Poštnina
pavialirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 44.
V Ljubljani, 4. novembra 1922.
Leto II.
AVTONOMIST
Glasilo „Zdrtiženja slovenskih avtonomistov".
Celoletna naročnina 3^ 50 D mesečna 3 50 „
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Izhaja vsako soboto.
Raj hočemo?
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega sloven-
Naš pravi narodni praznik.
28. oktobra letos so minula štiri polna leta, odkar smo se Slovenci po porazu Avstro - ogrske monarhije osvobodili ter se sami, prostovoljno izjavili za skupno državo slovenskega naroda, hrvaškega naroda in srbskega naroda. Ustanovili smo svojo suvereno narodno vlado in skupno s Hrvati »Narodno Veče« v Zagrebu.
28. oktober je torej naš pravi narodni praznik, ne pa 1. december, katerega dne so odposlanci zagrebškega »Narodnega Veča« izrekli, da hočejo novo slovensko-hrvaško državo pridružiti kraljevini Srbiji pod gotovimi pogoji.
Zato bi morale vse resne naše politične stranke vsako leto slaviti 28. oktober!	•
Naša notranja politika.
(Dopis.)
Nihče pa ni pričakoval, da se bo
S sprejetjem Vidovdanske ustave je stopila naša država v latentno krizo, ki se bo vlekla do tistega časa, dokler se ne odstrani vzrok te krize, to je, dokler se ustava ne revidira.
Vsaka stvar na svetu ima svoj razvoj, rabi časa, zato je razumljivo, da se tudi ta kriza vleče počasi proti svojemu k^icu.
Če pa se ne da pospešiti razvoj krize, je treba gledati na to, da se razvoj vsaj ne ovira. Poglejmo sedaj, ah je opozicija, in sicer prava opozicija, t. j. tista, ki je proti sedanji vladi iz načelnega stališča glede ustave in ne iz kakih straukarskih razlogov, če je torej ta načelna opozicija naredila svojo dolžnost, to se pravi: ali je opustila vse, kar ovira razvoj latentne krize do njenega vrhunca?
Odgovor na to vprašanje bo mogoče dan* sam po sebi, če pogledamo, kaj je naloga sedanje opozicije.
Opozicija si je stavila za nalogo revizijo ustave. V to svrho mora skušati sistematično onemogočati vladanje vsaki vladni koaliciji, ki si ne stavi za prvo točko svojega programa revizijo ustave. Če že ni mogoče stvarno onemogočiti dela vsakokratne vlade, je dolžnost opozicije, da vladi pokaže nevarnost njenega početja in narodu javno pove, in to ob vsaki priliki, da je tako vladanje pogubno za narod in državo. Opozicija mora odločno odklanjati vsako odgovornost za to vladanje in biti pripravljena, da začne z vladanjem tam, kjer se je pravo vladanje nehalo, to je pri ustavi, in šele takrat, ko bodo za to dani vsi pogoji, ko se sedanji sistem razžre sam v sebi.
Ker pa je lepše vladati kot vladan
1	»iti, bomo vladali seveda mi, in sicer tako dolgo, dokler bo - to le kolikor mogoče. Odtod dejstvo, da vlada ne jemlje opozicije preveč resno. To je eno.
Bolj nevarno pa je še nekaj drugega. Že zgoraj smo omenili, da postaja ljudstvo, če se mu nekaj obeta, kar se ne more zgoditi, sčasoma apatično. Če pa še zraven pridenemo, da se zdi ljudstvu vsled nekonsekvence opozicije, da gre pri vsem tem za čist, gol »kšeft«, ni nedopusten sklep, da reče ljudstvo nekega dne: če gre njim samo za vlado in denar — zakaj pa ne bi šlo tudi nam ? Denar pa ima-
jo pri nas tisti, ki sedaj vladajo! Nadalje naj sklepa vsak sam.
Zato prosimo: tako postopanje opozicije škodi narodu. Pri nas sedaj ni opozicija to, kar je drugod, stranka proti stranki, pri nas je opozicija narod, ki se bori proti narodu, kateri hoče vladati nad njim. To je treba imeti vedno in vedno pred očmi. In zavoljo tega je treba organizirati narod, ga pripraviti v celoti na boj, pomagati tistim, ki padajo kot žrtve režima, ne pa vedno upapolno škileti
v	Belgrad, če se tam spreta zavoljo izvoznic radikal in demokrat. Belgrad nas ne bo rešil, nasprotno, rešiti se moramo sami.
POLITIČNI PREGLED.
pri duševnosti sedaj vladajočih, to je srbsko - kapitalističnih strank, zrušil sistem v par mesecih. Treba je pogledati i*i zne Pasice, Pribičeviče in pomisliti, da jim je jako v krvi deviza: država sem jaz!
Zato je bilo več kot neprevidno, obljubljati zlom sistema kmalu: kajti ljudstvo verjame, pričakuje in pričakuje, naposled pa postane apatično. In to je jako nevarno.
Drugo nič manj važno dejstvo je sledeče. Če vlada v kaki državi koalicija, ki ji je edini cilj vladanje in zopet vladanje, je jasno, da pride tudi
v tej koaliciji večkrat do sporov, kajti vladali bi radi vsi pristaši te koalicije. Ker pa je le premalo vladnih mest, skuša vsaka stranka kolikor mogoče svojih pristašev spraviti v vlado. Druga tega ne dovoli, in spor oziroma kriza je tu.
Opozicije ti spori ne morejo zanimati, ona jih lahko kronistično beleži v svojih listih v informacijo či-tateljem in nič več.
Pri nas se dosedaj ni postopalo tako. Tudi opozicijonalno časopisje je razblinjalo na dolgo in široko vsako vladno krizo in pisalo na način, da se človek ni mogel ubraniti vtisa
—	da opozicija komaj čaka, da se vsede na ministrske stolčke.
Posledice takega oponiranja so dvojne. Prvič se v vladnih strankah vedno znova utrdi prepričanje, da stališče opozicije ni načelno, ampak samo frondersko in da bi opozicija če bi bila na vladi, uganjala ravno tako politiko kot sedanja vlada. Potem seveda ni čudno, če pravi vladi:
vi hočete vladati in mi hočemo vladati: in vladati hočemo oboji enako.
