Roletarstvo
I*mIm uv»m
■	iiluzii«
* Profili zi fasada
■	koviniki izdelki
j" n,don’Mtni tel. / tax: 368 (0) 68/23-""'•rontl in Žaluzije mobitel; 0609/622-585
noi£
Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. /fax: 368 (0) 68/23-673, 323-673
D9LENMI IH
Št. 26 (2394), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 29. junija 1995 • Cena: UiUolap
i iti
Kočevski rog - boleč spomin
15000 ljudi na 6. obletni maši in spominski slovesnosti za žrtvami komunistične revolucije pod Krenom
^OVNO SREČANJE 0sAVJE-ZAGREB
^2hornilh7podictij z območja e Prijavit ’ ,? P°s'ovno srečanje JtOdiiov- podjetij iz Posav-Svnilt."1"!« so Povab'li *udi 1‘^slte oHn min*strstva za eko-in razvoj, carine, ^Slavnik, z^orn>ce Slovenije in u,a.VelePoslaništva RS V ' CCo srečanju prihodnjič.
PLANINC
Kostanjevici
r|lvi GruJ:?'VICA " v grajski jevici K,JC ®°^'dar Jakac v ' Uri 0 v. Pctck, 30. junija, Jalap. v?ritev razstave slik '1 tir Vj;!lm1ca’ O umetniku bo “ op|„Ife,k Kumelj, razstava d do 31. avgusta.
KOČEVSKI ROG - “Spet smo se zbrali ob enem najbolj bolečih spomenikov na strahotne dogodke pred 50 leti. Ko letos praznujemo visoko obletnico konca druge svetovne vojne, smo po eni strani hvaležni, da je bila vojna končana, po drugi pa se z veliko bolečino spominjamo dogodkov na tem kraju, na Teharjah in drugod, “ je v nedeljo, 25. junija, v nagovoru obletne maše dejal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Mašo je vodil ob somaševanju nadškofa Janeza Ambrožiča iz Toronta in Jožeta Perka iz Beograda, prisostvovalo pa je še okoli 70 duhovnikov iz Slovenije in tujine.
Letošnja roška slovesnost je bila razdeljena na dva dela. Spravni maši je sledila kulturna prireditev, na kateri so z govori sodelovali Justin Stanovnik, glavni urednik Nove slovenske zaveze, kije poudaril, da imamo pravico, da 50 let po Rogu govorimo o zmagoslavju domobrancev; Jakob Planinšek iz Kanade, kije kočevske poboje imenoval višek
slovenske žaloigre, in Božidar Fink iz Argentine, ki je dejal, da smo v Rog prišli na pogovor s svojimi mrtvimi, da bomo spet lažje živeli svoje življenje. Vsi trije govorniki so bili mnenja, da je pot do sprave in enotnosti težka, če ne celo nemogoča. Med udeleženci slavnostne prireditve, ki se je do sedaj po spravni maši leta 1990 udeležilo največ ljudi (15000), so bili tudi nekateri politiki: Janez Janša - predsednik SDSS, Andrej Šter - minister za notranje zadeve Repulike Slovenije,
SPUST PO KOLPI
NOVO MESTO - Uprava za notranje zadeve Novo mesto in Regionalni klub IPA Dolenjske organizirata v soboto, 1. julija, tradicionalni spust po Kolpi s kajaki, kanuji in raftingi v Beli krajini - od Prelesja do Vinice. Udeležili se ga bodo policisti iz Slovenije in tujine.
kkko’Kbai ^JA - V Beli krajini so v začetku preteklega tedna že pog-V^e/o J'le Začela se je namreč žetev ječmena, a jo je prekinilo deževje, Voi v,li zr#./C,r<ek' ^ed tistimi, ki so imeli srečo, da so še pred padavina-, Mafiji) ? zrnie v kašče, so bili tudi Molekovi iz Grma v metliški občini > i so želi prav na prvi poletni dan. (Foto: M. B.-J.)
Praznji^r^avn°sti je najbrž naš najpomembnejši nacionalni Shodil b' se minulo nedeljo po naših krajih in mestih ‘*°be*a^ naključni sprehajalec, denimo kakšen Šved, ki rad 8fhp(lL nac‘onalno zastavo ne samo ob državnih praznikih, Po „a. ob osebnih praznikih ali družinskih srečanjih, torej Sejo;Za vsako figo ”, bi nikakor ne verjel, da Slovenci praznu-Pa/a *° nepraznično, z le redkimi zastavami okrašena so bila Zakaj tW,u ‘n kfaji pa tudi nič prazničnega vzdušja ni bilo čutiti. ^tŽaJn ti ? Lahko bi v opravičilo in odgovor dejali, da se *Utij0 ,i"‘a zavest pri Slovencih pač še ni povsem zbudila in ne ie ***** po prazničnem potrjevanju lastne državnosti. Če iQijeb i'Sfno P°tem Lili pred leti državniško bolj osveščeni, *ttstav ■ državnih praznikih v nekdanji Jugoslaviji proslav, frlj S/'n P0,apa več kot preveč? Najbrž ne. Le gospodarja so ne°' c',ci poslušali, saj se je vedelo, da lahko “gor plačaš", Zndi$; “Lesiš zastave. Ob takem premisleku seveda neprijetno >,<,ro ‘(lu°i!‘Sti °stri in neusmiljeni Cankarjevi misli o slovenskem tStfitaii f ttarodu hlapcev. A da omilimo neprijetni vtis, velja Uh Pr■ nekaj. Konec tedna je bilo nemalo kulturnih in dru-'Liavn red‘tev, mnoge med njimi so bile posvečene dnevu ž(>Iq kQS,l~ Kultura, ki ji država tako skopo reže kruh, sc jepoka-vej( /J 'Vesto in trdno gnezdo, v katerem domuje narodna za-Ni dn°rda se bo sčasoma le preselila v državniško gnezdo kot narodih. In potem bo morda za dan državnosti več neSa vzdušja z zastavami vred.
MILAN MARKEIJ
A
ir
Ivan Bizjak - varuh človekovih pravic Republike Slovenije in Lojze Peterle - predsednik SKD. V kulturnem programu, ki gaje povezoval Pavel Groznik, sta z recitacijami nastopila dramski igralec in režiser Boris Cavazza in trebanjska učiteljica Ana Nahtigal, pel je operni pevec Marko Fink in združeni mešani pevski zbor iz Šentjerneja in Do-brepolj pa je spominsko prireditev zaključil z domobransko himno Moja domovina.
L. M.
OBLETNA MAŠA V ROGU - Dr. Alojz Šuštar, ki je vodil mašno slovesnost v Rogu, je pozval k spravi in spoštovanju različnosti tudi z naslednjimi besedami: ” Kraji ostanejo, ostanejo spomini, mi pa se moramo spreminjati, da bi postali boljši ljudje in kristjani in da bi si prizadevali za spravo z Bogom in med seboj. ” (Foto: L. Murn)
Posavju enotno zdravstvo!
Zahteve županov treh posavskih občin in poslancev v državnem parlamentu v posebni spomenici
POSAVJE - Župani treh posavskih občin ter poslanci v državnem zboru in državnem svetu so nedavno sprejeli spomenico, v kateri nasprotujejo v Planu zdravstvenega varstva RS do leta 2000 predvidenemu prenosu zmogljivosti porodniškega oddelka iz brežiške v novomeško bolnišnico in zahtevajo ustanovitev samostojnega zavoda za zdravstveno varstvo Posavja s sedežem v Brežicah.
S tem se upirajo nadaljevanju tradicionalne škodljive razpetosti svojih občin med različne organizacijske in politične enote: enkrat kot celota pod okraj Krško, nato pod Trbovlje pa pod Novo mesto in po letu 1964 deljeno pod Celje (Sevnica in Brežice) in Novo mesto (Krško).
“Ponavljamo že izrečeno zahtevo, naj vsi republiški organi in državni zbor obravnavajo Posavje kot enoten geografski, ekonomski in de-mografsko-sOcialni prostor,” so zapisali. Tako naj se načrtuje tudi na področju zdravstva, saj je ravno zaradi delitve prostora brežiška bolnišnica izgubila nekoč enoten gravitacijski prostor, kar jo je očitno oviralo pri razvoju. V spomenici zato zahtevajo enotno in samostojno zdravstveno regijo, v kateri naj bi ne
PRISEGLA NOVA SKUPINA VOJAKOV
NOVO MESTO - V vojašnici v Bršljinu v Novem mestu je bila v petek, 23. junija, ob 16. uri slovesna prisega vojakov 105. inženirske čete GŠŠV. Svečanega dogodka se je kljub deževnemu vremenu udeležilo veliko gledalcev, v glavnem svojci vojakov, novo generacijo slovenskih vojakov pa sta pozdravila tudi Albin Gutman, generalpolkovnik Slovenske vojske in Janez Butara, poveljnik 2. PPSV, ki sta mladim vojakom zaželela, naj čim koristneje izrabijo 6 mesecev vojaškega roka, kajti morda bo potrebno nekoč spet nujno poprijeti za orožje.
ustanovili izpostave, ampak samostojen regijski Zavod za zdravstveno varstvo.
Plan zdravstvenega varstva, ki je pred drugim branjem, spet vključuje Sevnico in Brežice v dejavnost Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Posavci vztrajajo, naj se v Posavju najpozneje do leta 1998 ustanovi samostojen zavod za proučevanje socialno-medicinskih, ekoloških in demografskih vplivov, ki bi do leta 2000 dobil še vse ostale funkcije (mikrobiološki laboratorij, dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija).
Ne strinjajo se tudi s prenosom porodnišničnih zmogljivosti v Novo mesto, do katerega naj bi prišlo takoj po končani izgradnji novomeške porodnišnice (na predlog stroke). Posavci zahtevajo, naj se tako določilo v Planu črta.
B. DUŠIČ GORNIK
PAPIROTI BO LAST AERA IZ CELJA
KRŠKO - Krški Papiroti, nekdaj hči Vidma, je v maju s podpisom tripartitne pogodbe med Vidmom v stečaju, Žavarovalnico Triglav in Aerom Celja tako rekoč dobil novega lastnika. Lastništvo družbe Papiroti se bo preneslo v last Aera, kemične in grafične industrije Celje, po izpolnitvi odložilnih pogojev. Kot napovedujejo, bo Papiroti še naprej samostojna družba, vendar vključena v poslovni sistem Aero.
siutam

PRODAJNO SERVISNI CENTER Kršita vas 28/e 68262 Kršita vas. Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450
Trgovsko proizvodno podjetje
68000 Novo mestb Bršljin 37
Tel.: 068/324-442.
Stranska vas 5 68333 SEMIČ Tel./Fax.: 068/67-270 Mobitel: 0609 613-101, 0609 622-213
KLIMA NAPRAVE
DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE
ČASTNIKI ZBOROVALI - V nedeljo, 25. junija, so se v novomeški vojašnici zbrali člani območnega združenja slovenskih častnikov na zboru in letni programski konferenci, ki jo je vodil predsednik območnega združenja slovenskih častnikov Borut Usenik. Zbor so pozdravili župana novomeške in škocjanske občine Franci Koncilija in Janez Povšič in poveljnik II. pokrajinskega poveljstva slovenske vojske brigadir Janez Butara. Predsednik združenja slovenskih častnikov Miha Butara (na sliki prvi z desne) pa je zbranim razložil smernice nadaljnjega razvoja združenja. Zbor je na koncu prisluhnil predavanju mag. Teodorja Geršaka, ki je govoril o evropskih varnostnih procesih in vlogi Slovenije v njih. (Besedilo in foto: Marko Klinc)
Danes v Dolenjskem listu
na 4. strani:
•	V Krki že kupujejo delnice
na 10. strani:
•	Brane je bil dvakrat za las drugi
na 9. strani:
•	Nihče ni streljal, a pokalo je!
od 11. do 14. strani:
•	Priloga Dolenjskega lista
na 24. strani:
•	Konjske specialitete na Loki
V Trebnjem poteka 28. mednarodni tabor likovnih samorastnikov, na katerem sodeluje 12 likovnikov iz petih držav sveta - Ustvarjalno in družabno srečanje
V PONEDELJEK SE JE ZAČELA RAGLJA 95
PREVOLE - V ponedeljek popoldne so prispeli na Prevole udeleženci 1. izmene Raglje 95, poletnih počitnic, ki jih v tej vasi v Suhi krajini organizirata Radio Slovenija in Osnovna šola Prevole. Z Ragljo bodo na Prevolah na počitnicah tri izmene šolarjev iz vse Slovenije, zanimanje za to obliko preživljanja poletja pa je zelo veliko, tako da organizatorji vsem najverjetneje ne bodo mogli ustreči.
ŠPORTNE IGRE UNZ
KRŠKO - Delavci uprave za notranje zadeve Krško so se že 4. zapored pomerili v športnih igrah. Najuspešnejši šobili športniki UNZ Krško, drugi so bili športniki policijske postaje Brežice, tretji pa delavci postaje mejne policije.
TREBNJE - Te dni v Trebnjem poteka že 28. mednarodni tabor likovnih samorastnikov, na katerem sodeluje 12 likovnikov iz petih držav. Prireditev, po kateri je Trebnje zaslovelo v domovini in zunaj njenih meja, so slovesno odprli v petek, 23. junfja, zvečer. Udeležence in gosteje v Galeriji likovnih samorastnikov pozdravil trebanjski župan Ciril Pungartnik, v kulturnem programu pa sta nastopila Trebanjski oktet in kvartet har-monikašev iz tukajšnje glasbene šole.
mmm
■■■■■■■■■i
Trebanjski županje v svojem nagovoru najprej na kratko orisal bleščečo pot, ki jo je Tabor likovnih samorastnikov prehodil od leta 1969, ko so se v Trebnjem prvič ,srečali ustvarjalci likovne naivne umetnosti. Poudaril je velik kulturni in promocijski pomen Galerije samorastnikov, kije zrasla ob taboru in kjer je danes shranjenih prek 700 slik in skulptur 146 umetnikov iz 27 držav sveta, nato pa je povzel misli predsednika organizacijskega odbora tabora Janeza Gartnarja, ki po skoraj treh desetletjih svojega delovanja pri organizaciji tabora zaskrbljeno opaža, da se je zadnja leta razvoj te dejavnosti upočasnil in zožil do stopnje, ki meji na golo preživetje. Na Gartnarjev poziv, da se “Trebnje mora odločiti, ali še želi in zmore imeti svojo galerijo, ali želi v nji še gostiti likovnike, imeti koncerte in nastope vrhunskh umetnikov ter se ponovno uveljaviti kot kraj kulturnega dogajanja širšega pomena, kar je nekdaj že bilo”, je župan odgovoril, da je optimističen glede usode galerije in tabora. Oba sta sestavni del Trebnjega in nabrž si nihče od Trebanjcev ne more pred-
stavljati, da bi bilo najmlajše slovensko mesto brez te svoje značilnosti. Zatrdil je, da bo kot župan vložil vse moči, da bosta galerija in tabor obstala.
Na letošnjem taboru, ki se bo zaključil v soboto, 1. julija, ustvarja 12 likovnikov naivcev: Jan Hruška iz Češke, Ryoichi Kono iz Japonske,
Boro Arsovski iz Makedonije, Mladen Vukelič, Darja Lobnikar-Lovak, Zlatko Huzjak in Petar Petrovič iz Hrvaške ter Sandi Leskovec, Irena Polanec, Nataša Prestor, Stane Novak in Boris Žohra iz Slovenije. Njihovo bivanje v Trebnjem pa ni namenjeno le ustvarjanju, ampak tudi sprostitvi in spoznavanju dežele gostitelja. Tako so pdeleženci tabora v ponedeljek obiskali Nebesa in Šentrupert, danes so imeli skupni piknik na Vrhtrebnjem, jutri pa bo njim v čast koncert madžarskega pianista Zoltana Petra.
M. MARKELJ
SLIKARSKO SREČANJE V TREBNJEM - Otvoritve 28. trebanjskega tabora likovnih samorastnikov so se poleg gostov in domačinov udeležili tudi tisti ustvarjalci (na sliki), ki so do petka že prispeli v Trebnje. V soboto so se jim pridružili še ostali. (Foto: MiM)
Ali kupujete v tujini?
Vsak nakup sc splača, čc ne kupcu, sc trgovcu. V prepričanju, da se splača tistemu, ki kupi, so številni Slovenci v preteklosti preplavili obmejna italijanska trgovska mesta in se založili z vsem potrebnim in nerabnim blagom, pod katerim so se šibile na hitro zbite stojnice. Bogatejši so se zatekali v tujini v uglednejša prodajna središča in pG predhodnih preračunih nemalokrat nabavili pri tamkajšnjih trgovcih vse, od toaletnega papirja do pGtGpnih Črpalk in delov menjalnika ter pohištva in pasje hrane. Bili so časi, ko so Slovenci edino s tihotapljenjem v tujini kupljenih računalnikov lahko potešili svojo najhujšo lakoto po elektroniki. Ob tem, da so sc slovenski prtljažniki vozili polni iz tujine, se je stalno dogajalo, da so tudi preračunljivi Italijani in Avstrijci stalno kupovali v Sloveniji, kerse jim je pač splačalo. V menjajočih se obdobjih, v katerih hodimo mi množično kupovat v tujino in prihajajo malo manj množično inozemci po nakupih v naše trgovine, je zdaj nastopila madžarska era. Blago je na Madžarskem poceni, če primerjamo cene. Kaj dobimo, če primerjamo kakovost kupljenega? Od odgovora je odvisno, če bo Slovenec po prvem obisku Lentija še ponovil svoje nakupovalno romanje tja. V anketi smo spraševali, ali kupu-
v tuiim.
JOŽE MORAVEC, avtoličar iz Pod-klanca pri Vinici: “Ko smo bili še v Jugoslaviji, se je splačalo hoditi po nakupih v Italijo in Avstrijo, takoj po osamosvojitvi Slovenije pa na Hrvaško. Sedaj se ne splača več, kajti izbira je pri nas dobra, cene pa nižje kot na Hrvaškem ter podobne avstrijskim in italijanskim. Zato že dolgo nisem šel po nakupih v tujino, čeprav je morda kakšen artikel res cenejši. Toda tudi dolga pot in porabljen čas nista zastonj.”
SAŠA DIMITRIJEVIČ, natakarica iz Metlike: “Nekajkrat na leto grem po oblačila v Ust, ker so cenejša kot pri nas, a tudi izbira je velika. Nad nakupovalnimi avtobusi, ki vozijo ljudi v tujino po nakupih, se ne navdušujem. Tudi pri nas se že dobi vse, tudi najrazličnejša oblačita po ugodnih cenah, če ima človek le dovolj časa, da pogleda po trgovinah. Predvsem pa nam ni potrebno več hoditi v tujino po osnovne življenjske stvari kot nekdaj.”
JOŽE MARKELJC, upokojenec iz Straže pri Šentrupertu: “Vsega je dosti v Sloveniji in lahko kupiš tu, samo če je denar. Ne hodim nič kupovat ven. Ni potrebe in tudi nimam potnega lista. Če je na Madžarskem ceneje, kot pri nas, je tam pa slaba roba. Naši zdaj hodijo na Madžarsko, včasih pa so hodili na Poljsko, Češko ali šc prej v Italijo, Za dobro blago moraš tudi v tujini dobro plačati. Sem tudi proti prodaji od vrat do vrat.”
ALBINA BEVC, kuharica iz Tržišča:. “Ne vem, koliko se splača kupovati v tujini. V zadnjem času veliko hodijo na Madžarsko. Kar kupujejo na Madžarskem, ni kaj posebnega. Veliko stvari je tam menda cenejših, ampak tudi v Sloveniji dobiš poceni, samo poiskati moraš take trgovine. Mene ne vleče po nakupih v tujino, pa tudi drugače ne kupujem veliko. Tbdi si tega ne morem privoščiti. Šla bi na Madžarsko, ampak samo pogledat, kako je tam.”
FRANCI VRANETIČ, elektrikar iz Kapel: “Osebno zelo redko nakupujem v tujini, vsaj od takrat, kar smo hodili še v Avstrijo. Danes grem čez mejo le, čc potrebujem kakšen rezervni del za avtomobil, ki se ga tu ne da dobiti. Pred kratkim pa je bila naša družina po nakupih na Madžarskem, enostavno zato, ker vsi hodijo in nas je kar nekako potegnilo. Lahko rečem, da se cenovno splača, res pa je vprašljiva kakovost blaga."
JANJA PIRNAR, ekonomski tehnik iz Jelš: “Ker so v zadnjem času zelo popularni nakupi na Madžarskem, sem šla tudi sama enkrat tja, vendar je res, da je tam roba večinoma slabše kvalitete. Ker tu standard pada, mnogi raje kupujejo ceneje, vendar menim, da je bolje odšteti malo več za kvalitetno blago pri nas, s tem pa koristimo tudi državi. Sicer pa lahJčo nakup v tujini bolje izkoristimo, na primer za ogled krajev.”
JANA TOPOLNIK, pomočnica vzgojiteljice v ribniškem vrtcu. “Včasih smo veliko hodili v Italijo po oblačila in v Avstrijo po hrano. Danes ne več in, kot slišim, je menda celo obratno, da sedaj Avstrijci hodijo k nam. Mislim, da se ne splača, saj tudi pri nas dobimo dobre in poceni stvari. Kljub vsemu gremo, bolj na izlet kot po nakupih, enkrat na leto v Italijo, kjer morda res dobiš kaj ceneje, kot je pri nas, vendar so dobre stvari tudi tam drage.” LJUBICA KLUN, komercialistka v Novi LB v Kočevju: “Kupujem še vedno tudi v tujini. Naše trgovine so sicer dobro založene, a so cene pri nas višje, pri nekaterih artiklih celo za polovico in več. V Italiji se splača - še posebno zdaj, ob padcu lire - kupovati tehnično robo, čevlje in tekstil, vendar ne v Trstu, ampak v Vidmu in globlje v Italiji. Živila pa so cenejša v Avstriji. Posebno sem si zapomnila ceno za pokrov za WC školjko.”
TONE KRAŠEVEC, delavec podjetja RAP iz Novega mesta: “Kje so časi, ko smo po vsako malenkost skočili prek meje! Ne pomnim, kdaj sem zadnjič pokazal potni list. S to plačo lahko odpiraš le vrata špecerij in si sem ter tja privoščiš še kakšne nove cunje, za kaj več pa v tem razkošju ni prostora. Velik uspeh je, če se lahko odpraviš v Ljubljano in denar porabiš v tamkajšnjih trgovinah, saj je v prestolnici / marsikaj cenejše.”
■y

Srečanje sladkornih bolnikov
Bolniki in zdravstveni delavci Dolenjske in Bele krajine o vzrokih in zdravljenju sladkorne bolezni
NOVO MESTO - Društvo za boj proti sladkorni bolezni Novo mesto je v sredo, 21. junija, pripravilo 3. skupno srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenih delavcev Dolenjske in Bele krajine iz občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Semič, Šentjernej in Škocjan. Namen srečanja pred mednarodnim svetovnim dnevom sladkorne bolezni (27. junija) je bilo izboljšati seznanjenost bolnikov s preventivo zdravljenja.
Sladkorna bolezen v svetu prerašča v vsesplošno epidemijo, kar kažejo tudi podatki Mednarodne federacije za diabetes: leta 1985 je bilo v svetu 30 milijonov sladkornih bolni-
“Ideje brez meje” v Kostelu
35 otrok na raziskovalnem taboru v Kostelu -Ibdi Forma viva
KOSTEL - 35 otrok iz Slovenije, med njimi dva iz zamejstva in eden iz Delnic, ki so posebno nadarjeni in uspešni v osnovni ali srednji šoli, je bilo od 17. do 27. junija na tretjem raziskovalnem taboru “Ideje brez meje” in otroški “Formi vivi” v Kostelu. Vsi so kandidati za Zoisovo štipendijo.
Namen raziskovalnega tabora je bil, da se nadarjeni otroci seznanijo z naravno in kulturno dediščino. Opravljali so raziskovalno delo v petih skupinah (spomeniško varstvo, sociološko-etnološke in geo-grafsko-krajinske raziskave, zgodovina in arheologija, živalstvo in rastlinstvo). Nekateri so se poleg tega ukvarjali z raziskovalnim novinarstvom. Skupina, ki je delala v okviru otroške “Forme vive”, je izdelovala pod vodstvom akademskega kiparja Jakova Brdarja v glini razne like, ki sojih odlili v beton in bodo ostali, kjer so nastali.
Obe srečanji sta potekali v okviru akcije za spodbujanje nadarjene mladine. Z mladimi je bilo 10 mentorjev in njih pomočnikov. Tabor je organiziral informacijsko-izobraže-valni in svetovalni center Izida iz Ljubljane, pokroviteljici tabora pa sta bili občina Kočevje in kočevska enota Zavoda za zaposlovanje. Zdaj bodo skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kostelu določili še stalni prostor za park otroške ustvarjalnosti.
J. PRIMC
kov, 10 let pozneje preko 100 milijonov, do leta 2010 pa napovedujejo, da se bo to število še podvojilo. V Sloveniji je registriranih več kot 70000 takih bolnikov, od tega jih je v dolenjski regiji preko 4000. “To pomeni, da je še kako potrebna organizacija, ki v širši skupnosti skrbi za takšne bolnike, saj je skrb za zdravje tako skrb posameznika kot države z njenimi institucijami,” je v pozdravnem govoru dejal Miro Torževski, predsednik Društva za boj proti sladkorni bolezni Novo mesto.
V imenu direktorja zavarovalnice Tilia Janeza Novaka je udeležence pozdravil Franci Kek. Na srečanju sta s krajšima predavanjema sodelovala zdravnik specialist dr. Zvonko Babič, ki je govoril o kroničnih komplikacijah sladkorne bolezni, in višja medic, sestra Bernarda Štrucelj, ki jc predavala o pravilni negi in oskrbi nog pri diabetikih. Predstavljene so bile tudi novosti zdravstven-
* Za uspešno delo in napredek v boju proti sladkorni bolezni so podelili tudi priznanja: zahvalno listino je prejela televizija Vaš kanal Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto - dispanzer za diabetike; iz novomeškega društva za boj proti sladkorni bolezni je zahvalno listino dobila Majda Vojs, Katica Ilercigonja in Miro Torževski pa sta si za več kot 5 • letno delo v društvu prislužila srebrno plaketo.
ega zavarovanja in samokontrolni pripomočki, za degustacijo in prodajo dietnih izdelkov pa so poskrbela številna podjetja.
L. MURN
TOKRATNI POBOT NAJSLABŠI
NOVO MESTO - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje jc 3. junija organizirala letošnji 6. krog obveznega večstranskega pobotanja obveznosti in terjatev med pravnimi osebami v državi. V ta krog je obveznosti prijavilo 156 pravnih oseb s skupaj 2.852 milijoni tolarjev obveznosti, kar je za dobrih 5 odst. manj kot v petem krogu. Pobotanih je bilo 10,9 odst. v pobotanje prijavljenih obveznosti. Šesti krog je bil glede na odstotek pobotanja najslabši v letošnjem letu. Naslednji, 7. krog bo Agencija po načrtu aktivnosti izvedla 1. julija.
DAN DRŽAVNOSTI V NOVOMEŠKI VOJAŠNICI -Proslava, ki sojo v vojašnici Novo mesto pripravili ob dnevu državnosti, je imela dva dela. V uradnem delu je načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman dvanajstim sodelavcem podelil priznanja za zasluge pri graditvi Slovenske vojske, v neuradnem delu pa so častniki, zaposleni v novomeški vojašnici, pokazali vrsto dejavnosti, ki nimajo neposredne zveze z vojaškim urjenjem, kot je lokostrelstvo, paintball, borilne veščine in samobramba, na ogled pa so postavili tudi oborožitev enote in drugo vojaško opremo. Svečanost sta s svojima podvigoma poostrila tudi vodnik Borut Retelj, ki je pretekel 70 km od vojašnice v Cerkljah preko Trdinovega vrha do vojašnice v Novem mestu, višji vodnik Simon Zupančič pa je s kolesom premagal pot od Novega mesta do vrat in nazaj. Na sliki: načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman izroča Borutu Retlju pokal za maratonski podvig. (Foto: /. V.)
POKROVITELJSTVO SE NADAIJUJE - Pretekli teden se je prišel na metliško podružnično šolo na Suhorju poslovil dr. Tone Hrastelj (prvi z leve), direktor IBN oz. nekdanjega Jugotekstila, ki je že 35 let pokrovitelj te šole. Dr. Hrastelj odhaja v pokoj, prav tako kot tudi Moša Vukovič (prvi z desne), kije bil pobudnik za pokroviteljstvo Jugotekstila in je skrbel za stike med šolo in podjetjem. Novi direktor IBN Lojze Zajc (drugi z leve) je zagotovil, da bo podjetje nadaljevalo s sponzorstvom, ravnatelj OŠ Metlika Jože Mozetič pa sc je zahvalil za pomoč, ki jc bila doslej zelo izdatna in dobrodošla.
Enotna
turistična
promocija
0 blagovni znamki Bele Nj* in turističnem informiraj
DRUŠTVENI AVTORALLY- V soboto se je na društvenem avtorallyju AMD Novo mesto kljub dežju zbralo 14 posadk, ki so se na poti skozi Kar-teljevo, Otočec, Kronovo in Šmarjeto pomerili v vrsti izvidniških in spretnostnih nalog, kot je spretnostna vožnja med stožci, približevanje steni, ocenjevanje prevožene razdalje, ocena širine vozila in podobno. Tak preizkus voznikovih sposobnosti in poznavanja cestnoprometnih predpisov spada v preventivno dejavnost društva in bi sega moralo udeležiti še več voznikov. Na sliki predsednik AMD Novo mesto Jože Prosinečki predaja pokal zmagovalcu Marjanu Gregorčiču. (Foto: I. V.)
JANKOVIČI PRI	I
V galeriji Raztresen v Janko
Ilešičih sta bila nedavno
“Petruvo v deželi Petra Klepca”
Stanka o razvoju turizma jim. Pogovarjali so se o ^ znamki Bele krajine " ot)U turistični signalizaciji, k • „ smerokazi, obeležja za mfo^( in usmerjanje turistov obiskovalcev v Beli krajini. ^
ter iz Vuzenice, kije raz v Beli krajini pridelaj J vsem, česa imajo v P'	apto
presežke bodo propagira i r B jo v turistične namene, g ^ tudi izdelke domače o
be,o
imenovale komisijo z	((1
cliAnr\ cinnnlizaCliO) Z ^t-fljl
OSILNICA - Iz preteklosti so znane razne prireditve, ki sojih prirejali v dneh ali na sam praznik Petra in Pavla. Dan po tem prazniku se je uradno začela košnja. Sejmi, običajno združeni z vaškimi veselicami, so šli v zadnjih desetletjih v pozabo. V Osilniški dolini bodo letos sejem obnovili in bo nedvomno spadal v prvovrstno turistično ponudbo. Pobudi botruje civilno gibanje pa seveda občina in turistično društvo. Tokratni sejem in praznovanje nosi naslov “Petruvo v deželi Petra Klepca”. Praznovanje se bo začelo 30. junija, ko bo ob 20. uri odprta razstava akademskega kiparja Staneta Jarma, ob 21. uri pa bo kresovanje ob sotočju Kolpe in Čabranke.
Višek prireditev bo v soboto, 1. julija. Že ob 7. uri bodo zvonovi vseh cerkva zvonili v pozdrav prazniku. Ob 10. uri bo v farni cerkvi sv. Petra in Pavla svečana maša, na kateri bo sodeloval pevski zbor iz Dolenje vasi. Ob 11.30 se bo na trgu v Osilnici začela osrednja slovesnost s kulturnim programom. Pel bo pevski zbor Zarja iz Trbovelj. Po pozdravnih besedah bo na trg prihod kočij in ljudi, opravljenih v kosce, drvarje in druge značilne like iz te doline. Zbranim bo spregovoril osilniški župan Anton Kovač. Nastop bosta zaključila pevska zbora iz Trbovelj in “Ivan Grbec” iz Trsta.
Seveda sc bo praznovanje nadaljevalo s tradicionalno veselico, na kateri, kot pravijo Osilničani, vam bodo postregle z raznimi dobrotami kar naše mame. Te dobrote bodo seveda tudi vsem na ogled in obiskovalcem na pokušinjo. Če se kaj spoznamo na osilniško gostoljubnost, potem bo obisk prireditve enkratno doživetje. A košmerl

turističnirn? objekti,	(J
kopališča, parki, gos«^# Tljsj stale table iz sodobn P poS1 (sja
naravnih materialov m v	i||tf	ih
ni obliki, ki bo postal3 z je|(, t0|(|
vso Belo krajino. Y kja|
Iran^n IptOŠnjC P°le", ’
vso Belo krajino. 1*T kdaJ končan letošnje po ^0Jv( o bodo postavljene tab'^oVikiti« 5
“»Sli
DOOO posiavijv,— — ;tnV ju>; C* od občin in posamez.	e
zanje zainteresiran'	>
plačali. Sicer pa so na	“'
darili, da morajo belokr^^Pnsti
ne na področju turizr .	>■*
no.	M8 /M


trgovino, kier^b.k°Pin obrftt

a vsi,
prodajajo!udi pf% rale pa lahko tudi t	^gttl-
talim otroškim pr°Sr Majda Luzar)
--------. . fciSii
sega navadno kaj „ p^
i sssfes«
ljubljansko pismo
Pobirati marke ali rušiti?
Včeraj gmajna, danes narodni park
LJUBLJANA - Tako kot že vsa zadnja leta tik pred poletnimi dopusti je onkraj Dragonje na istrskem polotoku zavrelo tudi letos. Inšpektorji so 10.000 lastnikom parcel na rtu Kamenjak zagrozili, da jim bodo 26. junija začeli podirati barake ali odvažati njihove počitniške prikolice zatem,ko je občina Medulin ta predel razglasila za narodni park. Spor med slovenskimi lastniki zemljiških parcel, na katerih stojijo različni počitniški objekti, in hrvaškimi občinskimi oblastmi se vleče že več let.
Po uradnih statistikah imamo na Hrvaškem 5 tisoč počitniških hišic ali apartmajev. Mnogi zdaj skušajo s pomočjo malih oglasov v Glasu Istre, Novem in Večer-njem listu zamenjati svoje premoženje za podobno v Sloveniji ali ga celo prodati, čeprav je na Hrvaškem premoženje državljanov nekdanje Jugoslavije “zamrznjeno”, dokler ne bodo rešeni vsi premoženjskopravni spori med republikami nekdanje države.
Predmet spora pa niso zakoni-
v ijvjiir
bile hrvaške obla:	y
črne gradnje, kas93. N»J

prosilcem. Vsem dojijo a poročili, naj sam Pn ab0> počitniške hišjicK^dr^i.
“vikendov's^avcdg;^:
ni na njihovi stran^ ^
jo “karto” v tem jf<
koristi, ki bi jih
čina , ce ,Junan'i<l
preživljanje d°Pu*,“tnil>
feSKJg#
SO v času prodaj . vCde 'p.
kujejo, da bo rešitev za nastal« r-e, bj 1«;, se odločili za ru. Lilo Um nrimeru pO/11 n
kem primeru P0'“-jn OTS, zirano, barbarsko .„1^, dejanje,” so ^PJ^gO ^
2
DOLENJSKI LIST
Št. 26 (2394), j
Prvakinja meketa v Podljubelju
V Sevnici 4. državna razstava koz in mlečnih izdelkov - Rejci pripeljali 80 živali - Nojka, tretja, je dala več kot 6 litrov - Miša prvakii\ja razstave
SEVNICA - V soboto in nedeljo je bila v Sevnici 4. državna razstava koz, prireditev, ki sojo sicer pripravili doslej skupno že devetkrat. Poleg koz, od katerih so nekatere tudi zamenjale lastnika, so razstavili tudi mlečne izdelke iz kozjega in ovčjega mleka.
TERENSKI ogled ViNOGRADOV
' Kmetijska sve-
Ci doZinl Jožetom Ma-JO iutr' 9,gledi bodo v petek, GrSa'°b9 uribo ogled na
~d,5čuiv vinogradu Franca
Bi
•Sd
;ioj
f ;it pro
ruS Ravnikar'11'30 "3 ^a,ežu Pri 14 3« a/jevi zidanici in ob
‘in* [Marjan, i^®Vr.u v vinogradu 10*
ifO1
ikfl°
aSSSSBSSS?
’awi bamhJ, ’ med kalere spadajo rlrl° lein f0V- Pabcc- Te zdaj že iOP [>jske D ayazai° neposredno iz ^ljeveč vbu50vih Palic viditno
Si'1" * Pa tuctiV sadovn4a*eih, vinogra-jeM J0|(tobrannna Vr,tov'b' K)tr služijo kd3! bambii« £ora/ ljudje se odločajo odd J°stipa|jr Predvsem zaradi trpež-
jdo’
te tu VJ-v naSrin"-6’ zaradl tlesar delu-)ii£f| lslaiajo p9 Jzrcdno '>čno in tudi

&H?^vra^Ldei:fr’ijy
isp-ss
fšpsss
lrar0vn'ce sn 2 ^eseca v mesec. R za ma|T° 1000 tolarjev kilo-
SSsrSSSsas
iictj h. 1 lahrvii. ’ ^TOmnir 1 OS hanam*
V; lSo\“e 130 dn nik.f80-hruSkt; 300,

