1 Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure NOVO! Čevlji velikosti od 47 do 49 št. po ugodnih cenah! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 ■ NOVI MODELI ZA JESEN 2005| - Šolski nahrbtniki že __________od 1990 sit dalje*._________________ VABLJENI V NAŠO PICERIJO HOLES, tel. št. 031 892 685 NAGRADNA poletna ARCUA Gremo uživat v Za naročnike Savinjskih novic smo v letošnjem vročem poletju v sodelovanju s sponzorjem BTC d.d., Ljubljana pripravili posebno nagradno akcijo. V vsaki številki Savinjskih novic od 8. julija do 19. usta 2005 bomo objavili nagradno vprašanje in idu nove številke časopisa ijižrebaii ? bralcev, odo v soboto, 27. avgusta 2005, pot' antis - vodno mesto v BTC fcityju v • Nocino mesto ^ \\ //^* mm m ATLANTIS VODNO MESTO N. Vodno nWslgAJJantis^tf^ ki se želijo razvajati v številnih vodnih atrakcijah, temveč s fJSojojdodatno ponudbo pričara v vjakem obiskovalcu u____ i MU® m a W obiskovalci za trenutek pozabijo na zahteven vsakdan in se puštijb'zapeljatiiizkušenim rokam tajskih maserjev in maserk. 3 Qb vstopu^MAtlantiš pričakujejo trgovine z vsemi potrebnimi :ki. tako za obisk Vodnega mesta kot tudi za prave plaže ob morski mestu je poskrbljeno tudi za lačne in žejne želodce. Obiskovalci se ikar na sedmih lokacijah v vsakem tematskem sklopu in ob T |K Nagradno Vprašanje 'šb 6 V katerem delu Vodnega mesta Atlantis izvajajo tajske masaže? Odgovor na nagradno vprašanje pošljite izključno na dopisnici do torka, 16. avgusta 2005, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. V petem krogu nagradne akcije so bili izžrebani: polnjen kuponček svinjske,novice, k neljspile ne dopisnico in igé' pošljite iWisclov: svinjske cesie 4, k.kkl I i&zsrje f Aha Govek, Šmartno/Dreti 72. Smärtho/Dreti; Jožica Bozovnik. Strmec 41, LUče;Marica Kosmač, Luče 34, Luče; Franc Obojnik, Radmirje §8, Ljubno;; Mija Slapnik, Varpolje 46, Ročica/Savinji; Maja Nätek, Mllnksa pot 3, Mozirje;; Malči First, Tirose^6'lsGornji Grad OSREDNJA KNJ. CELJE