A.	Domača politika.
Vladna kriza. Kakor kažejo vsi znaki, se bo rešila vladna kriza tako, kakor smo mi že pred 3 tedni napovedovali, ko smo rekli: Kdor ima v svojfh rokah žandarmerijo, policijo, armado in državno blagajno, ni tako prismojen, da bo te lepe reči kar meni nič tebi nič dal iz rok. Danes je zveza med Pašičem in Pribičevičem trdnejša kakor le kedaj in zato bosta ta dva moža še dolgo sedela na stolčkih in pri koritu in delila dobrote onim, ki jih lepo ubogajo. „Krizo“ bodo rešili zaenkrat tako, da bodo iz ministrstev odstranili nekaj mož, ki niso popol-‘ noma „zanesljiivi“, in jih nadomestili s takimi, ki so vajeni slepo ubogati svojega gospodarja. Ta gospodar pa je samo Pašič in tudi gospod Pribičevič mil zoblje iz rok kot kratko jagnje. Vlada sama seveda trdi, da je vzrok nadaljne-ga odloganja rešitve krize — državna kriza namreč obstoji prejkoslej — faši-stovska revolucija v Italiji. Menda ni treba nikomur omenjati, da je ta „vzrok“ le prazen izgovor. To se bo pokazalo mogoče prav kmalu, če ne prej, pa takrat, ko bo Pašič predlagal svojemu 7.vestemu parlamentu, naj se veljavnost že „pojemajočih“ mandatov podaljša za eno leto ali dve.
Volitev novega predsednika parlamenta. Za novega predsednika parlamenta je bil izvoljen dr. Lukinič, rodom iz Karlovca, namesto dosedanjega predsednika dr. Ribarja. Dr. Ribar se je Pri-bičeviču hudo zameril, ker se je bil udeležil brez njegovega dovoljenja kongresa v Zagrebu. Dr. Lukinič pa je- eden najzvestejših privržencev Pribičcviča in zato ga je dal ta izvoliti na predsedniško mesto, da bo tudi tam imel svojega vernega hlapca. Tudi ta izvolitev je dokaz, da se današnji vlastodržci še ne priprav-
ljajo na odhod in da ho velikosrbska struna še dtolgo pela.
Slavnosti na Kumanovem. Prc(J» 10
leti so Srbi premagali Turke pri Kumanovem. Ta bitka je bila odločilna za zmago nad Turki. Zgodovinskega pomena tej bitki nihče ne odreka, toda čudno je, da so je naša vlada odločila piaznovati že njeno desetletnico. Navadno se namreč praznujejo 25- ali 50-letnice takih dogodkov. Po naših mislih pa je hotela naša vlada s to proslavo doseči sledeče učinke: Pokazati je hotela zmagovitemu Kemal-paši in mohame-dancem na jugu naše države, da je srbska vojska še močna, pokazati pa je tudi hotela Hrvatom in Slovencem, da je tudi njih edinole srbsko orožje „osvobo-dilo“. Kdor ima to pred očmi, ho tudi lahko razumel, zakaj se mohamedanci ' naši državi te slavnosti niso udeležili in zakaj so tudi hrvaški poslanci ostali doma. Slavnost in vojaška parada na Kumanovem je bila zgolj srbska slavnost ali bolje rečeno: to je bila demonstracija proti Turkom in Hrvatom — o Slovencih ni da bi človek golvoril.
Parlament bo začel zopet „delati“ po Vseh svetih. ,.Delal“ seveda ne bo mnogo, pač pa bo vlada delala s parlamentom, kar bo hotela.
Princ Jurij. Vprašanje princa Jurija še vedno ni rešeno. Zadnje dni je objavil princ v bclgrajskcm listu „Epoha“ zopet eno pismo, toda vlada je pismo in list zaplenila. Princa Jurija pa čaka baje stroga kazen. Živela monarhija!
B.	Vnanja politika.
Orijentska konferenca. Sredi tega ■ meseca se bo sestala orijentska konferenca v švicarskem mestu Lausanne (reci: Losan). Na tej konferenci bodo
LISTEK.
Zgodba d enem narodu in treh plemenih.
Janez Zaletel je bil uradnik. Hodil je v urad točno in nič manj točno la kosilu, brigal se je za draginjske doklade ne pa za politiko. Na politi-tieen shod je zašel samo enkrat popoldne, ko so doma snažili. Zvečer ga je vprašala žena: »Kje si bil?« »Na shodu«. »Torej bo že vendar enkrat kaj s tvojimi dokladami?« »Na drugačnem shodu sem bil«. »Na kakšnem drugačnem?« »Na političnem«. »Kaj je to?« »To je tak shod, kjer se {govori, da smo vsi en narod.« »Kdo vsi?« »Mi vsi.« Zena je potegnila prt zi mize, da sta zletela dva kozarca po tleh in Janez je vedel, da smo en narod.
V	pisarni je pristopil k njemu k*lega. »Ali že veš, Janez, da smo tri plemena?« »Kaj, kdo?« »No, tako pi-
šejo zdaj, da smo tri plemena; kaj praviš ti?« »A je to v uradnem listu?« »Ne, ampak drugod.« »To potem še ni avtentično in se ne tiče uradovanja, zato bom počakal.«
Ko je šel domov, ne mislil: »Čudno, čudno, en narod pa tri plemena: k% je neki to? Če bi ženo vprašal doma? Oh, ne«. Po noči pa je slabo spal, zjutraj na vse zgodaj preletel uratini list in risal v pisarni cel dopoldan čudne pošasti na papir.
Po kosilu ni več obuval copat, ni hodil spat na zofo, ampak je obsedal pri mizi, podpiral glavo z obema rokama in bulil v knjige »die Greheim-nisse der alten Mamsell« in »die Philosophie des Als Ob.« Žena se je držala v kuhinji, otroci pa so se šči-pali pod posteljo.
Ko se je nekoč stemnilo, je Janez glasno zaklical, skoro zavpil »Lam-po!« Žena je postavila lampo predenj in šla zopet v kuhinjo, en otrok se je cmihal na klopi, trije so se hihitali pod posteljo. »Kje pa je petrolej?« je
vprašal Janez. »Ni ga,« je odvrnila žena. »In zakaj ga ni?« »Ker ni denarja.« »Kaj ima denar s petrolejem?« »Kar draginjske doklade s tvojimi bukvami.« Bukve so zletele proti stropu in padle na cmihajočega otroka, da je zatulil, Janez pa se je zapičil z nosom v posteljo in ni več vstal do drugega dne do osmih.