'4
J
4
fi
<&.
y
Na razstavo - organizirala jo je Zveza kozjerejcev republike Slovenije - so pripeljali 80 živali, v različnih ocenjevalnih skupinah so zanje podelili rejcem 23 zlatih medalj. Prireditev je motil dež in zredčil vrste razstavljalcev in gledalcev. Drugo leto bo gneča na razstavnem prostoru lahko spet večja, eden od razlogov za to je, so rejci organizirani. Delujejo kozjerejska društva Ptuj, Kamnik, Gorenjska, Lisca Sevnica in Kozjcrejsko društvo Slovenija. Predsednik slednjega, katerega sedež je v Sevnici, je Silvo Osovnikar, ki je hkrati tudi predsednik krovne Zveze kozjerejcev republike Slovenije.
Na razstavi so merili mlečnost koz, ocenjevali mlečne izdelke in izbirali prvaka razstave.
Nekatere uvrstitve po merjenju mlečnosti - srnasti tip: 1. Nojka, 6,34 1 mleka dnevno (lastnik je Janez Juvančič, ki je tudi gospodar sevni-škega razstavišča). Nojka je tako rekorderka mlečnosti letošnje razstave in sc je s tem pridružila dvema kozama, ki sta se na dosedanjih sev-niških razstavah že proslavili z več kot 6 litri mleka na dan. 2. mesto je tokrat osvojila Miša, (4,971), 3. Rozi (4,35 1). - Sanski tip: 1. Benka, 4,95 1, 2. Moli, 3,87 1 (lastnik obeh je Anton Nenadič s Planine pri Sevnici), 3. Soni, 3,76 1 mleka dnevno.
Pri ocenjevanju mlečnih izdelkov je Matjaž Žerjal dosegel s sirom v olju in poltrdim sirom najvišji, tj. ekstra kakovostni razred. S skuto, sirnim namazom s poprom, dvema svežima siroma ter s sirnim namazom s česnom in peteršiljem se je uvrstil v 1. razred, Žeijalov mehki sir pa je dosegel 2. razred. Mehkemu kozjemu siru Petra Goriška so ocenjevalci prižnali 3. kakovostni razred. Klavdija Mozetič iz Komna je z maslom, s skuto z drobnjakom in poltrdim sirom dosegla ekstra razred. Celei so za mleko priznali ekstra kakovostni razred in za poltrdi sir 1. razred.
Prvak Sevnice pri sanskem tipu koz je Saro iz KD Ptuj, prvakinja Slovenije v tej skupini je Soni, kate-
Agro d.o.o. Novo mesto
prodajalna
KMETIJSKA APOTEKA
Kastelčeva ulica 3 tel. 322-560 vam nudi:
•	VEUKO IZBIRO ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
•	ročne in nahrbtne škropilnice
•	motorne nahrbtne škropilnice
STIHL in SOLO
•	škropilne agregate, stoječe in prevozne
•	visokotlačne cevi za škropljenje,
•	škropilne palice (od 65 do 300 cm)
•	zaščitne obleke za škropljenje
Delovni čas: od 7. do 18. ure sobota: od 7. do 13. ure.
^stijski nasveti pot do lepe trate
JT
;ANsnPPnl ‘n maJ za sejanje trave najprimernejša meseca, je 'J	To vel "a tud'v drugth, vse tja do septembra - če je le dovolj
li1* \ ^v^/3 travnik in vrtno trato, ki pa je od travnika trai„ • Pogledih, pa naj gre za setev ali vzdrževanje.
d?P^Vm-uleže modnare(»ti	‘	"
- ii. Ve C'n3lomaV; ^rck's'° Je treba apniti s kameno moko, calplex-oO f <5^6 ba/Va ' kak'm drugim podobnim sredstvom, če pa je zem-na’jiie lrcba dodajati kisla mineralna gnojila.
|:>z;/?ft. na tPn,’ Predvsem pa enakomerno kalitev travnega semena je k^f^.hior, Oljita obdr	................... ‘
rt®
kar je za mnoge
najpomembnejše
’k;
-ji* uO1, Zn K-ICe rtajbolj priporočenih trav, primernih za različne iJ? A ? V hu h^ro.ozelenitev je najboljša meša: k‘ tWa On"lldndi razmerah se zlasti obnese
!i. Wi
oh * žTh'1Ce najb°lj priporočenih trav, primernih za različne "jjj \ ? v h'u bltro ozelenitev je najboljša mešanica Oaza, za okras-9 Op"lldnih razmerah se zlasti obnese mešanica Tivoli, za «• v'?' (V116 DoJ >’•Za senčnc lege> kjcr se rad razraste mah, Osoja in Au? dn^t ne mešanica Bled. Za kvadratni meter površine ./ JW,V Pa jp 3' g semena.
e?vif5«jNsl»?e,e začotek skrbi za dobro trato. Saj poznate tisti "* »feške tj-*et zabvat‘> pleti, valjati - to je edina pot do pre-
Inž. M. L.
re lastnik je Ivan Sotlar iz Ljubljane Polja. Prvaka Sevnice pri srnastem tipu sta Lukas, lastnika Franca
Taškerja iz Zidanega Mosta ter Dunja iz hleva Marice Kristovič s Ptuja. Prvakinja Slovenije pri tem tipu je Miša, last Alberta Perka iz Podljubelja. Mišo so izbrali tudi za prvakinjo razstave, kar govori o tem, daje bila najlepša na razstavi.
NAJBOLJŠE KOZE - V okviru razstave so organizirali tudi kozje dirke. Za podvige svojih živali so se rejci takole uvrstili: 1. Marta Slapšak, 2. Albert Perko, 3. Anja Pečar itd. Trento pred dirkami so nekatere živali skušale pregnati na različne načine, kozji hrust na sliki je meril moči s postavnim možakarjem. (Foto: L. M.)
Denar naj bi dobili kmetje
“Preveč denarja gre za papirje, premalo za resnično pomoč kmetom,” pravijo v Kmetijski svetovalni službi v Ribnici
RIBNICA - Ribniška kmetijska svetovalna služba je po vzoru kolegov iz Komende oz. Domžal minuli teden poslala na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dopis, v katerem predlagajo in obenem naprošajo, da se del denarja namenjenega v razpisu ministrstva za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, dodeli posameznim kmetijam na območju Slemen, ki se nameravajo ukvarjati s kmečkim turizmom.
“Da smo se s tem dopisom obrnili na ministrstvo, nas je spodbudilo spoznanje, da se od časa pred nekaj leti, ko jo bil za področje Slemen narejen program celostnega razvoja podeželja (CRPOV), pa do danes ni prav nič spremenilo. Program, za katerega se je dosti plačalo, je ob-
Ihh
dipl. inž. kmet. Ana Ogorelec
ležal v raznih predalih, tako da od njega ni nobene praktične koristi, in kar je najpomembnejše, kmetje od njega nimajo nič,” pravi Ana Ogorelec, svetovalka za kmečko družino pri ribniški kmetijski svetovalni službi. Mnenja je, da bi bilo pametneje kot vlagati denar v razne nove programe konkretno pomagati posameznim kmetijam na območju, za katero je bil program CRPOV že narejen, pri razvoju njihove osnovne in dopolnilne dejavnosti.
Ker gre pri tem v bistvu za prošnjo, da se program CRPOV v ribniški občini nadaljuje s konkretnimi investicijami, so hkrati z dopisom posredovali ministrstvu tudi investicijske programe petih kme-
tij z območja Slemen, ki gradijo objekte, namenjene kmečkemu turizmu. “Če bo ministrstvo tem kmetijam odobrilo pomoč v obliki nepovratnih sredstev, bo to pomenilo, da je država resnično začela denarno pomagati kmetom na demografsko ogroženih območjih, katerim je zdaj kot pomoč na voljo le kredit iz naslova demografsko ogroženih, pa še ta pod natančno opredeljenimi in omejenimi pogoji in zneski,” dodaja Ogorelčeva, ki s tem izraža tudi mnenje ribniških kmetov.
M. L.-S.
Najlepšo Štajerko ima Gorenjska
Razstava kokoši v Sevnici
SEVNICA - Minuli konec tedna se je v Sevnici zbralo precej ljubiteljev in poznavalcev malih živali, zlasti perjadi. Največja pozornost je veljala kokošim pasme Štajerka, ki v Sloveniji spet pridobivajo po daljšem času nekdanjo veljavo, vsaj med poznavalci. Štajerke so dali na ogled na ločenem prostoru na kraju, kjer je sicer potekala razstava koz. Izmed razstavljenih Štajerk so izbirali tudi miss, torej najlepšo in sploh najpopolnejšo.
“Štajerk” je bilo na razstavi 13, in sicer so kurji primerki obeh spolov zastopali veliko jerebičasto Štajerko, med rejci znano tudi pod imenom “stara Štajerka”, pritlikavo belo in pritlikavo jerebičasto Štajerko.
Po ocenah žirije, ki je ocenjevala po mednarodnih merilih, je zmagala velika jerebičasta Štajerka; njen lastnik je Maijan Šenk iz Kranja, kar torej pomeni, da je laskavi naslov najlepše Štajerke šel na Gorenjsko. Na 2. mestu je bila pritlikava bela Štajerka iz kokošnjaka Janeza Tu-rineka iz Jarenine, enega vodilnih ljubiteljskih poznavalcev te kurje pasme. Tretje mesto je pripadlo pritlikavi jerebičasti Štajerki, in sicer petelinu Silva Osovnikarja iz Sevnice.
L. M.
EN'
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Siva plesen ali grozdna gniloba
Resna bolezen vinske trte
V stolpcih kotička “En hribček bom kupil” pa tudi drugod v strokovni literaturi in časopisnih sestavkih zadnja leta vse pogosteje beremo napotke za varstvo vinske trte pred škodljivimi organizmi in fiziološkimi motnjami, ki temeljijo na agro- in ampelotehničnih ukrepih, prehrani vinske trte predvsem s prekomernimi odmerki mineralnih gnojil, na redčenju nastavka in drugih tehnoloških opravilih. Ta so sicer nujna in nenadomestljiva, vendar brez kemičnih sredstev za varstvo rastlin ni šlo niti takrat, ko so vzgojna oblika, genska zasnova in selekcija vinske trte dovoljevale celo nekajkrat nižje pridelke kot današnje visoko produktivne sorte. Zato so tudi danes vsi navedeni in nenavedeni ukrepi le sestavni del integriranega varstva vinogradov pred škodljivimi organizmi. Še tako skrbna nega in obdelava tal ne more preprečiti okužb, predvsem pa ne, če so vremenske razmere (veliko padavin in primerno visoke temperature) ugodne za razvoj peronospore, najbolj pa za sivo plesen ali grozdno gnilobo, ki jo povzroča gliva Botrytis cinerea. Slednja seje ponekod v dolenjskih in belokranjskih vinogradih že pojavila, kar je vzrok, da nanjo še pravočasno opozarjamo in zavarujemo trtje pred premočnimi okužbami.
Siva plesen se lahko pojavi v vseh razvojnih stadijih trte. Letošnje močno spremenljivo vreme je glivi omogočilo, da se je začela vidno širiti že na socvetju (kabrnkih). To so vinogradniki že opazili. Zato je škropljenje, ki smo ga opravili s fugi-cidi, učinkovitimi proti perono-spori in oidiju na vinski trti, zamujeno, če nismo dodali primernega botriticida proti njej. Ne smemo pa odlašati s škropljenjem takoj po cvetenju. Boljše škropiti prej kot pozneje, saj se bo to letos zavleklo bolj kot v minulih sušnih letih.
Zakaj ravno po cvetenju? Največjo š^odo povzroča gliva Botrytis cincrea na kabrnkih, ki jih okuži že pred cvetenjem, ter mlade grozdiče takoj po cvetenju, ko se naseli na okuženih cvetnih kapicah, od koder se širi na grozdne peclje in jagode, takoj po njihovem formiranju. Grozd se torej okuži iz ostankov cvetov, kjer se gliva zadržuje v saprofitni obliki.
Glede na letošnje vremenske razmere lahko pričakujemo zgodnji pojav sive plesni tudi na jagodah. Zato bomo obvezno dodali prvemu škropljenju, po cvetenju proti peronospori, tudi enega od učinkovitih sredstev proti sivi plesni, kot so: kidan, ronilan DF, ronilan FL, sumilcx 50-WP ali sumilcx 50-FL, v priporočenih koncentracijah.
Vlažno vreme omogoča daljše zadrževanje posušenih cvetov na grozdičih, zato se tudi čas možnih okužb podaljša. To feno-fazo moramo izkoristiti za treti-ranje vinogradov proti grozdni gnilobi vse do zapiranja grozdov (dotik jagod), predvsem pri sortah z zbitimi grozdi. Poznejše škropljenje je manj učinkovito. Prodor brozge skozi zbite jagode do pecljevine je onemogočen. V notranjosti grozdov se ustvari mikroklima, kjer visoka zračna vlaga in temperatura ustvarjata ugodne razmere za razvoj glive. Preprečitev okužb pecljevine in jagod zato ni več mogoča. Neobhodno bo opraviti vsaj še dve škropljenji tik pred zapiranjem grozdov.
Kvaliteten nanos kapljic brozge na pecljevino in ostale organe zahteva pri varstvu vinske trte pred grozdno gnilobo posebno pozornost oz. natančnost. Škropiti moramo z večjim pritiskom kot proti ostalim boleznim te kulture. Zato so priporočljivi visokotlačni atomizerji, v manjših vinogradih pa nahrbtne motorne škropilnice, ki omogočajo dovolj gost nanos kapljic v notranjost grozdov pod večjimi pritiski. Vsi deli rastline morajo biti temeljito omočeni (do kapljanja). To je ukrep s katerim preprečimo kalitev kondijev (spor), ki se številno tvorijo v ugodnih vremenskih razmerah.
dr. JOŽE ŠAVOR
En hribček bom kupil na Malem Slatniku
MALI SLATNIK - Ob zaključku šolskega leta so učenci in učiteljice vseh štirih razredov podružnične osnovne šole na Malem Slatniku staršem in drugim krajanom pred-
stavili projekt En hribček bom kupil, bom trte sadil. Na prireditvi prejšnji torek so predstavili dolenjsko vinogradništvo v pesmi in besedi ter pripravili razstavo etnoloških predmetov s področja vinogradništva, ki so jih zbrali učenci.
Delo pri projektu je potekalo celo leto. Učenci so spoznavali poklice, ki so povezani z vinogradništvom: sodarstvo, lončarstvo, trsničarstvo, ter skrbno zbirali gradivo in predmete za razstavo.
helena mrzukaJ] gospodinjski kotiček
Potek vročega polnjenja
IZOBRAŽEVANJE VINOGRADNIKOV - Društvo vinogradnikov Podgorje, ki združuje nad 200 članov, nenehno skrbi za izobraževanje. Letos so člani že poslušali predavanje o vzgoji trte, ogledali pa so si tudi največjo dolenjsko trsnico, v kateri jim je lastnik Stanko Jarkovič razkazal nasade trtnih cepljenk. Podgorske vinske gorice, kjer je nekoč uspevala le šmarnica, sedaj po zaslugi društva vinogradnikov dobivajo vse večjo veljavo pri pridelovanju dolenjskega vina, pridelek pa se lahko primera _ vini iz bolj znanih vinskih okolišev. (Foto: M. Vesel)
Za domačo pripravo shrankov je poleg pasterizacije primerno tudi vroče polnjenje. Sadje in zelenjavo skuhamo ali le blanširamo in vroče zložimo v kozarce ter ne-produšno zapremo s kovinskim pokrovom. Med živilom v kozarcu in pokrovom nastane v času ohlajanja brezzračen prostor - vakuum. Važni pogoji pri vročem polnjenju so brezhibno čisti kozarci in pokrovčki, ki jih vedno pred uporabo razkužimo s prekuhavanjem, č.e roke in vsi ostali pripomočki.
Za shranek odberemo najbolj zdravo, sveže in primerno zrelo sadje. Sadje očistimo, osušimo, odstranimo peclje, pečke, koščice in po potrebi tudi olupimo in razrežemo. Vse vrste sadnih shrankov lahko pripravimo z belim ali rjavim sladkorjem, z umetnim sladilom ali brez sladkorja. Kako sladkega okusa bo shranek, je odvisno od naše odločitve. Pri delu moramo biti hitri, saj se temperatura vlaganine ne sme znižati pod 80°C. Kozarce napolnimo do roba, takoj zapremo in zložimo pod odejo. Na ohlajene kozarce
nalepimo oznake z datumom in vsebino. Prednost vročega polnjenja je, da živilo ohrani dovolj naravnega okusa, vonja in hranilnih snovi.
Kako konzerviramo kumarice s pomočjo vročega polnjenja? Kumarice, dolge do 9 cm, dobro operemo in odcedimo. V večji posodi napravimo mešanico kisa in vode v razmerju 1:3. Glede na okus dodamo količino soli, sladkorja, celega popra in lovorovega lista. Posodo pokrijemo in pustimo, da mešanica zavre. V drugo, nižjo posodo prelijemo za dva prsta visoko te mešanice, v kateri bomo kumarice blanširali. Po nekaj minutah, ko spremene barvo, jih s pe-novko preložimo v segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico iz večje posode in zapremo s kovinskimi pokrovčki. Blanširanje je pogoj, da se kumarice značilno obarvajo in enakomerno zakislijo.
S takšno mešanico zalivamo tudi gobe, kijih predhodno dobro očistimo, narežemo in skuhamo. Pri vlaganju gob in paprike ne uporabljamo olja.
JftMM 12 NAŠIH OBČIM MHfat
V Krki že kupujejo delnice
V Krki potekata interna razdelitev in notranji odkup delnic - Za gotovinski odkup 50-odst. popust - Javna prodaja avgusta
NOVO MESTO - Blizu 100 Krkinih delavcev je že vpisalo delnice v okviru notranjega odkupa. Prejšnjo sredo so se jim pridružili tudi generalni direktor Miloš Kovačič, njegova namestnika Slavko Plaveč in Jože Colarič, direktor Krkinega predstavništva v Moskvi Janez Zagorc in direktor poljskega predstavništva Jože Kolarič ter direktorica Krke Kozmetike Metka VVachter, ki so kupili vsak po 1000 Krkinih delnic.
Do 14. julija potekata v Krki interna razdelitev in notranji odkup delnic. V okviru interne razdelitve krkaši in njihovi ožji družinski člani, nekdaj zaposleni v Krki in upokojenci zamenjujejo certifikate za delnice Krke. Za ta način lastninjenja je predvidena petina družbenega kapitala. V notranjem odkupu pa zaposleni v Krki, nekdanji krkaši in upokojenci Krke kupujejo delnice z gotovino s 50-odst. popustom. Za ta namen je predvidena desetina družbenega kapitala.
Ker je Krka po vseh merilih, tudi zahtevnih mednarodnih, uspešno
podjetje, je zanimanje delavcev za odkup delnic precejšnje. Tako rekoč vsi zaposleni v Krki in njenih družbah, njihovi ožji družinski člani, upokojenci in bivši zaposleni so vložili certifikat v Krko. Nekoliko težja pa je seveda odločitev, ko gre
ŠTUDENTSKI AVTOBUS STOJI
NOVO MESTO - Študentski avtobus, ki je med študijskim letom vozil novomeške študente v Ljubljano bo zaradi počitnic do jeseni miroval.
RAZISKOVALNI TABOR ZALOG 95
NOVO MESTO - Klub za nadarjene učence Novo mesto in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto organizirata zaključek raziskovalnega tabora Zalog 95, ki bo v petek, 30. junija, v Dijaškem domu Novo mesto v Šcgovi ulici 117. Ob 17. uri bo predstavitev Machovega zbornika, ki je nastal po zaključku lanskega raziskovalnega tabora “Družina Mach”, ob 18. uri pa bo predstavitev dela letošnjega tabora.
V taboru poskrbljeno za vse
V Dolenjskih Toplicah letos 2000 mladih iz Slovenije in tujine
DOLENJSKE TOPLICE - Zveza prijateljev mladine “Mojca” Novo mesto je tudi letos organizatorica Tabora mladih Slovenije v Dolenjskih Toplicah, ki mladim iz Slovenije in tujine omogočila vesele počitnice. Slovesna otvoritev letošnjega tabora je bila v soboto, 24. junija, ob 18. uri, med drugim pa sta se je udeležili tudi Štefka Kučan, ki je nadomeščala predsednika Republike Slovenije, in Vika Potočnik, predsednica ZPM Slovenije.
Janez Pavlin, predsednik ZPM “Mojca” Novo mesto, je v pozdravnem govoru podal kratko zgodovino nastajanja prostorov tabora od leta 1981, ko je bil na pobudo ZPMS za Dom pionirjev Slovenije postavljen tu temeljni kamen in je bil taborni prostor namenjen v glavnem druženju jugoslovanskih pionirjev v taboru Šutjcska, preko
ŠTEFKA KUČAN PREREZALA TRAK - Tabor mladih Slovenije je odprla Štefka Kučan s pomočjo novomeške učenke Klare Magič. Predsednik Republike Slovenije Milana Kučan pa je pisno obljubil, da bo gost tabora med 8. in 14. julijem, ko bo v Dolenjskih Toplicah 117 otrok Centra za socialno delo Novo mesto. (Foto: L. Murn)
leta 1991, ko je ZPM “Mojca” Novo mesto prostor prevzela v upravljanje, pa do letos, ko je tabor obnovljen in obsega 32 leseno-opečnatih hišic, sanitarije, amfiteater za prireditve in dve Marlesovi hišici. Potrebno je poudariti, da so vsa dela opravili prostovoljci (6214 prostovoljnih ur dela), tudi gradili so sami, brez obrtnikov in arhitektov. Z materialom, delom, uslugami in denarnimi prispevki pa je pomagalo 76 pokroviteljev, med njimi Mestna občina Novo mesto, Ključavničarstvo Špoljar Novo mesto, Urad za mladino Republike Slovenije in Dolenjski list itd.
Na otvoritvi so s kratkimi govori sodelovali Štefka Kučan, Vika Potočnik in Franci Koncilija, novomeški župan, vsi pa so poudarili pomen dela z mladini in skrb za kvalitetno preživljanje časa ter izrekli javno pohvalo dolenjskim entuziastom, ki so ustvarili čudovit tabor v Dolenjskih Toplicah, s katerim Mestna občina Novo mesto odpira Slovenijo Evropi in svetu.
Letošnje 3. leto Tabora mladih Slovenije se bo od maja do konca septembra udeležilo več kot 2000 mladih iz vseh koncev Slovenije, ki bodo enotedenske počitnice tukaj preživljali v 30 skupinah. V taboru je poskrbljeno za prehrano in pedagoško vodstvo, udeleženci tabora pa se lahko kratkočasijo še s kopanjem v olimpijskem bazenu, igranjem tenisa, kolesarjenjem, lokostrelstvom...
Na sobotno otvoritev tabora je prišlo tudi nekaj staršev z otroki, ki so tu že preživljali počitniške dni, in vsi so zatrjevali, da drugo leto spet pridejo. Za prijetno razpoloženje (kljub dežju) pa so v jedilnici osnovne šole v Dolenjskih Toplicah poskrbeli Mojca in Kaličopck s pestrim programom ter vojaki z okusnim golažem.
L. MURN
gusta. Zanjo bodo v Krki namenili 70 odst. družbenega kapitala.
za denar, ki ga morajo dati iz svojega žepa.
Vodstvo podjetja tekoče seznanja delavce s potekom lastninskega preoblikovanja in ostalimi dogaja-
VOLITVE V GOSPODARSKI ZBORNICI
NOVO MESTO - Na torkovi seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Novo mesto so za predsednika ponovno izvolili Miloša Kovačiča, generalnega direktorja Krke. Podpredsedniki so Tatjana Fink iz Trebnjega, Franc Panjan iz Črnomlja in Bine Jaklič z Dvora, ki bo zastopal zasebne podjetnike. Direktor še naprej ostaja Janko Goleš, ki je bil na tem mestu tudi do sedaj. V skupščino Gospodarske zbornice Slovenije so izvolili Mileno Kramar Žnidar iz Novega mesta.
ZA UNIVERZO V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Danes ob 18. uri bo v prostorih Razvoj-noizobraževalnega centra v Kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu ustanovna skupščina društva Akademska pobuda Univerza v Novem mestu. Glavni namen tega društva je ustanovitev Univerze v Novem mestu.
Astronomske
delavnice
Organiziral jih je Klub za nadarjene učence
OBLETNICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA RATEŽ
RATEŽ - Turistično društvo Ra-tež bo v nedeljo ob 15. uri pri gasilskem domu na Ratežu proslavilo 10-letnico delovanja. V kulturnem programu bo kot gost prireditve nastopil Šentjernejski oktet. Na prireditvi bodo podelili priznanja ustanovnim in drugim članom rateškega turističnega društva. Po uradnem delu slovesnosti bo družabno srečanje.
NOVO MESTO - V nedeljo, 25. junija, je bil zaključek astronomskih delavnic, ki jih je organiziral novomeški Klub za nadarjene učence. Dijaki so se spoznali z gravitacijo, številnimi pojmi iz tega poglavja fizike in z razdaljami v vcsdlju, ki so jih tudi izračunavali. Naučili so se orientirati in uporabljati vrtljivo zvezdno karto, izdelati preprosto sončno uro, seznanili pa so se tudi z uporabo nebesne karte itd.
Udeleženci so delali v treh skupinah, in sicer v skupini za gravitacijo, za opazovanje sonca in astronomske zanimivosti. Delavnice je vodil izkušeni pedagog in strokovnjak prof. Marjan Prosen. Svoja spoznanja so strnili v zanimivem biltenu. Škoda je, da se za to znanstveno področje zanimajo le redki nadarjeni dijaki in dijakinje.
KRKINI DELNIČARJI - Med blizu sto Krkinimi delavci, ki so že vpisali delnice v okviru notranjega odkupa, so tudi trije prav z vrha: generalni direktor Miloš Kovačič (v sredi) ter njegova namestnika Jože Colarič (levi) in Slavko Plaveč, ki so kupili vsak po 1000 Krkinih delnic, in to delno z gotovino, delno pa s kreditom, ki ga prav za ta namen daje Dolenjska banka in je po mnenju vodstva ugoden. (Foto: Marko Klinc)
Od embalaže do monografije
Tiskarna Novo mesto nadaljuje tradicijo novomeškega tiskarstva in založništva
NOVO MESTO - Tiskarna Novo mesto, ki sprva kot Knjigotisk posluje že 37 let, nadaljuje bogato tradicijo novomeškega tiskarstva. Na to njeno tradicijo in poslanstvo je ob nedavnem izidu v vseh pogledih izvrstne monografije Stiška opatija prof. dr. Jožeta Mlinariča spomnil nestor novomeških zgodovinarjev prof. Janko Jarc. In res: izid takega dela je pravi založniški in tiskarski podvig.
nji, ki spremljajo lastninjenje. Krkaši seveda dobro vejo, daje farmacevtska industrija med vodilnimi gospodarskimi panogami v svetu, kar nenazadnje kaže tudi uspešno dosedanje poslovanje dveh velikih slovenskih farmacevtskih podjetij, Krke in Leka.
Ž lastninskim preoblikovanjem bo Krka prešla v last znanih lastnikov, to je velikega števila majhnih delničarjev, večji lastninski delež krkašev, ki so nedvomno veliko prispevali k uspešnosti Krke, bo omogočal tudi njihovo udeležbo v bodočem upravljanju Krke.
Javna prodaja delnic, ki se je bodo lahko udeležili tudi ostali Slovenci, bo predvidoma potekala av-
Vendar je založništvo le manjši del dejavnosti, s katerimi se ukvarja Tiskarna Novo mesto. V proizvodnem programu tega 85-članske-ga kolektiva so na prvem mestu tako imenovane grafične storitve, se pravi tiskanje obrazcev, brošur, prospektov in drugega reklamnega materiala, ki zapolnjuje kar polovico zmogljivosti te tiskarne, ki v Sloveniji sodi med srednje velike. Nekaj manj njihovih kapacitet zaseda izdelava potiskane embalaže, zlasti za zdraviliško in kozmetično industrijo, v prvi vrsti za Krko, Lek
in Ilirijo. Le dobrih 5 odst. pa obsega njihova založniška dejavnost, ki sega od izdaje literarnih in drugih del v glavnem dolenjskih avtorjev do izdaje obsežnih in razkošnih monografij , kakršne so o slikarskem opusu Božidara Jakca, o Stični, Pleterjah, s katerimi se novomeška Tiskarna uvršča v slovenski vrh. Sicer pa v okviru svojega založniškega programa izdajo 20 do 30 knjig na leto.
“Naš cilj je obdržati in še utrditi mesto med srednje velikimi slovenskimi tiskarnami,” pravi direktor
Dušan Jarc. “To pa lahko dosežemo le s skrbjo za čim večjo kakovost našega dela, česar pa si danes ni moč zamisliti brez neprenehnega obnavljanja in posodabljanja strojnega parka in naprav.” Tako za to namenjajo do pol milijona mark vsako leto. Lani so prešli na računalniško grafično pripravo, letos pa
■I
Po 13 letih spet skupaj
Dušan Jarc
Dolenjski obrtniki in podjetniki so se predstavili na sejmu - Obiskovalcev je bilo manj, kot so pričakovali
NOVO MESTO - “Obrtništvo in podjetništvo naj bi bila po deklaracijah in usmeritvah paradni konj razvoja naše družbe. Sliši se lepo, toda življenje tega dela gospodarstva je po zakonodajah in spodbudah s strani bolj podobno zapuščenemu kljusetu kot paradnemu konju. Kako naj si drugače razlagamo številne ukrepe in nezainteresiranost vladujočih krogov, ki nas cenijo le takrat, ko moramo napolniti državno blagajno,” je v svojem govoru na otvoritvi Dnevov obrti in podjetništva v Športni dvorani povedal Ivan Kranjc, predsednik Območne zbornice Novo mesto, in nadaljeval: “Stranke nas cenijo le takrat, kadar potrebujejo glasove. V novejših dokumentih razvoja gospodarstva obrt skorajda ni omenjena, skladi za razvoj drobnega gospodarstva so poniknili v proračunih.”
več zanimanja. Vsekakor velja najnovejšo pobudo in organizacijo sejma pohvaliti. Dolenjskim obrtnikom pa se s svojimi uspehi ni
S takšnim mnenjem se je strinjal tudi predsednik izvršnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger, ki je pozval obrtnike, naj končno že dvignejo svoj glas in opozorijo vlado in parlament, da obstajajo.
* Na prireditvi Dnevi obrti in podjetništva ’95 so pripravili tudi vrsto spremljajočih prireditev. V zavarovalnici Tilia so v četrtek pripravili okroglo mizo na temo Obrtni zakon in izdaja obrtnih dovoljenj; predaval je Pavle Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije in tvorec obrtnega zakona. V petek so na razstavnem prostoru vročali obrtna in reprezentativna dovoljenja, ki so bila izdana po uradni dolžnosti. Popoldan je bil posvečen zabavni prireditvi s plesno skupino Kres in ansamblom Pugelj. Ves čas je na razstavnem prostoru lončar Stane Pungerčar z Gruče pri Šentjerneju prikazoval izdelovanje lončarskih izdelkov.
bodo kupili poseben stroj, za katerega bodo odšteli cel milijon mark. “V firmi že dve leti teče projekt ISO 9000 in prihodnje leto se bomo prijavili za pridobitev tega certifikata kakovosti,” je povedal direktor. Še prej, predvidoma letos jeseni, bo Tiskarna olastninjena in njeni 60-odstotni lastniki bodo zaposleni in nekdanji delavci.
Novomeška tiskarna dobiva delo v glavnem iz Dolenjske in Bele krajine, vse bolj pa tudi z ljubljanskega in celjskega območja. Števila zaposlenih ne nameravajo povečevati, bo pa po potrebi prihajalo do notra-njih prerazporeditev. Plače so redne in, trdi direktor, nad tistimi, ki jih določa branžna kolektivna pogodba.	A B
treba sramovati pred drugimi slovenskimi obrtniki.
J. PAVLIN
DRUGI NOVOMEŠKI POLETNIVEČER
NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto, ki tudi letos organizira Novomeške poletne večere, vabi v torek, 4. julija, ob 20.30 na drugi takšen večer, ko bo za prijetno vzdušje skrbel ljubljanski trobilni kvintet Jazz brass. Koncert bo na muzejskih vrtovih Dolenjskega muzeja, v primeru slabega vremena pa v avli osnovne šole Grm.
Kakorkoli že, dolenjski podjetniki in obrtniki so se po trinajstih letih premora spet zbrali. Na 900 kvadratnih metrih je od srede do nedelje razstavljalo 70 razstavljalcev iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine. Predstavili so področje proizvodnje lesnih izdelkov, notranjega opremljanja, ključavničarstva, stavbnega pohištva, računalniške opreme, urarstva, roletar-stva, elektromehanike, gradbeništva, fotografske storitve in drugega. Sejem je agencija Noua skupaj z Območno zbornico dobro spravila skupaj, žal pa je bilo zanimanja in obiskovalcev nekaj manj, kot so razstavljalci pričakovali. Morda je to zakrivila premajhna reklama in obveščanje v slovenskem medijskem prostoru ali pa so obrtniki in podjetniki tudi sami premalo poskrbeli, da bi bilo na njihovih “štantih”
SEJEM VELI1I PRILOŽNOSTI - Območna obrtna zbornica Novo mesto, ki v treh občinah združuje 1500 obrtnikov in preko 1900podjetnikov, je nameravala sejem pripraviti ze lani, pa je bilo premalo zanimanja med razstavljalci. Tokrat se jih je predstavilo kar 70. (Foto: J. Pavlin)
NovomeškaukroS
v
OGLEDALO - Cestno »gl
iledalo
o -	o .	.
v križišču Ulice Marjana Kozine Ragovske v Novem ntestuj zmeraj razbito. Pred kratkim m“ nekdo odnehal vijake, tako da J
padlo ob drogu na tla. Vse se zg di, samo to ne, da -bj ^čelim ,si'
SlESSl
nji a razbita cestna ogledala, kot j'11 veliki sovražniki zrcal razJ>.lUinja|i UPORABNA ZICA-VHinja»
.	. j.j.
žc dolgo ni zmanjkala žica,^ ^
l
■uni mar sov,: ječo kljub m kr lice Sla, 'latil ki so 50'gi nosi lisol linic 'mit. V/s .k jkdi > klal
aia,,
belok
S
^aoi
s
SSSSj25&?&gsS ,
Verjetno so žico potrebovali
ssjsiKiBSSts: zBjcsiS&si
padenih deklic obešajo z r okna in napol zaprta vra uslavi
p''Ž.nrANO«'M““ž;PjSb»
most. S tem si je najbrž P°« enega največjih spomenik - nt. za katerega so u80t jV'. ‘’ avton'0' varen za vožnjo, je zdaj za ^
bile namreč zaprt in ni vi
menik, in ker je njegov ,^11 neuporabnost pomagal „ov župan, se bo imenoval most.
»anje
^Ojo 1 "Vsia "»me] ^ol
”°vo |
°tvorii
Nai,
liner
STR
Slovenije kot v Jajt
zasedanju Avnoja.	, s
obrtnico-gostilničark	upok? z ■;
niste kupili Fu*‘nCJ\upite j!v raznašalcih jo lahko	waver|rl ;.^enji
sednik turističnega	, fl n^P- Jjetjj
stično pisarno v grad • y £uŽ ^ d;Cl)l
bcrku Sgrasila skupina ^|i.^ zanimanjem so s. og&p* I,, notranjost gradu.Po ,Puris|eX ka Kostevca je vodilCv,
SSEfeSK
vim predavanjem m	y, %
^STEKLA LISICA V CU - Ni dolgo lego- * jce
b
trelil lovec Slavko '	|0vC^> w
vedno velja opozor	„riv^	T,
lastniki morajo svoj P- g J>! >-
ti.	>1
'ODIT
° *^™^'Kaze,dabimorališlc' ” znani,-n,kl na Ponovn<> preverjanje
* sov i IZ^cstnoPrometn'h predpi-
\ jeceetl°Čltn° ne Poznaj° znrika, da ! fchcp2|a^na'Takosov('rnom|ju
E
celo^lI,napr?i-To Sta si Pri™š' •• torih,,dva Pp^licna voznika v
k kisovMjiuM0lico' “Sladokuscev”, »Mit SJa!0m mecl godbeniki, ki k 4i J?* (2aPr'e) ceste, pa ne bi «sogho,e iP/, ‘etl' Sam b°8 vc’ če
iv "mdehvn S 'Cm narn*gniti turistič-i 'tditev^, eLm na novo turistično pri-
P«le“ne° k°,Vabilom ’za ‘e-*	uku'turne prireditve
hi Lher bo naredi Pa nc samo t0: . J^ntdvoriJA^' ,udi sceno na 'J u, ’ ^jer So „ .m,oder ne So več > bli2u epglecialci navajeni,
&b°v«pl:os,naVgrajskoklet: 1 »fl0v,lci-1StKra1namcnienci!a , Wcžer>i z?mi‘bodo P° že|j' tudi
»^ka	da Jc M igrišče
C,ena Plesu v,Je bila sv°Jčas
f&Se&aSSžs
f iShSki kamD„h a uaPos°biti le ia&lja, na ® kluba Kolpa iz
8?n’etnei>a ?^VER. sekre-.^'»Ija, na }d k uba Kolpa iz
Jj; tUovafkratprev°zTembnejših tek‘ l^C^Takran!mevlo8°naP«-
f Vj^lšcne hr C P,rck kočnikov ? feCitef*. Posvečene
fSaft-.JSSsas
MM 12 MAŠI H OBČIM MM
Ribiči nočejo biti črnograditelji
Črnomaljski ribiči čakajo na zeleno luč ministrstva za okolje in prostor, potem bodo začeli graditi ribnik in svoj dom - Vložili naj bi krapovce in morda postrvi
ČRNOMELJ - Ribiška družina Črnomelj je ob Zajčjem potoku, ki se izliva v Dobličico, kupila okrog 25 arov zemlje, na kateri želi zgraditi približno 22 arov velik ribnik in brunarico, v kateri bi imeli ribiški dom. Doslej so dobili večino soglasij, manjka jim še soglasje ministrstva za okolje in prostor.
Kot je povedal podpredsednik ribiške družine Črnomelj Marjan Mikložič, z njihovim predlogom soglašajo kmetijska služba v Črnomlju, Elektro, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in mejaši. Hidrometeorološki zavod pa mora opraviti še meritve vode v Zajčjem potoku, ki je hudourniški, zato njegova gladina zelo niha, a nikoli povsem ne presahne.
Na osnovi teh izsledkov se bodo odločali na ministrstvu za okolje in prostor in, če bodo dali zeleno luč, bodo ribiči začeli delati ribnik in brunarico. Ribnik nameravajo ribiči zgraditi tako, da ne bo oviral prehoda ribam in drugim živalim. Nasip ribnika bo naraven in obraščen z avtohtonimi rastlinami. Tudi vegetacija in ribe v ribniku bodo biološko
Marjan Mikložič
UGODNEJŠI NAKUP OBČINSKIH A VTOMOBILOV-Na pobudo Janija Slepana, lastnika prodajno-servisnega centra Ford Stepan, je zastopnik Forda Slovenija Summit Motors iz Ljubljane ponudil vsem občinam nakup Fordovih vozil po ugodnejših cenah. Prav črnomaljska občina je bila prva, ki se je odzvala na akcijo, čeprav odzivi prihajajo tudi iz ostalih občin. Direktor Forda Slovenija Pavel Noč (prvi z leve) je pretekli teden v Stepanovem prodajnem salonu slavnostno predal ključe novega občinskega vozila črnomaljskemu županu Andreju Fabjanu. (Foto: M.B.-J.)
Osveščanje ob Kolpi
Metliško turistično društvo je z mednarodno pomočjo pripravilo ekološki projekt “Kolpa” • Izdaja plakatov, razglednic
METLIKA - Turistično društvo Vigred iz Metlike se je s projektom “Kolpa” odzvalo na razpis mednarodnega regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Mednarodni center jim je odobril 1.200 ekujev za projekt, s katerim želijo opozoriti na obremenjevanje in onesnaževanje belokranjskih voda.
Akcija poteka od začetka junija, končala pa se bo s taborom, ki ga bodo pripravili na metliškem kopališču v nedeljo, 23. julija. Ob tej priložnosti bodo pripravili čolnarjenje po Kolpi do metliškega kopališča, pogovor s strokovnjakom o
USPEH
BELOKRANJSKIH ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
ČRNOMELJ - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Črno-mclj-Mctlika so se 17. junija v Kranju udeležili 14. državnega tekmovanja poklicnih voznikov in avtomehanikov Slovenije in se odlično odrezali. Ekipa, ki so jo sestavljali Branko Grahek, Gregor Pešel, Nenad Vukčevič in Marjan Babič (vsi vozniki pri Integralu Črnomelj), je v elitni D kategoriji izmed 14 ekip zasedla 4. mesto.
varovanju Kolpe ter oživili “metliški tenis”, posebno igro z žogo, ki so jo nekdaj igrali le na metliškem kopališču. Pred tem bodo v turističnem društvu izdali letake, ki bodo ekološko osveščali ljudi, ter za tiste, ki bodo taborili ob Kolpi, še vprašalnik, ki se bo nanašal na varovanje okolja.
V turističnem društvu nameravajo izdati še promocijski material o Beli krajini, kot so plakati in razglednice, čeprav je po drugi strani res, da bi morali glede na veliko število turistov, ki poleti zasedejo bregove Kolpe, pripraviti antipropagandni material. Vendar pa naj bi tokrat promocijski material služil kot opozorilo, da naravne danosti niso neomejene, breme sanacije okolja pa naj bi nosili tisti, ki so ga onesnažili. V turističnem društvu Vigred si torej želijo, da bi s projektom “Kolpa” čim bolj osvestili vse uporabnike javnih dobrin ter da bi razvoj ob Kolpi potekal v smeri, ki je ekološko in naravovarstveno sprejemljiva.
M.B.-J.
POLETNI POČITNIŠKI DIRENDAJ
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) Črnomelj vabi vse, ki bi med poletnimi počitnicami radi počeli kaj zanimivega in ustvarjalnega, na poletni počitniški direndaj. V juliju bodo pripravili poletni šoli računalništva in tenisa, prijave pa zbirajo do 10. julija. Avgusta bosta potekali poletni šoli angleščine in nemščine, prijavite pa se lahko do 10. avgusta. Vse informacije je moč dobiti na Ziku od 8. do 15. ure ali po tel. 51-116 ali 53-238.
Mikložič poudarja, da ribiči ne uničujejo narave, ampak želijo ohraniti čim bolj naravno okolje. “Prav tako ne želimo prav nič delati po'svoje, temveč le po predpisih, zato bomo počakati na vsa soglasja. V Sloveniji je namreč že preveč na črno narejenih ribnikov,” pravi podpredsednik in zatrjuje, da bo okrog 250 članov in 70 mladincev opravilo delo prostovoljno, z lastnimi sredstvi in pomočjo sponzorjev. V ribnik nameravajo vložiti krapovce za športni oz. turistični ribolov, če pa bo voda primerna, tudi postrvi, ki so v Zajčjem potoku nekdaj že bile. Z domom bi končno uresničili še svojo dolgoletno željo, da pridejo do lastnih prostorov.
M. BEZEK-JAKŠE
SKRBNO NAČRTOVANA TURNEJA - Kolikšni množici ljudi se bodo na gostovanju po Kanadi predstavili Metličani, pove že to, da naj bi si samo prireditvi v Slovenskem parku v dveh dneh ogledalo okrog 10.000 ljudi. Zato pri načrtovanju programa turneje ne sme biti prav nič prepuščeno naključju, so poudarili (na fotografiji od leve proti desni) predstavnik Vitisa Janči Bračika, Marija Ahačič-Pollak iz Kanade, metliški župan Branko Matkovič, Toni Gašperič in predstavnik metliških folkloristov Stanko Križ. (Foto: M.B.-J.)
sprejemljive. Hkrati nameravajo v spodnjem toku potok revitalizirati in omogočiti pretok zaradi ponikalnic.
Kanada nestrpno čaka Metličane
H koncu gredo priprave na največjo turnejo metliških folkloristov in njihovih gostov po Kanadi - Vsestranska prestavitev Bele krajine - Pogovor z Marijo Ahačič-Pollak
METLIKA - Metliška folklorna skupina “Ivan Navratil”, ki se z oktetom Vitis, Tonijem Gašperičem, Silvestrom Mihelčičem in njegovim ansamblom odpravlja julija na tritedensko turnejo v Kanado, je imela nedavno v gosteh Marijo Ahačič-Pollak. Ahačičeva je producentka radia Glas kanadskih Slovencev v Torontu ter predsednica vseslovenskega odbora, ki povezuje 23 slovenskih društev v treh slovenskih župnijah v Torontu in okolici.
Metličani so skupaj z Ahačičevo še enkrat podrobno pretresli program gostovanja v Kanadi, na katerega se tako gostitelji kot gostje temeljito pripravljajo. Metličani bodo odšli na pot 18. in 19. julija ter se vrnili 8. in 9. avgusta. Najprej jih bo sprejel župan mesta Hamilton, ki je oddaljeno od Toronta približno 100 km in v katerem biva veliko Slovencev. Sledil bo koncert v Hamiltonu pa nastopi v Marinelandu pri Niagarskih slapovih, Kitchenerju, Torontu. Plesalci bodo v živo nastopili tudi v zelo gledanem programu na nacionalni kanadski televiziji-
5. in 6. avgusta bosta v Slovenskem parku celodnevni prireditvi, na katerih bo poleg gostov iz Bele krajine nastopil še ansambel Veseli vandrovčki iz Toronta. Pripravili bodo tudi modno revijo, oblačila, kijih bodo predstavili fantje in dekleta iz Kanade in metliški folkloristi, pa bodo dobitki na veliki tomboli. Oblačila bodo prispevali Beti, Komet, Marjetka Žele, Mira Šajatovič,
Anica Štrucelj in Tekstilna šola iz Metlike, Pavla Mikložič iz Jankovičev pri Adlešičih, Ankica Rus iz Gradca, Labod, Rašica in Gorenjska oblačila.
Poleg tega, da bodo folkloristi predstavili pesmi in plese iz vse Bele krajine, saj bodo nastopili v poljanski, bojanski in belokranjski beli noši, bodo imeli tudi seminarje, na katerih bodo poučevali belokranjske pesmi in plese, pisanje pisanic in izdelovanje prtičev. Kot so povedali predstavniki organizacijskega odbora, so jim za njihovo največjo turnejo pomoč doslej zagotovili občina Metlika, Slovenska izseljenska matica in metliško zasebno podjetje Pletisa. Še vedno pričakujejo odziv nekaterih sponzorjev, prosijo pa tudi za manjše prispevke obrtnikov, podjetnikov in podjetij.
Marija Ahačič-Pollak je pristavila, da so imeli že veliko gostov iz Slovenije, a še nikogar tako dolgo kot Belokranjce. Zato temu obisku posvečajo v Kanadi zelo veliko pozornost in promocijo, saj je to za
Belokranjce velika priložnost, da se vsestrankso predstavijo. “Organizatorji obiska v Kanadi so slovenska društva Belokranjski klub, Slovenski park in Kulturno društvo sv. Gregorija Velikega, duša celotnega gostovanja pa je Franci Majzelj, sicer metliški rojak,” je povedala Ahačičeva in zagotovila, da bodo gostom pokazali tudi veliko kanadskih zanimivosti.
M. BEZEK-JAKŠE
KOPALNI VLAK IZ LJUBLJANE V METLIKO
METLIKA - Podjetje Gostinstvo in turizem Metlika in tukajšnje turistično društvo Vigred organizirata v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in črnomaljskim Integralom letos prvič kopalna vlaka, ki bosta od 1. julija vozila vsak dan iz Ljubljane v Metliko in nazaj. Cena povratne vozovnice je s 40 odst. popustom 736 tolarjev, za družine in upokojence pa so ugodnosti še večje. Odhod vlakov iz Ljubljane bo ob 6,37 in 9,20, odhod iz Metlike pa ob 16,54 in 20,22, stala pa bosta na vseh vččjih železniških postajah. Na metliških železniški postaji bo kopalce čakal kopalni avtobus, ki jih bo vozil na kopališči Primostek in Podzemelj.
Odkazali prostor plakatu in pešcu
Krajevna skupnost Trebnje rešuje prometne in komunalne zadrege in skrbi za urejenost kraja - Ob Trimu pločnik - V načrtu ceste, vodovod, kanalizacija in postajališče
TREBNJE - Krajevna skupnost Trebnje ima trenutno v obdelavi kak ducat nalog, ki si jih je naložila in za katere misli, da niso pretežke. Tako kot večina krajevnih skupnosti odpravlja prometne in komunalne pomanjkljivosti, ob tem pa KS Trebnje misli tudi na urejenost kraja.
CRNOMEU KANDIDIRA ZA REPUBLIŠKI DENAR
ČRNOMELJ - Črnomaljska občina bo letos kandidirala za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji in sicer s štirimi programi. Gre za rekonstrukcijo črpališča Dobliče s tlačnim vodom, preplastitev lokalne ceste na odseku proti Butoraju ter ureditev krajevnih poti proti Pustemu Gradcu in v Velikem Nerajcu. Poleg tega bo kandidirala za pridobitev sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje lokalnih javnih služb. Denar bi namenili za centralno čistilno napravo v Črnomlju, rekonstrukcijo črpališča Dobliče s tlačnim vodom, razprševanje izcednih vod na odlagališču komunalnih odpadkov na Vranovičih, dokončanje gradnje črpalnice v Učakovcih in kurilnico Čardak.
Trebnje se bo pridružilo slovenskim mestom z urejenim plakatiranjem in izobešanjem transparentov. Doslej so Trebanjci že naredili posebne drogove za obešanje napisov, kmalu pa bodo pričvrstili na obcestne drogove reklamne table, kakršne ima npr. Novo mesto. Tretja zadeva - tudi s to se ukvarja posebna komisija pri svetu KS Trebnje -bo namestitev stebrov za plakate. Kar zadeva plakatiranje, bodo ko-
ristno uporabili tudi oporni zid ob Cesti Gubčeve brigade, kar je sicer predmet enoletne pogodbe med krajevno skupnostjo in agencijo In-terflash.
Vse gostejšemu prometu izpostavljeni domačini se veselijo, da je kra-
jevna skupnost uvrstila med naloge gradnjo pločnika ob Trimu. Naložbo, o katere uresničitvi so se pogovarjali KS Trebnje, Trimo, občina in Komunala, bo s polovico potrebnega denarja sofinancirala krajevna skupnost. Komunali so zaupali izvedbo.
STAREŠINIČ NI PODŽUPAN
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki naj bi na zadnji seji občinskega sveta imenovali podžupana občine. Za to neprofesionalno funkcijo je bil predlagan Vlado Starešinič, vendar so bila že v razpravi pred glasovanjem deljena mnenja ali občina potrebuje podžupana ali ne. Medtem ko je bilo iz vrst opozicije slišati, da podžupan ni potreben, ampak naj si naloge na občini razdelijo obstoječe službe, je pozicija zatrjevala, da je občini potreben. To je utemeljevala tudi s tem, da je Starešinič eden redkih Črnomaljcev, ki imajo dostop v različna ministrstva, kar je zelo dragoceno. Vendar Starešinič kot kandidat za podžupana ni dobil dovolj glasov, saj je zanj glasovalo 11 svetnikov, potreboval pa bi najmanj 12 glasov.
POLETI BO KINO MIROVAL
TREBNJE - V trebanjskem kinu poleti ne bo filmskih predstav, ali bodo s predvajanjem filmov nadaljevali jeseni, zdaj še ni znano. Število obiskovalcev kinematografa se je v zadnjem času zmanjšalo, vendar organizatorji predstav upajo, do bodo ljubitelji platna po poletnem premoru spet polnili dvorano. O dogajanju v trebanjski dvorani, v kateri je tudi kino, sicer razmišljajo tudi kulturniki iz tega mesta. Po neuradnih informacijah tudi pripravljajo natančnejši program.
OPREMILI PROSTOR V VEŽICI
TREBNJE - Komunala Trebnje je letos opremila prostor za svojce umrlih, ki je v vežici na trebanjskem pokopališču. V omenjenem prostoru je sedaj na voljo mrzla in topla voda, manjši kuhalnik, omarica in peč za ogrevanje prostora. Opremljanje je naročila krajevna skupnost Trebnje.
Krajevna skupnost je strla še neka trdih orehov poleg že omenjenih. Pe daljšem času ji je uspelo podpisat pogodbo o odkupu zemljišča za širi tev Jurčičeve ulice, dala je tud zakoličiti traso in pridobila ponudb< izvajalcev del. V zvezi s krajevne cesto Repče-Vrhtrebnje je končat popis del in na mizi so izvajalski ponudbe. Popis del so zaključili tud za nekatere cestne odcepe in pri ten naleteli na težave pri cesti na Ku kenberk. Problem je v tem, da te cesto poplavlja Temenica.
Vse kaže, da bodo v Trebnjen tudi preplastili cesto do gradu.I navedenemu dodajmo, da je tre banjška Komunala že naredila pred račun naložbe in da že nastaja grad beni načrt za vodovod Podrepče Krajevna skupnost ima tudi delovn načrt, kako naj bi zgradili kanaliza cijo na Pristavi, v Studencu in Pek lu. Če bo šlo vse po sreči, bo kmah znano, kje bo lahko stalo avtobusne postajališče Primštal. Z lokacijskin ogledom so določili lokacijo obo jestranskega postajališča, vendar se je eden od lastnikov izbranih zem Ijišč pozneje premislil, zato prosto ra za postajo trenutno ni.
L. M
• junija 1995
DOLENJSKI LIST
ttMfcft IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ
Odločno proti ukinitvi šole Osilniško nadevanje
^	. iAnik4 \^cnrven kitkami Dn->
O preklicu ustavnega spora naj odločajo občani
■Mihi
NOVA BENCINSKA ČRPALKA V KOČEVJU - V Kočevju so podrli najstarejšo Petrolovo bencinsko črpalko in na njenem mestu grade novo, ki bo samopostrežno, imela bo tudi trgovino in druge potrebne prostore. Predvidoma bo dograjena do oktobra, se pravi do občinskega praznika. (Foto: J. Primc)
Malo gospodarstvo ' potrebuje več usklajene pomoči
Gospodarsko zaostajanje
DRAGA - Svetu krajevne skupnosti je 15. junija potekel štiriletni mandat, zadnja seja pa je bila ena najbolj burnih, saj je bilo na njej zavrnjenih več sklepov in predlogov občinskega sveta, najbolj boleč pa je bil predlog, naj se ukine šola v Pod-preski.
Problema šolstva se sicer zavedajo, vendar menijo, da bi to rešili, če bi vse učence z območja krajevne skupnosti Draga zbrali v šoli v Pod-preski, torej tudi tiste, ki sedaj obiskujejo šolo v občini Stari trg, in tiste, ki hodijo v šolo v drugo državo. Ce se ukine šola, se ukine tudi nekaj delovnih piest, ki pa so za to KS izrednega pomena. Da bi vrtec preselili v sedaj zaprto zdravstveno postajo in katero pravkar prenavljajo, se strinjajo.
Zavračajo očitek, da sedaj le na pol zasedeni vrtec predstavlja prevelik strošek za občino, in predlagajo, naj Potočani vozijo otroke v ta vrtec, saj je v Loškem potoku prezaseden in ne sprejema novih va-
KOČEVJE - 21. junija so se v Kočevju sestali člani mreže za pomoč malemu gospodarstvu v regiji oz. v t.i. zahodni Dolenjski, sestanka pa sc je udeležila tudi državna sekretarka za malo gospodarstvo Plahutnikova. Osrednje vprašanje je bilo, kako ustaviti trend zaostajanja gospodarstva v nekdanjih občinah Kočevje in Ribnica. Gospodarstvo ljubljanske regije, kamor spada tudi zahodna Dolenjska, je imela lani nad 7 milijard tolarjev dobička. V zahodni Dolenjski je bilo za 350 milijonov tolarjev izgube, plače zaposlenih so bile od državnega povprečja nižje za 30, v primerjavi z ljubljansko regijo pa za 50 odst. Nezaposlenost presega 20 odst. aktivnega prebivalstva in se na primer v Ribnici še vedno povečuje.
Še pred leti je bilo tu nekaj zelo uspešnih podjetij: proizvodno podjetje, ki je bilo celo proglašeno za podjetje leta, gradbeno podjetje, ki je zaposlovalo že blizu 50 delavcev, in znano trgovsko podjetje z avtomobili; vsa tri so propadla. Udeleženci sestanka so opozorili, da se državni skladi za razvoj malega gospodarstva ukvarjajo največ sami s seboj, veliko kritike pa so namenili tudi zbirokratiziranemu načinu pridobivanja obrtnih dovoljenj.
M. CETINSKI
GOSTINSTVO IN TURIZEM Z ROKO V ROKI
KOČEVJE - Pred kratkim so se sestali kočevski zasebni gostinci s člani novoustanovljenega turističnega društva Kočevje. Predsednik društva ing. Žlindra in članica IO Turistične zveze Slovenije Leja Ora-žem sta predstavila načrte za razvoj turizma v kočevski občini. Ne gre za nove programe, pač pa za profesionalizacijo turistične dejavnosti, imenovali so poklicnega tajnika, v občini pa še ni poklicnega turističnega svetovalca. V slovenskem parlamentu so že razpravljali, da bi država odkupila program turističnega razvoja z naslovom “Kočevska se prebuja”, ki ga je pripravila Irena Slemenik iz Ljubljane in bi ga razvijali v nekdaj zaprtem območju Kočevske Reke. Gostinci so spregovorili tudi o stanovskih težavah, predvsem o novem pravilniku, ki določa odpiralni čas gostišč.
rovancev. Beseda je tekla tudi o lastništvu ZP. Prepričani so, da je stavba last KS, saj je bila zgrajena s prispevki in delom krajanov. Prav zaradi teh in drugih zapletov, ki nastajajo, so proti preklicu ustavnega spora, ki jim tak, kot je, omogoča v skrajnem primeru tudi odcepitev.
Zavrnili so tudi sestavo bodočega sveta KS. Predlagani model, ki jim ga po njihovem vsiljuje občina, sestavljali pa naj bi ga člani odborov vaških agrarnih skupnosti, je zanje nesprejemljiv. Zahtevajo, naj poleg agrarnih odborov delujejo tudi odbori vaških skupnosti, ki se bodo s predlogi dopolnjevali, nikakor pa ne more agrarna skupnost zastopati interesov vseh občanov, saj nekateri nimajo niti pravice do članstva v agrarnih skupnostih.
Nekaj nezadovoljstva je bilo izraženega tudi na račun zaposlovanja v občini, prizadel pa jih je tudi razpis javnih del, ki do njih ni prišel. Gre predvsem za vzdrževanje gozdnih cest, ki jih ima ta KS največ. Pravijo, da bi morali imeti svetniki vsaj moralno dolžnost in jih o takih zadevah obveščati in se udeleževati sej KS. Prav zato žele drugačno organiziranost krajevne skupnosti, ki naj bi bila po meri ljudi, in ne občine. Pri tem, še zlasti pa ob problemih šolstva, vrtca in urejanju krajevne infrastrukture, pa bodo vztrajali za vsako ceno. košmerl
JARM MED OSILN1ČANI - Razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma bodo odprli odprli 30. junija ob 20. uri v Osilnici, kjer je kipar tudi rojen. Po razstavi bodo zagoreli ob 21. uri po osilniški občini tudi kresovi v čast praznika Petruvo.
• PREDLOGI ZA SPOMINKE -Marijan in Alen Leš (oče in sin), kiparja samouka iz Gerova, sta v osilniški šoli predstavila predloge za
turistične spominke za območje občine Osilnica oz. deželo Petra Klepca. Na osnutkih v glini in lesu so motivi s Petrom Klepcem, ljudskim junakom teh krajev, znamenita cerkvica v Rib-jeku, motivi z ribami in drugi.
• VABLJENI NA PETRUVO - V soboto, 1. julija, bo v Osilnici ljudski praznik Petruvo, na katerem bodo prokazali nekdanje ljudske običaje na tem območju. Glavna prireditev se bo začela ob 11.30, ostale prireditve pa bodo skozi ves ta dan.
Bo šlo brez zapletov?
Danes o občinskem statutu in proračunu - Pripomb, ki so bile dane prepozno, ne bodo upoštevali
RIBNICA - Danes bodo ribniški občinski svetniki odločali o sprejemu statuta občine Ribnica in občinskega proračuna za letošnje leto.
O osnutku proračuna so obširno razpravljali na izredni seji 20. junija, tako da sprejem predloga proračuna, ki ga je ob upoštevanju pisnih pripomb, danih do konca prejšnjega tedna, pripravila komisija za finančne zadeve, ne bi smel biti vprašljiv.
Osnutek občinskega proračuna je bil svetnikom na izredni seji posredovan v delu, ki zadeva odhodke, v dveh različicah, pri čemer naj bi po predlagateljevo sprejeli tisto, ki predstavlja 10-odst. povečanje. Nekatere svetnike je to motilo, saj bo verjetno že septembra potreben re-
MIRTOVSKISRATELJ PRAVI:
- Osilniški otroci veliko berejo le zato, ker ne vidijo slovenskega tv programa. Seveda so zaradi obeh dejstev tudi bolj kulturni, kot so mestni otroci.
Prednost najboljšim programom
Sklad za razvoj malega gospodarstva sledi spremembam • Denar bo dostopen celotemu gospodarstvu
RIBNICA - Zaradi lastninjenja, ki je povzročilo, da skorajda ni več nekdanjih družbenih podjetij, se bo temu prilagodil tudi sklad za razvoj malega gospodarstva v ribniški občini. Po novem bo dostopen celotnemu gospodarstvu v občini,
Sklad za razvoj malega gospodarstva deluje v ribniški občini uspešno že več kot dve leti. Na podlagi dosedanjih izkušenj ter predhodno opravljene analize, ki bo pokazala, katere gospodarske panoge bodo v občinskem merilu prednostne pri nudenju pomoči, bodo dopolnili in uskladili pravilnik o dodeljevanju sredstev sklada, ki se bo novim usmeritvam ustrezno verjetno moral tudi preimenovati.
V letošnjem osnutku občinskega proračuna je za razvoj malega gospodarstva oziroma sklad predvidenih 14,6 milijona tolarjev. Porabnikom jih bodo najverjetneje plasirali preko banke, in sicer tiste, ki bo najemnikom kreditov nudila najboljše pogoje, čeprav na občini preverjajo tudi možnost, da bi sklad organizirali kot pravno osebo.
Osnovni namen obstoja sklada je spodbujanje gospodarskega razvoja v občini, kar pa se po novem ne bo več izražalo le kot pomoč posa-
meznim prosilcem v obliki kreditov, ampak tudi širše. Tako bo sklad lahko namenil denar tudi za ureditev obrtne cone, prostorsko urejanje in opremljanje zemljišč, ureditev komunalne infrastrukture na posameznih področjih ali celo za nakup zemljišč in poslovnih stavb.
M. L.-S.
V
PRAZNOVANJE - Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica je v nedeljo slovesno prevzelo dolgo pričakovano in nujno potrebno gasilsko cisterno. Na slovesnosti, na kateri so poveljniku PGD Sevnica Janku Stoparju izročili ključe novega vozila, je navzoče najprej pozdravil Toni Koren, predsednik PGD Sevnica. Gasilcem je izrekel zahvalo in jim čestital, za zgledno izvedeno vajo, kije bila uvod v nedeljsko slovesnost, zahvalil pa se je tudi vsem, ki so dali dragoceni denar, za 15 milijonov tolarjev vredno cisterno. Predsednik Koren je toplo pozdravil tudi godbenike, ki so sodelovali na srečanju gasilskih godb in pihalnih orkestrov tega dne na sevniškem Glavnem trgu. Slavnostni govornik, župan občine Sevnica Jože Peternel, je spregovoril o dnevu državnosti in med drugim orisal burno pot Slovencev do samostojne države. Rast državnosti skozi zgodovino je bila vselej pogojena z lastno udeležbo Slovencev, upi v pomoč nekoga
drugega pa so se vsakič prej ali slej izjalovili. Dokaz za toje nastanek samostojne i katero je bila tudi prelita kri Slovencev. Zupan Peternelje izrazil
Slovenije, za i
spoštovanje godbenikom in čestital gasilcem za uspešno izvedeno vajo. Na sliki: župan Jože Peternel (levo) med obhodom gasilskih enot. (Foto: L. M.)
Cas se pozna tudi pri mesninah
Potem ko je sevniška klavnica pred leti obnovila del proizvodnje, zdaj posodablja naprej - Novo pakiranje in nekaj novih izdelkov - Svinine manj - Uvoz kroji ceno mesa
SEVNICA - Sevniška klavnica, ki obratuje kot delovna enota Kmečke zadruge Sevnica, je pred štirimi leti obnovila klavni del. Zdaj seje odločila še za posodobitev predelovalnega dela. Letos bo v predelovalnico namestila novejše stroje in opremo, po tej tehnološki posodobitvi pa naj bi prihodnje leto zagotovila dodatne prostore ra potrebe mesne predelovalnice in mesnice.
NOVINARSKI AKTIV
KOČEVJE - V Kočevju, Ribnici in sploh v zahodni Dolenjski je občutno porasllo število novinarjev in dopisnikov, saj nastajajo nove radijske postaje, lokalni časopisi itd. Odnosi do novinarjev pa so pri politikih in Občinarjih pogosto nenavadni, da ne zapišemo kaj hujšega. Zato so se pred kratkim nekateri novinarji dogovorili, da bi kazalo čim-prej ustanoviti aktiv novinarjev zahodne Dolenjske.
Ena od novosti, ki jo bo dalo tokratno posodabljanje v klavnici, je vakuumsko pakiranje izdelkov, in to tako svežega mesa kot drugega. Vendar ne bo šlo le za drugačno embalažo, pač pa bo nekaj novosti tudi na seznamu mesnih izdelkov. Krmeljska trajna klobasa, sevniški salamin, zimska suha salama ter več vrst barjenih in poltrajnih izdelkov je tisto, kar bodo zagotavljale predelovalne linije sevniške klavnice, ko bo le-ta zaključila tokratno posodobitev. S tem da so nekateri od teh izdelkov že zdaj v trgovinah.
V zvezi z vrsto mesa ugotavlja klavnica v zadnjem času spremembo, in sicer lahko proda več gove-
Klavnica bo v posodobljenem obratu predelovala goveje meso s sevniškega območja, medtem ko bo svinjsko meso različnega porekla. Svinine bo dobra polovica iz domačih logov, ostalo pa bodo dobili iz Krškega in od drugod.
Branko Podpečan, vodja zadružne delovne enote Klavnica
jega mesa kot včasih in manj svinine kot pred leti. Ustrezno temu, kar narekuje trg mesa, je tudi število govedi in prašičev, ki jih pripeljejo v omenjeni sevniški mesarskopre-delovalni obrat.
Za čas, ko klavnica uvaja omenjene novosti in beleži spremembe, je značilno, da je različnih vrst mesa na slovenskem tržišču več kot zadosti. Branko Podpečan, vodja klavnice, pravi, da se pozna zelo svoboden uvoz mesa. “Cena mesa se je zaradi uvoza znižala in take razmere na slovenskem trgu so precej pritisnile na našega malega kmeta. Vlada bi lahko ustrezno ukrepala. Glede na to, da verjetno pozna porabo mesa v Sloveniji, bi morala sproti določati dovoljeno količino uvoženega mesa. Do neke mere bi država morala uravnavati cene mesa, vendar prepočasi vpliva na stanje na trgu. Ob vsem, kar kroji cene, je tudi razdrobljenost našega kmetijstva, zaradi katere je meso iz Slovenije največkrat predrago glede na ceno, ki jo je trg pripravljen plačati.”
L. M.
balans. Največ pripomb so imeli svetniki iz vrst SKD.
Predloge sprememb, ki so sc nanašali na večje vključevanje občinskega sveta na področje zadev, za katere pooblaščajo župana, so svetniki v večini sprejeli. Niso pa glasovali o predlogih poslanske skupine SKD glede prerazporeditve denarja znotraj proračuna, v katerega se bo v letošnjem letu nateklo predvidoma 410 milijonov 223 tisoč tolarjev. Odločitev o vključitvi teh predlogov so prepustili komisiji za finančne zadeve.
Ne gre toliko za predlog poslanske skupine SKD, da se pri investicijskih odhodkih povečajo sredstva za urejanje zemljišč in spodbujanje koncentracije posesti od 2,5 na 5 milijonov, in sicer na račun zmanjšanja sredstev Skladu za razvoj malega gospodarstva ali Športni zvezi Ribnica, še manj pa, da se da 2,5 milijona tolarjev, čeprav zopet na račun Sklada za razvoj malega gospodarstva, za informiranje občanov, pač pa predvsem za predlog, da se povečajo sredstva za vse krajevne skupnosti, razen za krajevno skupnost Ribnica, in sicer kar za petkrat.
M. L.-S.
Parkirišče ali zelenice
Kaj naj bo pred hotelom?
SEVNICA - V zbiranju predlogov o urejanju okolice novega sevniškega hotela je krajevna skupnost Sevnica v ponedeljek organizirala javno razpravo o zunanji ureditvi tega objekta. Maloštevilni raz-pravljalci so se večinoma izrekli za predvideno gradnjo parkirišč pred hotelom, vendar so bili neenotni glede števila označenih mest za parkiranje. Če so v hotelski stavbi podjetja, so potrebna zunaj parkirišča, kot je bilo slišati v razpravi.
Kristijan Janc, direktor Gostinskega podjetja Sevnica, je rekel, da bi kljub zgrajenim parkiriščem ostal na ploščadi pred hotelom prostor tudi za drevesa, zelenice in fontano. Parkirišče je lahko večnamensko in služi lahko tudi kot prireditveni prostor. Sevnica po njegovem ne potrebuje za promet zaprte betonske ploščadi, kakršna je npr. v Krškem ploščad Matije Gubca. Ob pobudah za gradnjo parkirišč se je predstavnik zavarovalnice Triglav Krško Ivan Sladič vprašal, ali ne bi s parkirnimi mesti in betonom vzeli preveč prostora zelenicam. Na obravnavanem mestnem območju je po njegovem že preveč betona. Za poslovni center, kot ga predstavlja novi sevniški hotel, bi bila škoda, če bi ga osiromašili z gradnjo parkirišča na škodo zelenih površin. Po Sladičevem prepričanju v Sevnici parkirnega prostora nikakor ni premalo, samo označiti gaje treba.
V	razpravi o dostopu na predvideno parkirišče so opozorili na možnost, da bi vozila, ko bi peljala na parkirišče ali z njega, lahko povzročala zastoje in ogrožala druge udeležence v prometu. Ne smemo pozabi-ti, je podčrtal predstavnik LDS Sevnica Alfred Železnik, da gre za predvideno parkirišče ob prometni cesti, kije sevniška vpadnica. Železnik je tudi menil, daje ploščad pred hotelom deloma že zabetonirana, kar pa je eden od navzočih pospremil s polglasnim komentarjem, da bi doslej položene obcestne robnike pač podrli.
V	razpravi so med drugim povedali, daje obstoječe parkirišče za hotelom nemalokrat nezasedeno, zato pa vozniki puščajo avtomobile drugje, malodane pred hišnimi vrati in ovirajo mimoidoče in mimo vozeče.
L. M.
[ Drobne iz Kočevja
KAKO PROSJAČIJO Cl&jjj'! ČKI - -'Gospa, daj m, deset -M jev.” Odgovor: “Nimam, ^ „
PRE
;Mj
Mno |
ertud
endar fav nc 'Milne ')me
ivl - ciuspu. kiwj	.. Ltj||
jev.” Odgovor: “Nimam, ^ t„
Ssstiar-ss?*-!
V Sloveniji, še posebne P. ^ ^
tistike gotovo govore drup • |lbcm jstvo pa je, da na ulic‘", jnPne “ ses, niso več varni ne otroci rasli. Še do nedavnega so ^ ^ ni izsiljevalci in tatovi cig ’ j pa tudi mladi predstava	^ ^
narodov in narodnosti, J sl la ^ Kočevju veliko. Kit sr ^ ,s|i ^
mladi pretepači napadajo ^ Seveda tudi mladi Slovenc. našanju ne zaostajajo j j
SttrKKMSSSL
barabinski mladoletni o ^0.7^
OBČAN SPRA^Jt'^ MEDVED ODGOV^ S
-	_ .	MII
itLUVičjis	vjuliiičn
- Zakaj praviš, naj bii *	Jjkat
dva meseca gostova	Jtjil
■>	. .inf Pk/
za ..... ... kuhinja?
- Ker na
neseca gostov*" ™
- ner na	^°’a
pripravijo pse, v ^°jeJ:u psffl) il' j lika notepuških in drug v p!, it.
KbniškizobotK*;
ribniškemu občinskemu s ^ laga odbor za komuna kot ^ .a en svetniki včasih po^ut , dop^ n nisti. Zakon jim "af" * vlogatl možnost, da odločaj . zjdav> h nič odobritev gradenj * ^etopf! A11
neposredno po-eguj° n ypjjiiti C17 j dela urbanistov Da sJne^S strokovnimi odločitv	e.
ževali dela urban	s.
posegu v prostor. ^ n* ^ in rslroškfz^impasf^l. C
svetniki bodo v bodg^ hiteli, tako daso sejn« ,nU n,
mili s konferenčno £olVj lrPa ,
prav na dan izredn ja s fa k sveta. To le *%*$&** R1 prejšnji sedeži bozj1 K tenico.
pog^bnKI |,I
ŠevnišW|a
LUČKA-VN^JJiSjlifclJ
roka že več kot le®,etljtf J i(H i od luči javneraf vejaf" (i X, ker je skrita	rfGS
ena od luči javne raz
temi do poštenj j„ nI-i t>r),, bneži pt NHM S| krat, irela MIS
NUMsplohn.tesevnic,n).t,J