Ko je prišel v pisarno, je šel naravnost h kolegu. »Kaj je torej z dra-ginjskimi dokladami in s tistimi plemeni?« »A, tako! Torej glede dra-ginjskih, no saj menda že veš? Izplačale se bodo, seveda, ko dobi finančni minister denar. Glede plemen pa velja še vedno, da smo tri plemena, tudi trije narodi in ena nacija.« »Kaj je nacija?« »To je narod.« »Torej tri plemena, trije narodi in en narod brez draginjskih.« »Tako nekako, sicer pa pojdi v posteljo, ker imaš mrzlico.« »Vem, vem, ampak tisto glede petroleja, no, pa zbogom.«
Ko je prišel domov, je stopil pred ženo in rekel: »Draginjske bodo, ker
smo tri in eno. Ne samo draginjska plemena so tri, tudi vse drugo je tri in zopet eno. »Žena je zajokala, ga spravila v posteljo in poslala po duhovna. in zdravnika. Ko je zdravnik odhajal, ga je prestregla v veži. »Kaj bo, gospod doktor?« »Veste, težka zadeva. Bolan je, hudo bolan in petem vse tisto drugo. Mogoče bi ne bila smrt najslabša. Preveč je bral, revež. To se pravi: nesrečo je imel. Vedno je tako: eden pride na kateder in piše potem knjige, drugi r.a Studenec in predava tam. Vse pa je samo slučaj, da pride eden sem in drugi tja. Sicer pa bomo videli, zbogom.«
Drugi dan je Janez umrl, vdan v svojo usodo. Pogreb je bil majhen, ker je bilo slabo vreme. Listi so se ga spomnili s par vrsticami, le »Slovenski Narod« je bolj obširno razložil, da je delal pokojnik v smislu in ideologiji »prve jugoslovanske zajednice«, »Jutro« pa je namignilo, da je to kazen za odpadništvo.
odločali o rešitvi turškega vprašanja. Na konferenco je povabljena tudi Rusija. Našo državo bo na tej konferenci zastopal vnanji minister dr. Ninčič.
Obisk v Pragi. Večja skupina naših poslancev s' tremi imnistri na čelu je obiskala te dni Prago, kjer so bili navdušeno sprejeti. Ta obisk ima svoj poseben političen pomen.
Naše razmerje z Italijo je še vedno nestalno in negotovo. Zadnje dni so javili, da je laška vlada podpisala znani dostavek k rapallski pogodbi glede Reke in Dalmacije. Ker so pa fašisti v Italiji staro vlado vrgli in postavili svojo vlado, je verjetno, da se naše razmerje do Italije še dolgo ne bo razčistilo.
Stanibolijski v Belgradu. Turške zmage nad Grki so ustvarile na Balkanu popolnoma nov politični položaj, ki utegne dovesti do zbližanja med Jugoslavijo in Bulgarijo. Zbližanje utegne biti spočetka sicer zelo skromno, pa začetek je narejen s tem, da je belgrajslfčT vlada dovolila, da pride bolgarski predsednik vlade Stambolijski v Belgrad.
Nove volitve irnaj« na Angleškem. Zaradi političnih neuspehov v Mali Aziji je moral odstopiti Lloyd George in na njegovo mesto je stopil Bonar Law (reci: Lo). Izid volitev bo pokazal, ali bo Bonar Law na vladi ostal, ali pa se vrne na vlado zopet Lloyd George.
L. N. Tolstoj:
V
Ceščenje monarhov.
»Prager Presse« z dne 20. oktobra 1922 objavlja s sledečim uvodom ta-le članek:
K najznamenitejšim odlomkom, ki so jih v zadnjem času našli v zapuščini velikega Rusa, spada sledeči fragment nekega oddelka iz »Nikolaja Palkina«, ki ni bil sprejet v končno redakcijo skupne zbirke: Tolstoj. Spomeniki njegovega dela i^, življenja —, ki jo je izdal V. J. Srez-nevskij. Prevod je iz praške ruske revije »Ruska volja«. (Nem. prevod: P. Eišner.)
Pravimo, kaj bi se spominjali preteklosti. Če se je pa ni treba spominjati, bi morali to storiti z vso doslednostjo. Vendar pravimo kaj takega le zato, da moremo nadaljevati, ne ozirajo se na preteklost — iste strahote v drugačnih oblikah. Pač pravimo: ne se spominjati — pa se le grozodejstev ne spominjamo, da so moremo spominjati t večjo vnemo iznajdenih krasot prejšnjih časov in namišljenih junaštev oiiih ljudi, ki so zagrešili te zločine. In vse to le radi tega, da v pozabljenju preteklih zločinov, pozabimo sedanje zločine in prepričamo ljudi, da so taki neob-hodno potrebni. — In te nesrečne mlade generacije rastejo v napačni domišljiji, da se vseh teh prejšnjih grozodejstev ne smemo spominjati, saj so vsi kriti z dobrino, ki so jo zločini prinesli zločincu. In sklepajo, da bo prav tako tudi s sedanjimi zločini, se bo že vse kako izravnalo, kakor se je bilo izravnalo nekoč. V ruski zgodovini se pričnoi s Petrom I. posebno strašna grozodejstva, ki so nam blizu in jih moremo presoditi.
Podivjana, pijana, od spolne bo-
lezni razjedena žival mori četrt stoletja ljudi, jih obsoja v smrt, jih zažiga, pokopava žive, ima ženo v ječi zaprto, se vdaja vsem strastem, se moži z moškimi, popiva, za kratkočasje sam seka ljudem glave, onečašča vero, potuje s križem iz cevi od pip v obliki p... in s kovčegom vodke v obliki evangeljskih knji*?, proslavlja Kristusa, to je, zasmehuje vero in krona svojo nesramnico in svojega ljubimca, uniči Rusijo in umre za spolno boleznijo. Ne le, da se ne bi spominjali njegovih zločinov, še dandanašnji ni konca ne kraja proslavljanja junaških del teh zveri in ni konca ne kraja njegovih spomenikov v vseh oblikah. Za njim je prišla dolga vrsta strahot in grozodejstev, ki so bili podobni njegovemu vladanju. Izmeček za izmečkom divja na prestolu, muči in uničuje ljudstvo in povzroča, da mučijo drugi druge. In po krivici zasede prestol morilka svojega moža, priležnica, strahovita po svoji nenaravnosti, ki daje svojim' večno menjajočim se ljubljencem vso prostost za vse zločine. Vse grozovite moritve, umor svojega soproga, muka in umor pravega naslednika, za-sužnjenje polovice Rusije, vojne, razdor in uničenje naroda — vse je pozabljeno. In do današnjega dne častimo vzvišeno mddrošt, da, moralno količino take nesramne vlačuge. Ni dovolj, da je češčena ona — celo njeni poživinjeni ljubimci so slavljeni. In isto se dogaja z Aleksandrom, morilcem svojega očeta, isto s Palkinom. Vse pozabiti. In odkrivamo junaška dela in zasluge za domovino, ki jih nikdar ni bilo.