a pravijo, da Prvidi^^^ N um sploh m tc^vnic'^j y, joN
takrat, ko je H--
....'VAjfSK
: po oni” ^ P«
dolgo/ sevn^V
jerV:	Vv
$S>M
ljubosumje, V B c
izboru mis Štajerke
rali najlepšo-kok«
SMRAD - v Pr
bodo stanovalci ;^ e ulici namreč včasih d
v oči in ga sPr?v!jh nekaI.jcJ^» Jv ulici namreč\ bi kdo na tem k°a cel°. V i V
f f
tJkra.>fCJ
nrižgeJ
bi kdo na tiko. Govori s«" ”1ien«
najrazličnejšep • pj
odpadke. Neka^V zasmrdi samo
__	. i . tv .i 11CO I
:rjE ilometr h iV?' AmPak ob teh 90 'vW*aio 0<JP,akc vsaJ nekam od-
vedi» Oskrbljenoep,0ld 5e za t0 nimaj°
nes» %e o™ Poleg tega Kostak “ te * esti krjbfi, zarja’da)c kolektor na
>Cnin"eV:KrSkCmV“'o ^^sueKU'"^aSe lubko vsak liffla' ttiaanL... 0 s5 bo 10 Zgodilo, se
dof a°em stani« • ;	v
eod »sesuje Ko,n se lahko vsa liji* 'gotovo naL? t0 2g‘?dil°'se li, osodobitev * 'n denar za
n srca rad drUzhene dcJav-
tfste&ssrsj
leJtf ina«
^^Sovifu'dPr-Savski A'Paniso hrl.e,'ergeiidJ?avnemu sekretar-lopf ^ naeina 7, poslali Protest »g«*N ni držal ohr"!? rudnik<>v,
9Š!S&&2gZ ^ir7ar'e-Do8;siibizapos-
!< \in«i"ZMU ■ *»*•
(1N0>* bo Posavje
ŽSsSSfts^S
a S!w	& >Uži na ,Po več dese‘
"l>^ Ma„ Ze^ni<? ovorncm delu
MjeS‘ vp?'aje ni bil° ^ is0 So bilinVod.c Je bilo res C c10 rekUŽI,ki “Stonj. nf! ^‘‘les n! mamc mladih
D^7a%AVNnoVe/no-
kr! ^alo	" Ce m
• ?levh°P°znal strar
•V }5S?Si55fH»|w>
1*} S a,amka?b:egasu°seda. • "S \ x žaji^J' prebivalci :ČUlJ° pred hru-
nifet p0a?i '‘eniu	ooup
■n^V’ Sht^tvn >?^a’j'b bodo
c“Sv>kahn^redeže
,y \FZakaj ni Plo^nika, pa
'Fv\J'dVp °ČtTNICE
!:<5^s3«s
[,iiF iiPtca °'itiaSri 1'n delavci
IK ?rafsf roJektno na-> ) itK ^olicn” Fačiln°sti ,A &v> Om-e..’ Jola v Brc-
Mi te‘5'3 prired'tev
g/i ' S, s11 Učen '-na kateri so
ttMUt IZ NAŠIH OBČIM MM
IHS Krško prodaja lastno znanje
Družinsko podjetje Buršičevih načrtuje in prodaja manipulacijske sisteme -Največ na češko, zdaj tudi na domače tržišče - Do kredita šele, ko si uspešen
KRŠKO - V Krškem deluje podjetje IHS, Industrijski manipulacijski sistemi, ki gaje pred šestimi leti ustanovil diplomirani inženir strojništva Tadej Buršič. Z veliko smelosti, osebnega angažiranja in znanja seje podjetje razvilo in se še razvija v uspešnega prodajalca lastnega znanja na tujem in doma.
V podjetju IHS je 10 zaposlenih, od tega 5 dipl. inž. strojništva, ki skrbijo za znanje in razvoj, ostali so monterji, ključavničarji in električarji. Tadej Buršič sam skrbi za trženje in prodajo ter še vedno dela v razvoju novih proizvodov podjetja, njegova soproga pa vodi računovodske in podobne posle. Podjetje z lastnim znanjem načrtuje različne manipulacijske sisteme, za katere jim dele izdelajo kooperanti, podjetje IIIS pa poskrbi za prodajo vnaprej znanim kupcem in za montažo. Projektirajo in izdelujejo računalniško vodene manipulatorje za vse vrste prekladanja izdelkov, paletizirne linije, vlagalne in izla-galne stroje za steklenice, kar-tonirne stroje, polnilne linije in transportne poti za palete, steklenice, vreče.
Prvi stroj, manipulator kartonov, so prodali Rafineriji nafte na Reko pred tremi leti in je doslej delal brez kakršnihkoli napak. Največ prodajajo na Češko, kupce pa imajo tudi na Slovaškem, Hrvaškem in v Sloveniji. “Konkurenca je velika, vendar z nemško kakovostjo, italijanskim dizajnom in slovensko ceno uspevamo. Zdaj sc nam končno bolj odpira tudi domače tržišče,” pravi Buršič, ki je bil nekdaj zaposlen v
krškem SOP-u in se je ukvarjal že tam s procesnim programiranjem. Še preden je podjetje dokončno izginilo, so njega dali na čakanje in tako je bil prisiljen začeti po svoje.
“Če bi vedel, kaj vse bom moral dati skozi, ne vem, če bi se tako odločil,” pravi danes, ko podjetje spoznavajo tudi slovenski proizvajalci. Manipulacijske linije podjetja IHS že služijo Nuklearni elektrarni Krško, Ljubljanskim mlekarnam, Kleti Jeruzalem v Ormožu in Kmetijski zadrugi Metlika. “Za velike slovenske proizvajalce smo še premajhni, a upamo, da bomo s kakovostjo uspeli tudi na domačem trgu. Verjamemo, da se bo čez nekaj let zvedelo za našo kakovost kot na Češkem, kjer imamo svoj servis, ki praktično nima dela,” še pove Tadej Buršič.
Mlado podjetje je občutilo pomanjkanje kapitala. “Kredit lahko dobiš pri banki šele takrat, ko si že uveljavljen, takrat pa ga niti ne potrebuješ tako zelo. Po izkušnjah lahko povem, da ni težko najti kupca, veliko težje mu je nuditi ugodne plačilne pogoje. V Sloveniji primanjkuje dobrih in usposobljenih kadrov, v zadnjem času pa nas obremenjuje še uzakonjena uravnilovka, zaradi katere ne moremo primerno
nagrajevati najboljših in najpri-zadevnejših ljudi,” razmišlja Buršič. Bodo podjetniki spet prisiljeni nagrajevati na črno?
B. DUŠIČ GORNIK
NOVA IMENA V UO OBMOČNE ZBORNICE
KRŠKO - Območna gospodarska zbornica iz Posavja ima od 19. junija nove člane upravnega odbora. To so: Karl Recer (Vino Brežice), Izidor Slalner (Tovarna pohištva Brežice), Drago Vimpolšek (Prevoz Brežice), Stane Rožman (NE Krško), Dejan Avsec (LB Posavska banka Krško), Jože Cerle (Videm papir), Franc Lapuh (Metalna Senovo), Jože Kos (IR inženiring Krško), Vili Glas (Lisca Sevnica), Jože Imperl (Mercator Sevnica), Andreja Jamšek (Mercator Kmečka zadruga Sevnica), Jure Šlogar (Zagorec Sevnica), Emil Vehovar (Alp-ves Raka) in TTine Žener (T in T AOP servis Krško). Za predstavnika posavske zbornice v skupščino GZS je bil izvoljen Boris Macur iz podjetja Videm papir.
DELAVCI V OBRTI SE JEZIJO
BREŽICE - Brežiški obrtniki so se razburili ob novici, da bodo morali odslej delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih, potrjevati zdravstvene izkaznice na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Menijo, da gre za še en neživljenjski ukrep, ki bo bolnemu delavcu naprtil še nekaj birokratskih opravkov več.
s&Sr
NA TUJE, ZDAJ PA ŠE DOMA - V družinskem podjetju IHS Krško so pred kratkim prikazali delovanje svojega zadnjega izdelka, paletizirne naprave, ki tetrapake (npr. mleka ali soka) ovija v zavoje in jih zlaga na palete. Naprava je izdelana po naročilu za češkega kupca in je primer strojev z manjšo zmogljivostjo. Na sliki: Tadej Buršič (levo) pri prikazu delovanja stroja. (Foto: B.D. G.)
OB DRŽA VNEM PRAZNIKU - S slovesnostjo pred tednom dni v grajski dvorani, na kateri se je s koncertom predstavil Ljubljanski oktet, slavnostni govornik pa je bil načelnik državne uprave Darko Bukovinski, so Brežičani počastili dan državnosti. V počastitev praznika so tudi odprli razstavo “Orožje preteklosti”. V cekljanski vojašnici so podelili bronaste medalje slovenske vojske desetim delavcem učnega centra in 25. OPSV ter predstavili delovanje Kluba jamarjev iz Kostanjevice. Častni oddelek vojakov iz Cerkelj se je v petek pridružil skupni delegaciji občine Brežice, ki je položila vence k spomeniku izgnancev v Brežicah, k spomeniku v Rigoncah in na grob padlega teritorialca Jerneja Molana. Člani občinskega sveta so se odpovedali sejnini za zadnjo sejo in tako zbrani denar namenili ženi in otrokom Jerneja Molana. (Foto: B. D. G.)
Poznate pišečki hokej na travi?
V Pišecah priredili igre kot pred pol stoletja - “Finoganje”, pa še “Kotoranje obručov” in “Pričkaje” - Podobno prireditev bodo poslej organizirali vsako leto v drugem kraju
SREČANJE NEKDANJIH UČITELJEV - Proslava v počastitev 140-letnice osnovne šole v Podbočju je bila tudi priložnost za srečanje nekdanjih učiteljev in učiteljic, udeležil pa sega je tudi nekdanji ravnatelj Jože Zupančič (v prvi vrsti drugi z leve), ki je bil ravnatelj šole več kot 30 let.
140 let šole v Podbočju
Ob visokem jubileju so pripravili srečanje učiteljev, učencev, staršev ter nekdanjih učiteljev in učencev
PIŠECE - Turistično društvo Pišece je v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju in z Občinsko turistično zvezo Brežice v nedeljo pripravilo igre, drugačne od kmečkih iger kakršnih smo vajeni. Nedeljske Pišečke igre so številne obiskovalce popeljale v čas pred 2. svetovno vojno, ko se je mladina na vasi zabavala drugače kot danes. Do pravil za nekatere igre naših staršev in starih staršev so prišli s pomočjo raziskovanja učencev osnovne šole in etnologinje Posavskega muzeja Ivanke Počkar.
PODBOČJE - Letošnji zaključek šolskega leta v Podbočju ni bil povsem običajen, saj seje letos končalo 140. šolsko leto; kraj je namreč dobil šolo v času uvajanja obveznih šol po odločitvi Marije Terezije. Današnja zgradba osnovne šole je že tretja, pouk v njej poteka od leta 1982; sprva je bil v šoli pri cerkvi, kasneje pa v stari šoli, kjer je danes industrijski obrat.
V začetku je bil šolski okoliš povezan z velikostjo fare; šola v Sv. Križu je imela še podružnici v Bušeči vasi in v Črneči vasi. V šolskem letu 1909/1910 je samo podružnica v Bušeči vasi štela 227 učencev. Danes te šole ni več, otroci obiskujejo šolo v Cerkljah, mladi iz Črneče vasi pa hodijo v Kostanjevico. V šolski kroniki je zabeležena tudi zadnja podružnica na Brezju, kije bila ukinjena leta 1977.
Letos je bilo na šoli 166 učencev, po en oddelek vsakega razreda; pri šoli pa sodelujeta tudi dva oddelka vrtca z 52 otroki. Na šoli jeli učiteljev, dve vzgojiteljici in varuška s polovično obveznostjo. Le 6 učiteljev je na tej šoli zaposlenih poln delovni čas, ostali kombinirajo zaposlitev z okoliškimi šolami ali so zaposleni le polovično. Večjo stalnost učiteljev lahko prinese le več otrok. Obeti so spodbudni, saj bodo naslednje šolsko leto začeli z dvema oddelkoma male šole, kaže se tudi potreba po dodatnem oddelku za malčke v vrtcu, zato ravnateljica šole Anica Žugič upa, da tako majhnega števila učencev (154), kot je
bilo pred nekaj leti, ne bo več.
Čeprav je podboška šola na podeželju, je novosti v šolstvu niso obšle, kljub majhnemu številu učencev pa dosegajo vidne rezultate na različnih tekmovanjih. Nekaj svojih sposobnosti in spretnosti so pokazali tudi na zaključni prireditvi, na katero so povabili starše, bivše učence in učitelje, ki so z velikim obiskom dokazali, kako pomembno vlogo ima šola v tem kraju.
T. G.
V Pišecah se je kljub kislemu vremenu zbralo 8 ekip turističnih društev iz Velikih Malenc, Globokega, Krške vasi, Kapel, Pišec, Artič, Sromelj in z Bizeljskega. Za letošnje igre - podobne igre naj bi naslednja leta pripravili vsakokrat v drugem kraju - so izbrali tri stare igre, v katerih so nekdaj primerjali svojo spretnost in iznajdljivost.
Po pripovedovanju Milke Butko-vič so tako prikazali igro “Kotoranje obručov”, ki jo igra več igralcev, od katerih ima vsak obroč soda in pol metra dolgo palico, s katero poganja obroč po začrtani poti. Po opisu Mire Podgoršek so tekmovalci iz turističnih društev prikazali tudi “Pričkaje”, igro za razvedrilo, ki jo ponekod igrajo še danes. Eden izmed igralcev skrije glavo v klobuk na soigralčevih kolenih in čaka na udarec po zadnji plati. Nekdo ga
udari, on pa ugiba kdo. Če ugane, ga tisti zamenja.
Največ preglavic je tekmovalcem naredila zadnja igra “Finoganje”, ki jo je opisal Milko Podgoršek. Gre za pišečko različico hokeja na travi. Igra se z leskovo palico, ki jc spodaj odebeljena in s “kuzlo”, manjšo leseno kocko (rob okrog 6 cm). Igralci najprej postavijo vsak svojo palico na nogo in jo vržejo čimdlje od sebe.
Kdor vrže najmnaj, lovi pri luknji sredi kroga s “kuzlo”. Ostali stojijo v krogu in si izkopljejo vsak svojo luknjo. Lovec (igralec na sredini) poskuša spraviti “kuzlo” v luknjo na sredini, igralci po krogu pa mu to onemogočajo. Ko mu le uspe, mora zakričati “Lukja”, kar pomeni, da se mora takrat vsak tekmovalec pomakniti po krogu za eno luknjo naprej v smeri urinega kazalca. Lovec poskuša med tem prestavljanjem poiskati prosto luknjo. Če mu to uspe, postane lovec tisti, ki je ostal brez luknje, sicer pa lovi isti lovec naprej. Zmagovalec je tisti, kije najmanjkrat lovil. Boste poskusili?
B. D. G.
TUDI IGRE DEL KULTURNE DEDIŠČINE - Organizatorjem Pišečkih iger e uspelo še pred dežjem predstaviti vse tri igre, nato pa so se morali gledalci umakniti v dvorano, kjer jih je čakala zabava. V šolski učilnici so pripravili še poučno razstavo “Čas žetve"z razstavo starega orodja in prikazom prehrane ob žetvi. Obiskovalce Pišec so ta dan presenetile tudi vaške pevke in pevci. (Foto: B. D. G.)
DOLENJSKA
BANKA
Dolenjska banka obvešča komitente, da 30.6.1995 odpira bančno enoto v Brežicah. Ekspozitura Brežice ima sedež na Cesti prvih borcev 42. Od 3.7.1995 dalje bo ekspozitura poslovala: vsak ponedeljek do petka od 8. do 12. ure in
od 14. ure do 16.30 Ob sobotah ekspozitura ne bo poslovala.
Ekspozitura Brežice bo opravljala vse vrste bančnih poslov, namenjenih predvsem občanom in obrtnikom, in sicer:
•	vodila tolarske in devizne račune občanov
•	sklepala tolarske in devizne depozite
•	izdajala plačilne kartice
•	opravljala menjalniške posle
•	opravljala posle s tujino
•	odobravala raznovrstne kredite občanom, kot so
-	gotovinski krediti
-	potrošniški krediti stanovanjski krediti
krediti namenjeni obrtni in kmetijski dejavnosti, ter opravljala ostale vrste bančnih poslov.
Ponudba bančnih storitev je resnično pestra in privlačna, obrestne mere pa ugodne.
Zato Vas Dolenjska banka vabi, da se za dodatne informacije oglasite v ekspozituri Brežice ali zanje kličete po telefonu (0608) 61-442 ali (0608) 61-448.
Dolenjska banka Vas pričakuje v novi ekspozituri Brežice in Vas vabi k sodelovanju.
2*>	i *>«)5
DOLENJSKI LIST
xt.'J
Namočeni in ohlajeni kresnik
Ugledno literarno nagrado je prejel Tone Perčič za roman Izganjalec hudiča - Pet finalistov - Na Jurčičevini odprli razstavno galerijo - Nagrade udeležencem ekstempora
NASTOP UČENČEV GLASBENE ŠOLE
MULJAVA - V deževnem in hladnem vremenu, kije zmotilo račune organizatorjem in osiromašilo tako obisk kot program prireditve, so na Jurčičevini na kresni večer 23. junija slovesno podelili kresnika, eno najpomembnejših literarnih nagrad pri nas. Kresnika 95 za najboljši roman leta 1994, ki ga podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, in z njim povezano denarno nagrado v vrednosti 10.000 nemških mark, kiju prispeva ČZP Delo, je prejel pisatelj Tone Perčič za roman Izganjalec hudiča.
LOŠKI POTOK - Nedavni nastop v telovadnici osnovne šole dr. Antona Debeljaka v Loškem potoku spada v drugo obvezno produkcijo, ki jo morajo opraviti učenci glasbene šole. Nastop je bil tudi za javnost, nastopili pa so vsi, ki imajo prijavljene inštrumente na tej soli, in pet gostov iz oddelka glasbene šole iz Sodražice. V Loškem potoku deluje pet oddelkov ali letnikov, ki jih vodita pedagoga Jože Lovko in prof. Peter Nikolovski. Prireditev je potekala pod geslom “Veselimo se" in je prijetno izvenela in hkrati pokazala izredno prizadevnost mentorjev in učencev. Kot posebno doživetje lahko omenimo nastop 12-članskega harmonikarskega orkestra pod vodstvom Nikolovskega, ki je pomenil vrhunsko doživetje ob sicer vztrajni kulturni suši v Loškem potoku.
Žirija, ki ji je predsedoval Marjan Dolgan, je dobitnika izbirala izmed petih lani izdanih romanov, ki so prišli v zaključni izbor: poleg Perčičevega Izganjalca hudiča so bili končni kandidati za nagrado še Klan Igorja Karlovška, Pot v Trento Kajetana Koviča, Kačja roža Alojza Rebule in Pastorala Vlada Žabota. Ustvarjalci vseh petih nominiranih romanov so bili na kresni večer na Muljavi in čakali na končno razsod-' bo žirije, kije, zaprta v Jurčičevi rojstni hiši, na svojem zadnjem zasedanju odločala, kdo bo prejemnik
petega kresnika po vrsti. Letos žirija res ni imela lahkega dela, saj je bila lanska bera slovenskih romanov bogata in tudi kvalitetna. Jeziček na tehtnici se je nazadnje nagnil v prid Perčičevemu Izganjalcu hudiča, kije po mnenju žirije, gledano v celoti, domiselna in umetniško dodelana podoba nekaterih temeljnih vzgibov našega časa. Povsem v skladu z duhom dobe je njegovo izhodišče problcmatizacija resničnosti in resnice. Ko človek izgubi izvorni občutek za resnico, postane ta razpoložljiva. Perčičev roman prepričljivo
pokaže, kako takšna poljubna resnica odločilno sooblikuje našo podobo resničnosti. S tem umetniško dovršeno demonstrira tisto usodno izgubo, izgubo resnice in resničnosti, ki je doletela človeka v skrajni fazi planetarnega nihilizma.
Še pred podelitvijo kresnika so pisatelji na simpoziju, ki ga je pripravilo slovensko pisateljsko društvo, razpravljali o leposlovju v senci faktografske literature, v gospodarskem poslopju ob Jurčičevi domačiji pa so odprli novo galerijo, kjer so razstavili izbrana dela letošnjega ekstempora in podelili nagrade udeležencem. Izmed 44 udeležencev ekstempora je prvo nagrado prejel Lojze Kalinšck, nagrajeni pa so bili še Emilija Erbežnik, Ivan Japelj, Dražen Kalšan, Marjan Miklavc, Boris Štrukelj in Miro Švigelj.
M. MARKELJ
NAGRADA, KI TUDI DENARNO N E 1G\J VELJA -
jel iz roK “ i
letošnjega kresnika je pisatelj Tone Perčič (drugi z leve) preji letnega nagrajenca Andreja Hienga (na sliki desno), denarni del v vrednosti 10.000 nemških mark, pa iz rok direktorja in glavnega Dela Tita Dohrška.(Eoto: MiM)
Belokranjska likovna bera na ogled j
V Črnomlju minili 4. belokranjski likovni bienale - Razstavlja 14 umetnikov - ŽuDančičeva
A. K.
V Črnomlju odprli 4. belokranjski likovni bienale - Razstavlja 14 umetnikov - Župančičeva priznanja Jožetu Vrščaju, Bernardi Starešinič, Bogomiri Kure in Hop, Cefizlju
I - V farni cerkvi v Kapelah je
ir. ki ie s koncertom obeležil ir uf
BRANKO KOTAR RAZSTAVLJA V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri, v petek, 30. junija, ob osmih zvečer bodo v paviljonu v Zdravilišču Dolenjske Toplice odprli prodajno razstavo šentjernejskega slikarja Branka Kotarja. Razstavo bo odprl šentjernejski župan Hudoklin, o slikarju pa bo spregovoril kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič. Razstava bo odprta do konca julija.
ČRNOMELJ - Pred tednom dni je bila v Špeličevi hiši v Črnomlju otvoritev 4. belokranjskega likovnega bienala, ki gaje pripravil KUD Ar-toteka Bela krajina. Ob tem seje predsednik Artoteke akademski kipar Jože Vrščaj spomnil prvega srečanja belokranjskih likovnikov, kije bilo pred šestimi leti v galeriji Miniart, ter hkrati Silvestra Mihelčiča, ki je bienale pognal v tek. Slišati je bilo pripombo, da si ob tako lepi razstavi v Črnomlju želijo tudi lepo galerijo, na katero pa bodo morali žal še počakati.
LIKOVNA DELAVNICA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Od 23. do 25. junija je v zdravilišču v Šmarjeških Toplicah potekala 1. likovna delavnica v organizaciji Osnovne šole Šmarjeta in zdravilišča. Zbralo seje 15 slikarjev iz različnih krajev Slovenije in Italije, ki so bili kljub slabemu vremenu zelo ustvarjalni. Njihova dela so na ogled v avli zdravilišča do 9. julija.
Čeprav je število razstavljalcev na bienalu včasih močno preseglo število 20, so organizatorji tudi letos, ko je svoja dela postavilo na ogled 14 umetnikov, zadovoljni. Ti so: Janko Butala, Franci Fortun, Dirk I leij, Bogomir in Janja Jakša, Alenka Mušič, Sašo Pavlovič, Janez Raj-mer, Martin Skoliber, Boris Udovč, Neva in Konstantin Virant, Mladen Vukšinič in Jože Vrščaj. Slednji je med drugim dejal, da je zelo pomembno, da so razstavo pripravili s skupnimi močmi, kar pomeni, da imajo skupen interes tako za delo v bienalu kot v Artotcki, kar je osnova, da lahko tudi vnaprej uspešno sodelujejo.
• Na otvoritvi bienala je predsednik črnomaljskega občinskega sveta Andrej Kavšek izročil tudi Župančičeva priznanja za dosežke na kulturnem področju. Najvišje priznanje, Župančičevo plaketo, je prejel akademski kipar Jože Vrščaj, ki je tako doma kot v tujini prejel že več priznanj in nagrad za malo plastiko, zlasti posebne skulpture iz pleksi stekla. Župančičevo priznanje je prejela profesorica razrednega pouka na črnomaljski OŠ Mirana Jarca Bernarda Starešinič, ki uspešno vodi otroško folklorno skupino na šoli ter z učenci raziskuje belokranjsko ljudsko izročilo.
PLAKETA VRŠČAJU - Predsednik črnomaljskega občinskega sveta Andrej Kavšek predaja Zupančičevo plaketo akademskemu kiparju Jožetu Vrščaju (v sredini). Ob njem dr. Dušan Plut, ki je odprl 4. belokranjski likovni bienale. (Foto: M.B.-J.)
JUTRI KONCERT OB 80-LETNICI F. BAŠKOVIČA
Profesorica na črnomaljski srednji šoli Bogomira Kure sije prislužila priznanje za uspešno delo na gledališkem področju, črnomaljski ansambel Hop, Cefizelj pa za ustvarjalno zvrst umetnosti, s katero po vsej Sloveniji razveseljuje otroke in njihove starše.
er, ki deluje v okviru osnovne šole pod posebnimi pogoji Milke Šobar-Nataše, je bila sreda pretekli teden posebno pomemben dan, saj so trije izmed 17 varovancev centra pripravili likovno razstavo. Kot je ob otvoritvi razstave v obrtnem domu dejala umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj-Bednaršek, ni dvoma, da so njihova dela izvirna, med njimi pa ni malo dobrih, takšnih, ki se vtisnejo v spomin. Otvoritve sta se udeležila tudi državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anka Osterman in direktor varstveno-delovnega centra v Ljubljani Pavle Smolej. Na fotografiji (od leve proti desni): ravnateljica OŠ Milke Šobar-Nataše Ema Šujica, mladi slikarji Boris Toplak in brata Ivo in Franci Lakner ter likovna pedagoginja Alenka Vrlinič, katere sad načrtnega dela je omenjena razstava. (Foto: M.B.-J)
BREŽICE - Zveza kulturnih organizacij Brežice vabi vse, ki cenijo ubrano pesem in spoštujejo dolgoletno delo Franca Baškoviča na svečani koncert “65 let s pesmijo”, ki bo jutri ob 20. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu ob 80-let-nici požrtvovalnega kulturnega delavca, ki že 65 let vodi pevske zbore in ima največ zaslug, da je zborovsko petje pognalo korenine skoraj v vsakem kraju občine. ZKO Brežice in občinski svet sta zato sprožila' postopek za odlikovanje Franca Baškoviča z redom za izredne zasluge. V programu svečanosti bo nastopil moški zbor društva upokojencev Brežice, ki ga Baškovič še vedno vodi, mešani zbor Viva, glasbena šola Brežice, kjer je bil slavljence zaposlen več kot 30 let, mešani zbor KUD Brežice, tam-buraški orkester KUD “Oton Župančič” iz Artič in združeni moški zbori občine Brežice.
Dr. Dušan Plut, ki je razstavo odprl, pa se je vprašal, kaj lahko Bela krajina ponudi Sloveniji, ter odgovoril, da se v zadnjih desetih letih v trdoživih, obrobnih krajih porajajo pravi prijemi, s katerimi poskušajo dati v oceno in na ogled likovna dela, ki niso nastala zgolj iz tržnih razlogov. “Tako tudi belokranjski umetniki težavam in omejitvam navkljub ponovno skupaj, vse bolj dodelano, premišljeno, zrelejše in kvalitetnejše ponujajo v kritično presojo in na vpogled svojo likovno bero, notranjo podobo sveta, predmetov, ljudi, osebno obarvan izbor življenjskih utrinkov, doživetij,” dejal dr. Plut o bienalu, ki bo v naslednjih mesecih gostoval še v Gan-glovem razstavišču v Metliki, v prostorih zaarovalniee Tilia v Novem mestu ter v Jožefovi galeriji v Ljubljani.
M. BEZEK-JAKŠE
LETNA PRODUKCIJA TERPSIIIORE - Plesno društvo Terpsihora, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Novo mesto, je ob koncu šolskega leta v novomeškem domu kulture predstavilo rezultate celoletnega dela društva, ki se v okviru šestih skupin ukvarja predvsem s sodobnim plesom, jazz baletom in klasičnim baletom. Ti programi so namenjeni mladim od 12. leta naprej, za otroke od 1. do 5. razreda plesni pedagogi po šolali pripravljajo plesne urice, predšolskim otrokom pa so namenjene plesne igrice. Velika pridobitev za Ter-psihoro je francoski koreograf Fred Lasserre, ki je v letu dni bistveno zvišal kakovostno raven šole plesa. Plesalci Terpsihore so se predstavili v 10 točkah, kot gostje pa so nastopile tudi plesalke kostanjeviške plesne skupine Harlekin. (Foto: I. V)
75 LET ZBOROVSKEGA PETJA -gostoval domači moški pevski zbor, ki je s koncertom obeleži . • neprekinjenega delovanja. Zdaj močno pomlajeni zbor vodi ze n	( W
Miha llalcr. Zbor je ob jubileju v goste povabil tudi Slovens ?-ubrano pesmijo popestril drugo polovico večera. Za konec sol skupai. (Foto: B. D. G.)
KONCERT MELITE OSOJNIK - V počastitev Dneva tek, 23. junija, ob 20. uri v dvorani Ideal centra v Ribnici	trr
Osojnik. Pred pričetkom koncerta je občinstvo nagovoril riba ^ ^ # Tanko, gostji večera, ki je bil v znamenju šansona, balad m J ^ pesnica Neža Maurer in plesalka Jasna Knez. Osojnikova je med katerimi je bilo 8 uglasbenih na besedilo Neže Maurei, občinstvu tudi prebrala nekaj svojih pesmi. (Foto: M. L.-S J
elstijj
ZAČETEK KULTURNIH PRIREDITEV- V soboto sej^ehf(tr^/ certom Angelc Tomanič v cerkvi Žalostne matere božjepn 2vejcf' ^ nicah pričelo metliško kulturno poletje pod naslovom '	. ^ iffe
Organistka Tomaničeva je med drugim utemeljiteljica org	^ JF J
ca prve slovenske orgelske šole. Nič manj znamenite niso °f^ej0 ptj® )i ki veljajo za najstarejše orgle, narejene na Kranjskem, m s ,, y$o& jf ljubljanskega orglarja Joannesa Georgiusa Eisla iz letu I "oiv0ri‘e' V
lija, pa bo ob 21. uri na dvorišču metliškega gradu ur^11^ujetih prireditev in nastop metliške mestne godbe ob 145-lem
(Foto: M.B.-J.)