Fašizem v Italiji.
Fašizem jo v Italiji na celi črti . zmagovit. Vodja fašistov Mussolini je danes predsednik laške vlade.
Italijanski fašizem je plod povojnega nacijonalizma in njegovega boja proti mednarodnemu komunizmu, ki se je bil po vojni zlasti v gorenji Italiji silno razširil. Gorenja Italija je zelo industrijska pokrajina, dočim je južna Italija bolj kmečka ali agrarna. Na industrijsko delavstvo v gorenji Italiji pa je vojna približno ravno tako vplivala kakor na delavstvo v vseh drugih deželah; povsod so poskušali delovno dobo kar najbolj znižati, doseči kolikor mogoče visoke plače in podjetja »socializirati.«
Nasproti tem težnjam in prizadevanjem delavstva so ustanovili laški kapitalisti posebno organizacijo »fašistov«. To je bila sprva »zveza vojakov« (laška beseda »fascio« pomeni »zveza«), ki si je postavila nalogo, da »dela za veličino Italije in brani njeno narodno čast.« Vlada je to organizacijo z vsemi sredstvi podpirala, ker jo je rabila tudi ona sama v dosego svojih političnih ciljev. Kadar so n. pr. zagrozili socialisti ali komunisti s štrajki, je proti njim poslala vlada v boj svoje »fašiste«, ki so uživali pomoč vojaštva in zaščito policije v polni meri. Če so potem socialisti zaradi raznih vladnih ukrepov vlado v parlamentu trdo prijemali, je pa vlada imela vedno pri roki izgovor, da ni kriva ona, ampak da so krivi fašisti! Ravno tako se je laška vlada posluževala fašistov v dosego raznih svojih vnanjepolitičnih ciljev, zlasti napram Jugoslaviji.
Za našo vnanjo politiko pa je razvoj dogodkov v Italiji ugoden v toliko, da danes vsaj vemo, s kom imamo opraviti'. Dokler je stala laška vlada/ pod pritiskom fašistov, ni bilo mogoče nikdar vedeti, ali bo laška vlada dano besedo držala ali ne. Danes pa so fašisti sami »vlada« in ne bodo mogli več le zahrbtno delovati,
ampak bodo morali jasno povedati, kaj hočejo, in za svoje besede in dejanja prevzeti tudi vso odgovornost. Sprememba v položaju fašistov, ki so postali iz neodgovorne »zveze« odgovorna vlada, bo naš vnanjepolitični položaj če že ne zelo olajšala, pa vsaj razčistila, da bomo vedeli, pri čem smo.
Dva naroda — kje je tretji?
V	ljubljanskem dnevniku »Jugoslavija« z dne 20. oktobra t. 1. čitaino pod naslovom »Dva naroda« sledeči uvodnik, ki ga ponatiskujemo z malimi, nebistvenimi izpremembami:
»Današnji režimo vci se oprijemajo za svojo rešitev vsakovrstnih bilk. Vsaka slamica jim je dobra. Od začetka so operirali z bombami kakor: vse kar je proti nam, je proti državi, je revolucijonarno, je vredno samo ječe in verig. Danes so ti gospodje malo bolj pri tleh. »Protidržaven element« je skoraj postal že časten naslov. Zato pa iščejo vladi-novci elegantnejših dokazov.
Naenkrat se je pojavilo v režimskem časopisju pripovedovanje o tem, da se nikakor ne sme dopustiti možnost sporazuma £>rbov s Hrvati, kajti na ta način bi se priznalo, da sta to dva različna naroda in s tem bi bilo v jedro zadeto »narodno edinstvo.«
Ne bomo razmotrivali vprašanja o »narodnem edinstvu« v današnjem članku. Našim čitateljem je itak znano, da smo vedno naglašali, da je »narodno edinstvo« še-le cilj bodočnosti, da smo pa danes daleč, daleč od tega in da so »narodnemu edinstvu^ največ škode prizadejale baš sedanje vladne stranke. Od narodnega edin-stva so odmaknile te stranke ves jugoslovanski narod precej v razdaljo.
Oglejmo si pa to lepo obrambno, hladno teorijo o dveh narodih (o Slovencih za enkrat ni še govora, kajti gg. Žerjav in tovariši so nas v Belgradu »prikazali« itak za hlapce). Recimo, da to — t. j. Srbi in Hrvati, ali pa Hrvati in Srbi — res nista dva naroda. Vsekakor je pa dejstvo neizpodbitno, da se tista skupina ljudstva, ki jo kljub »narodnemu edinstvu« vladinovci v svojem režimu imenujejo Hrvate, ne da nikakor »pokoriti tisti skupini, ki se ostro začrta-prestano nekvalificirano napadal, stvu« — imenuje Srbe. Ne glede na to da-li sta to dva naroda, je jasno, da ima vsaka skupina človeštva pravico do svojega lastnega, po svoje urejenega življenja in udejstvovanja, in če se ta skupina imenuje v eni državi recimo Angliji »konservativci« in pa
»delavska stranka« v drugi pa, recimo v Jugoslaviji, »Hrvati in »Srbi«, nc spremeni to ničesar na najvažnejši pridobitvi sodobnega človeka t. j. na svobodi lastnega udejstvovanja.
Bodisi, da se skupina, ki se hoče udejstvovati po svoje, imenuje Hrvat, ali kakorkoli, nikdar in nikjer ni dopuščeno, da bi se druga skupina, pa naj .se imenuje Srb ali kakorkoli, svojini sodržavljanom vladajoče vrgla na rame.
Dolga stoletja se je človeštvo borilo, skozi krvave revolucije je hodilo, prodno je prišlo do tega, da ima vsak človek v neki skupini gotovo pravo do lastnega življenja. In kdo bi danes dejal, da tisti del našega naroda, ki se imenuje Hrvat, ni dovolj močan in ni vreden, da bi se po svoje udejstvoval?