ZAČETEK NOVOMEŠKIH POLETNIH VEČEROV - Tudi letos Zveza kulturnih organizacij Novo mesto skrbi, da dolgi poletpi (žal ne tudi topli) večeri niso dolgočasni in predolgi, seveda z organiziranjem kvalitetnih in za poslušanje prijetnih koncertov. Kot je že navada, je letošnje Novomeške poletne večere pričet Novomeški simfonični orkeste-pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja in sicer v petek, 23. junija ob 20.30. V uvodu je nastopil Mali godalni orkester, ki ga vodi Petra Gačnik, v njem pa igrajo pa učenci glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Otvoritveni koncert je bil sicer predviden v atriju novomeške Kapiteljske proštije, toda zaradi slabega vremena je bila prireditev v avli osnovne šole Grm, kar pa številnim obiskovalcem, ki so oba orkestra nagradili z navdušenim aplavzom, ni pokvarilo prijetnega začetka Novomeških poletnih večerov. (Foto: L. Murn)
SAMOSTANI - KULTURNO BOGASTVO DOLENJ!jv' ci Knjižnice Mirana Jarca so pripravili zanimiv kultur'11 _ jzšlJlf:, e predstavili monografijo Kartuzija Pleterje, kije nedolgo	fic d
ski založbi, napisal pa jo je novomeški rojak umetnosim^ fotog f. jan Zadnikar. Predstavitve so se poleg avtorja udeležili se	jati
Pelko, prav tako Novomeščan po rodu, novi pleterski p • pugv J fj in predstavnik Dolenjske založbe Zdravko Petrič. h:hliole^,± l,(l lij11111
Mononifi^Li Tiin/IH AV/1 u /•! k'/ s' i I i i rt	nClVPZOVO M s-,	.tl ^ I h..^Ch
ka Zupančič, z dr. Zadnikarjem se je pogovarjala	igoVb^t 'J L
bene predahe pa so poskrbeli pevci okteta Adoramus. [V0,	0
monografije, ki je večkrat poudaril veliko kulturno bog ^ je v	j
lenjska v svojih samostanih, in s sodelovanjem VS, J? V (pol0' v prijetnem vzdušju ter kot informativno bogata priredi
dežurni JL°ročaio
1 «CncL0pV0rjaka'kiga)eM^
^»SK»g
KnSi:nOROŽJE-0dl8.do
N v S!am>u!Z"a,ncc v Kanižarici vlo-[dve <r: Wk° hi5° ter ukradel ■Nivo Lastni’’ r>ia5ko PišU.loJn
j "•'Slu ^ JL neznanec v Novem
g SStte5^fc.%S
fea&$ESS3t
rierjebilni„ rnom Ju na prostoru, PPirnatih hr: Je.vanJc- nažgal dve roli P'jski stra^jS,ai'cr ju vrgel v kemični
^ikomunaie,'{t°Har so P°8asili dc‘
Plrjev. alc' 5kodu pa je za 300.000
p° dolenjski deželi
j1irr‘ihodilY'Auf},Ja Pa Je P°
>necktlČ' ku^e a,i vege'
kj“er° od/,Se bo odloči‘za
i,et- Zadi(/ldno~ze,eniavnil'
čineli mu Je hladilnik n!>eMercn,entJj?M,rnu, 'rgo-/■ Hl«dilnli Gradišče '»eh-K lan,0Posir, k Plavljen za
IWe/^ezno trgovino, po-B	od"esel 20 kilo-
fi /“k, 20kili’ ~5 kilogramov
[I fyeluUb™krompirja,4kilo-
I r}° trg0vi C m kila češenj ter wt°li20 uZ°?*kodovul zu
I ( >a‘‘Zak</ KcrJe ««-
I tk‘iubZelo</?kvarlJ,va'
l^ei: pišema clejanju še u/‘ zelem‘ke količine sedli 1thlt^ /T‘nu,i° lahko Kak/-Posledice'
feStcs
j t/sip^pš,
Z,0rbenn / ozfoma večer
"’A «0jf P l°kalu fK?/Žen’ saj je
/ Pq j PoziVa ‘p	n‘- kjer je
/ jled°da?‘kPotepu, pozive ifi l/b pc1/,0l>re»ul z razbi-/ Zedaso hi *,ka ob mizo. 4 t^eni^ icistiotem
ki&vRz
\i/ak° je v /kajsnjih go-
i »
st ° Pa k i p°s'aje. Pra SsJ8‘sodnj/retepn ne b C^-Z//Z/aPre krške!
tb iJSaVir M. pe:St0 Popeljal 10-let-
V ^ k0|ea,,ju avta Ird|’rC^ Vozn'ci 'J ?tSo, arja ,n' uspelo ustavili
*5C1cst-ass
'^>S§?i“u-«£No,ST ■
/ k r,Ji§ča 2 ‘Cam Ko je pripel-regionalno cesto
Štiri leta zapora za uboj na mah
‘‘Branil sem svoje življenje”
NOVO MESTO - V torek popoldne se je na okrožnem sodišču v Novem mestu končalo sojenje Jožetu Z., kije 5. novembra lani pri zidanici v silobranu ubil Husa O. iz Zagreba, ki je imel hišo v Velikih Malencah. O prvi obravnavi smo že poročaii; takrat so zaslišali 5 prič, svoje mnenje so povedali tudi sodni izvedenci. Tokrat so bili zaslišani še ena priča in psihiatra Medicinske fakultete iz Ljubljane, med obema obravnavama so pregledali tudi oblačila obeh vpletenih.
Sodišče je Jožetu verjelo, ko je govoril, daje med njim in Husom, s katerim sta bila prijatelja, prišlo do prepira, saj sta bila močno vinjena (v krvi sta imela po nekaterih ocenah celo več kot 2,8 promila alkohola). Jože je Husa ubil na mah v obrambi, a je meje samoobrambe prekoračil, dejanje pa je storil v bistveno zmanjšani prištev-nosti. Analiza kontaktnih sledov na obeh udeležencih dokazuje, daje med njima res prišlo do osebnega kontakta. Jože je Husa s sekiro udaril vsaj 26-krat; prvi udarci so bili v samoobrambi, naslednji pa so pomenili prekoračitev le-te. Kazenski zakonik za uboj v tre,-nutku predvideva zaporno kazen od 1 do 10 let, v silobranu je možno kazen tudi opustiti, kar sodišče zaradi prekoračitve ni storilo in Jožeta prisodilo 4 leta zapora. Ker ne obstaja nevarnost ponovitve, je Jože do pravnomočnosti obsodbe na prostosti. Več prihodnjič.
T. G.
Ribniška stranpota
MATERIALNA ŠKODA - V torek, 13. junija, nekaj po 14. uri je Aleš
O., ki je vozil osebni avto iz smeri Ribnice v Jurjevico, zaradi neprimerne hitrosti zapeljal pri hiši št. 2 na levo stran cestišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Anita K. Kljub temu da se mu je voznica umikala, je med njima prišlo do trčenja. Na vozilih je za prek pol milijona tolarjev škode.
BREZ RAZLOGA - Minulo sredo dopoldan je Aleš Š. iz Ribnice policiste obvestil, da ga je večer poprej Damir K. pred bistrojem Slavin brez razloga udaril po obrazu. Policisti so ugotovili, daje bilo res tako.
Kočevska stranpota
ZAHOTELO SE JIMA JE ZAJCEV -19. junija že blizu polnoči so bili kočevski policisti obveščeni, da nekdo vlamlja v barako v Cankarjevi ulici v Kočevju. Policisti so pri baraki z zajci še med vlamljanjem zalotili Sandija Č. iz Kočevja in Darka S. iz Pijave gorice, ki se tokrat ne bosta mastila z zajčjo pečenko.
OSKUBLI SO TRAKTOR - 20. junija zjutraj je lastnik traktorja, parkiranega v gozdu med Podlesjem in Lapinjami, prijavil kočevski policiji, da mu je neznan storilec ponoči ukradel s traktorja kolesne verige, 15 vezalnih verig in sedež traktorja ter še različno orodje. Okradeni je utrpel za okoli 250.000 tolarjev škode.
Prometna varnost se izboljšuje
Lani je policijska postaja Metlika zabeležila manj kaznivih dejanj in prometnih nesreč - Letos se ta trend nadaljuje, vendar je ena oseba na cesti že izgubila življenje
METLIKA - Delo policijske postaje Metlika je posebej usmerjeno k varovanju 60 kilometrov državne meje s Hrvaško oziroma t.i. zelene meje. Kot kažejo podatki, so ljudje dojeli vzpostavitev državne meje. Kljub temu je bil lani postopek uveden zoper 82 tujcev in zoper 115 Slovence, kar je sicer manj kot leto prej. Lani je bilo na območju omenjene policije izvedenih 8 poostrenih nadzorov prehajanja zelene meje, vendar policisti niso ugotovili pojavov, ki bi odstopali od ugotovitev pri nadzoru državne meje z rednim delom.
Na območju občine Metlika so lani obravnavali 247 kršiteljev javnega reda in miru, kar je v primerjavi z letom prej za 60 odst. več. Največ prekrškov je bilo ob vikendih. Dobra tretjina kršiteljev je imela stalno bivališče v metliški občini, drugi pa izven nje. Dve tretjini kršitev je bilo v gostinskih lokalih in na cestah; enak delež je bilo storjenih med 22. in 6. uro, zato so policisti poostrili nadzor gostinskih lokalov.
V času turistične sezone so velik poudarek namenili kopališčem ob reki Kolpi in s tem tudi varovali državno mejo. Pri varovanju državne meje v času turistične sezone so lani pri nedovoljenem prestopu zalotili 15 tujcev.
Lani je bilo na območju PP Metlika obravnavanih 154 kaznivih de-
janj, kar je za 7,9 odst. manj kot leto prej, naknadno pa so preklicali 24 zadev. Prevladujejo predvsem kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno lastnino, saj le-ta predstavljajo več kot dve tretjini dejanj. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih na območju KS Metlika, sledita Gradac in KS Podzemelj. Lani je narasla gospodarska kriminaliteta, saj so obravnavali 20 primerov, leto prej pa 11. Mladoletniška kriminaliteta na območju metliške občine ni problematična in v primerjavi s prejšnjimi leti upada.
Lani je bilo na tem območju manj prometnih nezgod s hujšimi posledicami kot leto prej in manj z manjšo premoženjsko škodo, saj je policija lani poostrila nadzor nad prometno varnostjo tako na preventivnem kot na represivnem pod-
ročju. Kot je povedal komandir policijske postaje Metlika Alojz Ravnikar, so tudi letos prometne razmere ugodne, žal pa so že zabeležili eno nezgodo s smrtnim izidom. Obravnavali so tudi 8 nezgod z udeležbo otrok, zato velja opozorilo vsem šoferjem, naj bodo previdni. Previdnost pa je potrebna tudi pri parkiranju: in avtomobilov naj ne puščajo na pločnikih, saj so ti namenjeni pešcem.
T.G.
Alojz Ravnikar
60 let GD Mokro Polje
Ob 60-letnici gasilski dom bogatejši za sv. Florjana - Uradni prevzem obnovljenjega doma in orodne prikolice
KLJUČAVNICA NI POMAGALA - Od 22. do 25. junija je neznanec na Florjanovem trgu v Novem mestu preščipnil pleteno žico ključavnice ter ukradel moško gorsko kolo.
VLOMIL V TRI VIKENDE - Od 18. do 20. junija je neznanec med naseljem Podzemelj in Zemelj vlomil v tri vikende, vendar ni odnesel ničesar, povzročil pa je za 20 tisočakov škode.
DAN POLICIJE V KOČEVJU - Med redkimi policijskimi postajami v Sloveniji, ki so bile izbrane, da pred dnevom policije, 27. junijem, organizirajo “dan odprtih vrat policije”, je bila tudi policijska postaja v Kočevju. Policisti so obiskovalcem, ki jih je prišlo izredno veliko, pokazali svoje prostore in opremo, oborožitev, zaščitna sredstva, specialno vozilo za reševanje v hudih prometnih nesrečah, vozilo z radarjem, pripomočke pri urejanju prometa, alkotest, delo konjenice in službenih psov, opremo za raziskovanje kaznivih dejanj, vzorce raznih mamil, protivlomne naprave, dele policijskih uniform, primere nasilja v družinah, posilstev in drugo. Na fotografiji: z dneva odprtih vrat policije v Kočevju. (Foto: J. Primc)
Mladi vedno bolj agresivni
Manj je prometnih nesreč, več pa kaznivih dejanj - Izsiljevanje v šolah in okoli njih - Poostrena policijska kontrola okoli šol in drugod
KOČEVJE - V prvih petih mesecih letos je bilo v kočevski občini manj nesreč kot v istem obdobju lani. Dva sta v nesreči izgubila življenje, 6 je bilo hudo poškodovanih, trije lažje, 71 nezgod pa je bilo le z materialno škodo. Najpogostejši vzroki nesreč so neprilagojena hitrost (23), premiki z vozilom (17), neupoštevanje prednosti (12) itd. 18 povzročiteljev nesreč je bilo pod vplivom alkohola.
“Zato bomo strogo obravnavali prehitro vožnjo, alkoholiziranost voznikov, nepravilno prehitevanje in pripenjanje z varnostnim pasom,” pravi komandir policijske postaje Mirko Ješelnik in dodal, da so zaradi prometnih prekrškov prijavili sodniku za prekrške 887 voznikov, mandatno pa so kaznovali nadaljnjih 922. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so odvzeli vozniško dovoljenje 95 voznikom, 5 sojih poslali celo na strokovni pregled o alkoholiziranosti, 141 so jih preizkusili z alkotestom, 350 voznikov so izključili iz prometa, 22 voznikom pa so odvzeli vozniško zaradi okvar na vozilu.
Kaznivih dejanj je bilo letos več kot lani (102). Porastle so tatvine prometnih sredstev (12 primerov: 5 odvzemov osebnega avta in 7 mopedov). Večje vlomov v avtomobile, iz katerih pokradejo najpogosteje avtoradie. Zabeležili so še dva primera izsiljevanja, nekaj krivolovov, po en napad na uradno osebo in preprečitev uradnega dejanja. “Ugo-
tavljamo, da je vedno več storilcev kaznivih dejanj med mladoletnimi. Izsiljujejo predvsem v šolah in pred njimi, žal zaradi strahu oškodovanci le redko prijavljajo ta dejanja”, pravi komandir Ješelnik in dodaja, da zato pogosteje kontrolirajo okolico šol in avtobusno postajo, da bi preprečili ta dejanja, in uspehi se že kažejo.
Na področju javnega reda in miru ni bilo hujših kršitev (masovnih pretepov), kljub temu so zabeležili,123 prekrškov, največ v zasebnih prostorih, nato v lokalih in na ulici. Policisti opažajo pri mladini povečano agresivnost, ki meji že na vandalizem, saj posebno ob vikendih ponoči mladi razbijajo stekla na oknih oz. izložbah, prevračajo in uničujejo kante za odpadke, prevračajo zbi-
ralnike surovin, komaj postavljene klopce pa so tudi takoj polomili. Policisti so odkrili tudi nekaj nasadov konoplje, razpečevalca mamil pa nobenega.
J. PRIMC
MOKRO POLJE - Letos mineva 60 let od ustanovitve gasilskega društva Mokro Polje, ki združuje Dolenje in Gorenje Mokro Polje, Polhovico, Pristavo, Prapreče in Žerjavin. Tako so te vasi z nastankom društva dobile nekakšen center prostovoljnega in razvedrilnega življenja in dela, hkrati pa je bil to korak k ustvarjanju skupnega imetja. Avgusta leta 1935 so odprli gasilski dom, ki je nastal v glavnem z delom domačih ljudi ter z nabranimi prispevki in darovi. Dom je med vojno nekaj mesecev služil za šolo, potem pa so ga italijanski okupatorji spremenili v svojo postojanko, vso opremo in dokumente pa uničili. Gasilci so pred tem umaknili le motorko in so jo skrili v cerkev na Gorenjem Mokrem Polju. Po vojni so člani društva dom obnovili in danes služi različnim dejavnostim; odprt je za vse krajane in ima pomembno kulturno vlogo.
Za 60-letnico je gasilski dom obogatel za blagoslovljeni kip sv. Florijana, katerega boter je Alojz Vr-tačič, ki je na začasnem delu v Nemčiji. Proslava je bila 24. junija in se je udeležil tudi edini še živeči ustanovni član gasilskega društva 89-ietni Janez Antončič s Prapreč. Proslava je bila tudi priložnost za
podelitev priznanj, plamenic, plaket veteranom in članom za dolgoletno službovanje, prav tako pa so gasilci uradno prevzeli prenovljeni dom in orodno prikolico.
Danes šteje društvo okoli 130 članov, njegova glavna dejavnost pa je preventiva, saj jim je ravno z njo uspelo število požarov zmanjšati. Posebna skrb velja mlajšim; imajo dve desetini pionirjev in dve mladincev, aktivna je tudi ženska desetina, na tekmovanjih pa dosega društvo dobre rezultate. Mlade spodbujajo tudi z organiziranim letovanjem: letos bodo odšli že četrte počitnice zapored na večdnevni planinski tabor na Gorjance.
T.G.
Ob praznovanju 60-letnice gasilskega društva Mokro Polje je dom obogatel tudi za kipec sv. Florijana.

Bizeljsko - Čatež, ni ustavil pred znakom stp, ampak je zapeljal na Dobovško cesto v trenutku, ko se je po prednostni cesti pripeljal z motornim kolesom 16-letni Gregor B. s Senovega, ne da bi vožnjo prilagodil razmeram. Vozili sta trčili, Gregor pa se je hudo poškodoval.
V DREVO - 20. junija ob 19. uri se je na kolesu z motorjem peljal 61-letni Maksimiljan K. iz Sevnice iz Bošta-nja proti Kompoljam. Ko je peljal po ravnem delu ceste, je zapeljal na bankino, peljal nekaj metrov po njej, nato pa zapeljal pod cesto in trčil v drevo. Maksimiljan se je hudo poškodoval.
Mirko Ješelnik, komandir policijske postaje Kočevje
KRAJA KOLESA - Pavla K. iz Sodražice je neznanec s krajo gorskega kolesa oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. Čeprav oškodovanec ni vztrajal pri pregonu za storilcem, ga policisti vseeno iščejo.
POŠKODBA GLAVE - Zaradi pomanjkljivega kolesa in prevelike hitrosti po klancu navzdol je Mario J. iz Ribnice minuli četrtek zapeljal z lokalne ceste v Jurjeviči, padel na travnik in si poškodoval glavo. Odpeljali so ga v UKC Ljubljana.
Nihče ni streljal, a pokalo je!
Po treh letih sodili Naserju Koci za poskus umora - Očitno po tako dolgem času, da se nekateri dogodka ne spominjajo najbolje ali pa še bolj jasno, a z drugačno vsebino
NOVO MESTO - Naser Koca je obtožen poskusa umora, saj naj bi pred tremi leti, točneje 3. junija zvečer, na Lokvah streljal na soseda Cirila Sgjnoviča z Lokev. Prejšnji teden je bila na okrožnem sodišču obravnava, vendar je Naser zatrdil, da ni streljal in da orožja še nikoli ni imel v rokah. Orožja pa tudi pri Cirilu nimajo, kot je zatrdil sam Ciril.
Kot se obtoženi spominja, so streljali Brajdiči in Šajnovičevi proti njegovi hiši, zato se je Naser z družino raje umaknil v hišo. Pred streljanjem je videl Cirila Brajdiča, ki je prišel domov in začel kričali zaradi meje, kajti Naserje podrl njegovo drevje, ki je raslo na zemlji, ki ga je Koca kupil, zato je ta postavil ograjo. “Vem, da me Šajnovič in Brajdič tožita, da sem streljal proti avtu, vendar to ni res. Šajnoviča niti nisem videl, da bi se peljal z avtom, orožja pa nisem imel in ga sploh še nisem imel v rokah in ne znam z njim rokovati,” je zatrdil Naser in dodal, da je pred streljanjem prišel k njemu Boris Brajdič ter mu povedal, da mu Ciril Brajdič grozi, da bo vse postrelil. Podobno zgodbo je povedal tudi njegov oče. “Ciril Brajdič je vzel karabin in začel streljati kot v borbi. Vsi smo bili v hiši, dokler ni prišla policija in odpeljala sina in mene, sina pa so obdržali. Brajdičevi mi zavidajo, ker nekaj imam in pridno delam. Gre za podtaknjene stvari,” je pojasnil obtoženčev oče. Povedal je, daje pred tem dogodkom policista
Marjana, ki je prišel slučajno v naselje, na grožnje opozoril, a očitno jih ni jemal resno.
TUdi Ciril Brajdič je najprej povedal, da je dogodek že res oddaljen in se ga bolj slabo spominja. Čeprav je pred preiskovalnim sodnikom in na prvi obravnavi rekel, da ni natančno videl, kdo je streljal, in so mu to povedali drugi, je bil tokrat trdno prepričan, da je videl Naserja. “30 let živimo na Lokvah, tisto drevje pa je stalo med obema hišama 10 let. Ko sem prišel domov, sem začel vpiti, takrat pa so začeli Kocovi streljati proti naši hiši, zato smo se hitro skrili za bajto. Ko se je zet odpeljal z avtom, sem videl Naserja, kako teče za avtom in strelja,” je pripovedoval Ciril Brajdič. Seveda tudi pri njih niso imeli orožja. Kot ga je opozorila sodnica, je na obravnavi pred tremi leti povedal, daje izvedel od Nataše, kdo je streljal. Vendar je spet potrdil, da je sam videl na lastne oči. Ko je Cirila obtoženčev zagovornik vprašal, kdaj je torej govoril resnico, je rekel, da ni nobenkrat lagal.
Ciril Šajnovič se streljanja dobro spominja, saj je ena izmed krogel prebila vrata, ga oplazila po zadnji plati in pristala v sedežu, pred streljanjem v avto pa je bil priča streljanja v hišo, kjer so bile vidne sledi na zidu, oknih in vratih. Pavla, ki s Cirilom živi v izvenzakonski skupnosti, je Naserja videla, ko je streljal na Cirilov avto, vendar je vse skupaj že skoraj pozabila. “Naša stran
• Zapisnik o ogledu hiše potrjuje sledi strelov, v hiši pa je strokovnjak našel drobce izstrelkov, ki kažejo, da gre verjetno za dve vrsti orodja. Zdravnik, kije Cirila Šajnoviča pregledal še isti večer, pa ne more z gotovostjo trditi, da je poškodba posledica oplazenja krogle. Uidi kontrola prisotnosti smodnika pri Cirilu in Naserju ne izključuje možnosti streljanja. Sodišče bo pred končno obsodbo 10. juljja zaslišalo še policiste.
gotovo ni imela orožja in ni streljala,” je povedala. Zakaj je Naser streljal na moža, pa ne ve, saj so bili prej odnosi med družinama dobri. Po dogodku so se sicer ohladili, sedaj pa so bolj površinski.
T. GAZVODA
Janos Szeman je osvojil Mimo Peč
Na 13. mirnopeških tekih je zmagal madžarski tekač Janos Szeman - Kljub dežju množično - Med ženskami je Vivodova premagala Javornikovo - Brez veselice
NOVO MESTO - Madžarski dolgoprogaš Janos Szeman je novi junak mirnopeških tekov, ki sojih prizadevni Mirnopečani tokrat pripravili že trinajstič. Na sobotni prireditvi seje kljub dežju zbralo več kot 400 tekačev na dolge proge, organizator pa je svoje delo tako kot ponavadi opravil zelo dobro.
Med moškimi je v malem maratonu oziroma teku na 21 km zmagal zma-
DVOJMOČ, GORIŠEK IN LAM-PETOVA MED NAJBOUŠIMI -Državno tekmovanje v praktičnem streljanju z velikimi kalibri, ki je bilo v soboto, 17. junija, v Kopru, je našim tekmovalcem prinesla nekaj lepih uvrstitev. V streljanju s samokresi, kjer je največja konkurenca, je Lud-wig Dvojmoč (Kobra team, Šentjernej) zasedel 3. mesto, Jože Godina (Krško) 4. in Samo Jakše (Kobra team) 5. mesto. Z revolverjem je Gorišek Zoran zasedel 3., Sandi Mirt 4., Dušan Levičar 5. in Dušan Agrež 6. mesto (vsi iz Krškega). V konkurenci žensk je Mateja Lampe iz Šentjerneja zasedla 2. mesto.
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOČEVJU
KOČEVJE - Triatlonski klub Ljubljana in ZTKO Kočevje organizirata 1. julija ob 9. uri na Kočevskem (start in cilj bo pri Rudniškem jezeru) državno prvenstvo v klasičnem triatlonu, ekipno državno prvenstvo za mlajše mladince, mladince in člane, sprint triatlona za vojake, rekreativce in državno prvenstvo za mladince od 14. do 16. leta ter otroški triatlon. Tekmovanje bo z ozirom na posamezne kategorije tekmovalcev na različno dolgih prograh, in sicer v plavanju, kolesarjenju in teku. Predstavnik Športne zveze-ZTKO Kočevje Dušan Kotnik je povedal, da bo drugo leto zapored to tekmovanje na Kočevskem, da se ga bo letos udeležilo okoli 150 do 200 tekmovalcev in da potekajo prizadevanja v smeri, da bi prirejali mednarodna in evropska prvenstva v triatlonu, za kar pa so pogoj primerno dolge in urejene proge. Predstavniki Triatlonskega kluba Ljubljana so poudarili, da jih ne moti “neokrnjena narava” oz. neurejena okolica jezera, čudijo pa se, da Kočevarji ne znamo bolje urediti tega naravnega bisera.	. _
govalec teka v Radencih Madžar Janos Szeman, najboljši slovenski maratonec Ptujčan Mirko Vindiš, kije .pred nedavnim preživel prometno nesrečo in zaradi tega dalj časa ni mogel trenirati, je bil drugi, prvih 12 km pa je tekel skupaj z Madžarom. Po prireditvi je Vindiš povedal, da je z drugim mestom zadovoljen, če pa ne bi bil poškodovan, bi se zagotovo boril za zmago in nov rekord. Vreme mu je ustrezalo, saj kljub dežju ni bilo hladno. Prav tako je bila zelo zadovoljna Mariborčanka Silva Vivod, ki je bila najhitrejša med dekleti in je prehitela najboljšo slovensko maratonko Heleno Javornik.
Mirnopeški organizatorji so kot vsako leto prireditev razdelili na vrsto kategorij. Med deklicami je v teku na 600 m zmagala Polona Martič nad Mojco Repnik Prešeren in Andrejo Pinoza, med dečki pa Domen Kralj nad Domnom Jarcem in Gregorjem Vodenikom. Starejše deklice in dečki so tekli na 1500 m, zmagala pa sta Karmen Repnik Prešeren nad Anjo Čepin in Janjo Pungerčar ter Janez Uhan nad Dejanom Slano in Robinom Papežem.
Brane je bil dvakrat za las drugi
Brane Ugrenovič je bil na posamičnem kronometru in na dirki za veliko nagrado Krke najboljši novomeški kolesar - Zmagi tekmovalcev z vzhoda Autku in Lazourenku
NOVO MESTO • Velika nagrada Krke je predvsem za slovenske kolesarje velikega prestižnega pomena in največkrat so na tej dirki zmagali domači kolesarji, ki so se zmagi nadejali tudi tokrat. V soboto, ko je bila na sporedu voživja na čas oziroma kronometer, jim je prvo mesto odnesel Belorus v celjskem dresu Sergej Autko, v nedeljo pa Ukrajinec Vitali La-zourenko. Oba dneva je bil drugi Krkin kolesar Brane Ugrenovič, ki je v soboto za zmagovalcem zaostal 1,77 sekunde, v nedeljo pa je šele fotofiniš pokazal, da ga je Ukrajinec premagal za vsega 2 cm.
Splošna ocena za obe dirki je bila kljub težavam z vremenom izredno pozitivna, kolesarsko društvo Krka pa je uspelo tako po organizacijski kot tudi po tekmovalni plati. Čeprav nekateri žalujejo za zmagama, pa sami dirki zmaga tujih kolesarjev daje posebno vrednost. Žal v soboto na dirki na čas ni bilo kolesarjev ljubljanskega Roga, kar je bila njihova taktična poteza, ki pa jim ni uspela, saj očitno ta čas nihče med njimi ni tako dobro pripravljen, da bi se na sicer kratki a zelo razgibani in težki dirki, kakršna je Velika nagrada Krke, na zaradi zaprtega kandijskega mostu nekoliko skrajšanem balkanskem krogu, lahko uvrstil med najboljše ali celo zmagal. Novomeški kolesarji so se namreč po neuspehu na dirki Po Sloveniji dobro opomogli in od takrat na slovenskih dirkah prvega mesta niso prepustili nikomur.
V soboto so se na 24 km dolgem kronometru od Otočca do Šentjerneja in nazaj trije Novomcščani (Bra-
ne Ugrenovič je bil drugi, Branko Filip tretji in Pavel Sumanov četrti) uvrstili
takoj za zmagovalcem Sergejem Aut-kom, starim znancem Velike nagrade Krke, na kateri ie bil predlani, ko je zmagal Gorazd Stangelj, drugi. Med mladinci je bil najhitrejši švičarski reprezentant Sandro Giittinger, novo-
Odprli novo plezalno steno
Pridobitev za Ribniško dolino
RIBNICA - Minuli četrtek ob 19. uri je bila v Športnem centru v Ribnici svečana otvoritev plezalne stene. Na novi pridobitvi Planinskega društva Ribnica so se najprej preizkusili mladi plezalci, nato nekateri člani društva, kot gostje pa so nastopili plezalci iz Tržiča.
Predsednik ribniških planincev Jože Andoljšek je povedal, da so s pomočjo sponzorjev iz Ribnice, Kočevja in Novega mesta zbrali okoli 250 tisoč tolarjev, vsa potrebna dela pa so opravili člani društva brezplačno.
Društvo šteje 141 članov, med katerimi je 44 članov planinskega krožka, ki na ribniški osnovni šoli dr. Franceta Prešerna deluje že nekaj let, in plezalne šole, ki sojo letos imeli prvič in ki jo je uspešno zaključilo 14 mladih plezalcev. Na otvoritvi stene so vsem diplomantom plezalne šole podelili diplome, pripadla pa jim je tudi čast, da so se prvi spoprijeli z novo plezal-
nOS,en°-	M.L.-S.
meški up Martin Derganc je bil drugi, Kranjčan Tadej Valjavec tretji in drugi najboljši krkaš Peter Ribič četrti. Najvišje uvrščeni kolesar krškega Sa-vaprojekta je bil Marko Golobič na 14. mestu.
V nedeljo se je nebo sicer nekoliko usmililo kolesarjev, saj večji del dirke ni deževalo, pač pa so bile mokre in spolzke deske otoških mostov vzrok za skupinski padec, pri katerem pa se nihče ni resneje poškodoval. Kljub mokri cesti je karavana 146 kolesarjev - mladinci so štartali takoj zatem, ko so člani končali prvi krog - začela dirko zelo hitro in že kmalu po začetku so si predvsem Rogovi in Brkini tekmovalci prizadevali, da bi si s pobegom ustvarili taktično prednost. Prvi resnejši pobeg je v četrtem krogu uspel večji skupini kolesarjev, med katerimi pa so bili tudi krkaša Murn in Filip, ki je pobeg začel, mladinca Bergant iz Ljubljane in Valjavec iz Kranja ter Belorusa Kawetzki in Odrinski. Ti so se ostalih ubežnikov -med njimi je bil zelo aktiven tudi Bogdan Ravbar, ki je prejšnjo nedeljo takoj po povratku z dirke Po Avstriji zmagal v Novo Gorici - otresli v naslednjem krogu in si nabrali že skoraj dve minuti prednosti. Glavnina je ubežnike ujela dva kroga pred ciljem, kar je pomenilo, da bo zmagovalca odločil ciljni Sprint, kar sc je tudi zgodilo. Krkaši so icmli v vodilni skupini več adutov, prvi med njimi pa je bil odlični šprinter Boštjan Mervar, vendar ni imel najboljšega izhodišča, zato se je namesto njega pognal v boj za zmago Brane Ugrenovič, ki je tik pred ciljno črto dvignil roko, ravno tako kot Vitalij Lazourenko. Slednji se
V 4%
TENIŠKI TURNIR VTREBNJEM
AKRIPOL V ITALIJI
TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so se konec minulega tedna udeležili močnega mednarodnega rokometnega turnirja v Milanu, na katerem je nastopilo med člani 8 in med mladinci 5 ekip iz Slovenije, Italije in Francije. Trebanjci so bili v obeh konkurencah najboljši. Za Akripol sta tokrat igrala tudi igralca, ki bosta v prihodnji sezoni okrepila trebanjsko moštvo, Andrej Počrvina in Emir Junuzovič, nad njuno igro pa je bilo trebanjsko vodstvo nadvse zadovoljno.
OLIMPIJSKI TEKI
BREŽICE - Na olimpijskih tekih, ki sta jih v petek po brežiških ulicah pripravila tamkajšnji atletski klub Fit in športno-rekreacijski center, se je udeležilo več kot 300 tekačev, ki so na cilju dobili spominske majice in certifikat za uspešno opravljen tek.
SENTRUPERCANKE DRUGE V DRŽAVI
ŠENTRUPERT - Mlade košarkarice, ki na osnovni šoli Šentrupert že tretje leto vadijo pod nadzorstvom Igorja Silvestra, so se letos uvrstile v republiško finale košarkarskih tekmovanj za osnovne šole. V Rogaški Slatini so se med štirimi najboljšimi ekipami dobro znašle in jim je le za las ušel naslov državnih prvakinj, vendar so tudi z drugim mestom, potem ko so prejšnja leta dvakrat izpadle že v polfinalu, zelo zadovoljne, saj šentru-perško šolo obiskuje vsega skupaj 200 otrok, mlade košarkarice pa vadijo izključno v okviru šolskega športnega društva, in ne v klubih, kot je pravilo v večjih, krajih.
Emil Grapkain, med veterani Janez Sitar iz Velenja. Med ženskami je bila med članicami najhitrejša Silva Vivod, med veterankami pa Ljubljančanka Veronika Bohinc.
Tekmovanje je štelo tudi za dolenjsko prvenstvo v malem maratonu, dolenjski prvaki pa so postali: Anton Švigelj iz Šmarja- Sap med mladinci in člani ter Matija Ožanič iz Kočevja med veterani.
10-kilometrski trimski tek je med dekleti najhitreje pretekla Novo-meščanka Irena Auersperger, med moškimi Jože Svržnjak iz Ptuja - šent-jernejski triatlonec Janez Avsec je bil tretji - in med pripadniki Slovenske vojske Branko Velikonja iz Ptuja.
I. V.
'?škLh3«ši
DEŽ JIH NI MOTIL - Nekateri tekači nastopajo na	^
že od vsega začetka, in čeprav letos nebo do njih in Pr'.ev^rt postih
torjev z Iztokom Golobičem^ na čelu ni bilo prijazno, seje na^g priredb ^ ni bilo tradicionalne vrtne veselice. (Foto: Lidija Murn)
Gym rain v tretje let®
KASAČI V BREGAH
KRŠKO - Konjeniški klub Posavje iz Krškega bo v soboto, L julija, ob 15.30 na hipodromu Brege pripravil veliko kasaško dirko, na kateri bodo v devetih točkah sporeda nastopili skoraj vsi najboljši slovenski kasači, deseta točka pa bo tekmovanje domačih dvovpreg, med katerimi bo nastopil tudi par ponijev. Prizadevni organizatorji bodo ob obletnici ustanovitve kluba pripravili tudi zabavno prireditev z glasbo za ples, jedačo in pijačo.
Kljub težavam telovadke brežiškega kluba u®Pe* nastopajo - Na treninge se vozijo v Cerlfl—-
■S
Ive
Polovično progo maratona je med mladinci najhitreje pretekel Žinko Damir iz Radencev, med člani Janos Szeman iz madžarskega mesta Vedac, med starejšimi člani Ptujčan Mirko Vindiš, med mlajšimi veterani Madžar
TURNIRJI V MALEM NOGOMETU
ŠENTJERNEJ - Nogometni klub Kobra z Dolenjega Vrhpolja organizira turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 9. julija, ob 8. uri na igrišču v Pleterjah. Prijave zbirajo na telefon (068) 42-117 ali osebno v bistroju Pa-ladu na Dobravici pri Šentjerneju.
je veselil tudi na koncu, ko so sodniki s pomočjo fotofiniša ugotovili pravega zmagovalca, čeprav je bil dan prej na kronometru zadnji. Tretji je bil Ceh Roman Kribus, četrti pa drugi najboljši krkaš Boštjan Mervar. Med drugimi se je v vodilni skupini na cilj pripeljal tudi Sandi Papež, za katerega je bila to prva tekma po poškodbi na dirki Po Sloveniji.
PODBOČJE - Športno društvo Podbočje bo v soboto, 1. julija, ob 20. uri v počastitev dneva državnosti na igrišču pred tamkajšnjo osnovno šolo pripravilo nočni nogometni turnir, za katerega se lahko prijavite po telefonu 0608 78 184 ali pa na igrišču pred začetkom turnirja.
BREŽICE - Gimnastični klub Gym Rain iz Brežic je konec maja z nastopom na državnem prvenstvu v ženski gimnastiki zaključil svojo drugo tekmovalno sezono, v kateri je dosegel kar nekaj vidnejših uvrstitev: na kvalifikacijskem tekmovanju prve selekcije v Ljubljani so starejše pionirke zmagale, na Hullyjevem memorialu v Brežicah so bile druge, na Malejevem memorialu v Ljubljani pa so bile tako kot mlajše pionirke tretje. Starejše pionirke na letošnjem državnem prvenstvu B-programa Gimnastične zveze Slovenije niso nastopile, saj so že pred začetkom spomladanskih tekmovanj nehale aktivno nastopati, medtem ko se je mlajšim pionirkam nastop ponesrečil in so pristale na 6. mestu.
Glede na to, da v Brežicah obstajata dva gimnastična kluba, med katerima pa ni ravno zglednega sode-
; morajo telovadke 0^ I ,o leto zapored	J
lovanja, se osnovna šola precej več v orji' cnj a
njihove težave, kot ga >majo v » LA
cah.
razmere za delo M ^ le|ff lt| lr
ugodne razmere za uci^
SSfS vS »»us
oziroma 620 vi