V	interesu pomiritve vsega našega življenja je, da se najde sporu-razum med tema dvema »narodoma*: med Hrvati in Srbi. Velika naša skrb pa naj bo, da pridemo do sporazuma tudi mi, po zaslugi naših vladnih podrepnikov še nepriznani tretji »narod«, do prav tako prijateljskega soglasja, kakor ga želimo onima dvema, ki jih je v svojih poslednih krčih ustvarila »Pribičevič-Pašičeva vlada.«
Ko smo prečitali te vrstice, smo se vprašali: »Da, res je vse, kar stoji tukaj zapisano — toda kje^ia je tretji narod, t. j. slovenski narod? Ali je naš politični položaj res tako ugoden, da smo že popolnoma zadovoljeni v svojih željah? In če nismo zadovoljni, če se nam še vedno gode krivice, zakaj se ne govori tudi o nas? Zakaj tudi »slovenski narod« ne nastopa kot tak, in zakaj si ne išče svojih pravic kot celota?
Odgovor na vsa ta vprašanja je zelo kratek: Ker smo hlapci. Namesto da bi vsi brez razlike odločno zahtevali, kar nam gre, se pa klanjamo, prosimo in moledujemo!
Kadar pa se bomo zavedli vsi skupaj, da smo, bo zapihala drugačna politična sapa! Prej ne. Kdor ne zna drugega kakor prositi kot berač, tega pošljejo na steljo spat.
Vsled vladne podpore je faši-stovska organizacija stalno rastla. Postala je popolnoma vojaška. Disciplina in red v vrstah fašistov sta silno strog.a Vodja fašistov, bivši socialist Mussolini, se je pokazal kot zelo spretnega organizatorja, ki je znal ustvariti iz malih začetkov veliko in močno armado.
Tako se je približal trenutek, ko je fašistovska organizacija postala tako močna, da je postala parlamentarni vladi sami zelo nevarna, da, celo močnejša od vlade same. V laškem parlamentu zadnja laška vlada ni imela trdne večine in je zato pri vsaki važnejši notranje- ali vnanje politični odločitvi omahovala. Temu omahovanju je napravil Mussolini s svojim energičnim nastopom žalosten konec.
Mussolini je zbral svoje vojaško organizirane in disciplinirane čete v Neapelju. Južna Italija se njegovemu nastopu ni protivila. To mu je zadostovalo, da je sklenil zasesti Rim in prevzeti vlado v svoje roke. Danes ima Italija svojo »1'ašistovsko«, to je odločno narodno, strogo kapitalistično vlado, ki je smrtna sovražnica komunistov in socialistov.
To dejstvo priznava mednarodni kapital s tem, da lira kljub notranje političnemu preokretu v Italiji ni padla, ampak se je njena vrednost dvignila.
Potek fašistovske »revolucije« v Italiji dokazuje, da gremo v celi Evropi nazaj v staro-kapitalistično dobo. Zlato zmaguje.
O javni poštenosti.
Za predstoječe ljubljanske občinske volitve se je postavil »Slovenski Narod« na stran »Jugoslovenske Zajednice« ter je s tem oficijelno postal napol »avtonomističen«. To nam je v veliko zadoščenje iz sledečih razlogov:
Posebno ta list je nas zaradi našega avtonomističnega programa neprestano neklasifičirano napadal, grdo sumničil in javno denunciral. Proglašal nas je za separatiste, pro-tidržavne elemente, rdeče jezuite itd. Klical je državno oblast nad nas. Danes pa se isti list ogreva za nedeljeno Slovenijo, njeno avtonomijo, za revizijo Vidovdanske ustave itd. Osvojil si je torej lep del našega »protidr-žavnega« in »separatističnega« rdečega jezuitstva. Nam je to prav! Upamo, da si bodo polagoma, vsaj do konca prihodnjega leta osvojili vse to, kar smo mi napisali že v našem lanskem letniku! To kar pišemo letos, pa pride pri njem morda vpo-štev leta — 1925.
Vsakdo se lahko moti. Vsakdo lahko pride v položaj, da dela v zmoti bližnjemu krivico. Če je taksen člo-
vek pošten, obžaluje potem odkrito svojo zmoto in prekliče svečano ob-dolžitve, ki se jih je poslužil v svoji zmoti. Toda »Slovenski Narod« o tem molči, nič ne popravlja storjenih nam krivic, nič ne obžaluje, temveč se dela kakor bi vedno imel program, ki ga je sedaj od nas prepisal in hav-zira danes ž njim po svetu kot s pristno svojim duševnim produktom. To je velika javna nepoštenost!
»Jutrovcem« moramo kot svojim načelnim političnim nasprotnikom v gledanju na notranjo ureditev naše države nekaj priznati: vsaj dosledni so! Bili so centralisti, so centralisti in takšni bodo menda ostali! Samo dva lista sta dosledna pri nas: »Avtonomist«, ki dosledno, konsekventno, ne gledajoč niti na desne niti na levo, zastopa misel slovenske avtonomije tostran in onstran državnih meja, in »Jutro«, ki je dosledno centralistično. Vse kar je vmes, pendla sem, pendla tja, je brez stalnega in resnega programa ter se bori le za »Štirnu ngo« med ljudmi. To so konjunk-turisti!
Znameniti pojavi v Aziji.
V	dunajskem listu »Neue Freie Pressčs« je priobčil časnikar Colin Ross, rodom Danec, celo vrsto člankov o razmerah v Rusiji in v osrednji Aziji. On je potoval po teh deželah mnogo mesecev. Nam je ta mož
znan kot jako predrzen in energičen človek, ki ima kljub svojim razmeroma mladim letom obilo izkustva, ker ga ni dela sveta, kamor ga ne bi bila že zanesla njegova časnikarska dolžnost. Zato siho mnenja, da bo tu-
di naše bralce zanimalo, kaj pripoveduje ta mož o gibanju mohamedanskega prebivalstva v Aziji, in z ozirom na bližajočo se orijentsko konferenco v mestu Lausanne (reci: Lo-san), kjer se bo reševalo tudi razmerje naše države do Turkov, imajo njegova izvajanja še poseben pomen. Oolin Ross piše:
»V notranjosti Azije danes vse vre. Bolješeviška revolucija je odpravila pritisk,' pod katerim je stokalo prebivalstvo notranje Azije pod ca-ristično vlado v Rusiji. Sovjeti so nastopili kot osvoboditelji, ki so rešili pod knuto zdihujoče mohamedanske rodove Sartov, Kirgisov in Turke-stanov izpod trdega jarma in dali mohamedanskim narodom popolno ■narodno svobodo. S tem pa so oživili celo vrsto problemov, o katerih še nihče ne ve, kako se bodo rešili. Ruski sovjeti so si hoteli pridobiti s svojo darežljivostjo kolikor mogoče velik vpliv na mohamedance v sosednih državah, v Turčiji, v Perziji in v Afganistanu, da bi preko njih mogli zanesti boljševizem tudi v Indijo. Vpliva boljševikov na mohamedanski svet se pa ne da opisati v par besedah. Najbolj veže boljševike in mohamedanski svet v Aziji skupno sovraštvo do Angležev. To nam dokazuje rusko-turška in rusko-af-ganska pogodba. Bržkone pa mislijo mohamedanci, da se bodo v kratkem otresli tudi ruskega vpliva, čim se otresejo Angležev.