nastopala na tekmovanj*	,
'fcis
<iep
«»c,
las

ESSSsgfSsifi
sc rade ukvarjale s šp	laj]^
I. V.
NOVO MESTO - Nočni nogometni turnir, ki gaje malonogometni klub Bife Viktor iz Regrče vasi nameraval pripraviti v soboto, 24. junija, je zaradi dežja prestavljen na soboto, 1. julija, z začetkom ob 20. uri, pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko in še kaj več zveste po telefonu 27 071 ali 321 789.
V ŠMARJETI120 TEKAČEV
ŠMARJETA - Na šmarjeških tekih, ki sta jih prejšnjo soboto pripravila šmarješko turistično društvo in tamkajšnje zdravilišče, je nastopilo 120 tekačev, od domačih tekmovalcev pa je največ dosegel Šinkec iz Šmarjete, ki je zmagal med starejšimi dečki.
MEŽNAR ZMAGAL VPRILIPAH - Motokrosisti so v	^
vali v Prilipah pri Brežicah. V razredu do 125 kubičnih c -L jffOlrj najhitrejši Novomeščan Ludvik Mežnar (na sliki med čosl^a ju2:
najnurejst ivovomescan imuvik Mežnar (na sum meu -	r - Jn,
lovorjev^im vencem), v razredu do 250 ccm je P^Pa(p“Jju	jjf Id,
Janija Sitarja zmagal Bogomir Gajser, medtem ko vjmO“ . pravega tekmeca, Mežnar, ki je vozil s šibkejšim motorjem, P°1
šesti.
udn
Krka in Fit ob boku najbolj^
Ki,
§8
Na finalu atletskega pokala Slovenije na šišenskem štadionu v Lj“Ulj uspešni tudi novomeški in brežiški atleti - mladinski rekord Simone_*^>^
‘3V(*
%
Brane Ugrenovič je zamenjal kar nekaj slovenskih klubov, preden se je ustalil v novomeški Krki. Veljal je za domačega favorita in je svojo vlogo dobro odigral. Na sliki: tik predštartom sobotnega kronomet-
uspešni tudi novomeški in brežiški atleti
LJUBLJANA - Medtem ko sta atletski pokal Slovenije osvojila celjski Kladivar Cetis med moškimi in ljubljanska Olimpija med ženskami, so tudi atleti in atletir^je novomeške Krke in brežiškega Fita spet dokazali, da sodijo med najuspešnejše atletske kolektive v Sloveniji. V ekipnem vrstnem redu je bila pri moških novomeška Krka peta, brežiški Fit pa sedmi; med dekleti so bile Novomeščanke šeste in Brežičanke sedme.
TREBNJE - V nedeljo, 2. julija, bo v športnem centru Vita v Trebnjem 4. tradicionalni teniški turnir posameznikov za pokal mesta Trebnje. Turnir je posvečen obletnici proglasitve Trebnjega za mesto in praznovanju dneva državnosti. Prijavite se lahko do petka, L julija, do 18. ure.
Člani Krke in Fita pa so bili uspešni tudi med posamezniki. Igor Primc v metu diska sicer ni dosegel meta preko 60 m, ki si ga tako zelo želi, vendar je z metom, dolgim 57,90 m, za več kot osem metrov premagal vse nasprot-
DENAR ZA ŠPORT
NOVO MESTO - Sekretariat za šport, kulturo in mladino pri mestni občini Novo mesto namerava letos na nekoliko drugačen način razdeliti denar, namenjen nekaterim športnim področjem. Poleg sredstev, namenjenih dejavnosti klubov - tega je za dobrih 7 milijonov tolarjev - je z razpisom, ki že visi na oglasni deski občine in so ga dobila tudi vsa društva in predsedniki krajevnih skupnosti, ponujenih 4,1 milijona za projektno delo z mladimi, 3,3 milijona za zaposlitev treh trenerjev za vadbo mlajših kategorij - lc-ti morajo imeti ustrezno izobrazbo - milijon je namenjen obnovi vaških športnih igrišč, 2 milijona rekreaciji in projektom množičnega športa in milijon velikim športnim prireditvam. Na občini se zavedajo, da denarja za vse potrebe novomeškega športa ne bo dovolj, a upajo, da bo delitev denarja na osnovi predlaganih programov in projektov še najbolj pošten za vse.
nike. Tomaž Božič je v teku na 100 m moral priznati premoč svetovnega mladinskega prvaka v skoku v daljino Gregorja Cankarja, ki je bil s časom 10,61 za 9 stotink sekunde hitrejši od Novomeščana, ki pa je odlično tekel tudi na 200 metrov, kjer je dosegel čas 21,80, kar jc letos najboljši izid v Sloveniji. Od Novomeščanov velja omeniti še Aleša Tonliča, ki je bil četrti v teku na 800 in 1.500 m, Aljošo Počiča, kije bil tretji v teku na 10.000 m, kjer pa na štartu ni bilo državnega prvaka Matjaža Fabjana, ter Matjaža Ravbarja, ki je bil v teku na 3.000 z ovirami četrti, novomeška štafeta 4 X 100 m pa jc bila druga.
Od Novomeščank se je spet izkazala Mateja Udovč, ki je zmagala v teku na 3.000 m in bila tretja na 1.500 m. Katka Jankovič je bila 4. v teku na 100 m z ovirami, Andreja Blatnik pa v troskoku.
Brežičani so ponovno blesteli v svojih disciplinah. V metu kladiva je bilo med prvimi šestimi kar pet Fitovih atletov, presenetljivo pa je zmagal Branko Grubič s 59,64 m, drugi je bil državni rekorder Vlado Kevo, ki je imel zadnje čase precej težav s poškodbo hrbta, četrti pa mladi in obetavni Robert Lesar, ki je tokrat vrgel kar 56,12 m. Brežiški je bil tudi skok s palico, kjer je Jure Rovan s 500 cm
Tomi
ai Borf
1;*!
premagal državnega res0 v skoku v daljino, Su ^jen^S^
skoku s palico
metu kladiva, me®«"?* na Kozmos z državni'1’^

starejše mladinke P lc,a |ž J kladiva šele tretja ^ujfj,^ V
iških Toplic - oba	h
jskih Toplic
55iStf3feiST‘
rezcntanco, pa Je skoku v daljino.

10
DOLENJSKI LIST

t
P^S
&!


>




aa
■ ' ' .........................................
V - ':‘
ržali ne bi otroci niti prašiči
2,L^a farmu v Stični se je zadnjič spet znašla na prangerju W)la f aitemative Slovenije (ZAS), ki je v Ivančni Gorici skli-*nonZSl^no sei° °bčinskega odbora, da bi se pogovorili o ‘fl]do LSn?zevalcu> ki “nam zastruplja zrak z vonjavami, uničuje " •(čLy0munalna čistilna naprava v Ivančni Gorici ne more -Ho 117Se nijhove svinjarije in tudi ni zgrajena za potrebe * ’“nčn nJe obolevajo otroci, ki obiskujejo šolski center a Dorica ter krajani Stične in Ivančne Gorice. ”
S ^IvančnTr drU8'm zaPisal predsednik tia*1 :Jakaternc °r'Ca Pranc Hegler v vabili lf»i A|0i„ n.Se P°leg direktorja farme v 'še pr„d antariča med drugimi odz-
;,dSplie !'n ' ^omunalnega podjet-!°* feljanskeb pra^|ia|ca čistilne naprave let<r in inovator Hodjetja Biokrog- Podjet-inS°( :»o in 8., zoran Simič je z optimi-rešiti, ar PrcPr'čljivo napovedjo K “»s strin® Pr°b.lema onesnaževanja vaf 'štreno 0Pra?!^e Iarme v sprva zelo iez«®;seltak« ra..ie °b koncu sestanka ’!cplantaH^V !lVC tone’ daJe direktor
>vCna ‘arnJe> če bodo seveda Bi-® Ivo FrK°>dl Urcsn'čene. Predsednik
J^u opravil? ^ ŽC na omcnjcncm %i| paP.avičl1 za kolerične izpade,
N ra fla njihova stranka noče jNim nmf i”0’ amPak s podporo J*lati pri riektom tudi ustvarjalno 'Sje ŽI ?' V1 ck°l°ških zagat. Ob tarič ne bi i aza*°> da se Frbežar in
s^ki.kakršn113^1 direktorjevo krava-,0menir' °JC P*antarič pomenljivo Sabi!!Lem Vročem‘sestanku,
Nje Zelena |Sno) prevzel Predsed-
svežih, lanskih in letošnjih podatkov o kakovosti vode pred iztokom in po njem iz čistilne naprave. Zlasti so vseskozi ugotavljali daleč preveliko vsebnost amonijaka (NH4), tudi do stokrat večjo od dopustne, medtem ko so ostale vrednosti, tudi težkih kovin kadmija, cinka in šestvalentnega kroma zvečine v mejah dovoljenega.
Hegler je vprašal, zakaj inšpektorji niso ob potoku namestili tabel, da ta voda ni
Smrdi, a kakor komu
Z navajanjem starih podatkov (najnovejši so bili iz leta 1993!) nekaterih institucij, med drugim Instituta za zdravstvo in higrotchniko Ljubljana o vplivih stiške farme na okolje, o predelavi gnojevke itd., je predsednik ZAS Ivančne Gorice Hegler načel vprašanje moralne odgovornosti tistih, ki so imeli vse te papirje v predalih, a niso po njegovih besedah nič ukrenili, da se ne bi potok Višnjica od komunalne čistilne naprave naprej spremenil v mrtev kanal. “Ob dotiku s to onesnaženo vodo se začno pa enem ali dveh dnevih na roki spuščati mozolji. Pred 20 leti pa smo v Višnjici, Stičnici in Krki še lovili rake,” je povedal Hegler. Darja Tomažin iz Komunalnega podjetja Grosuplje, kije upravljalec čistilne naprave v Ivančni Gorici, je nanizala vrsto
Alojz Plantarič, direktor Farme Stična
primerna niti za napajanje živine? Dr. Ana Praznik, zdravnica medicine dela, doma z Vira pri Stični je rekla, da jo malo moti očitek, da smrdi daleč okoli farme, kajti ona se vsak dan vozi mimo pa ji ne smrdi, pred časom pa je smrad v resnici prodrl tudi v avto. Daje smrad hudo subjektivna zadeva se je takoj pokazalo, ko je Zagorjan, ki se je pred kratkim preselil v te kraje oporekal Praznikovi, češ da hudo smrdi celo pri njih doma na Malem Hudem. Direktor farme Plantarič je dejal, da je trditev, da zaradi farme obolevajo otroci, nevzdržna, saj, če bi držala, ne bi bil že 28 let na tej farmi, nikoli ni bil na bolniški, bolniška delavcev je pa tudi le 4-odstotna. “Če bi bilo res tako, tudi prašiči ne bi preživeli, in bi že zdavnaj morali nehati,” je poudaril inž. Plantarič. Pri onesnaževdnju Stičnice nima' farma, po Plantaričevih besedah, nič, ker ničesar ne spušča vanjo, Višnjica pa za čistilno napravo ni bistveno bolj čista. Spomnil je, da je farma soinvestirala 30 odstotkov potrebnega denarja za čistilno napravo in da zelo natančno nadzirajo izpuste odplak s farme v to napravo.
Damjan Skubic je menil, da je način reševanja gnojevke s širitvijo lagun morda sprejemljiv za ZDA oz. države, kjer je ogromno površin, ne pa sredi naselja. Nihče ga ne bo prepričal, da so lagune neprepustne, dodal pa je, da ni bilo v blatu težkih kovin, dokler niso na farmi začeli dodajati preparatov. Plantarič je pojasnil, da v prehrani pujskov dodajajo le zoolite, to je naravni kamen, na leto pa porabijo tono oksidanta, ki pospešuje zorenje gnojevke. Ivo Frbežar je protestiral zoper sprenevedanje,
NAŠE VASI: JAVOROVICA

na
£Stankuže a?1’ k0t rečcno’ic i^nevamr, armantno vabilo o
r.kije «2 ‘ sprožil° ostro P<"
tibIStranivsak<°’ dtSI bl)sta nasPro' JhaVajalo čals.sk°eili v lase. Vabi-
(>enikivInalbi ameriški zdravniki fi^čjih ki50^lotilirazisko-(|i'2a Pow-Ckov’ kru,ečo zverino kJjNi, ompHfanIc. depresivnih stanj
»r!"1'^°vset eV|'v'n tudi zadušitcv s :JŽ°. bogato° Sbfte’ morate pozabi--ik‘'.Sitnico „,0bložcno s svinjskimi
* la-Neizogiben Sv,nJaJe ncu' > b Sv°ie kni" S r0) za un|eevanje hi J HohJ: k°iege ODO/aruil milrrn.
n h'1 C°derick Mge ,0Pozarjal mikro-
"JS W„-!ackic iz Illinoisa.
|0y\a die, ki žhLKarollni so pokazale, lVIp.0gOsteje P> na območju, kamor S‘n° Sasa vonJave s prašičjih voijp .nenavadno in izrazito aIH v Zadniih1 P0tlU “Hidrogenski <fkj>nio,. .?sm'h letih v Iovvi bl»IO i».
LjHuin, v: bl!anJe glasov volil-K»sestan.CLJak v bančni Gonci (na IK aibilo nirS0 P°vabili župana in PL!*1 smkl„ °g3r^seie dobesedno \M in doH e,Zn° zmečkal vabilo, Ue8°vih Soa,da s Heglerjem in ^Jjavla^^ijemkov ZAS noče
aa^l^Nezfjff3531’ ali bodo šli v Veščim,'l,eV’Sc Prav« zaprtje
S Vč n pravo priključena še
N „‘ Postregle še z analizo te. mvarja.
Javorovica je bila prvič omenjena že leta 1383, znana pa je postala po poboju 146 borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade 16. aprila 1944. Je najvišje Jezeča vas na Dolenjskem. Vas ponuja čudovit razgled na Sentjemejsko polje in še dlje. Po drugi svetovni vojni je tu živelo več kot 100 ljudi, danes le še 21, od tega sta dva otroka mlajša od 7 let, povprečna starost vaščanov pa presega 55 let in se vsako leto povečuje.
Javorovica je v občini Šentjernej najbolj demografsko ogrožena vas, saj se prebivalstvo odseljuje od leta 1945. V vasi je trenutno 13 hišnih številk, vendar so tri hiše prazne, saj po smrti staršev niso imele naslednika, ker so se otroci odselili iz vasi. Večina gospodinjstev se preživlja z majhnimi kmetijami z nekaj glavami živine, kar pomeni le preživetje in ne daje pravega napredka. Tudi lega vasi strojne obdelava pravzaprav ne dopušča, tako da morajo večino zemlje obdelati ročno. Le nekaj vaščanov je zaposlenih v dolini, nekaj jih je ostalo brez službe.
Javorovica nima asfalta
Vaščani so napisali že veliko prošenj na različne naslove, vendar odgovora ni, kot tudi ne asfalta v dolžini približno 2.500 metrov od Velikega Bana do Javorovice in po vasi, ta cesta pa je zanje življenjskega pomena. Ob asfaltiranju ceste Sela - Ban so tudi Javorovičani prispevali svoj delež; zagotovila tedanjega vodstva krajevne skupnosti Šentjernej, da bo asfalt položen do njihove vasi, pa se niso uresničila. Vendar kljub temu vaščani z novo lokalno samoupravo opažajo napredek. Tako so letos naredili vsaj jarke ob cesti, da lahko voda normalno odteka, saj že malo močnejši dež cesto poškoduje. Lani so dobile telefon tri hiše, letos še ostali interesenti.
Starejšim vaščanom pogosto seže spomin v preteklost, v leta, ko je v pletersko šolo hodila cela gruča otrok, danes pa le še štirje. Prej na Javorovico sploh ni bilo ceste, ampak le kozja steza, po kateri so do Pleterij rabili približno 20 minut. Tudi ko je kdo zbolel, je prišel v dolino le tako, da gaje kdo nesel. Cesto so dobili v 60-ih letih, delali pa sojo s krampi in s pomočjo minerjev okoli 6 let. Ko je enkrat med delom ceste prišel mimo neki gozdar, se ni mogel načuditi načinu dela, rekel je celo, da tako delajo le še na Kitajskem. Vendar vašča-
nom ni zmanjkalo volje in moči. Danes je cesta sicer širša, vendar bi bila zaradi makadama potrebna bolj pogostega vzdrževanja. Težave nastopijo tudi pozimi, saj se včasih zgodi, da so zaradi visokega snega kakšen dan odrezani od sveta. Otroci se sedaj v šolo vozijo z avtobusom, saj so tu menda zaradi gozdov tudi volkovi, ostalo divjad pa kmetje še kako občutijo na pridelkih in rastlinah.
Posebna zgodba je staro ljudsko izročilo o nastanku imena Javorovica. Na ta kraj so namreč prišli najprej ovčarji in tu postavili prve koče. Pasli so v dolino vse do Drče in Bana. Krčili so javorov gozd in iz tesanega lesa gradili hiše. Njihova okna so bila najh-na zaraadi nenehnih napadov volčjih tolp. Ko je morala vsaka vas imeti svoje ime, so eni hoteli, naj se zaradi javorovega gozda imenuje Javor, drugi so bili za ovco, ker so živeli od ovčereje. Nazadnje so se sporazumeli in obe imeni združili.
Sami so zgradili vodovod
Za vaščane je nesprejemljiva vodarina, ki jO ZaiSCUittiva rvomiiHaSS Novo iučatO. Njihovi predniki so namreč že leta 1928 zgradili rezervoar za pitno vodo. Takrat je morala vsaka hiša prispevati 180 dni dela in plačati stroške za prevoz materiala. Do leta 1975 so imeli v vasi eno skupno pipo, tistega leta pa so na svoje stroške napeljali vodo po hišah. Kasneje sta krajevna skupnost Šentjernej in Komunala Novo mesto vključila rezervoar v vodovodni vod Markov studenec - Javorovica - Šentjernej. Po tedanjih pogovorih naj bi Komunala Novo mesto ne zaračunavala vodarine po domačijah v vasi (razen vikendov) in vzdrževala glavnega voda do vodomerov. Vaščani so že takrat dvomili v obljubo, da jim prispevka ne bo treba plačevati, vendar so dobili odgovor, da je potrebno zaupanje. Sedaj za to dobijo pojasnilo, da je stvar dotrajana, s čimer pa se ne strinjajo.
Republiški vodnogospodarski inšpektor Martin Zajc
da na farmi ne priznajo evidentnega onesnaževanja, kar se je pred časom pokazalo tudi, ko je farmo obiskala skupina naravovarstvenikov z dr. Rismalom na čelu.
Republiški vodnogospodarski inšpektor Martin Zajčje dejal, da že od leta 1988 spremlja Farmo Stična in daje zahteval tudi ločitev meteornih voda od odpadnih. V čistilno napravo naj bi s farme spuščali največ 3 litre odplak na sekundo, kar naj bi uravnaval elektronski merilec pretoka. Inšpektor Zajc je dejal, da so opazni premiki na boljše.
Posebno poglavje te okrogle mize o prašičji farmi pa je bila predstavitev podjetja Biokrog inovatorja Zorana Simiča, ki je prepričljivo dokazoval, da pozna rešitev tudi za okolju prijazno rešitev vseh zagat na farmi. V analizo je že vzel vzorce gnojevke, rezultati pa še niso znani.
PAVEL PERC
S hribov za boljšim kruhom
Za vodovodni vod Markov studenec -Javorovica so tedaj vsa gospodinjstva prispevala delež, ki ga je določila KS Šentjernej. Tako je Komunala pred dvema letoma začela pošiljati račune za vodarino. Do ukinitve samoprispevka je to plačevala KS, sedaj pa je večina vaščanov že dobila opomine pred tožbo in celo grožnje, da jim bodo vodo odklopili. “Naše delo bi bilo potrebno ovrednotiti, nočemo se upirati, a ne moremo razumeti, da naše delo ni nič vredno,” pravi eden izmed vaščanov. Poleg rezervoarja so imeli tudi lastno zajetje, ki je zadovoljevalo potrebe po pitni vodi. Ker vas nima protipožarnega hidranta, v primeru požara ni zagotovljena možnost za hitro intervencijo domačinov, saj zaradi oddaljenosti najbližjih gasilskih društev in slabo prevozne ceste ne morejo pričakovati pravočasne pomoči drugih.
Kljub težavam ima Javorovica za razvoj turizma nekaj možnosti in bi lahko privabila kakšnega investitorja. Šent-jernejski svetniki so na seji sprejeli sklep, da bodo vas naslednje leto vključili v program demografsko ogroženih območij, kmalu bo tudi razgrnitev krajinskih zasnov Gorjancev, saj je na tem koščku Gorjanskega pogorja ponujajo rešitve, ki bi privabile ljudi: razgled, smučanje, razmišljajo o postavitvi brunarice in kasneje objektov. Na prostoru, kjer se nebo in zemlja spajata, kjer se pogled ne ustavi le na bežnem dolinskem trenutku, leži tudi cerkvica, ki
Najmlajša vaščana Simon in Petra
naj bi jo dal zgraditi Herman II. morda celo v letih 1400 do 1414. Cerkvica je bila že leta 1609 brez stolpa, ki je bil lesen, in brez tlaka in oken, vendar so še maševali v njej trikrat na leto. Posvečena je bila sv. Ožboltu, po vsej verjetnosti pa so tu Celjani imeli svoja prenočišča za lov. Leta 1870 je cerkvica izginila s seznama šentjernejskih podružnic, s tem letom pa je bila tudi uradno opuščena s strani škofije. Med vojno je cerkvica doživela svojo krvavo zgodbo. Po zaslugi pleterskih menihov, še posebno pleterskega priorja Janeza Drolca in Zavoda za spomeniško varstvo, pa je ta ostanek cerkvice postal spominski hram. Zadnja stena je še stara. Tako povezuje staro zgodovino z novejšim spominskim obeležjem. Po več kot 120 letih je bila tam 8. avgusta 1993 maša; od takrat je maša dvakrat letno, vsako leto L maja pa privabi velike množice ljudi.
TANJA GAZVODA
Javorovičani se zvečer po delu radi zberejo na klepet ob kozarčku domačega
SLOVENCI V ITALIJI

Bančniki in vinogradniki za mejo
Zamejski Slovenci s prefinjenim napadom italijanskih finančnih oblasti na slovenske banke izgubljajo močno podporo svojemu gospodarstvu, ki je temelj samobitnosti slovenske manjšine. Slovenski vinogradniki pridelujejo naboljša vina v Furlaniji-Julijski krajini - med desetimi najboljšimi v deželi je kar šest slovenskih.
Slovenci v matični domovini, kakor zamejci pravijo Sloveniji, precej slabo poznamo življenje naše manjšine v Italiji in zato tudi težko razumemo njihove težave. Če je bila prej Jugoslavija, kakršna koli je bila, s svojo vojaško in politično močjo dovolj močna, da so njene zahteve upoštevali tudi v Rimu, od koder so se pravzaprav ves čas urejala manjšinska vprašanja, je pogajalski položaj nove slovenske države prešibak, da bi njeni politiki lahko uspešno varovali svojo manjšino pri veliki sosedi, ki ji že nekaj časa uspešno zapira vrata v Evropsko zvezo. Poleg tega imajo slovenske stranke in njihovi vodilni možje preveč dela sami s sabo in z medstrankarskimi spori, da bi se pošteno potegnili za pravice zamejskih Slovencev. Tako pravijo naši zamejci, ki bi vse to še lahko razumeli, če jih ne bi v političnih spletkah povrhu vsega še grdo izkoristili in jih ne bi meni nič tebi nič obtožili za udbomafijo. To ljudi, ki se že leta in leta borijo za obstanek slovenskega človeka in slovenske besede onstran meje hudo boli. Da bi jih javnosti v njihovi matični domovini predstavili v pravi luči, so zamejci pred kratkim povabili skupino slovenskih novinarjev in jim predstavili svoje gospodastvo - od bančništva, podjetništva in obrtništva pa vse do vinogradništva.
Cunja do Urala
S slovenskimi podjetniki smo se srečali že nekaj sto metrov po prehodu slovensko-italijanske meje na Fernetičih, kjer so Italijani na nekdaj slovenskih njivah postavili ogromen transportni terminal (Autopor-to Ferneti), v katerem so svoje mesto našli tudi številni podjetniki slovenskega rodu. Eden največjih med njimi je avtoprevoznik Danilo Cunja, ki ima več kot 100 kamionov, ki mu letno prinaša okoli 12 milijard lir prihodkov. Pred leti je bil podobno kot večina slovenskih podjetnikov vezan predvsem na jugoslovansko tržišče, ki ga je po osamosvojitvi Slovenije in začetku vojne na tleh nekdanje južnoslovanske države postopoma nadomestil z drugimi vzhodnimi trgi. Modro pobarvani vlačilci z ličnim napisom Cunja sedaj vozijo vse do Urala in še čez. Cunja nam je povedal, da morajo njegovi vozniki, med katerimi je večina slovenskega rodu, dobro poznati običaje, ki vladajo v posameznih državah, predvsem pa je zanje pomembno, kako se obnašajo cariniki, ki so povsod po vzhodu ponavadi podkupljivi. Nimajo pa težav le s tujimi cariniki, tudi domači (italijanski), ki so zvečine južnjaki iz Neaplja in s Sicilije, so znani po svoji počasnosti in neela-stičnosti. Cunja v šali pove, da imajo srečo, da je večina prevoznikov, ki vozijo čez Fernetiče, ali vzhodnjakov ali pa Italijanov, kajti nemški ali francoski kamionarji bi jim ob takem delu carino že zdavnaj razdejali.
Tudi politične tovarne
Med potjo proti Trstu nam predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja kažejo, kje vse so bile pred prvo svetovno vojno slovenske vasi in slovenska polja, ki so si jih italijanske oblasti prisvojile v letih med vojnama in po drugi svetovni vojni. Tudi tu poznajo politične tovarne, kakršna je na primer tovarna velikih motorjev v bližini Trsta, katere poslovanje nikoli nj bijn ckononiskc upravičeno, pač pa so z razlastitvijo slovenskega premoženja počasi praznili slovenske vasi okoli Trsta. Podobno je bilo tudi z naftovodom, stanovanjskimi naselji za istrske begunce, ki so jih naseljevali predvsem tam, kjer so bili Slovenci najmočnejši, da bi tako oslabili njihovo moč. Zanimiv je primer slovenske vasi Dolina, kjer so Slovencem za potrebe naftovoda odvzeli okoli 300 hektarov zemlje. Slovenski kmetje, ki tako niso imeli dovolj zemlje za preživetje, so začeli zapuščati kmetije in se seliti v mesto, kjer so dobili delo v tovarnah. Kljub temu se Dolinčani niso vdali. Dvajset let je trajalo, da so dobili del razlaščene zemlje nazaj. Ko so jim jo vzeli, so za kvadratni meter plačali po 600 lir, ko so jo pred kratkim odkupili nazaj, so za kvadrat morali odšteti po 12.000 lir. Na odkupljeni zemlji so v neposredni bližini tovarne velikih mo-
torjev (Grandi motori Trieste) ob vstopu na tržaško avtocesto zgradili obrtno cono z 12 proizvodnimi halami, kjer je svoj prostor našlo 22 podjetnikov in 150 zaposlenih. Dejavnost podjetij je pretežno usluž-nostnega značaja na področju gradbeništva, avtomehanike, kovaštva, steklarstva, strojništva, hidro- in clektroinštalaterstva, celo pek in slaščičar ter predsednik obrtne sekcije SDGZ Drago Ota je našel svoje mesto v obrtni coni, ki je stala okoli 12 milijard lir in naj bi prinašala okoli 40 milijard lir letnega prihodka. Vsi podjetniki razen enega so Slovenci, le Stelio Grippari je po rodu Italijan, vendar je poročen s Slovenko, njegovi otroci pa hodijo v slovenske šole. Ko smo zapuščali obrtno cono Dolina, nam je dolgoletni tržaški dopisnik Igor Gruden prišepnil, daje več kot tri četrt Dolinčanov komunistov, da vsi držijo skupaj in da imajo tudi vedno svojega slovenskega župana.
Iz Doline so nas odpeljali v središče Trsta, kjer ima sedež največja slovenska finančna ustanova v Italiji Tržaška kreditna banka. Mimogrede smo si ogledali še tržaško industrijsko cono s pražarno kave Illy, katere lastnik je tržaški župan Riccar-do Illy. Da so Illyji po rodu Madžari niti ni naključje, saj je bil Trst najpomebnejše avstroogrsko pristanišče in so se v njem mešali prav vsi narodi nekdanje monarhije. Poleg tega je Trst še vedno največja evropska luka za kavo in je v njem vedno na zalogi najmanj milijon vreč surove kave. Zaradi tega so bili Tržačani že v času Avstro-Ogrske delno oproščeni plačila nekaterih državnih pristojbin.
Slovenske banke in udbomafija
Na trgu Obcrdan (Oberdan je bil italijanski narodni junak slovenskega rodu, ki seje boril proti Avstro-Ogrski) nas je sprejel Vito Svetina, direktor Tržaške kreditne banke (TKB) in nas popeljal na vrh palače, ki jo je pred nedavnim kupila TKB in jo sedaj temeljito obnavlja; prav nakup te palače pa je močno razburil tržaške nasprotnike slovenske manjšine, saj je trg Oberdan poslovno in predvsem upravno središče tržaške pokrajine, nasproti TKB-jine palače pa stoji deželni parlament in deželno sodišče. Pa se ena druga stvar je, ki nekatere hudo moti: palača je bila zgrajena leta 1923, da bi zakrila tri leta pred tem požgani slovenski narodni dom, ki smo si ga lahko ogledali s strehe TKB-jine palače. Seveda bi tržaški Slovenci še kako radi kupili stavbo nekdanjega slovenskega narodnega doma, katerega požig je označil začetek fašistične tiranije, vendar jim ital-
ijanske oblasti tega ne dovolijo.
Tržaško kreditno banko so na pobudo nekaterih tržaških Slovencev ustanovili leta 1957, pogoj za njeno ustanovitev pa je bil londonski memorandum, s katerim se je med vsem drugim Italija obvezala tudi, da bo dovolila ustanovitev slovenske banke v Trstu kot delno nadomestilo za posledice fašističnega nasilja, ki je prekinilo tradicijo slovenskega bančništva. V požganem narodnem domu je imela sedež tudi prva slovenska banka, vendar je bila večina njenega imetja izgubljena, njena naslednica pa je bila leta 1926 ustanovljena finančna družba S. A.F.T.I., ki je veliko pomagala pri razvoju slovensko-italijanskih trgovskih odnosov, zadnje čase pa jo del slovenske politike povezuje s tako imenovano udbomafijo, kar je zamejske finančnike hudo užalilo.
Uspeh moti fašiste
Prav po zaslugi uspešnega poslovanja Tržaške kreditne banke pa tudi goriške Kmečke banke ter vrste zadružnih denarnih ustanov se je ekonomski položaj zamejskih Slovencev zadnje čase bistveno popravil, kar pa zagotovo ni pogodu vse bolj fašistično nastrojenim politikom večinskega naroda, kajti večja ekonomska moč Slovencev je povzročila nasprotni proces od asimilacije Slovencev, ki smo ji bili priča vse od propada avstroogrske monarhije. Vse več ljudi, ki so se pred leti v boju za vsakdanje preživetje izrekli za Italijane, sedaj ekonomsko neodvisnih spet priznava svojo slovensko pripadnost. Slovenske banke namreč izdatno kreditirajo predvsem slovenska podjetja, ki zaposlujejo pretežno slovensko delovno silo. Zadnji dogodki potrjujejo domnevo, da je moč slovenskega gospodarstva zrasla prek tolerančne meje, saj si italijanske oblasti na vso moč trudijo, da bi jo omejili. Gre predvsem za inšpekcijo in komisarsko upravo v goriški Kmečki banki, ki jo močno občutijo predvsem tamkajšnji slovenski podjetniki, od katerih komisarja italijanske centralne banke zahtevata takojšnje vračilo najetih kreditov, kar močno slabi slovensko gospodarsko moč. Podobno sedaj od Tržaške kreditne banke, ki je med 1050 italijanskimi bankami v poslovanju s tujino na 73. mestu, glede na bilančno vsoto pa na 181. mestu, centralna banka zahteva, da se dokapitalizira, kar sicer ne bi bilo hudo, če bi se lahko dokapitalizirala s slovenskim kapitalom. Vendar italijanske finančne oblasti od TKB zahtevajo, da se dokapitalizirajo s pomočjo ene izmed italijanskih bank, kar pomeni, da bo slovenska banka postopoma prišla v italijanske roke. Po besedah Vita Svetine si na TKB prizadevajo, da bi se s pomočjo Ljudske banke iz Brescie delno dokapitalizirali s kapitalom frankfurtske podružnice Ljubljanske banke LHB, kar bi bila pravzaprav odrešitev za kapitalsko moč tržaških Slovencev.
Še najmanj težav imajo zadružne banke,
Palača na trgu Oberdan v Trstu, kamor se bo v kratkem času vselila slovenska Tržaška kreditna banka, zakriva nekdanjo slovenski narodni dom, ki so ga tražaški fašisti požgali pred 75 leti in s tem začeli protislovensko gonjo, ki ne jenja niti danes.
kot je na primer Kmečko-obrtna hranilnica iz Doberdoba, ki izdatno podpirajo slovenske kmete, obrtnike in manjše podjetnike. Prav njihova ugodna posojila (zadružne hranilnice in posojilnice so oproščene davkov, vendar si njeni lastniki ne smejo deliti dobička, ki ga zato vlagajo v povečanje lastnega imetja) so rešila marsikatero slovensko kmetijo pred propadom.
Trte sadijo s kolom
nom ugotavljajo, da ljudje popijejo« manj vina in da se močno povečuje i • manje za visoko kakovostno vino, <* namizna vina pa se čedalje težje pr Ob koncu našega popotovanja smo v obiskali tri priznane slovenske y*W nikc: Nicola Benso, Franka Sosolain ka Radikona, ki so nam z veseljem # ^ v čem vse se njihovo vinogradništvo i tarstvo razlikuje od Dolenjskega.
Slovenski kmetje v zamejstvu še zdaleč niso več tako močni, kot so bili na primer pred prvo svetovno vojno, vendar imajo na nekaterih področjih še vedno glavno besedo. Predvsem so znani in izjemno uspešni slovenski vinogradniki v Brdih. Od desetih nagrajenih vin v deželi Furlaniji-Julijski krajini je kar šest slovenskih. Od pridelave lahkih in svežih belih vin, ki so do nedavnega prinašala največji dobiček, se zadnja leta spet vračajo k močnejšim in težjim domačim sortam, ki svojo kakovost dosežejo šele s primernim staranjem in na trgu dosegajo precej višjo ceno, po drugi strani pa je pridelek manjši. Trgovci z vi-
jo v s kolom narejeno luknjo in je P I
ne gnojijo. Trte okopavajo le p^3 potem pa vinograd zatravijo in po r dodajajo le posamezne snovi, nikako H gnojijo s kompleksnimi gnojili- -3 in betonske cistercnc za vino soz j ajhnimi hrastovimi sodi, saj da j
z m
v njih plemenit okus, brez katerega
kavostno vino ne sme biti. Pomen^jj tudi, od kod je hrast, iz katerega
jeni sodi. Nicolo Benso
galski hrast, medtem ko za si° vii slavonsko hrastovino pravi, da
nekoliko trpek okus.
NAŠE KORENINE
Z dobro voljo proti stotim letoi
Kakšen je recept za dolgo življenje? Kolikor ljudi bi vprašali, 'toliko bi bilo najbrž odgovorov. Zagotovo pa bi se kot rdeča nit v vseh trditvah vlekla misel, da je mimo in zmerno življenje eden najpoglavitnejših pogojev za to, da človek dočaka visoko starost še čil in zdrav.
Takšnega prepričanja je tudi Katarina Mušič iz Trnovca pri Metliki, ki je prav te dni dopolnila triindevetdeset let in pol. Bila je najmlajša od šestih Žugljevih otrok z Dobravic. Dobro se še spominja, kako težko je bilo takrat, na začetku 20. stoletja. Drva so na primer nosili iz gozda kar na glavi. Kruha je bilo za vse otroke doma premalo, zato sta morali s sestro služit. Sestra je služila na Črešnjevcu, od koder je odšla v Ameriko, kjer pa je umrla pri porodu. Katarina si je služila vsakdanji kruh pri Vranešiču, kije imel hišo prav na sredi poti med Metliko in Trnovcem. Tako se je spoznala z Mušičem iz Trnovca in se z njim poročila. Toda prav na dan, ko je sin Tone, najmlajši od štirih otrok, dopolnil četrto leto, so Nemci napadli Beograd in tudi v Jugoslaviji se je začela druga svetovna vojna. Mušičevim otrokom in tudi mami je prinesla veliko gorja, saj je oče, kije odšel v partizane, leta 1943 padel kot borec Tomšičeve brigade. Katarina se je morala potem sama prebijati skozi življenje na majhni kmetiji, ki z obdelovalno zemljo in gozdom vred meri okrog tri hektare.
Tako, kot si je morala pred poroko služiti kruh pri drugih ljudeh, je morala tudi po vojni hoditi na delo k sovaščanom, da je dobila vsaj nekaj hrane. Marsikdaj tudi tistega, kar je dobila za malico, ni pojedla, ampak je prinesla domov otrokom. Spominja sc, da tudi otrokom ni bilo lahko in da so se morali marsikdaj spoprijeti z delom, ki bi sicer pritikalo odraslim. “Vstajali smo zgodaj ziutrai. Jaz sem J"«jj travo in pri tem delu sem se lahko enakovredno kosala z moškimi. Otroci pa so gnali na pašo kozo in kakšnega junčka. Potem sem jim skuhala prežgano juho in šli so peš v šolo v Metliko. Skozi gozd je bila bližnjica, a ker so bili največkrat bosi, so bili podplati mnogokrat polni trnov. Neštetokrat so prišepali domov, z eno ranjeno nogo po prstih, z drugo po peti,” pripoveduje Katarina.
Ko se spominja dogodkov izpred desetletij, sc ji zdijo že prava zgodovina. Kar ne more verjeti, kaj vse je prestala, toda sedaj je zadovoljna, ker ji, kot pravi, ničesar ne manjka. Vedno je bila navajena živeti skromno in drugačnega življenja si niti ne predstavlja. Predvsem pa je zadovoljna, da ima to, kar je danes za človeka največje bogastvo: zdravje. Res, da jo nekoliko zapušča sluh, pa noge jo bolijo. Toda spomin ima še izreden in tudi vidi kar
Katarina Mušič s sinom TonetoM
dobro. Ko šiva, si sicer natakne %i a v iglino uho ji marsikdaj usp tudi brez očal. Šivalnega slr°|e|,|io P; vse, kar sc raztrga in je Pot -n0l F zašije na roke, toda tako na a ^jj, šivala na stroj. Predvsem pa J. se ji za svoje dobro počiitje:	ji
zahvaljevati zdravnikom- N jpri^ sin Tone peljal k zdravniku p	n3 it
osmimi leti. Ko je moralaca jjhje'-
iz laboratorijater "^SvVr^ češ zakaj mora zgubljati čas v „ o domu, ko pa bi lahko v te

ucia, pravi, ji nlKU“ . “ iutraj-di vstane že ob šesti uri ZJU e
skrbi za gospodinjstvo,	.
skupaj s sinom Tonetom,in ,e \c h
iinimpogo.o.om|C»zd®ljj|i.iJ',/


minut. Ko se je ozrla po kuni“{^ da mora postoriti to ah o*0’-\ttf< lonec, naložiti v štedilnik-^ ^ fll
11 V aivv-	.{J
sreda, ki je na njenem urn'*	of j
sreua, ki jc na	—	. J3 yr
nje, jo je že čakala polnask „jc»L perila, ki ga po strmih *WL| odnese na glavi sušit na P° bi / , Tone si ne more kaj, da Jc ^tic0^: kot dobro kuharico. “J aksn ^ ta -
naj bo ajdova ali prosta, a .jjnt j
Trnovcu. Testo razvleče iaK° jrf) papir,” pravi Tone. Tudi sic ^ vC|ik« preprosto domačo hran > pfidej njave, ki jo še vedno sa pij ^ bližnjem vrtu. Kdaj P"
kozarec vina iz lastnegaj^^ let^jj
je do lani še hodila obde „p0gl^ j Tone tega ni več dovolil- tftjC, J, grem še vedno, kako uSPe . Katarina, ki je sicer najt*1 f0 doma, da ureja dom in 0 na )dc^l imela nikoli navade ho ’ jJjeO tega ne počne niti danda jpji ^ v svet so televizija in čas°P ujcJcj ^
spremlja, predvsem pa J1 0<#’ na poročila. Od doma pa .	. |t
nasmehom, le še takra„t.’_„1fafa,Tl - F1
ko to pove, je ne mine „ajz skupaj z optimizmom nj
OlVUjSUJ L.	.
življenjski spremljevalce-
$

nagradi v krško in
ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral Sabino Bajc iz Krškega in Janeza Stegneta iz Črnomlja. Bajčevi je pripadla denarna nagrada, stegne pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo poš-Jde najkasneje do lO.julija na naslov:
MtSk‘ Hst> Glavni ,r8 24' P P- 212> O8UU0 Novo mesto, s pripisom KRIŽAN-
im,^' 0voinico brcz postne znamke anko oddate v naš poštni nabiralnik pri
vnodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 24. NAGRADNE KRIŽANKE
bra rav‘*na re*itev 24. nagradne križanke se, ranovvodoravnih vrsticah glasj. KOALICI-
Na ?,PLatitev, NRAVI, ODA, ZENA-e, p' ‘L T°M, LETALO, CELAR, RADON, Ok<iT^AVALA> PLUS, URAR, MIT,
*SDR»NAS1PAt°N,Ki
^Rgišče misli
Živimo
več od tistega, kar imamo, temveč
qj ...	_ “	gu, Kur imamu, temveč
v. Z. \n‘č več v luči donašnjega dne, temveč pravi 'Prihodnosti, v kateri šele pričakujemo
e	CARL G. JUNG
da in resnica nista isti pojem. k	T. KERMAUNER
zaPla domača beseda in domača °dprfV‘na’ m' turi' drugih vrat nihče ne bo
Sv	S. HRIBAR
** P°slt>ne svoboda šele takrat, ko njeoc.ne °^‘ka človekovega bivanja, temelj Pralaič*0 °^°čanja ‘n resničnost njegovega vseh'1	ravnanja, ko postane imanentna
blm človeka samega.
J. PUČNIK
9easba
NAGRADNA KRIŽANKA 26
>
AVTO«:
JOŽI
UDi*
NAJVEČJA
KOPENSKA
ŽIVAL
PRtSTAJAL-NA STEZA ZA LETALA
ORAČ
TLAKOMER S KOVINSKIM PERESOM
HIMALAJSKA
KOZA
MORSKA RIBA IZ DRUŽINE SLEDI
ŽUPNUA
TROPSKA
OVIJALKA
N/
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI UST
ORiKI REČNI BOO (TUDI KSANTOS)
SISTEM
BARVNIH
TONOV
PR. FIZIK IN
ASTRONOM
DOMINIOUE
FRANCIOS,
1786-1853)
VIJUGA V TISKARSTVU
AMERIŠKA PROFESIO. KOŠARKARSKA UOA
MIRUJOČI
DEL
ELEKTRIČ.
STROJA
MOJZESOV
BRAT
ŠPANSKA
BIKOBORBA
LEPOSLOVJE
BREZ
UMETNIŠKE
VREDNOSTI
LUKA NA JAP. OTOKU SADO
OKRAJŠ. ZA IBIDEM
MUUTIONAVI
EMAMKA ČliKJ* AVTO.
MESTO V NEKDANJI NDR
BORIŠČE
AOAVI PODOBNA RASTLINA IZ DRUŽINE
IME NAŠEGA GLASBENIKA SOSSA
VEROVANJE
OKRAJŠAVA ZA NOMEN NESCIO
STAMilNA Mf D UMITNIKI
ZNANSTVINIKJ
JAPONSKA
DENARNA
ENOTA
RIBIŠKA
VABA
DOBA
ORANJE
PETER
VENČKU
STAROGRŠKO MESTO
DERIVAT
ALKOHOLA
PRVA
HRVAŠKA
OPERA
(VATROSLAV
USINSKI)
VELIK
GORSKI
VRH
DOUNA
POD
TRIGLAVOM
i
Pernambuške noči izgubljenih Kalifornijcev"
T H ' *
na slovenski glasbeni trg prišla nova kompaktna plošča. Ria L0Se^neSa> bi dejali, saj je na njem prava poplava raznih nis .ih cedejev, med njimi pa tudi izvirni slovenski cedeji nikakršna pretresljiva novost. Vendar kompaktna plošča nek'171^00 Nights oziroma po naše Pemambuške noči zasluži to c pl č Pozornosth saj gre za projekt, ki je nastajal pri nas, in deset let, vanj pa je bilo vloženih nemalo ustvarjalnih Cl> volje, truda, delovnih ur in ne nazadnje tudi denarja.
Lobo^Č0'^ Josep D. Erbezoa (alias Jože ob kreni 'z Prc^nc pri Novem mestu je ^°bovši '.P^POri svojega brata Tineta glasba'i.3 m v s°delovanju s kopico drugih Simič Ki.ustvarjalcev (Aleš Bartelj, Blaž Obračin aV.*’Ža Eotar. Tomaž Maraš, Dušan 'n P°dDn°' *<*r').ter seveda ob razumevanju ^ečnee-/^131^ 'n star'h staršev speljal do gradi] ,, onca projekt, ki ga je leta in leta ZaiSPOlnicval in ustvarjal, je nastal ° S? Prec*vcč Lot desetimi leti, ko Pantej« ? s.}1P'na The Lost Californians.
Slasbe Ve ru^l° veselje do igranja rockovske k tnalu’,.,3 | paseic njihovo zanimanje prav sLernu .. 0 Preusmcrjati proti jazzu, latin-"ju im„r ku ln soulu. Več ko je bilo v igra-iedoiz' ,zaciie; latino rocka in soula- bo|j
Tineta T 3 pr'bajala ustvarjalnost Josepa in ra7°VrStna 8*asha je zahtevna, združuje ° 'n Pest n°Vrstn'h zvokov, bogato harmonija v živo r'tCm’2310 seveda zvečine ne na-
drugače je na oni strani Atlantika, kjer je v državah Srednje in Južne Amerike oziroma latinske Amerike, kot tudi pravijo temu območju, ta glasba zelo razvita. Josep je navezal nekaj stikov z ansambli, ki igrajo podobno glasbo, kot jo ustvarja on sam. Upa, da mu bodo pomagali pri promociji cedeja. Na
domačih tleh pa bo s predstavitvenimi nastopi začel ta mesec, pri tem mu bodo pomagali dolenjski glasbeniki Primož Moškon, Sebastijan Srovin, Marjan Pirnar, Dušan Obradinovič in še kdo. Omenimo tudi, da je pri cedeju sodeloval še en dolenjski ustvarjalec, in sicer slikar Jože Kotar, ki je izdelal sliko za naslovno stran.
Josep svojega projekta ne vidi kot slovenskega ali evropskega, ampak kar usmerjenega v širni svet. Morda je zaradi tega slovenščina na cedeju skrčena le na zakonsko obvezno besedilo o prometnem davku, domovina “izgubljenih Kalifornijcev” pa je omenjena le kot South Europe (Mediterranean).
MILAN MARKELJ
ta, Steely Dana pa do Airta Moreire, domačih rudolfovcev, ansambla September in J.S. Bacha, velikega klasičnega mojstra, pri katerem se kot pri neizčrpnem viru napajajo mnogi ustvarjalci sodobne zabavne glasbe.
Besedila skladb sicer niso v ospredju, so podrejena glasbi, vendar pa nosijo nekatera zanimiva sporočila. Predvsem gre za odzive na stanje današnjega sveta, na uničevalsko ravnanje z okoljem ter za počutja in razmiš- □ Ijanja sodobnega mladega človeka, ki se S zgoščajo v v tesnobo in strah za prihodnost $ sveta, vse pa je nadahnjeno s tenčico magič- S nosti.	2
Josep je prepričan, da takšnih cedejev, kot g je Pernambuco Nights, v Evropi najbrž ne bi o našli, saj ne pozna evropskega ansambla, ki bi se ukvarjal s tovrstno glasbo. Povsem
The Lost Californians :Tine Dobovšek, Josep D. Erbezoa in Klavdija Kotar
ZDRAVNIK RAZLAGA