Ali je to res? V »Slovencu« od torka čitamo, da so ukazali sedanji lastniki ljubljanskega dnevnika »Jugoslavija« uredništvu lista, da poslej ne sme več napadati g. ministra Puclja in samostojne kmečke stranke. Mi ne vemo, ali je ta vest resnična ali ne. Če je resnična, jo zelo obžalujemo, ker se slabo strinja s principom neodvisnosti časopisja. Ker je pa od vseh strank neodvisen list danes Slovencem potrebnejši kakor le kdaj, zato vabimo vse, ki hočejo zasledovati razvoj dogodkov skozi nepristranska očala, naj naroče »Avtonomista«. Kolikor več naročnikov, dopisnikov in oglašalcev bo imel »Avtonomist«, toliko neodvisnejši in boljši bo. Kdor uvideva potrebo neodvisnega lista, naj nas po svojih močeh podpre!
Zanimivo. Kot kronisti poročamo, da objavlja »Kmetijski list« uradno glasilo slovenske samostojne kmečke stranke, v zadnjih številkah •ostre napade na vodilno osebo neke druge slovenske stranke. So ljudje, ki trdijo, da je napisal te članke odličen slovenski politik, vsled česar opozarjamo na te članke zlasti slovenske politične zgodovinarje.
Povratek dr. Ivana Šušteršiča v domovino. Ljubljanski dnevnik »Jutro« poroča dne 2. novembra: »Kakor čujemo, se te dni vrne dr. Šušteršič iz Woltersa (pravilno: Voldersa, op. ur.) na Tirolskem v Ljubljano. Vrniti se je imel baje že pretekli teden, pa pa se je njegov povratek zakasnil radi rodbinskih zadev. Dr. Šušteršič se naseli v svojem starem stanovanju v „ Ljudski posojilnici ter bo izvrševal zopet advokatski poklic. V to svrho se je moral umakniti dr. Brejc, ki je imel zasedeno njegovo nekdanje pisarno, v druge prostore. Dr. Šušteršič 3C že naznanil odvetniški zbornim obnovitev svoje prakse (Smo javili mi že pred 2 tedni, op. ur.). Povratek bivšega voditelja SLS. je v veliki klerikalni stranki izzval konsternacijo. Z ozirom na zvezo Gosarjeve skupine s komunisti grozijo konservativni klerikalni krogi, zlasti pa višja in starejša duhovščina, da se bodo zopet pridružili dr. Šušteršiču. V ponedeljek se je vršila konferenca nekaterih voditeljev klerikalne stranke, na kateri se je živahno razpravljalo o stališču stranko napram dr. Šušteršiču. Opažati je v glavnem dve struji. Konservativci smatrajo, da bi stranka ne smela zavzeti napram dr. Šušteršiču sovražnega stališča, temveč narobe, morala bi skušati, da si ga zopet pridobi, češ, da je SLS. le pod njegovim vodstvom sposobna najti izhod iz sedanje sterilne (— neplodne) politike ter postati zopet sposobna za
V	celem mohamedanskem svetu v Aziji se opaža danes močno na-rodnostno-versko gibanje. Notranja Azija se hoče danes osvoboditi vpliva Evropejcev, pa naj si bodo to Angleži ali Rusi. Ruska vlada se mora danes boriti proti močnim ostankom v Afganistanu in v Buhari. Preko afganskih gora pa gre sel za selom v Indijo. Ne vemo, kdaj bo tam nevihta izbruhnila, ampak v doglednem času se bo tam nekaj zgodilo. Važno vlogo bo igral Afganistan, čegar vladar ima dobre zveze z Rusi in s Turki v Angori, Afganistanski vladar je v slanu, da bo spretno izigraval Ruse proti Angležem in obratno, dokler ne pride njegov čas.«
Ta izvajanja so zelo zanimiva zato, ker seza mohamedansko gibanje, kakor rečeno, tudi že na meje naše države. Zmagoviti turški vojskovodja Ivemalpaša je prodrl s svojo zahtevo, da dobe Turki Trakijo, ki meji že na našo državo. Na jugu naše države pa živi v naših mejah okoli
2	miljona Turkov, na katere turške zmage ne morejo ostati brez vpliva. Ivemalpaša zahteva namreč za Mace-donijo avtonomijo in ta zahteva ne bo naletela pri mohamedancih v naši državi na gluha ušesa.Tudi iz Mace-donije gre sel za selom v Carigrad, in Carigrad je še vedno važno versko in politično središče ogromnega dela mohamedancev.
udeležbo na vladi. Povsem nasprotno stališče zavzema skupina politikov, ki jim načelujeta dr. Brejc in prof. Remec. Ta skupina zahteva, da stranka dr. Šušteršiča odločno odkloni, češ da se je s svojo znano brošuro izneveril načelom SLS. Glavni motiv te skupine je pa drug: dr. Šušteršič je tem politikom zapretil s svojim maščevanjem in nikdo od njih ne dvomi, da bi jih pri zopetnem prevzetju vodstva SLS. brezobzirno vrgel v propad. Gosarjevci so v tej diskusiji — nevtralni. Nekateri smatrajo, da je treba najprej videti, kakšno stališče zavzema dr. Šušteršič napram njihovim radikalnim metodam. Ako bi se dalo najti kompromis, bi bili krščanski boljševiki pripravljeni podpirati stališče starejše skupine. Ni dvoma, da je zaenkrat Brejčeva struja najmočnejša. V njenih rokah se nahaja tudi glasilo SLS. »Slovenec«. Povratek dr. Šušteršiča bo, kakor izgleda, povzročil v »klerikalni stranki še jako zanimive situacije«. — Tako poroča mladoliberalno »Jutro«. Njegovo poročilo ponavljamo kot kronisti. Kadar bo pa stvar dozorela, bomo tudi mi kakšno rekli.