Nvo 0, »c igra na Koncertin, njeno L0seP dom'*6 ^ snemaln‘ studio. Zato si je nm 3 V Prečni počasi opremil studio,
n..*	----II. H
'eaeju p il«»uuc vse sKiaaoe, posnete na SeVeda ni rnambu^kc noči. Snemalni studio |ako, da jJ)0Cen‘ zac*cva. Josep si je pomagal T°ndon ? P°toval nakupovat opremo tudi v ^°bre s’.Jerse °b pravi priložnosti dobijo ^arfrtosti; a7 tazrn6r°ma poceni. Kljub 13 ^Prav” , m!seln°sti pa je v inštrumente l^rk. če7v o2‘* ve^ deset tisoč nemških 'Spanja, u.t Iemu prištejemo še ure in ure Var>ja, .L, Varjanja, snemanja in dosnema-P,°VzPne 7T se številka celotnega projekta v'°Ženen ako v'soko, da jo je mogoče po
Nske hilenarjU izenačiti kar s ceno stan0‘
'"Jo jy>na plošča seveda ni hiša, sta pa ls,0g|asLp 'n Tine zgradila domovanje za Satja,"’kl jima je najbolj pri srcu in ki jo n ih hoti • najPristnejši izraz njunih glas-0 Zanjm,nj.' Gmenili smo že, kako seje nju-i^ku jn nJc usmerilo k jazzu, latinskemu h Zriana -^^kemu soulu. Na tej poti stoji->ala“j"a zabavne glasbe, ki so navdihe Mari rf'ne Kalifornijce”, od Santane, e. Doobie Brothersov, Little Fe
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
netiv
modih
Rak na modih je redka oblika raka, saj zajema samo 1 odst. vseh rakov pri moških. Število obolelih v Sloveniji in tudi drugod po svetu pa narašča predvsem med mlajšimi, medtem ko pri starejših nekoliko upada. Pri nas zaradi te bolezni vsako leto zboli okoli 50 do 60 bolnikov. Obolevajo predvsem mlajši moški med 20. in 40. letom starosti. Pomembno je, da to vrsto raka dobro poznamo, jo čimprej odkrijemo in ustrezno zdravimo.
Modo, ki ga s tujko imenujemo testis, je moška spolna žleza, v kateri nastajajo semenčice, ki so potrebne za oploditev jajčeca. V modu nastaja tudi moški spolni hormon testosteron, ki daje moškim značilno zunanjo podobo z večjo poraščenostjo, z nižjim glasom, z več mišične mase in podobno. Modo začne delovati v času pubertete pod vplivom spolnih hormonov in deluje praktično do konca življenja. Moda so parni organ in ležijo v mošnji ali kot ji strokovno pravimo skrotumu. Sestavljeno je iz številnih semenskih kanalčkov, v katerih nastajajo semenčice. Te se nato zberejo v skupnih kanalčkih v nad-modku in od tod potujejo po še enem kanalu skozi pros-
tato v sečnico in navzven.
Na modih se lahko razvijejo različne vrste raka, odvis-F.G Gu Cčliee, iz katere nastanejo. Več kot 90 odst. raka na modih nastane v semenskih kanalčkih, ki jih sestavljajo celice, ki preko več razvojnih stopenj dozorijo v semenčice. Tumorje različno imenujemo glede na to, na kateri stopnji dozorevanja semenčic tumor nastane. Seminomov je približno ena polovica, nastane pri nekoliko starejših moških med 25. in 45. letom starosti. Rastejo počasi in tudi redkeje zasevajo.
Neseminomski tumorji pa nastanejo pri mlajših moških med 15. in 34. letom starosti. Rastejo in zasevajo hitreje. Zdravljenje teh tumorjev je ponavadi dolgotrajnejše.
Po dosedaj znanih podatkih je največje tveganje pri moških, ki so imeli v otroštvu zaostalo modo v trebušni votlini. Zasnove za modo so pri zarodku, ko je še v maternici , visoko zgoraj v telesu. Med razvojem in rastjo zarodka se moda spuščajo navzdol po trebušni votlini ali dimcljskem kanalu. Tako zaostalo modo je potrebno vsaj do 6. leta starosti z zdravili ali operacijo namestiti v mošnjo. Če je bil ta poseg opravljen kasneje ali pa sploh ni bil narejen, je tveganje za razvoj raka na modu veliko večje.
(Se nadaljuje)
praktični K praktični KRIŽ praktični A V praktični	y

1 o [=1
Žajbelj in peteršilj
Sedaj, ko so vrtovi že polni svežega sadja in zelenjave, jih lahko uporabimo tudi kot zdravilne rastline. Tokrat le o zdravilnih učinkih žajblja in peteršilja. Žajbelj je zelo poživljajoča rastlina, pospešuje prebavljanje mastnih jedi in presnovo v organizmu. Lahko ga uporabljate kot dišavnico in začimbo pri pripravi jedi, lahko pa si skuhate tudi žajbljev čaj. Dve žlički listov prekrijte s skodelico vrele vode in pustite stati deset minut. Trikrat na dan popijte po eno skodelico čaja. Peteršilj pa vsebuje veliko beta karotina, vitamina C in železa. Pospešuje izločanje vode iz organizma in ga oskrbi z novo energijo. Sesekljan peteršilj potresite na solate, zelenjavne jedi, juhe. Lahko jeste peteršiljeve vejice kakor svežo zelenjavo ali pa trikrat na dan pijete peteršiljev čaj. Dve žlički suhih listov ali korenin prelijte s skodelico vrele vode ter pustite stati v posodi deset minut.
Kavna šarlota
Potrebujemo: 200 g biskvitnih (otroških) piškotov, 1 kozarček ruma, 2 skodelici močne črne kave, 100 g sladkorja, 30 g kave, 3 rumenjake, 15 g želatine, 2 dl sladke smetane, pol litra mleka, stepeno sladko smetano za okras. V mrzli vodi namočimo želatino, da nabrekne. Pristavimo mleko, da zavre, nato ga odstavimo s štedilnika in mu primešamo 30 g mlete kave. Mleko naj stoji pol ure. Rumenjake in sladkor stepemo v kremasto zmes. Med stepanjem prilivamo v tankem curku ohlajeno in skozi gazo precejeno kavno mleko. Kotliček postavimo nad kozico z vročo vodo. Počasi segrevamo in stepamo, da dobimo kremo. Iztisnemo namočeno želatino in jo zmešamo v kremo. Krema naj se ohladi, ne sme pa se še strditi. Primešamo ji stepeno sladko smetano. Dno kovinskega modela za šarloto obložimo z biskvitnimi piškoti. Piškote prej nekoliko navlažimo z mešanico kave in ruma. V model nalijemo kremo in ga postavimo za 4 ure v hladilnik. Preden šarloto ponudimo, jo ' rasimo s stepeno sladko smetano.
Naravni sovražniki škodljivcev
V sadovnjaku in zelenjavnem vrtu nimamo samo sovražnih, škodljivih žuželk, ampak tudi prijateljske. Ob omejevanju uporabe kemičnih pripravkov za varstvo rastlin se bo treba nanje vse bolj zanašati in jih seveda najprej tudi poznati. Med naravne sovražnike škodljivih insektov štejemo predvsem osice najezdnikov, kijih je kakih sto vrst, zatem tenčičarice, muhe trepetalke in izjemno koristne pikapolonice, ki jih v ta namen v Ameriki že umetno razmnožujejo in razširjajo. Podobno v posebnih laboratorijih gojijo in razmnožujejo tudi osico najezdnika z latinskim imenom Prospaltella perniciosa, ki jo uporabljajo za biološko zatiranje ameriškega kaparja, tega smrtnega sovražnika sadnega drevja. Ena sama osica izsesa ali uniči na desetine kaparjev na dan. Pri uporabi insekticidov bo treba vse bolj upoštevati tudi naravne sovražnike škodljivih žuželk, ki pa so žal zelo občutljivi na insekticide s širokim poljem delovanja, kakršen je na primer priporočljivi, iz naravne snovi -bolhača- pridobljen naravni piretroid.
\.j


Električni grelniki vode
z.a lokalno pripravo tople vode se uporabljajo električni grelniki vode. Na tržišču dobimo bojlerje različnih velikosti oziroma prostornin, za kuhinje od 5 do 10 litrov in za kopalnice 30 ali več litrov. Lahko so nizko ali visokotlačni. Nizkotlačne lahko prikjučimo le na eno iztočno mesto, medtem ko lahko visokotlačne bojlerje priključimo na več iztočnih mest. Tudi namestitev grelnika vode je pomembna pri pripravi tople vode. Možni sta dve, in sicer pokončna in ležeča. Zaradi Fizikalnih zakonitosti (razlike gostote tople vode in hladne vode) se topla voda dviga proti vrhu bojlerja, na dnu pa ostaja hladnejša voda. Zaradi tega je ugodnejša pokončna postavitev bojlerja. Pri razmišljanju in odločitvah o racionalni rabi energije v vašem domu so vam lahko v pomoč energetski svetovalci z brezplačnimi nasveti in predlogi. Najdete jih v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah tel. 0608 62 50 int. 202, v Črnomlju tel. 068 52 040 in v Novem mestu 068 28 866.
	
	
<WflGDfl
* spomin

ROMANU,,,
*'x OJCRBTO SACHOSANCTr C. O SC} U! r il D t IK r«K t Jt 15 TIT U T U W .
I H V.FoNTIH&k MAX
t os*« te it (M?.	^
f l » MIMI*. Vlil MJHBAN1 vm
C* Imteto Ar»4ufr.o ufcjur »I SS, D, R
L li M E N T I M XII.
1-<lr(Xt accuratc di(poauntur.
LATINSKI MISAL - Dobrih trideset let je tega, kar poteka bogoslužje v domačem jeziku. Pred tem pa je bilo razen pridig bogoslužje v latinščini. In do takrat so bili nepogrešljivi misali, ki so se ohranili le še v nekaterih podružničnih cerkvah. Tako tudi ta (na sliki) z letnico 1739 iz podružnične cerkve sv. Antona Puščavnika v Ziljah v Beli krajini. Natisnjen je bil v Benetkah. Kljub temu da v latinščini pisani misali niso več v rabi, jih velja kot zanimivost ohranjati in čuvati. (Pripravila Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto)
§
mm
mm
mm
mm


Strahovit dolgčasmedsamci in oženjenimi - Radi splošne bolezni države in društva v zakonih obča nezadovoljnost, menda vsaki bi se rad otresel rad jarma ko bi se dalo. Nobene narodne pesmi o zakonski sreči. Povsod vlada ob enem občenit Weltschmerz strahovit dolgčas med samci in oženjenimi. Mladiči ženijo se često iz gole puščobnosti, ker jih nobena veselica ne mika. Tako i premožni. Smrt se smatra za srečo, celo velik del mladine ne boji se je več, nahajajo to življenje nično, prazno, brez namena in sreče. Ljudje vseh stanov izrekajo željo da bi skoraj vsega konec bilo. Uboga Slovenija!
Mestna škandalozna kronika - Volk vlači se zdaj s sestro svoje šoce, kaže se, da jih hoče poskusiti zaporedom. Volkulja pa živi alegro z oficirji. Gosti jih sijajno še neka druga gospa, ki se je priklatila nedavnaj simo. Neka Tuškova je tretja v družbi teh svetnic. Javno govorila je pred velikim društvom, da res ne ve, kako da ji mož ne more napraviti otroka - ona ni kriva, kajti se po svoji moči trudi ali kaj ko dedec ni za nič.
Grešna prizanesljivost - Novi izgledi grešne prizanesljivosti z otroci. V Češči vasi n.pr. triletna deklica začela je jezik moliti in celo tepsti mater, ki je razposajenko nekaj pokarala. Zlata mamica se še zmenila ni ob teh čudnih znamenjih otročje hudobije, ali bolno pasterko nabijala je z neko železno posodo nemilo po glavi.
Bilo je v avgustu na Krku. Ležali sva druga poleg druge in se nastavljali soncu. Ko je postalo le prevroče, sva se osvežili v morju. Ona je bila sama, jaz sem imela poleg še dvoje otrok. Moj mož je dremal v prikolici; na morje je prišel uživat in ne trpinčit samega sebe, kot je večkrat dejal. Opazovala sem jo dan za dnem. Dober dan in nasvidenje so bile najine edine besede, ki sva jih spregovorile. Tako skrivnostna se mi je zdela. V njenih svetlih očeh je bilo toliko otožnosti, dame je stisnilo pri srcu, ko sva se spogledali. Pogosto se je zazrla v daljavo in dolgo nepremično strmela neznano kam. Razmišljala sem, kaj jo muči, zakaj trpi.
Nekega dne pa mi pravi, da se danes izteka njen dopust in da ji bo ostal v lepem spominu, da ga je preživela v miru s svojim Ivom.
“Kako? Saj ste prihajali vse dneve sami na plažo."
“Ne, nisem bila sama, z menoj je bil tudi moj Ivo, skupaj sva sanjarila in se predajala soncu, ” je z nasmeškom dejala in čez čas nadaljevala: “Veste, Ivo je bil 3 moja velika ljubezen, ki je trajala S skozi vso gimnazijo in vsa leta < študija. Ko sem končala študij, 2 sva se odločila za poroko. Samo
bila. Tistega dne sem pri sosedi pekla poročno torto. Moje misli so bile pri mojem Ivu in pri svatih, ko je v kuhinjo stopil moj oče, smrtno resen. Nekaj časa me je gledal, nato me je objel in mi povedal, da je Ivo mrtev. 'Ni res, v soboto se poročiva! Ne vidiš, da pečem poročno torto?’sem zakričala. V mojem srcu ni bilo prostora za vest, ki mi jo je prinesel oče. 'Pred pol ure je z avtom zletel s ceste in bil na mestu mrtev, ’ mi je oče čez nekaj časa dejal...
Moja dolga bela poročna obleka še vedno visi v omari. Letos sem prvič odšla na dopust. Tušem preživela sedmo obletnico svatbe, ki je nikoli ni bilo. V meni moj Ivo še vedno živi. ”
«*r m
M »j*?,
še dva dni je manjkalo do poroč- P negodne. Veliko svatov sva pova- —
9. S..
<Zf) VSflKfOfl MALO
Jutro je nekako rožnato obarvano, hladno. Kako lepo je v topli kuhinji. Iz radia stresa duhovitosti napovedovalec prvega jutranjega programa. Vse je v najlepšem redu, tudi vremenska napoved, le biovreme ne kaže najbolje. Potem pa se mi eden zadnjih požirkov kave skoraj zaleti...
“Danesje sreda in prav gotovo razmišljate, kam bi danes skočili na izlet. Pomagamo vam: vreme za Rim, Pariz, London, Dunaj... ” Sledi še nekaj evropskih prestolnic in na koncu “želimo vam lep dan!”.
Ta je pa dobra. Pravkar sem razmišljala, kako bom razporedila preostale tolarje do konca
meseca, voditelj radijskega programa pa me pošilja na izletniški “skokec”po vsej Evropi s sosednjim italijanskim škornjem in grškimi znamenitostmi vred. Pa pravijo, da smo Slovenci zapet in zavrt narod. Ha, koliko humoristov je med nami, le razumeti moraš to norčevanje iz samega sebe. To je prav gotovo najbolj pristen, koristen in vsestranski humor, da o zdravju ne govorimo...
E, pa ga imam. Za kosilo bom skuhala špagete pa si bom predstavljala, da sem v Milanu. Vreme mi ne bo nagajalo, če se bodo tudi tisti tam zgoraj strinjali z radijsko Vremensko napovedjo.
& KN JIŽNA POLICA
Prozna prvenca in pesniška zbirka
V	paketu novih knjig, ki so nedolgo tega izšle pri Cankarjevi založbi, so tri slovenske leposlovne novosti: pesniška zbirka uveljavljenega ustvarjalca Braneta Mozetiča in kar dva prozna prvenca novih imen na slovenski knjižni sceni - Mohotja Hudeja in Braneta Maslja.
V	najnovejši, že osmi pesniški zbirki PESMI ZA UMRLIMI SANJAMI je Brane Mozetič, ki spada med naše ta čas najbolj prevajane in zunaj meja poznane sodobne pesnike, zbral 53 sonetov. Sonetna oblika je zadnja leta, kot dokazuje več drugih pesniških zbirk, zelo priljubljena in po tem Mozetičeva zbirka ni nič nenavadnega, četudi je pesnik v teh sonetih prevzel prozaično dikcijo brez zavezujočih rim in ritma. Bolj samosvoji so Mozetičevi soneti po tematiki, ki še naprej ostaja za tega pesnika značilna homoseksualna erotika. Po mnenju Tee Štoka, ki je prispevala robni zapis, prevladujejo v pesmih temni toni, namesto čutne ekstaze izpraznjenost, namesto vrvenja čustev brezčutnost, namesto emocionalne polnosti brezbrižnost. Mozetičevi ljubimci so ujetniki lastnih strasti, pribiti na križ zaklete telesnosti in blaziranosti, nasilja in grobosti, začasne blaženosti in trajne odčaranosti.
Brane Maseh je z romanom OBLEGANA PUŠČAVA ustvaril zanimiv prozni prvenec, za katerega je značilna z literarno veščino napisana berljiva zgodba ljubezenskega para iz osemdesetih let, dogaja pa se v Sloveniji in severni Afriki. Avtor spretno vnaša v pripoved žanrske in potopisne primesi ter tako ustvarja kljub navidezni trivialnosti kar dobro literaturo.
Pozornosti vredne so kratke zgodbe, ki jih je pod naslovom MUMPS V ZRELIH LETIH zbral v svojem prvencu Mohor Hudej. Gre za niz sličic, v glavnem bi lahko rekli, iz družinskega albuma, v katerih se namesto velikih in pomembnih dogodkov vrstijo zgodbe vsakogar-šnje vsakdanjosti. Humorno, s prelivom ironije in z jezikom ulice napisane zgodbice so vsakdanje le na zunaj, saj se za junaka v njih odigrava vse pomembno v tem življenju, skozi banalne vsakdanjosti pa se mu bežno in kot v preblisku razkrivajo resnice bivanja. Saj konec koncev res ni treba, da divja vojna, če naj človek izkusi propalost ubijanja, to je mogoče tudi, ko med najstniško igro pusti poginiti navadno ribo, o čemer pripoveduje ena od 22 Hudejevih zgodbic.
MiM
Denar in
smisel
življenja
Denar sveta vladar. Denar svet vrti. Denar glavar. Kdor ima denarje, ima vse vajeti v rokah. Ti stan slovenski reki sporočajo staro in preizkušeno resnico, da ima denar velik vpliv in moč. Dandanašji seveda ni nič drugače, kvečjemu še huje, saj je denar v mnogih družbah postal pravi malik. Običajno z denarjem ne povezujemo moralno pozitivnih in idealnih stvari, vendar bi bilo napačno videti v denarju in stremljenju za njim zgolj zlo. Denar oziroma natančneje hkratno raziskovanje denarja in življenjskega smisla nam lahko omogoči osebnostni samorazvoj in nam torej da tisto, za kar sicer pravimo, da se ne da kupit' z nobenim denarjem na svetu.
Kaj denar je in kaj pomeni, kaj lahko človeku omogoči, kakšno moč ima nad našimi življenji, kakšno vlogo lahko odigra pri iskanju zavesti, pri našem samospoznavanju in pr| hrepenenju po preobrazbi, s temi vprašanji, torej z vprašanji denarja m smisla življenja, se ukvarja prof. f»°' zofije na univerzi v San Franciscu Jacob Necdleman v svoji knjigi DENAR IN SMISEL ŽIVLJENJA, katere slovenski prevod je pred kratkim izšel pri založbi Ganeš. Needleman je gradivo za to zanimivo in po ten1' atiki nedvomno nenavadno knjigo črpal iz delavnic in seminarjev, kiji ima po vsem svetu in na kateri odpira mnoga vprašanja o vplivu denarja na čustveno in duhovno p«1 človekovega življenja. Njegova knjiga želi z različnih vidikov ponazori 1 moč, ki jo ima denar, da napravi stvari realne. “Gre za moč, na katero gledajo mnogi ljudje z odporom-V nasprotju s tem zagovarja moja knjiga naslednje stališče: če iščemo v svojem in našem skupnem življen ju nekaj, kar je smiselno, trdno m realno, potem v tem času in v te prostoru, v tej kulturi, ki nas v* oblikuje, nimamo druge izbire, kak da vzamemo moč, ki jo ima dena , karseda resno. Ne le moč, da na zapeljuje ali plaši, mapak tudi mo , da nam pokaže, kaj je tisto, kar Jan razvijemo v samih sebi, in kaj je boj dragoceno od vsega, kar je mogoč kupiti ali prodati,” je zapisal avtor uvodnih navodilih za uporabo kn
j jgg.
Najbrž je teh nekaj besed kar do volj, da bodo tisti, ki jih zanimaj temeljna življenjska vprašanja, pog dali v knjigo in se prepričali, ali jo1 mogoče združevati tak nasprotuje
si stvari, kot sta denar in življenj5
SmiSCl'	MILAN MARKEU
Ji
Pomemben del prihodkov so prinašale gimnazija in druge šole, ki so se nahajale v Novem mestu. Ze okoli leta 1749/50 je pisar kronike frančiškanskega samostana omenjal, da je v Novo mesto, odkar ima gimnazijo, prišlo vsaj 25.000 goldinarjev več. Ekonomski pomen gimnazije je v letu 1863 izpostavljal tudi takratni ravnatelj p. Bernard Vovk kot enega izmed argumentov za ohranitev gimnazije, ki ji je grozila ukinitev. “Pa če bi bila nižja gimnazija resnično ukinjena, kakšno korist pa bi imelo Novo mesto od tega? /.../Ali morda to, da bi z izgubo nižje gimnazije zgubilo več tisoč goldinarjev, ki so jih doslej višješolci puščali v Novem mestu.” Koliko denarja je šlo za vzdrževanje gimnazije, se vidi iz odloka ministrstva za uk in izobraževanje julija 1870. Za celotno vzdrževanje gimnazije so pfeuViueVaii 12.354 goldinarjev. Večji del tega denarja je ostal v mestu in k njemu je treba prišteti še dijaški denar za šolske potrebščine, bivanje in življenje. Dijaki so olajšali življenje marsikateri gospodinji ali vdovi, ki so oddajale sobe in skrbele za njihovo bivanje. Z oddajanjem sob so se v glavnem ukvarjali na novomeškem Bregu, kjer je živel najrevnejši sloj meščanov. O tem nam v svojih spominih poroča Ivan Hribar, kije prišel v Novo mesto leta 1868 in je za stanovanje ter hrano plačeval šest goldinarjev. V času, ko je bival kot učenec ljudske šole v Novem mestu Josip Westcr (1882-1885 ), je njegov oče “za vso oskrbo in stanovanje plačeval mesečno štiri goldinarje vse drugo je dajal in natura. Jeseni je pripeljal voz s krompirjem, zeljem, repo, korenjem, žitom, pozneje še koline, masti in suhega mesa.” Po podatkih p. Florentina je bilo v Novem mestu 1885. leta 145 učencev v gimnaziji, 69 učencev v obrtniški šoli, 184 učencev v ljudski šoli in 110 učenk v dekliški šoli. Že preprost izračun pokaže, koliko denarja so šole prinesle.
Odhod vojakov prizadel mesto
Najhujši udarec v pridobitvenem smislu jc doživelo
Matjaž Vernove«
Društveno življenje v Novem mestu
5	v obdobju 1365 <lo 1889
Novo mesto v letu 1883, ko je izgubilo stalno vojaško posadko. Tega leta so se brambovski bataljoni iz Ljubljane, Novega mesta, Pazina in Gorice združili v slovenski brambovski polk v Ljubljani. Novomeški in ljubljanski brambovski bataljon sta sc naselila v stari cukrarni. Kljub večkratnim sporom med Novomeščani in vojaki sojih prvi že kmalu pogrešali. Dve leti kasneje je iz Novega mesta odšla deputacija občinskih mož v Ljubljano in Gradec s prošnjo za namestitev stalne garnizije, ki "bi bila od velike gmOitie koristi 20 Rudolfovo”. Lep opis tega, kako je izguba stalne vojaške posadke prizadela novomeško gospodarstvo, nam poda dopisnik Resnih glasov leta 1885 v prvi in tretji številki tega časopisa. “Bilo je še lepše življenje v našem mestu, ko je bival jeden bataljon vojakov mej nami, ko so bile vojaške vaje, ko so vojaci na leto puščali okoli sto tisoč goldinarjev mestu in okolici. Polovica je ostala v mestu, drugo dobil je kmet v okolici. Zdaj so vojake odvzeli in glavno mesto Dolenjske že zdaj čuti in čutilo bo odhod vojakov /.../ in zraven čuti to kmet v okolici ki zdaj nič pridelkov v okolici spečati ne more, ker vojakov kotnu-nentov nij, ker še to malo kar uradnik potrebuje od meščana poljedelca kupi. Tako tedaj tudi okolica manj denarja v mestu pušča. /.../ Izračunalo se je, da so vojaki vsako leto 100.000 gld tukaj pustili. Gotovo 30.000 tega denarja je ostalo v mestu 70.000 dobil je kmet in od tega je 20.000 meščanom nazaj prinesel.”
Opis nam prikaže, kako zaključen je bil ta gospodarski krog. Njegova šibkost je bila v tem, da so bili členi te verige slabi. “Malo več otrok, nekaj nesreče v špekulaciji v naravi” in ravnotežje je bilo porušeno ter celoten okraj v krizi.
Gospodarska pasivnost mesta se vidi tudi v tem, da ni imelo nikakršne ekonomske privlačnosti. To nam dokazujejo tudi statistični podatki o gibanju prebivalstva v Novem mestu.
Leto
1857
1869
1885
1 rir\r\
■ kun 1UZU
Število prebivalcev
1907
2068
2066
mzn
i.yv?
Število prebivalstva se ni večalo, ampak stagniralo. Skratka nič se ni spreminjalo. Vsi naprednejši miselni tokovi so prihajali v to okolje po drugi poti, vendar je njihov razcvet ovirala ter določala njihov manevrski prostor gospodarska zaostalost. Na koncu bi lahko povsem pritrdili ugotovitvam Frana Zwitra: “Nove sile v življenju Novega mesta dolgo niso nastopale na tistem področju, kjer bi se najbolj temeljito spremenili vsi pogoji življenja t. j. z ustanavljanjem kapitalističnih podjetij, tako zelo različnih od načina pridobivanja malih meščanov v starih mestih. Pojavljali so se na drugih tirih. Liberalna gospodarska politika ni mogla privesti do velikih sprememb, ker ni bilo pogojev za ustanavljanje novih podjetij. ”
II.
Predstavljajte si sedaj Novo mesto v tedanji dobi. Mesto brez označenih ulic in hišnih številk, poleti z “omamnim” vonjem gnojnice, ki se pretaka po ulicah,
pozimi zaledenele mestne poti. Vse skupaj je■ P spremljeno z glasbo domačih živali, slabo razsvetljav in kaskaderskimi nočnimi sprehodi med razmeta mi kmečkimi vozmi. V mestu bi našli okrajno S*aV? : stvo, okrožno in okrajno sodišče, davčni urad, financ ^ komisariat, žandamerijsko postajo, poštni in telegra ski urad, gimnazijo, dekliško in deško šolo, kap'tc >’ frančiškanski samostan in do leta 1883 vojaško p°sa ko.	^
Mestno življenje se je odvijalo po ustaljene dnevnem in letnem razporedu. V njem seje dalo P prijetno živeti. Skoraj negibno v svojem bivanju J mesto vsak odklon od povprečja v kratkem času P° topilo v svojo vsakdanjost in s tem pomenilo ncV11^f nast za posameznika. Šukljc ga je videl takole. ^ znam odkod to izvira, toda v istini pospava in onteh milo novomeško ozračje - razvitega človeka. Nun P haja od tod dejstvo, da v novomeškem ozidju narav' peša literatura in znanstvena produkcija navzlic st nemu akademično nuobraženemu osobju, M1 . natlačeno po raznih uradih in šolah. ” Podoben prl na drugačnost v Novem mestu je videl tudi Trdina, pravi: “V mestu je življenje neizprosno za izobražen in z duhom časa in veka napredujočega moža. Na) je, uko ostane doma, si da pijačo na dom nositi in 1 v službi, da posluje pridno z guzico, glava se ne zah ^ ne želi in ne potrebuje.” Posamezniku je novome klima nudila tri možnosti. Prva je bila beg iz inC kajti Novo mesto “je neplodno - ne 5/ovencer” nemčurjem ne raslo lovorike /.../” in zato ni n° narodnjak pa tudi noben nemškutar na Dolenjs stanoviten.” Druga upor (npr. dr. Žiga Bučar, zaradi tega premeste v Kočevje ), tretja možnos jc bila vdanost v usodo novomeškega življenja-
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Bolje živi pes na verigi kot Rom
Romi v kočevski občini se bodo civilizirali, ko bodo imeli svoja stanovanja, vo-—do, elektriko - Večkrat so lačni kot siti - Med Romi veliko raznih bolezni
civilizirati, meni Boris, vendar bo to možno šele, ko bodo imeli svoja stanovanja z vodo, elektriko in sanitarijami.
Skupno dela v občini okoli 80 Romov, največ pri Komunali in po raznih vaseh. Prej so nabirali polže, lipo, podlesek in druga zdravilna
	M
	
	II
	
Boris Zupanc, Rom, zasebni podjetnik, ki zastopa Rome pri oblasteh, na sodišču in drugod, kjer je potrebno.
Proti delavcem?
Žalah	so na ljubljanskih
^nislav °rd! ^ večnemu počitku lenjca a .^rjavca, pristnega Do-
Bir£niva.fJcin^a na LJubnu Pri n°lfanipS' ,zboval jc v organih za *Dan dLZadcve' Posebno pa je bil Meddr,"\a 'P v tujini kot zeliščar. Stva2e||8'm.Jebil predsednik Dru-*ira| ie vrCi.'rjcv Ljubljana. Organi-biran; , ?!?vP°učnih izletov in na-
oknnSE'?™ lq romskih družin z kkaWK°,ftani- Na Črno Pa Živi tu nul Jh l0,romskih družin. Urad-50 iu^riiav Jenih za Rome le okoli sc nri l? skuPnost'. ostali pa so izreki;!adni?m Popisu prebivalstva zain t„Za S ovencc. “To so storili lažnivo .»Vclja->° Romi ^a tatove in
Jarfssasfsrs
Rom«, ^nurcedes in zastopnik drugod *5r' °bč>r>skih oblasteh in
lihnejonfi"fvP°^lU'iCi0 in tak°i P°'
tudi r'nJ,e^ so *.ud‘ Romi. Spoštuje R0^ taino’ sc pravi, da mu
*Sj!Ws rs"*”1-*in
vcčiih°r rn°^u kočevske občine je 5 "'aniših m S,klh n.a§c|ij in še nekaj yčasih m ^kateri občinski možje so naseliti cndl>daje treba vse Rome Pravi Hal3 cni iokaciji, Boris pa Več vzrnt0 nc bilo pametno iz lakora °kov-.Predvsem so Romi družin«* „ljni zal0> ker so nekatere ve{ DretI!1Cd seb°j sPrtc in bi bilo še bi jih	kaznivih dejanj, če
l>nej$e *e. 'h skupaj. Najpomem-
ne bi civilji?ro<if pC združeni Romi Nič nimam proti, če Janševa zirah. Potrebno pa jih je SDSS še toliko poudarja, da dela za
r*~~	________________ delavce. Stranka pokaže svoj pravi
1	.	I obraz tudi z držo v Državnem zbo-
I °laIllSl3V Erjavec I	ru. V tednu dni, kolikor je minilo od
s—■-	-lu_______I vladnega predloga do razprave v
“	tem domu, je bil ze tudi izglasovan
zakon o pomoči neto izvoznikom oz. o subvencioniranju prispevkov za socialno varstvo v tem in prihodnjem letu. V državnem proračunu naj bi bilo za to zagotovljenih za letos 5 milijard tolarjev, za prihodnje leto so poslanci to podvojili na 10 milijard.
V Delu smo naslednji dan lahko prebrali, daje poslansko razpravo v
Jože
_____________-j —, “da od uvedbe
demokracije prvič prihaja do ločitve na subvencioniram sektor in na sektor, ki bo moral preživeti s trženjem na domačih tleh...”
Od slovesa od Jugoslavije in njenih trgov je minilo že kar nekaj . s pra‘uut za seznanjanje časa. Predelovalna industrija, v "atetrtnh®oz<?ovi in zanimivostmi našem primeru sevniška in ostala n°^eža ™°čju’ zgodovino Roga in dolenjska konfekcijska industrija,
■Da..: s na	—.-------1_	se je že pred tem močno usmerila na
Zahod. Če smo torej želeli zadržati visok tečaj tolarja v primerjavi z mnogimi zahodnimi valutami, je pošteno, da.se izvoznikom nekaj primakne. Ženske in matere, ki osem in več ur na dan presedijo za stroji, so upravičene, da njihovega truda ne odirajo v tako visokih odstotkih valutna razmerja. Pričakujemo, da bo tudi posebni pravilnik, ki bo še izšel, podprl taksne izvoznike. Vemo, da ni lahko slediti takšnemu izvozu. Poleg običajne marljivosti delavcev je treba pogosto prištevati še kratke roke tujih kupcev, vemo, da dostikrat tuji kupci pošljejo v tovarne svoje kontrolorje. Nekateri med njimi, videč voljo naših ljudi, da bi obdržali delo in posel, postajajo v pravem pomenu besede mentorji. In vse to naši delavci kar uspešno izpolnjujejo dr. Pučnikovim marnjam navkljub. Še več, celo zaslužijo za kakšen boljši stroj.
Izvoznik lahko postane vsak, vladni predlog je bil intervencijski. Hitrost, s katero se je po resda dolgotrajnih opozorilih izvoznikov naposled zganil parlamentarni stroj, je spodbudna. Nasprotovanje s strani ar. Pučnika taki pomoči je res simptomatična. Kot človeku, ki je dolgo vrsto let živel v Nemčiji, bi moral biti konkurenčni boj naše industrije za prodajo na tujem razumljiv, država pa je, če smo se zanjo že borili, tudi dolžna pomagati. ALFRED ŽELEZNIK, Boštanj 56
PhvttiRu n! (v Mahovniku in Ko-!?(lelovw c lmcl svoje naprave za k°gu n.. eteričnega olja, prav v *'zani| nekdaj tudi delal m par-!zkoris,;i etc, zel>ščarjev je vedno
Oe !f» VO
ne le za zeliščarsko de-ludi s ’ mPak tudi za seznanjanje gozdovi in zanimivostmi -'v	zgodovino Roga in
Partizan®? P,a tud' z žalostno usodo b"abli^krebolnišnice Pugled, kije
Sprijd"ii po*j ga*je spremilo ve-k bištva	',n znancev, članov
n MakS;.Cu arJev Ljubljana, klu-
h!°v’sait tvirCa in dru6ih kolek-i er Č|(J v “'! povsod znan kot do-ludeit, K> ki želi pomagati vsem
avtobusom z na izlet!
\ečVja s,(J & dva potnika lesenskiSe hos,a pridružila n‘konir.n,a V1 obusnim izlet-nQročn;t° ,njskeSa Usta. Med % U,! Kl’ ki so se na Dolenj-
/ela I978‘ je
\<(j'llk izžrebal Aniona no!HSor-ia 1 a’ P■ Suhor, ‘rCr^ntknz leta 1979 pa H«:'lTeč sreče Terezija
, i*otiii\S, ovca l>P- Sromlje. er'm Ji iuJi avtobus, s ka-Ifislušai ,°do na izlet peljali ^dio J? '\°vomeškega radia <ieS» hnn ™e‘l reševalci zad-vPrašanjaje hed i>iJf'!\ da bosta jeseni Nče J Marija Fir iz 7 sUt>n 3J. P-Suhor in Zor-Z Župančičeve 2
zelišča. Potem je odkup upadel in tega romskega zaslužka ni več. Mnogi Romi so brez denarja, po dva ali tri dni ne jedo. Nekateri zato prosjačijo za denar, izsiljujejo, lažejo, da bi se nekako preživeli. Marsikateri Rom živi slabse kot pes na verigi. Brskajo po kontejnerjih z odpadki, da bi našli skorjo kruha. Zato so po romskih naseljih pogoste bolezni. Samo letos so izvedli že štiri akcije cepljenja Romov, ki so imeli ošpice ali neko nalezljivo obliko pljučne bolezni.
Kočevski Romi so na najnižji kulturni stopnji, saj žive občutno slabše kot v Novem mestu ali Črnomlju, kjer imajo Romi svoja gostišča, vrtec in še kaj. Kočevski Romi nimajo svojih običajev, pesmi, likovne ali kakšne druge umetnosti. Kot so v Sloveniji po nekaterih mnenjih najslabši ljudje na Kočevskem, velja isto tudi za Rome, ki ljubijo svobodo, gozd, konje, šotore, nered. Prejšnje občinsko vodstvo ni kazalo posebnega posluha za Rome, pravi Boris in dodaja, da novi župan kaže več zanimanja tudi za reševanje težav Romov. Pričakuje pa tudi, da bodo vsaj pri naslednjih volitvah kočevski Romi dobili svojega člana občinskega sveta in da bo potem lažje reševati tudi romske zadeve.	.
JOŽE PRIMC
VESELO V POLETJE
V četrtek, 8. junija, je bilo v novomeškem vrtcu Janko zelo zabavno. Prepevali in plesali so ob zvokih ansambla Hop, Ce-fizelj, ga. Urša Gliha je priskrbela prisrčna otroška oblačila, ki sojih nosili že uveljavljeni “manekeni” tega vrtca, ker so se bali dežja, jim je čarodej pričaral lepo vreme, potem pa še kup rutic, balonov... In da ne bi prehitro omagali, so nekateri starši pripravili okusne čevapčiče in hrenovke. Svojo srečo so preskusili tudi na srečelovu, ki so ga pripravili starši in delavke vrtca. Dobitki so bili bogati in sladki, glavno nagrado, otroško kolo, pa je zadel Tilen, ki se zdaj veselo vozi.
KAMNIŠKI KOLEDNIKI V ZDA
Ansambel Kamniški koledniki je pred kratkim na povabilo Jožeta Udovča, ameriškega Slovenca, gostoval v ZDA. Člani ansambla so prepotovali 9 ameriških držav m 2 kanadski provinci ter s svojim igranjem in petjem navdušili tako Slovence v Ameriki kot tudi Američane. Kamniški koledniki so nastopili v takih krajih, kjer se Slovencem to še ni zgodilo, npr. v Heleni v državi Montana. Uspešna turneja po Ameriki predstavlja most med ZDA in Slovenijo in je vzbudila veliko zanimanje Američanov za obisk slovenske države.
1
ŠOLA V NARAVI NA DEBELEM RTIČU - Učenci OŠ Žužemberk s podružnicama Dvor in Šmihel so en teden bivali v šoli v naravi na Debelem Rtiču. Da so lahko uresničili bogat program, so pripomogli: trgovina Slap, Jože Novinc, krajevna skupnost, Boris Novak, trgovina Rok, KZ Suha krajina, Gasilsko društvo, Slaščičarna, Martin Murn, Lovska družina Plešivica, Marjana Pečjak, gostišče Rojc, Franci Gnim, Fotostudio Maver, Danica in Ludvik Legan, trgovina Tim, Gostišče Štupar, Anton Konte, Brane Hren, Jakles-Jaklič. Solarji z Dvora se tudi zahvaljujejo KO Rdečega križa Dvor, ki je za vse oddelčne skupnosti omogočil še en brezplačni izlet. (OŠ Žužemberk)
ZAHVALA
Pred kratkim je pri Dolenjski založbi izšel pesniški prvenec Moja dolina ljudske pesnice Marije Wolf, doma iz Radencev ob Kolpi. Marija Wolf se ob tej priložnosti lepo zahvaljuje novomeški tiskarni, črnomaljskemu kulturno-umetniškemu društvu in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri predstavitvi njene pesniške knjige.
PRIJAVE ZA LETOVANJE
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika še vedno zbira prijave za letovanje v mladinskem zdravilišču in okrevalilšču RKS Debeli Rtič. Letovanje bo od 29. julija do 8. avgusta. Pojasnila je moč dobiti v Ljudski knjižnici (tel. 58-370), kjer do 3. julija sprejemajo tudi prijave.
MOJ OČKA IMA KONJIČKA DVA - Tako so navdušeno prepevali učenci L in 2. razreda OŠ Bizeljsko na prvi poletni dan, ko so se peljali s konjsko vprego. Šolsko leto so zaključili še posebej veselo, saj so štirje kmetje, ljubitelji konj, zapregli v svoje vozove 6 kobil in vse skupaj skrbno očistili in okrasili. Vožnja med travniki in polji je trajala nekaj ur. Iz 44 grl se je slišalo glasno petje in opozarjalo ljudi na poljih, da se dogaja nekaj izjemnega. Vprege so peljale do Gregovc pod največji hrast na Slovenskem. Božanja kobil še dolgo ni bilo konec, ojunačili so se celo najbolj boječi. Nekaj junakov je sedlo kobilam na hrbet. Vozniki so sami ponudili, da tako vožnjo ponovijo ob letu osorej. “Učenci so bili takoj za to, učiteljice tudi, kobil pa nismo nič vprašali, "pišejo učenci in delavci OŠ Bizeljsko. (Foto: OŠ Bizeljsko)
DEKLIŠKA SOBA - Kljub temu da je učencem in študentom, ki bivajo v dijaškem domu Novo mesto, na voljo 8 velikih učilnic, dekleta na naši sliki prisegajo na študij v sobici, ki so si jo uredile po svojem okusu. Za učence 24 urna dan skrbijo vzgojitelji, ki jim rade volje pomagajo pri učenju in organizirajo vrsto prostočasnih dejavnosti. (Foto: I. V)
MALI MATURANTI - Minuli petek dopoldan so v ribniškem vrtcu Majde Sile svečano proslavili zaključek male šole. Zaradi slabega vremena so se mali maturanti, kot jim pravijo, morali odpovedati tradicionalnemu obhodu po mestu in se zadovoljiti le s poslovilnim obhodom po vseh oddelkih vrtca. 83 otrok, ki bodo jeseni prvič sedli v šolske klopi, pa se je še zadnjič zbralo ob 18. uri zvečer v dvorani v Dolenji vasi na zaključnem srečanju, ki so se ga udeležili tudi starši in ostali ožji sorodniki otrok ter njihove vzgojiteljice. (Foto: M. L.-S.)
Dijaški dom ima vedno odprta vrata
Učenci, ki bivajo v dijaških domovih, študirajo uspešneje od vozačev - Od računalniške učilnice do trim kabineta - Med počitnicami dom ni prazen
NOVO MESTO - 15. julija bo potekel zadnji rok, do katerega se iahko dijaki in študenti, ki obiskujejo eno izmed novomeških osnovnih ali višjih strokovnih šol, prijavijo za bivanje v dijaškem domu Novo mesto v prihodnjem šolskem letu. Dijaški dom poleg običajne celotne oskrbe ponuja tudi druge oblike bivanja.
Glede na izkušnje učiteljev, so učenci srednjih šol iz oddaljenih krajev, ki so se začasno nastanili v mestu šolanja v enem izmed dijaških domov, praviloma uspešnejši od sošolcev, ki precejšen del dneva porabijo za vožnjo, ker stanujejo doma. Žal se srednješolci vse po-redkeje odločajo za vselitev v dijaške domove, kar je posledica vse težjega socialnega položaja neka-
terih družin pa tudi nepoznavanja prednosti bivanja v dijaških domovih, ki ponavadi ni veliko dražje od vsakodnevne vožnje z avtobusom ali vlakom in je varnejše od avtoštopa.
Novomeški dijaški doma ima na voljo 480 ležišč v triposteljnih spalnicah, 8 predavalnic s 60 sedeži, knjižnico, računalniško učilnico, glasbeno sobo, trim kabinet, delavnico in zunanja športna igrišča. Dom se nahaja v neposredni bližini srednješolskega centra pa tudi avtobusna in železniška postaja nista daleč. Mesečna oskrbovalnina znaša trenutno 16.610 tolarjev, kar je za nekaj odstotkov manj, kot znašajo oskrbovalnine v drugih slovenskih dijaških domovih. Poleg stalnega bivanja v domu si lahko dijaki ali študenti omislijo tudi občasno bi-
vanje, v domu lahko samo prespijo ali pa se v njem le hranijo, kar je precej cenejše, kot če bi se takih uslug poslužili v hotelu.
Med poletnimi in zimskimi počitnicami dijaški dom ni zaprt, temveč odpre svoja vrata tudi za druge namene. V njem pripravljajo razne seminarje, tečaje in poletne šole, ne branijo pa se niti popotnikov, ki bi pri njih le prespali.
POHVALA KOVAČIČU
TRŠKA GORA - V Krkinem hramu na Trški gori so Milošu Kovačiču, direktorju Krke, podelili Zlato roko. Ko so mu izročali visoko priznanje, so povedali o njem toliko lepega, kot da je že pokojni.
POSAVSKO SREČANJE DIABETIKOV
ČATEŽ OB SAVI - Posavsko društvo za boj proti sladkorni bolezni pripravlja to soboto v počastitev svetovnega dneva sladkorne bolezni tradicionalno srečanje sladkornih bolnikov ter zdravstvenih delavcev dispanzerja in posvetovalnic v Posavju. Srečanje se bo pričelo ob 9.30 v Zdraviliškem domu Term Čatež, kjer bodo prisotni lahko prisluhnili petim predavanjem: Zdravljenje najpogostejših bolezni gibal pri sladkornih bolnikih, Starost ni izgubljen čas, Več gibanja nam omogoča večjo samostojnost, Predstavitev zelenih zdravil in Diabetična noga. Od 11.30 do 14. ure bodo športna tekmovanja, po kosilu pa še razglasitev rezultatov in kulturni program. In za bolnike, ki bodo potovali z vlakom še to: iz Sevnice odpelje ob 8.11, z Blance ob 8.17, iz Brestanice ob 8.23 in iz Krškega ob 8.27. Iz železniške postaje Brežice bo ob 8.40 v Terme Čatež peljal posebni avtobus.
izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
z naročniki na »zlet:

r
& MO/K | MAKIJ JEREB
PETER DL RJAVA
1
!
S* ^	'lir'!'
B.KMl, jl KM 'V KU.IS.-IK IOM. , MKI(.'K ŠIMOM K IMUOM,' KUKI. , M SI« .
3 piicz>sIS«5EiIcii r~i^i izlet:"
M Sl/M - /SONKO	KO/ilUAl MVM...... MSK.J,.... Mills«'	\l VKI \	JO/,	IIMOSKS	M««I «
iSTAMŠa . j SI ARIH A	LENIČ . E Kil lil	t.AZNODA	HNk-HOB\V	»KANkO	; KOI INC	BOBNAR	$IMCA
^	EU JI EMILIJA J JOŽU | jK VIDA | MARU‘i
jGOKI$Ek l/l PANČIČl AVSEC ALOJZ■ Gl SI KLl JOŽE SAJE M BOBIČ j SUH<
H /1.1 \ E
! 'N i
1111
■'»MK i M>SiKO j j	IONI	jg AVICaIi	KU H tkllLUA	N JOit	mVk.J«	IOJ/1
K"1" S K HKVII.mil,	SISKU	M.l/K	Sil «k ■ /, IMS«-1,~	M,',K	:	■ | ,'K M,'K	«.K. I.	.
Studio D
1'amiriiiC I^i
■ ANDREJA ■ lij JEAMKAkl
------------ . ..... ............. ...
;«	i	i ......I......1......1.......1
iViKis'l	!XIhI^„«i(|	I	I	I	j 1
			

Odgovori in popravki po § 9...

Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po §9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Zato lahko zapišem, da sadovnjak (njegov ostanek, saj sta ga “vzela” cesta, križišče) in hiša, stoječa na pare. št. 1129, ne služita za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. V zgradbi se namreč nahajajo že omenjeni računovodski servis za šolstvo, posvetovalnica za otroke in starše ter zobna ambulanta, ki opravljajo storitve tudi za druge zavode, v prvem nadstropju pa je že več let prazno stanovanje. Ker navedene storitve in prazno stanovanje ne sodijo med dejavnosti vzgoje in izobraževanja in po naravi stvari ne morejo biti njen sestavni del (izjava predstavnika šole), nepremičnina nedvoumno ne služi
njih. Prav je tako. Pili smo tudi vino in nihče od nas staršev ni niti pomislil, da ne bi prispeval za pokritje stroškov, saj smo bili veseli in zadovoljni vsi. Z nami je bila tudi gospa učiteljica iz Brestanice, razredničarka 8. razreda, ki jo “pametna”
in nepodpisana bralka vlači po 3isu. Pri nas uči dva predmeta
časopisi
in radi jo imamo. Na njenem obrazu je bilo videti razočaranje in žalost, zato sem se odločil napisati nekaj svojih misli. Nekulturno je za borih 4.500 tolarjev blatiti nekoga. Bralka x je imela možnost svoje mnenje izreči na drugačen način in
na drugem mestu. Priporočam ji, če
a opravljanje te dejavnosti. Navedla sem le
le nekaj dejstev, ki postavljajo pod vprašaj trditve novi-
narja in njegov prispevek. Lahko še dodam, da je enako odločanje po Zakonu o denacionalizaciji glede
Ljudje, gnoj in še kaj zraven
Dol. list št. 23, 8. junija
V 23. številki Dolenjskega lista je na 16. strani izšel sestavek “Ljudje, gnoj in še kaj zraven”, ki ga je pod-
pisal Milan Drenik, Bršljin 32, Ne
Jovo mesto. Pisec se s sestavkom odziva na enako naslovljeno koze-rijo, ki sem jo objavil v 22. številki Dolenjskega lista na 18. strani, in skuša prepričati bralca, da je v omenjeni kozeriji govor o njem. Od novinarja pa zahteva odgovor ali opravičilo.
Poleg Milana Drenika, ki meni, da kozerija govori o njem, sc je oglasilo še nekaj ljudi, ki pa so prepričani, da isti moj zapis govori o njih. Kateremu naj se potemtakem opravičim, ko pa prav nikogar ne omenjam z imenom. Pisal sem o vseh. Mislim, da sem s koze-rijo zadel v jedro vsakdanjih odnosov med ljudmi, zato je več ljudi iz različnih koncev novomeške okolice hkrati (bilo) prepričanih, ga zgodba govori o njih.
MARTIN LUZAR novinar Dolenjskega lista
možnosti nadomestitve po 19. členu pri denacionalizacijskih postopkih na Vrhovnem sodišču. Dejanja v prihodnosti (gradnja), za katera ni veljavnih dokumentov, niso ovira za vračilo nepremičnin.
Cirkularni prispevki novinarja so preveč enostranski in očitno le z “druge strani”. To priznava tudi g. Bartelj. Menim, da novinar ne bi bil tako goreč nasprotnik denacionalizacije, če bi mu kdo na silo vzel vse premičnine in nepremičnine in bi drugi obirali plodove njegovega sadovnjaka. Povsem drugače bi gledal na zasebne postopke slovenskih razlaščencev, vsekakor pa manj
Zadr'° OLGA JULIJANA PEČAR Glavni trg 21, Novo mesto
slučajno kadi in pije kavo, da tu zmanjša izdatek in bo kmalu prihranila denar z valeto svojega otroka, čuvala svoje zdravje in se rešila “težkega” problema, ki jo čaka v prihodnjih letih. Mene čakata še dva taka dogodka v naši šoli in Bog daj, da bi jih srečno dočakal skupaj s svojo družino.
Brez zamere, bralka iz Bresta-
BLAŽ SOTOŠEK Veliki Dol 46 Koprivnica
P.S. Stroške staršev za valeto v Brestanici je bil skoraj za polovico
NOVA REVIJA DITA
LJUBLJANA - Od 5. junija letos lahko sladkorni bolniki v Sloveniji prebirajo svojo revijo z imenom Dita, revijo za življenje z diabetesom, ki jo izdaja Slovenska organizacija za sladkorno bolezen v Ljubljani, finančno pa so pomagali še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstvo za zdravstvo in Inštitut za varovanje zdravja. Da je takšna revija, ki jo večina evropskih držav že ima, v Sloveniji potrebna, pove-podatek, da je pri nas več kot 70000 registriranih sladkornih bolnikov, 25% odraslega slovenskega prebivalstva pa živi z dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni. Namen revije je izboljševati seznanjenost teh bolnikov z novimi spoznanji, s preventivo pred zdravstvenimi okvarami in boleznimi, ki jih lahko povzroči slabo voden diabetes,.. Sodelavci revije so priznani zdravniki - specialisti, največ diabc-tologi, prav tako pa v Dito lahko pišejo tudi diabetiki.
manjši, od tistega lažnega, ki je pri-' '	‘ ' ilko
zadel našo bralko.
“Veselica” po meri učiteljev?
Dol. list št. 25, 22. junija
Župan in občinski svet proti šoli
Nepodpisani bralki Bralki iz Brestanice se lepo zahvaljujem za “realno” poročanje z valete osmošolcev. Če ima otroka na naši šoli, naj se nikar ne boji izdatkov za učitelje, saj mislim, da se valete, tudi če bi jo organizirali, nihče od nas še mnogo let ne bo hotel udeležiti...
URŠKA UBI.EIS ravnateljica OŠ Adama Bohoriča, Brestanica
Dol, list št. 25, 22. junija
Novinar gospod Andrej Bartelj se v svojem odgovoru zelo goreče in neokusno na enostranski, polovičarski način zavzema proti denacionalizaciji našega sadovnjaka in hiše, ob kateri je zgrajena Osnovna šola Grm. Ker imajo bralci pravico izvedeti vso resnico in ne samo polovično, enostransko prirejeno, moram navesti vsaj nekaj dejstev, ki so v skladu z Zakonom o denacionalizaciji, katerega novinar ne upošteva, verjetno pa ga tudi dovolj ne pozna, saj po svoje komentira izjavo voljo občinskega sveta. Predlog občinskega svetnika g. Flori-jančiča proti vračanju v naravi za šole itd. namreč dovolj natančno opredeljuje že sam Zakon o denacionalizaciji, zato ni umesten, kot tudi ne možgani z jajci v novinarjevem prispevku.
Pojasniti moram, da Zakon o denacionalizaciji (Ur. 1. RS št. 27/ 91) v svojem 2. členu jasno določa načelo vračanja premoženja v naravi, kar pomeni, da je plačilo odškodnine le izjema! Dalje: v 19. členu določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oz. drugih javnih služb, pa bi bila s tem “bistveno okrnjena” možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je “ni mogoče nadomestiti” z drugo nepremičnino, ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
Zakon še dodatno določa meni v korist, vendar je že na osnovi gornjega jasno, da ni ovir za vračilo v naravi in v posest (v hiši prazen stanovanjski prostor), saj se ne bi “bistveno okrnil” vzgojno-izobra-ževalni proces, ki poteka nedvoumno v eni bolje opremljenih osnovnih šol v Sloveniji (pokrit plavalni bazen, športna dvorana z vadbeno tribuno, telovadni kabinet, dvoje igrišč), in ne v hiši nekdanjih skupnih služb (Vzgojno-izobraževalna organizacija), ki je pod denacionalizacijo.
Vsekakor je možna tudi preselitev dejavnosti iz hiše v druge prostore v mestu, katerih je dovolj prostih. Zlasti to velja za računovodski
“Veselica” po meri učiteljev? (2)
JU RJE VANJE IN KRESOVANJE POKVARIL DEŽ - Črnomaljci so se na letošnje jurjevanje in kresovanje še posebej dobro pripravili in so na novo uredili osrednji prireditveni prostor jurjevanjsko drago ter napisali zelo privlačen scenarij. A vreme ob minulem koncu tedna jim je zagodlo kot še nikoli doslej, čeprav je bila letošnja prireditev že 32. zapovrstjo. Zato je bil nastop zelo okrnjen, predvsem v soboto, medtem ko so v nedeljo nastopile tako belokranjske folklorne skupine kot tudi devet izvirnih folklornih skupin iz vse Slovenije. Potrudili so se tudi gostje iz Češke, ki so nastopali celo v dežju. Razglasili so najbolj urejen kraj v občini, in sicer Stari trg, za najbolj urejeno domačijo pa družinsko kmetijo Filak iz Gribelj. Požrtvovalni pripravljalci prireditve zagotavljajo, da kljub letošnji smoli niso vrgli puške v koruzo in bodo tudi drugo leto pripravili zanimiv program. Hvaležni pa so tako obiskovalcem kot domačinom, ki so jih tokrat moralno podprli. Ker pa je bila letos od vsega še najbolj iskana streha, je bila tudi kulinarična, lovska in vinogradniška razstava v črnomaljskem gasilskem domu obiskana bolj, kot bi bila najbrž sicer. (Foto: M.B.-J.)
Pod tem naslonom je DL objavil 22. junija pismo nepodpisane bralke iz Brestanice, ki je kritika organizacije valete osnovnošolcev v njihovi šoli. Nedopustno je, da omenjeni časopis objavi pismo, ki obsoja in blati, a ne ve se od koga. Na lak način bomo kmalu obsojali vse, vse vpreko.
Samo valeta se mene ne tiče, ker v tem kraju le delam, mislim pa da sc ne tiče tudi neznane bralke. Po pismu sodeč, že sedaj vrla luknjo v koleno, da bi preprečila v prihod-njh letih enako slavje svojemu otroku. Njeno pismo je posledica tistega: “Znanka mi je rekla, da je ona rekla...”. Jaz pravim temu ter-cijalke. Zakaj?
Moja družina ima letos tudi osnovnošolca in valeto smo imeli v koprivniški šoli 23. junija. Pravočasno smo se dogovorili, otroci, mi starši in razrednik, o poteku valete. Osnovnošolsci so kot gostitelji povabili vse učitelje, obdarili svojega razrednika, ki so ga imeli radi, on pa
DEŽ IZNIČIL TRUD - Iz trebanjskega koša, kulturno, turistično, etnološko in zabavno prireditev, ki je bila že 7. po vrsti in ki jo je organiziralo Turistično društvo Trebnje, je zmotilo vztrajno deževje. Otvoritev so morali zelo skrajšati, prav tako skoraj niso mogli skrbno zastavljenega programa uresničiti v naslednjih dneh. V stari osnovni šoli je bila 8. razstava izdelkov domače obrti in kulinarike, kar je privabilo kar nekaj obiskovalcev. Ob tem, da je dež izničil trud organizatorjev koša, je prišla prav prireditev na Blatu, kjer so ob navzočnosti več kol 200 obiskovalcev organizirali ribiško tekmovanje in odprli ribiško kočo. Na sliki: četrtkovo otvoritev Iz trebanjskega koša so z nastopom popestrile mažorelke, vendar jih je po nekaj minutah pregnal močan dež. (Foto: L. M.)
dogodki v sliki in besedi
SLOVESNOST OB DNEVU SLOVENSKIH POLICISTOV V KRŠKEM'jj
DOLENJSKIH TOPLICAH - 27. junija so delavci Organov za notranie ^ deve že četrto teto zapored praznovali dan slovenske policije v spomin na liko vlogo policije pri oblikovanju in obrambi slovenske državnosti. Zato
upravi za notranje zadeve Krško in Novo mesto pripravili svečanosti v K^ ely in v Dolenjskih Toplicah, na kateri so podelili tudi republiška Pr‘zn^'!jag0.
Krškem sin srebrni zn n k zn nri snevek k rnzvniu in krenitvi vnrtlOSll uOD"
Krškem so srebrni znak za prispevek k razvoju in krepitvi varnosti t gomirGasior, Ivan Šetinc in Marjeta Cesar (na sliki). Bronasti znak za po
NOVA GOSTILNA “GRAJSKI HRAM”
ŽUŽEMBERK - Prejšnji petek je bila v Žužemberku odprta nova gostila “Grajski hram”. Lastnik Vanja Kastelic je tako dodatno popestril gostinsko in turistično ponudbo. Lokal si velja ogledati, saj ima zelo lepo lego nad reko Krko.
ben uspeh pri zagotavljanju varnosti so prejeli Branko Dolenšek, Uurk<> jevič, Rade Ivkovič, Dušan Kaplan, Anica Novak, Viljem Marinč,
Petan in Andrej Zbašnik. Za dosežen uspeh pri delu pa sta državm , Borut Likar in načelnik UNZ Krško Rajmund Veber podelila še 13 Pon^ ^ Letos so že četrtič zapored potekale tudi športne igre delavcev Upru) notranje zadeve. Kulturni program v Krškem sta izvedla mešani pevskit	.
Svit iz Krškega in Big bend iz Krškega. Iz UNZ Novo mesto so sre’rnLo0-prejeli Martina Eržen, Janez Polak, Alojz Ravnikar in Martin Rentufb'
sji znak so dobili Jože Gešman, Stanislav Jesih, Alojz Jožef, Martinu^

UNZ Novo mesto. (Foto: T. Gazvoda)
»4.

V

ZA BOLNIŠNICO - Pred dnevi sc je mudil v Novem mestu Aute Langenhagna, iskreni prijatelj Novega mesta, ki je doslej organizira ^ ganiziral že več akcij za krepitev sodelovanja med partnerskima I-angenhagen in Novo mesto. Lampe - ob prihodu ga je sPreie ^ggtotj^
\e'a
župan Franci Koncilija - se je zadržal na krajšem pogovoru z air^^ m novomeške bolnišnice dr. Tonetom Starcem, kjer je izročil L00U prispevek za dograditev nove bolnice. Za bolnišnico je daroval že tu prejšnjih obiskih v Novem mestu. Petinsedemdesetletni Aute Lampe, ^ct | je na tokratnem obisku Novega mesta pridružil direktor mestn?.n jjogfč Langenhagen, je bil doslej v Novem mestu že štiridesetkrat. Na sliki• dom nedograjene nove bolnice. (Foto: L. M.)
. O^t
ZA DAN DRŽAVNOSTI SLOVESNO NA MOKREM POLJU ■ proslava občine Šentjernej ob dnevu državnosti, ki je bila v soboto, na Dolenjem Mokrem Polju, je bila v sklopu praznovanja 60-letnK nja gasilskega društva Mokro Polje. Nastopili so pihalni orkester -. .)Slto(,li cerkveni pevski zbor iz Šentjerneja, mešani pevski zbor Ajda, UČcr>c’ .^ntj1 in glasbene šole in gasilski pionirji G D Mokro Polje. Šenljemejski zuP tet jlr Trpin je maševal za domovino in v spomin na žrtve 2. svetovne voj ..^ pti /‘ goslovil kip sv. Florijana, slavnostni govornik župan Franc Hudo orisal pot osamosvajanja naše države. (Foto: T. G.)
servis tukajšnjih zavodov, osnovnih šol, ki bi sc lahko
h ko takoj (česar nihče ne zahteva) preselil iz dveh prostorov v prvem nadstropju in bi neokrnjeno opravljal svoje naloge na drugem kraju. Torej: prostore v nepremičnini “je možno nadomestiti” z drugimi!
Iziava:	t0 N0vi
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mes ^oVo

trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1, pooblaščeno investicijsko družbo,
Kako vložiti certifikat v VIZIJO
Spoštovani lastniki certifikatov!
mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Is t0iz3 pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo rn pa uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj <a skupščini DPB Vizije 1, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.	j*
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne °	*
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe s® Zp0o&' imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobn 'Tqsw lastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velik' nimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih
skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem:
Milili
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA®,
—. \9l
šit. 26 (2394), 29.
Televizija si pridržuje pravico do orebitnžh sprememb sporedov!
četrtek, 29. vi.
SLOVENIJA 1
lom'?,mTELETEKST
0.00 videostrani
0-20 TEDENSKI IZBOR
h^0DEJEV KLOBUK, 5/5 W5 ZDRAVO, NLP
obr^scr^^7/26/^^ ZEMLJE, amer. iz-
non jj35 p9 DOMAČE 00 POROČILA
^ MALEGA MESTA, ponov. 18 fin llnske drame. 3/3 00 DNEVNIK 1 ‘8 05 OTROČKI PROGRAM ŽIVŽAV
19$ Iffigr 4'dd nCm"kC S£rijC
20 05 KOMkN»d 2’VREME'ŠPORT 2100 TEDNIK REX-aVStrij nadalj ’13/15
22.15 žSfK3'VREME'ŠP0RT
sssr«*
SfiŠCiS,
^LOVENIJA 2
notekaVue°iS!rani; 13 00 Euronews -14.35 Ki-15.55 Tedenski ma,?i5al(amer'film’ ČB> ‘
Zcnsk“'inlažith(iaod“5-2°-05Povceava:
kanala
Tv prodaja -10.15 Luč Sedem vefe ?\4/7- dcla amer nadali) ‘111)5 TV proda Li« li(Ponov' 8lasb- oddaje) -11.35 sion (ponov l6 n TV prodaia'16-35 Dance se-Jubvnostn'ir cd- Ka™a (ponov- oddaJe 0
Lai svetlobi M« a !Sanka'19 00 Vreme ‘19-10
"«°skop. 20 3OP a amCr' nadalD -20 00 MaS-tt ) • 20.55 v, Prcd poro!° (30- Jel. amer. lianama (amer i6?16 ',21BB Zenska z dvema obra-
7,40 TV
■ 10.00 Porneu"2,33 PorPeda - 8.00 Dobro jutro Sm zTo“ ‘ 10-05 Š0|ski program -11.30 12 ,5 Em^r! , kc 'n mladino • 12 00 Poročila -1 *L25 Soku nz'13BB Nezakonito (amer. film) n'ladinr> i!Xr,a,n'13-45 Program za otroke ?0|i sveta Vn/iV ^aSka danes ’ 17-00 Z jadri
Kini). |o .L v 2' 17-30 Santa Barbara (serijski
i?30 Dnevnik!™ f1"6 3° Hrvakka kni'8a'
•fe(dok oddaj ’)Vr2nVFk'10
^•25 Morris dJd'' ^-1' Ekran brez okvirja "a sl‘Lo - 23 ?5 e'13-'22'35 Dnevnik - 22.55 S sliko " ° Sanje brez meja
16.25 v
m5'"IceTdok3^ '6f° S sliko na sliko' ’7'35
,9-30 D„'J® ■ ^ajn) -18.25 Serijski film 3/3 -izdaja, J/4J k: vreme, šport - 20.101-Bl (dok. ft 8/22). 213« Sr Br°oklynski most (hum.seri-235 Rešitev' ji Pasadkla|>rarcn” (serija, 1/3) -
melodij s(pm.9fa)a)'2325 FcStiva‘
PEtEK, 30. VI.
>»'« >
'0.00
"S-«
sSlg&NP™1
•°0 DNevn £Naoddaja
^s^/ČE ME,ŠP0RT
^•lSNnvn^1 amer. naniz., 13/22 15/ic N°VO ŽIVLJENJE, amer. nadalj.,
;56oora,
ponov.
• fa:sevem, V (araer- nadali- 3/6) - 20.50 rtf d0 Mojsir: „dni Prehod (kan. dok. serija) Cepl (kan f[| Pevc,> 1-dcl - 22-35 Ljubezern na
Mtu
C* A
MaU°be (ponov‘id0 05 TV prodaia ’10-15 Luč pj^nskonrtv.458'dcla amer- nadalj) - H-05 2, Sla -17. pfnov. glasbene oddaje) -11.35 TV L la) -18 dc T^ska 1 dvema obrazoma (ponov. )ik>obe (450 pr«daia'11-00 Vreme -19.10 (glasbTvu . -amer. nadalj.) - 20.00 Po-^	' nddaja) - 20.30 Obalna straža (13.
del amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Teden na borzi -21.35 Hladna zunanjost (amer. film)-23.00 Vodnik za zaljubljene (6. dd amer. naniz.) - 23.25 Učna leta (18. del amer. naniz.) - 23.55 Pred poroto (ponov. 50. dela amer. naniz.) - 0.20 Živeti danes (ponov. dok. oddaje)
HTV 1
7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 “Loving” (serija, 1/313) -13.45 Rimski škandal (amer. film) - 15.15 Šolski program - 15.45 Program za otroke in mladino -16.30 Hrvaška danes -17.00 Učimo sc o Hrvaški -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V iskanju - 21.05 Dobri ljudje - 22.35 Živa resnica (dok. oddaja) - 23.05 Poročila - 23.25 S sliko na sliko - 23.55 Zenska v črnem (bril. film) -1.25 Sanje brez meja
HTV 2
16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Dnevi sodobnega plesa (dok. serija) - 18.15 “Fasadklattrarcn” (serija 1/3) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Me je kdo iskal? - 20.55 Sto let filma - amer. film - 23.10 Festival zabavnih melodij Split ’95
SOBOTA, 1. VII.
SLOVENIJA 1
9.45 - 1.00 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK 10.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica 6/13 10.50 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
11.05 PRAVLJIČAR, amer. naniz. 7/9
11.30	MLADA EVROPA POJE
19455 TOKTOK, kontaktna oddaja za mladostnike
12.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.30	TEDENSKI IZBOR
MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov,
POGLEJ IN ZADENI
16.10	MORSKI PSI, amer. dok. serije 3/3
17.00	OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj., 1/6
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40 FALLERJEVI, 6. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	KOMISAR REX, avstrij. nadalj., 14/15
21.05	ZA TV KAMERO 21.20 OZARE
21.25 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 1/10
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA
NOVO ŽIVLJENJE, amer. nadalj., 16/16 23.20 VAMPIR V NEBESIH, franc, film
SLOVENIJA 2
7.50	Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Mladi virtuozi - 10.30 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avstrij. nadalj., 13/15); 11.20 Turistična oddaja -11.35 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 13/22); 12.05 Novo življenje (amer. nadalj., 15/16) - 15.1026. tabor slovenskih pevskih zborov -16.25 Športna sobota -18.30 Alpe-Do-nava-Jadran -19.05 Karaoke - 20.10 Trije mušketirji - 21.55 Marjanca '95 - 22.55 Sobotna noč
KANALA
7.00	Video strani - 8.05 Odisej (ponov. risanke) -
9.00	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.50 Učna leta (ponov. amer. naniz.) -18.10 Klasična video glava (ponov.)
-19.00 Generacija transformerjev II. (risanka) -
19.30	Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme -20.10 In memoriam - dok. oddaja) - 20.55 Splošna praksa (28. del avstral. naniz.)-21.50 Power games (amer. film) - 23.15 Vreme - 23.20 Hladna zunanjost (ponov. filma) - 0.50 Erotični film
HTV 1
8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -11.55 Poročila -12.10 “Loving" (serija, 2/313) -12.35 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) -13.15 Vlak sirot (amer. film) -15.35 Poročila -15.40 Beverly Hills (serijski film, 19/30)- 16.30 Rezerviran čas-17.45 Televizija o televiziji -18.15 Prizma (multi-nacionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Slika (amer. film) - 21,45 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Sanje brez meja
HTV 2
15.15 TV koledar -16.00 S sliko na sliko -16.45 Briljantina-17.25 Ekran brez okvirja-18.25 Dok. oddaja -19.30 Dnevnik - 20.10 Tom (humor, serija) - 20.35 Cro pop rock - 21.15 Festival zabavnih melodij Split '95 - 23.15 Športna sobota - 23.25 Nočna izmena: Življenje na severu; Svet hipnoze Paula McKenne; Črvi (amer. film)
NEDELJA, 2. VIL
SLOVENIJA 1
7.15-0.35 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.05 OTROŠKI PROGRAM
OČIVIDEC, angl. dok. serija, 13/14 8.35 ŽIV ŽAV, ponov.
9.10	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 11/26
10.10	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponov.
9.40 NEDELJSKA MAŠA, prenos iz Kranja 11.00 KOROŠKA POJE'95
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	BIBLIJA, ponov.
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	MALIBUJSKA CESTA 2000, ponov. amer. nadalj., 3/6
15.00	CILINDER, amer. film
16.40	ŠEF!, češka naniz., 4/5
18.00	DNEVNIK 1
18.05	PO DOMAČE
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10 ZAKLADI SVETA: PORTUGALSKA, franc, pustolovski kviz, L oddaja
21.40	NATIONAL GEOGRAPH1C, amer. dok. serija, 13/16
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA:
OSTANI ČEZ NOČ, L del amer. nadalj.
SLOVENIJA 2
Opomba: F-l za veliko nagrado Francije 13.50 do 15.50; SP v kajakih in kanujih 15.50 do 17.00; SP v speedwayu (posnetek iz Krškega) 23.00 do 23.30; Konjeništvo v preskakovanju ovir (posnetek iz Celja) 23.30 do 0.00
7.50	Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Mojstri pevci, L del -10.50 Sova (ponov.): Novo življenje, 16/16; 11.50 Komisar Rex, avstrij. naniz., 14/16; 12.45 Marjanca, 2. dd-13.50 Športna nedelja -17.00 Kirn, amer. film -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 The Dubliners, posnetek - 20.55 Atene: EP v košarki (m)
KANALA
8.05	Notredamski zvonar (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 28. dela) -11.55 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. oddaja)
-18.15 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risanka - 19.30 Burleska - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210111 (ponov.) - 20.55 Bevcrly Hills90210 (20. del amer. naniz.) - 21.45 Adidas streetball (reportaža) - 22.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.45 Power games, ponov. filma)
PONEDELJEK, 3. VIL
SLOVENIJA 1
9.15-0.05 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.00	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
10.25	TEDENSKI IZBOR
KAPITAN POWER, amer. naniz, 2/22 10.50 ZNANJE ZA ZNANJE 11.15 TRIJE MUŠKETIRJI, korup. film
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED
13.35	TEDENSKI IZBOR POVEČAVA ŽENSKA 15.35 LAŽN1VKA, slov. film 16.55 OBZORJA DUHA
17.25	DOBER DAN, KOROŠKA
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
18.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 7/13
18.35	FALLERJEVI, 7. dd nemške serije
19.05	RISANKA
19.18 ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 1/13 20.55 MEDNARODNA OBZORJA
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 ŽARIŠČE
23.40 SOVA
SEINFELD, amer. naniz, 1/18 GANGSTER, amer. naniz, 1/22
SLOVENIJA 2
12.50 Video strani -13.00 Euronews -13.55 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.25 Zakladi sveta; 15.45 Poglej me! -16.30 Sova: Ostani čez noč, (ponov. L dela) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor - 18.45 Svetovni poslovni utrip (ponov.) -19.15 Smučarski skoki (posnetek iz Velenja) - 20.05 Dešifranti (amer. dok. oddaja) - 21.00 Odmevi (angl. nadalj, 1/4) - 21.50 Studio City • 23.00 Izza odra
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 458. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.30 Videostrani -17.35 Adidas streetball (ponov.) -17.55 Klasična video glava (ponov.)
-19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (459. dd amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v čudežni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (33. dd španske humor. naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Menih (amer. film) - 22.50 Obalna straža (ponov. 13. dela) - 23.40 Adidas Streetball (ponov.)
22.15 ŽARIŠČE 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA
'ALO, 'ALO, Sngl. naniz, 6/6 GANGSTER, amer. naniz, 2/22
SLOVENIJA 2
12.30 Video strani -12.45 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 13.10 National geographic (amer. dok. serija) -14.00 Sova (ponov.): Gangster (amer. naniz, 1/22); 14.55 Wimbledone: tenis -16.30 Tedenski izbor: Karaoke; Sova: Seinfeld (amer. naniz, 1/18) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Iz življenja za življenje - 19.15 Videošpon - 20.05 Univerzitetni razgledi - 20.55 “MTV unplugged” - 22.05 Ljubezen na preizkušnji (L del Šved. drame) - 22.50 Svet poroča - 23.20 Tenis grand slam (ž)
KANALA
7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 459. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -16.30 Menih (ponov. filma) -18.15 Risanka -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (460. dd amer. nadalj.): 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (12. dd. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. španske naniz.)
TOREK, 4. VIL
SLOVENIJA 1
8.15-0.25 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.40	TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 13/13 10.15 K1M, amer. film
12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP
13.00	POROČILA
13.05	SMUČARSKI SKOKI SKIJUMPING CHALLENGER, posnetek iz Velenja
15.10 SOBOTNA NOČ, ponov.
17.20 MOSTOVI
18.00	DNEVNIK
18.05	OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 12/26
18.40	FALLERJEVI, 8. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KOMISAR REX, zadnji dd avstrij. nadalj.
21.00	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
SREDA, 5. VIL
SLOVENIJA 1
9.45 - 0.25 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.25	TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 12/21 10.50 NALOGA: SEVEROZAHODNI PREHOD, kan. dok. oddaja
11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE •12.15 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 1/10
12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN
13.00	POROČILA
16.10 TEDENSKI IZBOR
MEDNARODNA OBZORJA 17.00 ODMEVI, angl. nadalj, 1/4
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40 FALLERJEVI, 9. dd nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	FILM TEDNA:
LOTUSOVA DEŽELA, kan. film
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	ŽARIŠČE 22.55 SOVA
PRINC Z BEL-A1RA, amer, naniz, 13/24 GANGSTER, amer. naniz, 3/22
SLOVENIJA 2
Opomba: Wimbledone: Tenisgrand slam 13.55 do 17.30, prenos ter 20.05 do 22.15 posnetek
10.00	Video strani -10.25 Zgodbe iz školjke -10.55 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. niniz, 1/13; 11.45 Videošpon -12.30 Sova (ponov.): 'Ato, ’alo (angl. naniz, 6/6); 13.00 Gangster, amer. naniz, 2/22) -18.00 Dnevnik -18.05 RPL- Studio Luwiga-na -18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 8/26) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.15 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 460. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.05 TV prodaja -12.20 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (461. dd) - 20.00 Sedem veličastnih (videolestvica) - 20.30 Pariš (10. del. amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Unpato (oddaja o aktualnih dogodkih) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 12. dela amer. nadalj.) - 23.55 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah)
DOLENJSKE
0

BfcLfc KRAJINE
Ji
STU
io
103.0 MHZ
V":;;
ČETRTEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi -
4.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski količek - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcr-godba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZželjc - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski rcccpl -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC. osmrtnice - 12.15 -
13.00	NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7,45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija -
19.30	- 24.00 Večerni program
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15
-17.00 Lestvica NZ glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Oddaje S. Mi-hclčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
ČETRTEK, 29.6.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.00Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00, Poročila- 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi
PETEK, 30.6.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -
15.30	Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev
radia - 20.00 Večer z evergrccni - 22.00 Kviz z evergrccni
SOBOTA, 1.7.
5.30	Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti -
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila- 18.30Otroška oddaja -19.00 Trška gora (javljanje) - 21.00 Sobotna super veselica
NEDELJA, 2.7.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja- 10.00 Mali oglasi -11.05 Vinogradniška oddaja -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba-15.00 Poročila -16.00 Kviz
-	18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca -
22.30	Ves ta jazz
PONEDLJEK, 3.7.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila-9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -
15.00	Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja -
18.00	Poročila- 18.30Otroška oddaja-19.00 Rockovnik - 22.00 Ploščati vrhovi
TOREK, 4.7.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Večerni program - 22.00 Ploščati vrhovi
SREDA, 5.7.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00,10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 23.00 Ploščati vrhovi
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 1. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice cd 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 2. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača, Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od_8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Marke! Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21.ure: Prima
RADIO
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 fax. 152-13-62
S STUDIEM D V POLETJE
OTOČEC - Osrednjo prireditev ob koncu šolskega leta s Studiem D v poletje, ki so jo organizatorji nameravali pripraviti minulo soboto na Otočcu, so morali zaradi dežja in poplavljenega prireditvenega prostora prestaviti za cn teden. Tako bo velika zabava za otroke in mladino to soboto, ko je ob desetih dopoldne na programu nastop radijske Bibe za najmlajše, ki se bodo potem lahko pomerili v veliko zabavnih igrah z bogatimi nagradami v skupni vrednosti milijon slovenskih tolarjev.
VUHJSJS^
7,
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lisla dodelil nagrado Alojzu Ramovšu iz Strmca. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden taksna!
1	(2) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK.
2	(3) Bdi cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA
3	(1) Mi Slovenci vinca neprodamo - ŠALEŠKI FANTJE
4	(5) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV
5	(7) Družinski praznik - ANS. MELOS
6	(4) Svatovska - ANS. DORE
7	(8) Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA
8	(6) Pa kaj potem - ANS. RUBIN
9	(10) Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
10	(-) Dober dan-ANS. JOŽETA BURNIKA.
Predlog za prihodnji teden: Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZOR-
KUPON ŠT. 26
Glasujem za___
Moj naslov____
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
PRIKAZ KMETIJSKE MEHANIZACIJE GOLDONI - Trgovina Tabakum iz Novega mesta je v sodelovanju s podjetjem Mercator Trgoavto Koper in Avtomehaniko Jakše iz Šentjerneja na Turenskem hribu v Vrbovcih nad Ple-terjem v soboto pripravila demonstracijski prikaz najnovejše kmetijske mehanizacije italijanskega proizvajalca znamke Goldoni. Obiskovalci so si ogledali mulčanje, košenje in j.rezanje (zaradi slabega vremena je odpadel prikaz škropljenja in oranja), na vprašanja pa so odgovarjali in svetovali strokovnjaki.
NAJBOLJŠI GASILCI KAMENC, IGD KRKE IN RATEŽA - Na jubilejnem 25. gasilskem avtorallyju, ki je tokrat ob 60-letnici gasilskega društva Mokro Polje potekal od Šentjerneja, Vrhpolja, Cerovega Loga, Orehovice in Gorenje Stare vasi do Mokrega Polja. 65 ekip 55-ih gasilskih društev iz šentjernejske, škocjanske in novomeške občine se je pomerilo v vaji z motorno brizgalno, v vezenju vozlov, vajah raznoterosti, hidrantni in redovni vaji, pregledu vozil in orodja ter v teeoretičnem znanju. V kutegoriji člani A se je pomerilo kar 45 ekip, najboljši pa so bili gasilci s Kamene, sledijo jim Ratežani, Maharovčani, gasilci iz Soteske in kot 5. gasilci iz Dolenje Straže. Med člani B so se najbolj odrezali gasilci IGD Krka, drugi so bili gasilci iz Mirne Peči, tretji pa gasilci iz Maharovca. Med članicami pa so zmagale Ratežanke, sledile pa so gasilke iz Bele Cerkve in Mirne Peči. (Foto: T. Gazvoda)
USPELE RAZISKOVALNE NALOGE - Ob koncu šolskega leta so učenci osnovne šole Žužemberk in podružnične šole Dvor predstavili raziskovalne naloge, ki so jih pripravljali med šolskim letom. Raziskovalne naloge kažejo izredno prizadevnost celega kolektiva in učencev, ki so prvič stopili na pota raziskovanja. V polni avli šole je zbrane pozdravil dr. Peter Fister, profesor na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Žužemberk in podružničnih šol. Prava mala revija pevskih zborov je popestrila bogati petkov večer. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbor iz Vavte vasi, mladinski pevski zbor s Prevol in štirje zbori iz matične šole. (Besedilo in foto: S. Mirtič)
PREDSTA VITEV TEKSTILCEV - Pretekli teden so se na Krasincu srečali sekretarji in zaposleni iz 62 območnih Obrtnih zbornic ter uslužbenci Obrtne zbornice Slovenije. Srečanje je bilo namenjeno zaključku velikega projekta, to je registra obrtnikov in izdajanja obrtnih dovoljenj, čakajo pa jih še priprave na poklicno in mojstrsko izobraževanje. Gostiteljica Obrtna zbornica Metlika je gostom pripravila tudi modno revijo, ki je plod dobrega sodelovanja med zbornico, obrtniki in srednjo šolo tekstilne usmeritve iz Metlike. Manekeni omenjene šole so poleg svojih modelov na reviji predstavili še izdelke šiviljstva Krokar, pletilstva Marjana Cerjanca, konfekcije “Julija" Anice Štrucelj (na fotografiji), šiviljstva Mire Šajatovič, šiviljstva in butika “Barbi”Radmile Orlič, šiviljstva “Meta"Marjetke Žele, usnjeno konfekcijo PavleMikložič ter izdelke podjetnice Nade Predovič. (Foto: M. B.-J.)
M«« jjte&i w i
KMEČKE IGRE V PODBOČJU - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba sta v nedeljo popoldne organizirala Kmečke igre, na katerih so se v oblačenju na konju, izdelovanju pletenice iz testa, žaganju drv in prenašanju dekleta v košu pomerile ekipe iz Križaja, Zabukovja pri Sevnici, Velikega Mraševega in Novega mesta (navedenepo končnem vrstnem redu). Prireditev, ki jo je kvarilo slabo vreme, so obogatili krški konjerejci s povorko konj in konjskih vpreg. (Foto: B. D. G.)
TEČAJ ANGLEŠČINE - V soboto, 24. junija, so v Novem mestu zaključili polletni tečaj angleškega jezika za osnovnošolce in srednješolce. Tečaj je financiral Rotary klub Novo mesto, vodila pa specialistka za metodiko angleškega jezika prof. Sue Heeley iz Londona. 70-urni tečaj je obiskovalo 60 učencev in dijakov v treh skupinah.
RAČKA
Novo mesto
Rozmanova 34
tel. 321-355
m
135.500 sit
:ggz:
SUZUKIJEV DAN ODPRTIH VRAT- V petek sta ULA, servisno - prodajni center iz Trebnjega, in Avtoservis Murn iz Novega mesta za širšo javnosz pred zavarovalnico Tilia pripravila dan odprtih vrat in predstavitev avtomobilov in motorjev znamke Suzuki. Kljub temu da jim vreme ni bilo naklonjeno, so si obiskovalci lahko ogledali devet avtomobilov in motorjev, testirali vitaro V6 in balena s 1600-kubičnim motorjem. Vsa vozila iz programa suzuki se dajo kupiti na kredit brez pooga in pod ugodnimi pogoji, servis in rezervni deli pa so na voljo v Trebnjem in Novem mestu.
Pooblaščeni prodajalec in serviser UGODNI KREDITNI POGOJI STARO ZA NOVO
HOVOTEHM
MoXoTinil
HT
mm
L
Na zalogi modeli AX,
ZX, xantia; ugodni kreditni pogoji tel.: 068/322-066, 0608/21-485 FELICIA v prodaji tudi že z dodatno opremo, darilo ob nakupu tel.: 068/322-066, 068/44-025 NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI obrestna mera samo 9,5%, darilo ob nakupu
tel.: 068/322-066, 0608/21-485
*
Cestno podjetje Novo mesto, p.o. Ljubljanska 47 068/322-531 321-723
NUDIMO VAM:
—	vse vrste gradbenih, asfalterskih, prevoznih, strojnih in inženiring storitev
—	izvedbo zunanjih ureditev stanovanjskih in poslovnih objektov
—	brezplačno svetovanje
—	posebna ponudba:	.
plačilo na 3 obroke brez obresti za asfaltiranje dvorišč, popust za gotovinsko plačilo
—	prometna signalizacija
TRGOVINA NA LIVADI, bivša vojaška skladišča
g. Blažič; tel.: 068/321-186
Nudimo vam še vse vrste betonskih izdelkov: ROBNIKE,
TLAKOVCE, STEBRIČKE ZA VINOGRADE in ostali gradbeni
material (gramoz, pesek iz Cerovega loga in asfaltne baze).
SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 68000 NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta
1.1	učitelja slovenskega jezika — profesor 2. 2 učitelja angleškega jezika — profesor
3.1	učitelja fizike — profesor
4.1	učitelja zgodovine in geografije — profesor 5. 2 učitelja matematike — profesor
6.1	blagajnika — knjigovodja, ekonomski tehnik
Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, pod številko 4. in 6. za določen čas, in sicer pod številko 4. od 1. 9. 1995 do 31. 8. 1996, pod številko 6. pa nadomeščanje porodniškega dopusta — pogoj opravljen strokovni izpit za pripravnike.
Prijave z dokazili pošljite v petnajstih (15) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
VJtacej
\ LASTNIKI GOZDOV,
KMETJE!
Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, tarnanje brez lubja ter bukova drval
Vse informacije na tel. (0608) 22-840.
L t ii m l j
\UA
Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana
MERCATOR - Kmetijska zadruga KRKA z.o.o. Novo mesto Rozmanova ulica 10 68000 Novo mesto
po sklepu upravnega odbora razpisuje prosto delovno mesto
direktorja komercialnega sektorja - delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo najmanj VI. stopnjo šolske izobrazbe komercialne, ekonomske ali kmetijske smeri,
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja posle komerciale.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o končani šolski izobrazbj in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji našlo v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem roku za vložitev prijav.
■■■■••■■•■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■i
.......................j
S
MALKOM ■■sss:	—	i. „ _J
		?
		