Počasi pa gotovo. Na nekem sestanku samostojne kmečke stranke je rekel glasom poročila »Slov. Naroda« g. minister Pucelj med drugim tudi sledeče: »... Slej ko prej treba, da se združimo z vsemi kmečkimi strankami v eno močno skupino, toda ne v eno stranko. Pokrajinski interesi sc dajo braniti le s pokrajinskimi strankami. Zato nismo za enotno stranko, pač pa za zvezo strank«. — Če je gospod minister Pucelj res tako govoril, mu kot prepričani avtonomisti samo čestitamo, ker vidimo v teh njegovih besedah tudi od njegove strani priznanje, da je mogoče postaviti tako državo kot je naša samo na avtonomističen temelj, če hočemo, da bo res trdna in da bo uspevala in se razvijala. Sicer je g. minister svojčas glasoval za centralistično vidovdansko ustavo, on sedi tudi še danes v centralistični vladi in jo podpira, ampak njegove zgoraj omenjene besede (če so točne in resnične) le kažejo začetek sicer skromnega, ampak zelo značilnega preokrota v njegovem mišljenju. — Mi nismo nikdar dvomili, da bo do tega prej ali slej tudi prišlo, kajti g. minister Pucelj je star naročnik »Avtonomista«, katerega vedno zelo redno plača in tudi natančno prebira in zato ni vrag, da ne bi enkrat spoznal, da imamo mi prav. Zato upamo, da se tudi njegovi strankarski tovariši ne bodo ženirali slediti lepemu vzgledu svojega voditelja in da bodo s ponosom govorili: Mi smo slo-
venska samostojna kmečka stranka, ki ve, da more slovenski kmet uveljaviti svoje želje in zahteve v polni meri le takrat, če bo na svojih rodnih slovenskih tleh slovensko kmečko ljudstvo gospodarilo in odločevalo, ne pa Dunaj ali Belgrad ali kdorkoli.
— Kar nas pa ne bo oviralo, da ne bi včasih gospoda ministra nekoliko podražili z »novo kočevsko železnico«
— zakaj nas je pa tožil in spravil ob 1000 kron oziroma ob 25 litrov vina?! To za rdeč nos ni kar tako!
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden.
Bombe in granate, črna srajca in mrtvaška kost. Od časa do časa beremo, da se je pojavila tu ali tam kakšna »tajna« organizacija, ki pripravlja »zarote«, »revolucije«, »prevrate« in podobne reči. Take tajne organizacije imajo navadno, kakor beremo, tudi svoje posebne znake: črno roko (po vzoru nekdanjih kranjskih rokovnjačev?), petelinov klun, rdečo rožo, navadno pa tlečo bombo ali pa mrtvaško glavo na dveh prekrižanih kosteh, menda od stegna. Kadar pa taka »tajna« organizacija postano javna, kot n. pr. sedaj v Italiji fašisti, se oblečejo njeni člani v črne srajco in si nataknejo na glave kape z znakom mrtvaške glave in vpijejo po ulicah: Smrt, smrt, smrt! Ravno tako, kakor so včasih Čiči kričali po ljubljanskih ulicah: Jesiha, jesiha! Take stvari na mladino in na starino seveda silno vplivajo. Mladina si skrivnostno pripoveduje na ušesa najbolj neverjetne stvari, stare ženske in možakarji v kikljah se pa križajo in prebirajo jagode na molkih s
Razloček.
Spomine na Habsburžane preganja ministrstvo in viš. šol. svet vsak drugi mesec s kakim odlokom.
Spominov na sedanjo vlado in viš. šol. svet ne bo treba nič prega-
n5ati-	x	oh
Se en razloček.
Če bi bil profesor v prejšnjih časih dolgo bolan, je plačal zdravnika, če je imel s čim; če ne, je priskočila vlada na pomoč.
Če si zdaj dolgo bolan, zahteva g. minister v Belgradu, da plačaš kar celo komisijo — sam!
Gospodična v predsobi mu je morala skuhati zelo hudo »crnu kafu«!
podvojeno naglico. Ni treba menda razlagati, da so vse te »bombe«, »mrtvaške glave« itd. prazen »flanc« in otročja pajacada. Je z bombami tako kakor z denarjem: Največ razmetava z miljoni oni, ki jih nima! Mrtvaške kosti pa še nikdar niso nikomur skočile v obraz in je zato pametnejše, če se jih pusti lepo v miru na pokopališču, kamor spadajo, kakor da se jih natika na kape, ker se takih oslarij noben pameten človek ne boji. To smo zapisali zato, ker vidimo, da je tudi naša mladina precej naklonjena takim traparijam. Zato pravimo našim ljudem: Pošten kranjski pipec v žepu in čvrsta pest zaležejo mnogo več kakor vse kosti in črne srajce skupaj z bombami in z granatami vred.
Predavanje v Delavskem domu,. Turjaški trg, štev 2 pritličje, priredi »Neodvisna Strokovna Železničarska Organizacija za Slovenijo« za vse delavce vseh strok, ki se žele upoznati s socialno zakonodajo in njenimi koristi v posameznih slučajih. Predavatelji so g. dr. Arselin, g. Demeter Bleiweis, šefzdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev in drugi. Predavanja so brezplačna in se vrše ob pol 8. uri zvečer in sicer:
Prvo predavanje v petek, 3. novembra t. 1. »Zhkon o zavarovanju delavcev in bolniško zavarovanje«. Drugo predavanje v petek, 10. novembra t. 1. »Razprava o nezgodnem zavarovanju delavstva«. Tretje predavanje v petek, 17. novembra t. 1. »Bolniško in nezgodno zavarovanje delavstva.« Četrto predavanje v petek, dne 24. novembra t. 1. »O zdravstvenih nalogah socijalnega zavarovanja.« Peto predavanje v petek, 1. decembra t. 1. »Zakon o zaščiti delavcev.«
Konferenčni protokol.
I.	Odloki: Viš. šol. svet z odi. z dne 1. kimovca 1922, št. 1. naroča vsem ravnateljstvom slov. šol, da nemudoma nabavijo pravkar izšlo knjigo »Jugoslovanska Slava«, delo našega domoljuba in priznanega pisatelja »Avstrijske Slave.«
Se en razloček.
Profesorji zgodovine so pozvani od viš. šol. sveta, naj delujejo na narodnem in državnem ujedinjenju.
Nekoč so nam > ti gospodje lagali
o	maziljenih Habsburžanih, zdaj naj pa lažejo ...
Ena pametna!
Zadnje dni smo čitali v listih, da namerava naša finančna uprava dati izdelati kovan drobiž po 5, po 10 in po 25 para in sicer v skupni vrednosti 30 milijonov kron.
O tej stvari piše ugledni gospodarski list „Jugosl. Lloyd“ tako-le: „Če giemo v katerokoli trgovino, povsod se lahko prepričamo, da je najmanjši denar, ki pride vpraksi sploh še v poštev, krona oziroma četrt dinarja.
Če pa je temu tako, je jasno, da novcev po 5 in po 10 par sploh ne potrebujemo.
Dvig naše valute. O tem predmetu piše glavno glasilo ministra Pribičeviča „Preporod“ dne 29. oktobra sledeče: „Mi za enkrat ugotavljamo, da naš sedanji finančni minister skoro v dveh letih svojega ministrovanja n! skoro nič storil za dvig dinarja. Trenotno dviganje naše denarne vrednosti je posledica prodaje dolarjev. Kadar bo pa dolarske rezerve zmanjkalo, se bo dinar dvigal (ali pa padal) po zakonu o „ponudbi in zahtevi". Da bi naš finančni minister napravil kakšne radikalne korake za stalen dvig dinarja, tega ne verjamemo. Če bi bil on to hotel storiti, bi bil imel že dovolj časa za to, pa vendar ni nič storil."
Mi in Čehi. V Pragi se zadnje dni mudil dalje časa tudi pomočnik našega finančnega ministra g. Plavštč, Njegov obisk v Pragi so spravljali v zvezo z nekim posojilom v znesku v^č sto rrri-ljonov čeških kron, ki*bi jih posodili čehi naši državi. Dalje so govorili, da bodo Čehi naš dinar ..privezali" na če-
Če vzamemo v poštev dejstvo, da po današnji vrednosti velja 25 par prav za prav le dve in pol pare, 10 par le eno desetinko pare, a 5 par pa le pet stotink pare v zlatu, moramo uvideti, da je kovanje takega denarja nele luksus, ampak skrajna lahkomiselnost in razsipavanje državnega denarja."
Tako „Jugosl. Lloyd". Mi pa vprašamo: Kaj bomo začeli s takim drobižem, če se povrnemo k zlati valuti? Ali se ne vriva človeku nehote misel, da mora tičati za celo zadevo zopet kakšna lepa „zarada“?
ostane dinar na neki gotovi višini. Mi ne vemo, kaj je na teh govoricah. Vemo pa eno in to je sledeče: Neodpustljiv škandal bi bil za našo finančno upravo, da bi prepustila skrb za usodo našega denarja tuji, čeprav prijateljski državi! Pri denarju se vsak špas neha in Čehi gotovo ne bodo delali z dinarjem, kakor je za nas prav, ampak kakor bo za nje prav! Vlada, ki daje iz rok svoje denar-stvo, pa ne zasluži imena „vlada“, ampak naj se raje imenuje „konkurzna
Žitne cene. Na žitni borzi v Novem Sadu je veljala: pšenica 1340 kron, oves 960 kron, ječmen 950 kron, koruza 1080 kron, pšenična moka št. 0 pa 1900 kron.
Vrednost denarja. 1 lira 10 kron,
1	dolar 240 kron. V Švici je veljalo 100 naših kron 2:22 franka.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani.
Dnevne vesti«
Pšice.
Seznam knjig.
(Nadaljevanje.)
Dr. Jos. Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljublj. škofije. Ljubljana 1908. Broširano — nepokvarjeno ohranjeno.
Dr. Franc Lampe: Dušeslovje I. Ljublj. 1889. Broširano. Popolnoma kot novo.
Dr. M. Schneid-Dr. Jos. Sachs: Grundziige der Metaphysik. Paderborn 1907. Broširano — nepokvarjeno.
Fr. Kovačič:	Občna	metafizika
ali ontologija. Maribor 1905. Broširano
—	nepokvarjeno.
Fr. Novak: Slovenska stenografija. Ljubljana 1916. Broširano — nepokvarjeno.
Iv. Steklasa:	Zgodovina	Št.	Ru-
perta. 56 slik, 2 načrta, 2 zemljevida. Ljubljana 1913,. V platno vezano. Kot novo.
Jos. Johne: Lehr- mul Lesebuch der Gabelsbergerschen Stenographie.
2.	izv. Wien 1914. Pol platno vezano. Nepokvarjeno.
Dr. F. Lampe:	Dušeslovje	II.
Ljubljana 1890. Kot novo — broširano.
Dr. M. Opeka: Rimski verzi. Ljubljana 1916. Broširano — kot novo.
Dr. P. W. Krensler: Mehr Freude. Frieburg 1909. V zeleno platno vezano. Nepokvarjeno.
Herin. Wagner: Mit deu siegrei-chen Bulgaren. Broširano — popolnoma kot novo.
Ernst Mayrhofer: Handbuch fiir den politischen Verwaltungsdienst. 5. izdaja. Wien 1898. Broširani zvezki — 18 — docela nepoškodovani.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja tazl čne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Izboljšana Šmarnica
je izmed Šmarnic najbolja za saditev vinogradov. Pojasnila daje brezplačno: Trsnica „Vrbanjak“ Št. Ilj, pošta Velenje.
pJrnf313. Konfekcijska tovarna „Frai Tovarna v Stožioah ppl Ljubljani. ^	ide“ d. z o. z. v Ljubljani. ToZTJZ'^ Centralno skladišče (^* ir Ljubljani, Emonska cesta, št S.	
Vsb vrste moških in deških oblačil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki.		Konkurenčne cene.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
ppodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovost! v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za Industrijska podjetja in razpečava
la CehoslovaShi in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in Srni iiremog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
Oblaeilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.
PBF**	prvovrstni	eeški	in	angleški	izdelki
Skladišče v ..Kresiji", Liingarjeva uliea 1, prvo nadstropje,	Prodajalna na drobno	v
Stritarjevi uliei št. 5. Podružniea v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
Upoštevajte pri nakup ih.
Po olnomfci varno naložite svoj denar v
MEKINI POSOJILNICI V L30BL3BNI
r. sc. z o. sc.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 51/27o brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5%-
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po © °/o> na dobo pol leta po 6 '/VVo-
Slovenska banka d. d. podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka
Beograd.
Bjelovar^ Brod n. S., Celje) Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
II	AFILIACIJE:
u [; Budapestr Balkan bank R.T. Split: Jugoslov. industr. banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
I Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 |
||	Izvršuje	vse bančne posle najkulantneje
U——
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiuini
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon »t. ai.	Ljubljana,	Dunajska	cesta	št. 38/1.	T6‘,ton	»*•	al
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
 	Glavnica	skupno	z rezervami nad K 60X00.000.	—	1	—
Podružnice« Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombr. Split, Šibenik. Eteapaaituraa Bled. - Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
-	"	i	•.	‘	*
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, iombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne rn b&rzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.