šUlflSN t.frO'1 ev
iMMELSKA CESTA
pokopali Jčr v šnmtLU
M ALKOM, d .o.®.
obvešča vse udeležence v prometu, da bo zaradi izvajanje del pri izgradnji plinovoda in obnovi vodovoda moten promet na Smihelski in Volčičevi ulici v Novem mestu v času od 29. 6. 95 do 29. 7. 95.
Na Šmihelski cesti od O.Š. Šmihel do uvoza k servisu Novotehne bo urejena polovična zapora prometa, na Volčičevi ulici pa popolna zapora za ves promet,in sicer ^
I.	fazi izvajanja del prva polovica ulice (ob Westrovi ulji
II.	fazi pa druga polovica ulice (ob ulici Drska). Voznika pešce opozarjamo, naj upoštevajo prometno signalizacij -
MALKOM, d.o °-Novo mesto
Preživite tudi letos ugodne počitnice v Vaših sončnih lagunah.
POLPENZION ŽE OD 35,— DEM (+ tur. taksaj (Paviljoni Bellevue, sobe s prho in fVC)
OTROCI DO 12. LETA	A
IMAJO DO 50% P O P U S ? *
NAfEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 55.— DEM (+ tur. taksa) (apartmaji Bellevue)
Ljubiteljem kampiranja med hrasti priporočamo: Naturistični center Ulika in kampe Zelena laguna, Bijela uvala in Puntica.
INFORMACIJE
Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel.: 00 385/52/451-822, 410-202 Fax. 451-044.
			
		fyJ.SSŽJ 1	
i NTE UMAR/CETb
režice
Vse, prav vse... v pravem centru
drogerie markt
Vse za zdravje in lepoto P° najugodnejših cenah.
Vse za obnovo in gradnjo vašega doma ter prosti čas. Ob otvoritvi akcijska ponudba.
KOVINOTEHNA
liSSS
Velika izbira modne obutve za vso družino po izredno ugodnih cenah. 16.000 parov čevljev.
mi
ŽIVILA
KRANJ
Trgovina z več kot 10.000 prehrambenimi izdelki. Posebne otvoritvene cene.
—in mnogi drugi ponudniki najrazličnejših izdelkov in storitev
Brežice, od 30. junija.
"■•■■aaaaaaaai
ieeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
&AZIJA NOVO MESTO rS?L0Va CESTA 9 68000 NOVO MESTO
objavlja prosta delovna mesta:
1‘ JJJlTELJA MATEMATIKE IN INFORMATIKE s
2	M! delovnim časom za nedoločen čas,
• UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polnim
3	i"®[ovnim časom za nedoločen čas,
'	ANTA ZA FIZIKO s krajšim delovnim časom
uu%) za nedoločen čas.
P°9oji: po predpisani zakonodaji. Za delovno 6lektrJ,ai°ranta za "z'ko se zahteva srednješolska izobrazba izbira? , niške a,i naravoslovno-matematične smeri z n° skupino fizikalna merjenja.
pS?ek dela: 1.9.1995.
Kusno delo: 2 meseca.
Poonio3*' nai Posredujejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju Nova i.l8 dneh °d objave razpisa na naslov: GIMNAZIJA 0 izbi, k ST0’ Se'dlova cesta 9, 68000 NOVO MESTO. r°ku za p?-10 kand'dati obveščeni v 30 dneh po končanem
CELOVITA PONUDBA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV VSEH MODELOV
BLAGOVNE ZNAMKE FORD
PO KONKURENČNIH CENAH V NAŠI TRGOVINI NA CIKAVI TEL.: 068/341-300
FORD	DAEW00
1.	FIESTA	19.300 DEM	RACEROD	16.990 DEM
2.	ESCORT 1,6i CLX	28.200 DEM	NEXIA OD	19.480 DEM
3.	MONDEO 1.8 TD	35.500 DEM	ESPERO OD	24.990 DEM
4.	MONDEO 2.5i V6	49.200 DEM
STARO ZA NOVO, KREDITI, LEASING, vozila na zalogi, dobava takoj. UGODNI GARANCIJSKI POGOJI OD 1 -6 LET.
RABLJENA VOZILA:
RENAULT 19 1.8i RT let 93/11	21.990 DEM
RACERGSI 1.5i let. 94/10	16.500 DEM
ŠKODA FAVORIT 136 let. 91 /3	7.400 DEM
ŠKODA 120 let. 86	2.000 DEM
AVTO-HIT NOVO MESTO, Podbevškova 4, tel.: 068/26-077 in 068/341-300
SE PRIPOROČAMO IN VAS VABIMO NA OGLED V NAŠE SALONE
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3
razpisuje za šolsko leto 1995/96 prosta delovna mesta:
1 ■ ?^Sl?!?ij.Z.SBpRR*EŽDE«VEAT,b,‘J:H 'N STBOKOVN°
—	1 učitelja slovenskega jezika in književnosti,
—	1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, za polovični delovni čas,
—	1 učitelja angleškega jezika,
—	1 učitelja angleškega in italijanskega jezika,
—	1 učitelja matematike
Kandidati morajo imeti vispko izobrazbo in izpolnjevati splošne, z zakonom in vzgojnoizobraževalnim programom določene pogoje.
2.	UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA:
—	3 učitelje praktičnega pouka kuharstva,
—	2 učitelja praktičnega pouka strežbe
Kandidati morajo imeti višjo izobrazbo gostinske usmeritve in vsaj 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu na področju, ki ga bo poučeval, ali višjo izobrazbo s predhodno štiriletno srednjo šolo gostinske usmeritve in pet let delovnih izkušenj. Imeti morajo opravljen živilski pregled v skladu s predpisi (Ur. list «8*17/75. 42/86) in tečaj varstva pri delu (Ur. list RS št. 15/84).
feuVA GOTIKE
A Kozjanskem
■ Kozjanski park 0,0> L junija, ob 19. uri na ^H6flpSreda- kicr bo prof. dr. Ja->jatKurudPrl razstavo Gotika na C.e in	z izbranimi kosi pla-
(vi^del |arrStw'Kulturni Program n 0 'nat r>ri0 Volodja Balžalorsky edka p’Vve<° Kobal (kitara) in *kowa (čembalo).
N *
Biokill
učinkovit insekticid
uporaben tudi za rastline
°Va Mazda 323 F. Najbolj varna.
		KOLPA d.d. Rozmanova 38			
*:S,		68000 Novo mesto Komerciala		mi	[po)
J				 				
v9rn
ostno skrinjico.

v
PRI VASEM TRGOVCU Z VOZILI
Novo mesto
Podbevškova 4 Tel. 068/341 250
VELIKA AKCIJSKA PRODAJA ZARADI PRENOVITVE SALONA KOLPA, ROSALNICE 5, METLIKA
POPUSTI DO 60%
od 19.6. do 15.7.1995
Prodaja izvoznih programov Kolpa san:
•	prodaja kopalnih kadi že od 10.000 SIT
•	prodaja tuš kadi že od 5.000 SIT
•	prodaja tuš kabin
•	prodaja umivalnikov že od 2.800 SIT
Prodaja klasiranih proizvodov Kolpa san in Kolpa ker in opuščenih programov:
•	prodaja kuhinjskih korit Kolpa ker že od 10.800 SIT
•	prodaja kuhinjskih pip, popust 30% (francoski proizvajalec)
Salon v Rosalnicah 5, Metlika, bo odprt vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Tel. (068) 59-492 in 58-273; fax. (068) 59-491
(2394), 29. junija 1995
DOLENJSKI LIST
A
TREBNJE
VISOKOŠOLSKI PROGRAM (VII. STOPNJA)
VISOKA POSLOVNA ŠOLA fakultete Ljubljana
1. letnik Ekonomske
(STUDU NA DALJAVO)
Smeri:
—	management
—	turizem
—	podjetništvo
—	mednarodno poslovanje
—	podjetniške finance
—	zavarovalstvo
—	bančništvo
—	računovodstvo
—	poslovno informiranje
VISOKA POSLOVNA ŠOLA — VPIS V 3. LETNIK
Smeri:
—	podjetništvo
—	podjetniške finance
INFORMACIJE O PROGRAMIH IN POGOJIH VPISA OSEBNO NA GORNJEM NASLOVU ALI PO TELEFONU 068/44-183, 44-558,
VSAK DAN od 8.-16. URE.
VPIS V SOLE
ŠOLSKO LETO 1995/96
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. IN 8. RAZRED
3-LETNE POKLICNE SOLE (IV. STOPNJA)
* ŽIVILSKI DELAVEC ZA POKLICE:
PEK
PREDELOVALEC SADJA IN ZELENJAVE MESAR
*	TRGOVEC
*	PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA
*	GOSTINSTVO ZA POKLICA:
KUHAR
NATAKAR
4-LETNE SREDNJE SOLE (V. STOPNJA)
*	EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
*	ADMINISTRATIVNI TEHNIK
MOŽNOST PREKVALIFIKACIJ, DOKVALIFIKACIJ!
2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAMI (V. STOPNJA)
*	STROJNI TEHNIK
*	TRGOVINSKI POSLOVODJA GOSTINSKI POSLOVODJA ŽIVILSKI TEHNIK
VIŠJEŠOLSKI PROGRAM
VIŠJA POSLOVNA ŠOLA — VPIS V 2. LETNIK Smer: zunanjetrgovinska-komercialna
Mercator - Kmečka zadruga Sevnica, z.o.o., Sevnica, Savska cesta 20/b,
objavlja razpis za:
1. VODJA DE KLAVNICA
Pogoji:
-	diplomirani veterinar, 2 leti delovnih izkušenj, ali diplomirani inženir živilske tehnologije in 2 leti delovnih izkušenj, ali diplomirani inženir agronomije in 2 leti delovnih izkušenj,
-	kreativnost, sposobnost vodenja,
-	aktivno znanje angleščine ali nemščine,
-	izpit B kategorije.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Začetek dela možen takoj ali po dogovoru.
2. KOMERCIALISTA
Pogoji:
-	diplomirani ekonomist in 1 leto delovnih izkušehj ali ekonomist in 2 leti izkušenj,
-	aktivno znanje angleščine ali nemščine,
-	vozniški izpit B kategorije,
-	začetek dela takoj ali po dogovoru.
Prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj bomo sprejemali na gornji naslov 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Upravni enoti Novo mesto objavlja na podlagi 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (UL SRS št. 17/86 in UL RS št. 9/90 in 14/90) in 101. člena Zakona o upravi (UL RS št. 67/94) naslednji
SKLEP
Javno se razgrne elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju Radulja, ki zajema kmetijska zemljišča v k.o. Dobrava, v k.o. Mršeča vas, k.o. Stara vas in k.o. Tomažja vas.
II.
Razgrnitev elaborata nove razdelitve zemljišč za komasacijsko območje Radulja bo potekala od 29.6.1995 do 14.7.1995 na sedežu občine Škocjan od 9. do 16. ure.
Predstavnik izdelovalca projekta - Geodetski zavod Republike Slovenije bo na razpolago na razgrnitvenem mestu v Škocjanu od 3.7.1995 do vključno 7.7.1995, od 9. do 16. ure. Izvod razgrnitvenega elaborata bo na vpogled tudi na sedežu Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Upravni enoti Novo mesto, Novi trg 6/II, v sobi 48, in na sedežu Geodetskega zavoda Republike Slovenije v Ljubljani, Šaranovičeva 12.
III.
Komasacijski udeleženci in drugi upravičenci lahko v času razgrnitve dajo pripombe, predloge in ugovore na razgrnjen elaborat, kar lahko vpišejo v priloženo knjigo pripomb.

ZAVAROVALNICA TILIA, d.d., NOVO MESTO, Seidlova 5
objavlja
prosto delovno mesto
* zavarovalnega zastopnika za življenjska zavarovanja za območje Bele krajine
Pogoji:
-	srednja ali višješolska izobrazba
-	vozniški izpit B kategorije
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
Od kandidatov želimo, da imajo izkušnje na komercialnem področju in da živijo na območju Bele krajine.
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za NEDOLOČEN ČAS, po uspešno opravljeni trimesečni poskusni dobi in opravljenem preizkusu znanja iz zavarovalstva. Pisne ponudbe za navedeno delovno mesto z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj zbira kadrovska služba Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova 5. Rok za prijavo je 8 dni po objavi!
/O ljubljanska banka
Posavska banka, d.d. Krško
Vaša banka,
Ljubljanska banka Posavska banka, d.d., Krško,
je pripravila
posebno ponudbo gotovinskih in namenskih kreditov
po izredno ugodni obrestni meri:
— za komitente banke
z rokom vračila do 6 mesecev po obrestni meri samo z rokom vračila do 15 mesecev po obrestni meri le
R + 9,5% R +10,5%
— za nekomitente:
z rokom vračila do 6 mesecev po obrestni meri
R + 10,5% R +11,5%
z rokom vračila do 15 mesecev po obrestni meri
Informacije na tel.: 0608/21-330, 61 -201,41-250 Prijazno vas pričakujejo v enotah LB Posavske banke, d.d., Krško.
nfri [j	tj tj
■MMi OtPd.
Celovec, Hirschsfr. 15, fel. 0043463-33 6 88
vetrobranska stekla odbijači
izpušne cevi - zavore filtri - avtoradii dodatna oprema
vetrobransko steklo sprednji odbijač sprednji odbijač pokrov motorja
yugo 45 yugo 45 golf II renault 4
ATS 560,00 neto ATS 490,00 neto ATS 250,00 neto ATS 690,00 neto
Prometni davek ni vračunan v ceno! Govorimo slovensko.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat, stari oče, pradedek in stric
MARTIN
DRGANC
z Male Strmice 11 pri Šmarjeti
Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter vsem tistim, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Cvelbarjevim iz Gorenje vasi za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila draga mama. stara mama, tašča in teta
f ^S«**g*Ž ^
mm
MARIJA
IVANČIČ
Radovlja 18, Šmarješke Toplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagal'-
i •	• i	..	u ■	.	—	-v	- -r'-
ičm
--..	ov ..un.uijujv.mu ravni, IVI OIC nam IVaiVCM IVVZ1I	J
pokojni darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala Pljučnemu oddelku novomeške bolnišnice in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
IVANKA „ PRIJANOVIC
Bedenj 1
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala g. župn**^u. 0 opravljen obred, govorniku in pevkam ter vsem, ki ste pokoj spremili na zadnji poti v njen tihi dom.
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Pretreseni sporočamo, da je umrla
MARINA TERČEK
dolgoletna članica Občinske in sedaj Območne organUaC’-i Rdečega križa Novo mesto
gde'
Njeno delo je bilo povezano s humanitarnim poslanstvom ^ čega križa, zato jo bomo pogrešali in ohranili v lepem sp0
OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽ* NOVO MESTO S ČLANI
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro.
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel nili roke nam podat, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
V 68. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče, stari oče, tast i"s
JOŽE KIKELJ
šofer v pokoju iz Srebrnič
tIrrnn?kih<;faa|i)lKj^jem0 vse™ “rodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v«**! trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu daroval' to*,
tem grobu, Obrtniški zbornici Novo mesto, pevcem iz Šmihela, g. kaplanu za opravljen obred ter^ Drčarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi

*
20
DOLENJSKI LIST
jamarski tabor na gorjancih
j K°STanjevica . Klub jamar-nH V'nS,an-i.evica na Krki organizira , l Junija do 2. julija jamarski or na Gorjancih, katerega na-., n je predvsem podrobnejše raz-anjc brezna pri “Bosanski baj-
ti” in reševalna akcija iz brezna Pekel. V soboto, 1. julija, pa bo pred breznom Pekel osrednja prireditev: ob 16. uri bo prikaz reševanja ponesrečenca iz brezna; kosta-njeviški jamarji bodo pod nadzorom Slovenske jamarske reševalne službe iz Novega mesta pokazali svoje sposobnosti pri reševanju težko
ponesrečenega lovca, ki je padel v 25 metrov globoko vhodno brezno jame Pekel v Opatovi gori. Akcija se bo pričela z alarmiranjem preko Centra za alarmiranje in obveščanje 985. Ob 20. uri bo večerja ob tabornem ognju, ob 21.30 pa bo jamarski klub Novo mesto pokazal diapozitive iz jamarske odprave v Španijo.
SPOMENIK BI OBNOVILI
DRAGA - Na nedavnem posvetu območnega odbora ZB NOB Ribnice, ter KO Loškega potoka in Drage so pretežni del razprave namenili organizaciji proslave ob 50. obletnici padca fašizma in osvoboditve. Proslava bo v Dragi predvidoma 24. junija pod naslovom “Dragarska dolina
v NOB do osvoboditve leta 1945.” Med drugim je bilo predlagano, da bi obnovili spomenik, ki stoji tik ceste ob farni cerkvi. Izdela naj se v obliki plošče, na kateri naj bodo zapisana vsa imena padlih. Za priprave sta poverjena Alojz Pantar in Jože Janež, spomenik pa naj bi prenovili do 1. novembra letos.
Ar'	*t> Pogrtbn* in pokopaliik* storitve
£ R0Vmf S SONJ* NOVAK, S. P.
PE Novo mesto - Aškerčeva 7 (Heflrške koiemce)
Dežurna služba 0. — 24. ure. Tel : 068/341-134 Mob.: 0609/623-211
V SPOMIN
Ni ga Boga, ki bi ga bilo mogoče najti bolj svetega, kot si ti sam.
(Walt Whitman)
4. julija mineva žalostno leto, odkar smo izgubili dragega moža in očeta
FRANCA
JERIČA
so DrnJf3 n^mi’ Nez tebe in vendar s tabo. Naša srca, naše misli or> kjer bivaš ti, saj smrt ne ločuje, temveč nas v smislu duhovne ljubezni še bolj zavezuje.
Žena Martina, hčeri Brigita in Mateja
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak
IVAN TURK
iz Šegove 78, Novo mesto
Prisrčno se zahvaljujemo kirurgom, medicinskim sestram in ostalemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto kakor tudi vsemu sorodstvu, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem in solistu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta
NADA PRAŠNIKAR
Dobrava 35 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče. Lepa hvala zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto, Kliničnemu centru v Ljubljani, dr. Slavici Vizec, Aktivu kmečkih žena, gasilcem, Šentjernejskemu oktetu, pevskemu zboru Vlaste Tavčar in vinogradniškemu oktetu za lepo zapete žalostinke. Posebna zahvala za leno ooravlien obred eosnodu dekanu iz Šentjerneja, cerkvenemu pevskemu zboru iz Dobrave, govornikoma pa za ganljive besede ob slovesu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, babice in prababice
ANTONIJE HOTKO
iz Krmelja
sebično nn -'enlo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ne-tiaše pil tzrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete TiSu SfK„, na zahvala družini Jamnik, Jožetu Jamniku, družini besede o .°ma Hiti, govorniku Dušanu Močniku za poslovilne kolektiv?. lUpm,u za 'eP° opravljen obred, lovskim prijateljem, °sebju One iCe*,^rme'j’ Cvetki Zaplatar, Mileni Kovač. Hvala Kološkega inštituta, posebno višji med. sestri Slavici „	Markovič.
^užinn' m<i^ Tone’ s'n Toni z družino, hčerka Marinka z ’ vnu*inja Suzana z družino, sestra Mici, brata Jože in Marjan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama
ROZALIJA
OVNIČEK
iz Brezovice pri Stopičah
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in sveče. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, kolektivoma Intel servisa in Gozdnega gospodarstva. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in našo mamo tako množično pospremili na prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, otroci Marjan, Nada in Zdenka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ljubezen, delo, dobrota in trpljenje bili so tvoj smisel tivljenja.
P V komaj 62. letu starosti je nenadoma ** prenehalo biti plemenito srce naši ljubi ženi, mami, stari mami in sestri
ALOJZIJI MEDVEŠEK
Grič pri Klevevžu 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam stali ob strani in nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Tomšičevim, Golobovim in Pevčevim, obratu Italian shoes iz Mokronoga, patronažni sestri ter ge. Mariji Blažič za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
JOŽE MEHLE
upokojeni delavec Pošte Novo mesto
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
P°ŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
NADA PRAŠNIKAR
upokojena upravnica Pošte Škocjan
Od nje smo se poslovili v sredo, 21.junija 1995, na pokopališču na Otoku.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
ZAHVALA
Hr,
Preljubi ata naš, prezgodaj si odšel od nas, hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni, osamele tvoje so poti.
Zapusti! ljube sem in dom, pri svetem Jakobu vas čakal bom. Bom čakal na veseli čas, ko smrt spet združi nas.
Po dolgi in težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi
ALOJZ KASTREVC
iz Hrušice 43
u.P°sebe'mU c*aroval' cvetje, sveče in maše ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. m'J°čevj jSe zahvaljujemo dr. Gliicksu, dr. Hudoklinovi in vsemu osebju Pljučnega oddelka, dr. ^°v° me' 'lterncmu 'n Urološkemu oddelku, delavcem Revoza- DO, delavcem Splošne bolnišnice °, delavcem Zdravstvenega doma Novo mesto, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Bil fant si mlad vesel, načrtov mnogo si imel.
Opravljal dela si vse povsod zvečer pa k svoji dragi te je zanesla pot. Rad ustvaril bi si svoj dom, prišla je žalost iz neba in grom.
Igra in usoda je pač ta,
da v življenju prehitro se konča.
Solze naše so neustavljive, bolečine od ljubljene nepremagljive.
V četrtek, 23. junija, smo se na trebanjskem pokopališču z žalostjo v srcu poslovili od nam vsem dragega sina, brata, soseda
BORISA ANŽURJA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, duhovniku za pogrebni obred, gasilcem, pevcem, godbi, govornikoma ter podjetjema Tesnila in Viator, še posebno pa družini Kovačič, ki so nam v težkih trenutkih pristopili na pomoč. Vsem še
enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
DOLENJSKI LIST
m irmm	M
A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - KMETIJSKI STRO.il - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - POSEST - PROjJM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 29. junija - Peter, Pavel Petek, 30. junija - Emilija Sobota, 1. julija - Bogoslav Nedelja, 2. julija - Marija Ponedeljek, 3. julija - Tomaž Torek, 4. julija - lirh Sreda, 5. julija - Anton
LUNINE MENE
5. julija ob 22.02 - prvi krajec
kino
19.	in 21. uri) ameriška romantična komedija Vse, kar si želiš.
KOSTANJEVICA: 1.7. (ob 21. uri) znanstveno fantastični film Zvezdne steze. 2.7. (ob 21. uri) komedija Nori profesor.
KRŠKO: 29. (ob 19. uri), 30.6. (ob
20.	uri) in 2.7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Nekoč so bili bojevniki.
METLIKA: 30.6. (ob 21. uri) ameriška romantična komedija Vse, kar si želiš. 2.7. (ob 21. uri) ameriška drama Z Odliko.
BREŽICE: Od 29.6. do 2. (ob 18.30 in 20.30) ter 3.7. (ob 20.30) komedija Butec in butec.
ČRNOMELJ: 30.6. in 1.7. (ob 21. uri) ameriška drama Z odliko. 2.7. (ob
NOVO MESTO: Od 29.6. do 5.7. (ob 19.30) drama Deklica in smrt. Od 29.6. do 5.7. (ob 21. uri) komedija Muriel se poroči.
VINICA: 1.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška romantična komedija Vse, kar si želiš.
• TITO IN JAZ, komedija (Tito i ja, ZR Jugoslavija, 1992, 90minut, režija: Goran Markovič)
Pa smoga dobili, film o Titu. Tu ne gre za zaprašen epopejski propagandni spot niti za režimsko heroj-
sko dramo (Bitka na Neretvi), ajeni gleda
kakršnih smo ga bili vajeni gledati v slavni polpretekli zgodovini, to tudi ni dokumentarislična ekspertiza BBC-ja ali dokumentarnega programa Televizije Slovenija. Tito in jaz je preprosto eden prijetnejših nostalgikov zadnjih let, majhna mojstrovina, ki jo je vredno ceniti. In, ne pozabimo, prihaja iz “zloglasne" Srbije, dežele, kjer so naredili toliko antologijskih komedij (Maratonci tečejo častni krog Kdo neki tam poje?) kot vsa Evropa skupaj. Markovič je tako le nadaljeval tradicijo, ki jo je sicer nadvse plodno soustvarjal tudi sam. Dvanajst let od Titove smrti je bilo očitno dovolj pozno, da ni bila načeta pieteta do umrlega, in dovolj zgodaj, da se na njegov račun še vedno smejimo.
Tito je še vedno največji jugoslovanski pop zvezdnik vseh časov, saj smo njegove slike imeli vedno na očeh, vsi s(m)o (nam, otrokom) ponavljali njegove besede in
delovali po njegovih smernicah, njegove knjige in dvojne plošče z govori so bile bestsellerji. V tem filmu vidimo, kako je debelušni deček iz Beograda, tam nekoč v petdesetih,
■ postajal njegov fan št. 1. Tudi z vami bi bilo danes povsem enako, ko bi ga na platnu, v vsakem žurnalu, videli večkrat kot Toma Hanksa ali Demi Moore. Ni bil Igralec, če pa bi bil, bi bil največji. Požrešni mali Zoran, ki pomelje tudi omet, je to vedel veliko bolje kot njegova meščanska družina (pasivni oče Miki Manojlovič, klarinetist, seksi mama Anica Dobra, balerina, svetovljanska babica Olivera Markovič in na napake vseh prežeči bledični očalar Bogdan Diklič), ki je zaprepadeno ugotovila, da fant očitno simpatizira s komunisti. Zoran namreč v spisu Zakaj imam rad tovariša Tita ?piše, da ga ima raje kot svojo družino in zmaga na natečaju. Nagrada je: marš v Kumrovec. Mimogrede bi Zoran rad osvojil lepo pionirko, sicer pa s svojo debelo ritjo spravi ob živce fanatičnega palfijca, nevrotičnega Lazarja Ristovskega, ki skrbi za mularijo. Kerna Poti spoznanja ugotovi, da ga ni čez udobje družine, se idolu celo javno odpove in na samem sprejemu raje izbere obilno mizo dobrot.
Morala te zgodbe: nekateri so že od nekdaj vedeli, da ga ni čez hedonizem, in so temu ustrezno pozabili na ideologijo. Ja, v Jugi so živeli tudi normalni ljudje.
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
ŽITNI KOMBAJN Zmaj, starejši, širine
2 m, s prešo za slamo, ugodno prodam. * (068)65-517.	5699
GUMI VOZ, krožne brane in dvobrazd-ni plug prodam. * (0608)62-754.	5705
TRAKTORSKI OBRAČALNIK za seno, 2 do 2.20 m, in cisterno za gnojevko, 12001, prodam. * (0608)82-485.	5706
NAKLADALKO za seno Kriger, 21 m3, in kravo simentalko, brejo, prodam. 9 67-256.	5718
NAKLADALKO MENGELE 31 in pajka
Fahr, 3.60 m, prodam. Jože Arh, Hrastje
~ ... • -....................
10, Cerklje ob Krki, * (0608)69-261.
PRODAM puhalnik na kardan. Z. Lesar, Jurnja vas 8.
SNOPOVEZALKO za BCS prodam. Franc Murgelj, Daljni Vrh 13.	5729
PAJKA, bočno kosilnico IMT, kosilnico D Acme, bočno kosilnico TV, motokultiva-tor, traktorsko škropilnico in kiper prikolico Tehnostroj prodam. 9 (068)81-797 ali 42-773.	5732
NAKLADAČ za gnoj, trosilec hlevskega in umetnega gnoja, traktorje Fiat, 30 KM, Torpedo, 60 KM, Steyr, 18 KM in TV prodam. * (068)81-797 ali 42-773.	5733
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, malo rabljeno, prodam. * 73-053.	5739
PUHALNIK TAJFUN prodam. * 76-543.	5747
KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, in tele za zakol prodam. * (0608)43-247.
SAMOHODNO rotacijsko kosilnico Husquarna, 5 KM, 55 cm, dvotaktno, in teličko sivko, staro 7 tednov, prodam. 9 (068)83-584.	5762
kupim
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 130 tolarjev; naročnina za I. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefas (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. y
DOLENJSKI LIST
> in poravnalkc dimenzije 40 cm kupim. * (0608)88-280.
5776
OTROŠKI kombiniran voziček, otroško
posteljico in smrekove plohe, dolžine 5 m, kupim. ® (068)43-675.	5851
V STROGEM CENTRU Čateških Toplic kupim prostor za Kamp priKoiico aii ga vzamem v najem. * 76-228.	5875
motorna vozila
WARTBURG, registriran do 111/96, v dobrem stanju, prodam. Mali Lipovec 8.
5680
JUGO 45, letnik 4/89, ugodno prodam. * 43-718.	5681
Z 128, letnik 1988, lepo ohranjeno, 70.000 km, prodam. * (0608)70-236, popoldan.	5684
WV PASSAT CL 1.6 TD, prvi lastnik, letnik 1990, 56.000 km, prodam za 20.000 DEM ali menjam za dobro terensko vozilo (jcep). Gostilna Pri Henriku, Loška vas, Dolenjske Toplice, * (068)65-503.	5689
126 P, letnik 1987, registriran do 10/95, in 14 m3 bukovih drv prodam. * (068)43-005.	5691
APN 6 S ter MZ ETZ 251, letnik 1990, ugodno prodam. * (0608)87-211.	5693
Z101, letnik 1983, prodam. * (0608)31-133, dopoldan, (0608)78-298, popoldan.
5700
R 18, letnik 1986 prodam. 9 (068)45-086.	5710
JUGO KORAL 45, letnik 11/88, rdeč, prodam. * 50-056.	5714
R 5 CAMPUS, letnik 4/90, 33.000 km, garažiran, prodam ali menjam za R 4 GTL, letnik 1986, z vašim doplačilom. * (068)26-182.	5715
JETTO TD, letnik 1987, z veliko dodatne opreme prodam. * 42-925.	5724
OPEL KADETT 1.3, letnik 8/88, rdeč, prodam. * (068)24-584.	5726
Z 101, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. * (0608)33-163.	5731
R 4 GTL, čletnik 1989, lepo ohranjen, prodam. * (0608)79-019.	5735
LEASING za R 5 cxpres s stekli, letnik
expr<
1991, oddam. * (068)28-694, popodan.
5737
GOLF D, S paket, letnik 10/84, registri-
---1 DF''
SNOPOVEZALKO, mlatilnico s popolnim čiščenjem in zazidljiv nerjaveč štedilnik, desni, prodam. * 26-582.	5768
SILOKOMBAJN SK - 80 in rotacijsko
■ 80 in rotacijsko kosilnico 165 prodam. Selak, Dolenja vas 1, Otočec.	5777
SNOPOVEZALKO z vretenom za BCS in komat, 24 col, prodam. 9 23-042.
5783
KOSILNICO NIBI, žetveno napravo ter mlatilnico, zelo malo rabljeno, prodam. 9 (0608)87-783.	5786
KROŽNE BRANE, les za ostrešje, kosilnico BCS in vozno kobilo prodam. 9 (068)43-752.	5788
TRAKTOR DEUTZ, 60 KM, letnik 1987, in traktorsko kiper prikolico prodam. 9 (068)78-219.	5800
ZMAJ 132 RM (žitni kombajn), dobro ohranjen, proda Strojna skupnost Mrtvice. 932-019. y	5825
ZAPRAVLJIVČEK (federvagen) s konjsko opremo in 14 - eolski gumi voz ugodno prodam. * (0608)81-832.	5854
ŽETVENO NAPRAVO za BCS in ličkal-nik za koruzo prodam. * (068)59-370.
5863
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. * (06J)218-595.	5340
DEKLIŠKO KOLO, (ne pony) kupim in prodam žensko kolo. * 26-524.	5690
TELIČKO SIMENTALKO, težko 130 do 150 kg, kupim. * (0608)65-666, Krška vas.	5722
PLODOVE divje češnje odkupujemo po 70 SIT/kg. * (068)68-110.
5759
obvestila
PURANE, od 8 do 13 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. 9 (0608)89-132, Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec pri Sevnici.	5579
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo
BELE PISCANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo vsak dan v Šmarjeti 15, 9 73-058.	5683
ran do 25.3.1996, prodam za 5000 DEM. Može, Brinje 12.	5748
NISSAN MICRO, letnik 12/86, 85.000 km, prodam za 6400 DEM. 9 (068)25-217.
5749
FIAT UNO 1.0 i.e.s., letnik 1993, dobro ohranjen, registriran do 3/96, prodam. * (068)24-093.	5757
TOVORNI AVTO tip 83.10 D kasonar, registriran, letnik 1985, zelo dobro ohranjen, prodam. Janez Mikolič, Volčičeva 7, Novo mesto.	5758
R 4, letnik 1987, ugodno prodam. * 322-333, v četrtek popoldan.	5761
Z 101, letnik 1987, registrirano do 4/96, dobro ohranjeno, prodam. Podkrižnik, Ždinja vas 15, Otočec.	5771
126 PGL, letnik 12/88, 56.000 km, rumen, nujno prodam za 2000 DEM. 9 (068)321-559, zvečer.	5781
JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 51.000 km, prodam. * 24-802.	5784
Z101, letnik 1986, registrirano do 12/95, prodam. * (068)84-530.	5789
VW HROŠČ 1600, atraktiven, športno razširjen, široka platišča, črn, prodam ali menjam. * (068)85-850.	5791
JUGO 45 E, letnik 1986, 63.000 km, prodam. * 341-905.	5809
OPEL CORSO 1.2 swing, letnik 1989,3 V, kovinsko modre barve, nujno prodam. * (0608)75-187.	5811
DAIHATSU CHARADE CS TD, letnik 1990, prodam. * 84-006.	5813
Z 101 GTL 55, letnik 1987, 60.000 km,
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. * (068)44-662.	5717
BELE PIŠČANCE za dopitanje prodam. * 45-240, Zupančič, Hudeje, Trebnje.
5838
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo m dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567.	5876
preklici
IVANA IN FRANC GORENC, Otavnik 6, prepovedujeva Stanislavu Gorencu, živečemu v Franciji, lastninjenje in prodajo parcel (gozda) st. 407/5 in njive št. 409/5. Preklic je bil objavljen že leta 1975 in 1979. Če preklica ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala!	5701
LEON KORENT, S.P., posredovanje in zastopništvo, s sedežem Nad mlini 25, Novo mesto, z 21.9.1995 preneham obratovati.
5709
posest
STAREJŠO HIŠO s hlevom, voda in elektrika na parceli, ter 1 ha zemlje prodam. Stane Martinčič, Hrvaški Brod 1, Šentjernej.	5682
V OKOLICI Grosuplja prodam takoj ;ljivo hišo. * (061)1271-660.	5708
GRADIŠČE pri Trebnjem. Prodam nov
vikend, zgrajen do 2. gradbene faze, na parceli 1220 m2. * (068)45-131.	5763
OB ASFALTNI CESTI blizu Krškega ugodno prodam obnovljeno zidanico in nov zidan objekt (6 x 7 m) ter vinograd s sadovnjakom (cca 32 a). 9 (064)715-858.
5774
GRADBENO PARCELO z urejeno dokumentacijo za poslovno - stanovanjski objekt v Šmihelu pri šolskem centru ter njivo in travnik, 42 a, prodamo. * (068)24-948.
5796
HIŠO z vrtom na Šentjemejski ulici
(Žabja vas) prodamo. * 22-963.	5805
11 A veliko i
u n vciiko parcelo v Grčevju, voda in elektrika na parceli, prodam. * 73-552.
5806
NJIVO v Obrhu pri Dolenjskih Topli-
cah, 30 a, prodam. * 65-074.	5818
GARSONJERO in dveinpolstanovanj-
sko hišo z vrtom, dvoriščem, teraso, garažo, delavnico, telefonom, ob vpadnici v Novo mesto, prodam. Šifra: »ZAMENJAVA«.
5841
POSEST, 0.5 ha travnika, vinograda in gospodarsko poslopje z dvoriščem, vodo, elektriko, pod ŽP Semič prodam. * 60-062, zvečer.	5866
prodam
registrirano do 6/96, prva lastnica, prodam. 9 (0608)87-014, po 12. uri. 5815
JUGO 45 AX, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. 9 (068)81-826.	5819
Z 128, letnik 1989, prodam. Bradica, Kandijska 39, Novo mesto, * 25-943.
5824
JUGO KORAL 55, prva registracija 10.2.1989, prvi lastnik, 50.000 km, prodam.
*	(068)78-257.	5826
JUGO 45, letnik 1989, registriran do
10/95, krem barve, dobro ohranjen, z dobrim motorjem, prodam. * (0608)75-734.
5827
UNO 45, letnik 1990, modre barve, prevoženih 54.000 km, registriran do 6/96, garažiran, prodam. * (068)26-177.	5828
R 9, letnik 1982, lepo ohranjen, prodam.
*	42-717.	5836
R 4, letnik 1987, prodam. * 83-346.
5835
R 5 CAMPUS, letnik 1990, garažiran, kovinsko zelen, temna stekla, ugodno prodam. Božo Vidmar, Birčna vas 37, Novo mesto, * (068)43-591.	5836
JUGO 45, rdeč, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. * 76-300.	5837
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 4/96, rdeč, nikoli karamboliran, prodam za 6000 DEM. * (068)323-824.	5839
GOLF JX B 1.6 GL, letnik 1989, model 1990, rdeč, 3 V, 66.000 km, dodatno opremljen, odlično ohranjen, registriran do 12/95, prodam. * (068) 26-994.	5844
AVTOODPAD MEGLIČ, Prečna, odkupuje poškodovane in rabljene avtomobile, prodaja pa rabljene avtodele za vse vrste avtomobilov. 9 323-295.	5845
Z 650 in 35.8, letnika 1983 in 1986, dobro ohranjeni, prodam. * (068)26-682.	5847
FIAT TlPO AGT, cat. i.e., 5 V, črn, dodatno športno opremljen, sončna streha, letnik 11/91, prodam. * (068)76-165.
5857
HROŠČ 1200, letnik 1975, registriran do 12. decembra, bel, drugi lastnik, prodam.
*	(0608)75-356.	5859
R 4 GTL, letnik 1983, registriran do
25.2.1996, 160.000 km, bež barve, solidno ohranjen, prodam za 1400 DEM. * (0608)87-089, Matej.	5861
FORD ESCORT CLX 1.8 D, letnik 1991,55.000 km, kovinsko sive barve, garažiran, odlično ohranjen, prodam. * (068) 59-694.	5862
Z 750, letnik 1980, v voznem stanju in prenosen kompresor, skoraj nov, prodam.
*	(0601)81-626, po 15. uri.	5864
DVA MOPEDA, 14 KM in pony expres
Rog nujno prodam. Fotograd Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šentjernej. 5867 DOBRO OHRANJENO pony kolo, večje, prodam. * (068)76-067.	5870
GOLF, letnik 1980, registriran do 20.8., v dobrem stanju, prodam. 9 42-772.
5871
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost plačila s kreditom. * (061)751-432.	5498
VIDIA liste za cirkular,fi od 200 do 500 mm, ugodno prodam. * 061/556-808.
GLASBENI STOLP Fisher prodam. 9 26-403, * (0608)75-189.	5686
DOBRO RDEČE VINO prodam po 120 SIT. * (068)79-593.	5687
DVE KONTAKTNI brusilki tipa San-digmaister 110, dvovalni, prvi val železen, drugi gumijast, rabljeno kontaktno brusil-ko širine 550. enovalno. novo. za 800 DEM in nadmizni rezkar s kopirno napravo, rabljen, prodam. 9 (067)24-651.	5688
LESEN vprežni voz, okovan, dobro
ohranjen, primeren za okras ali uporabo, -------------------- ----------^65
prodam za 120 DEM. * (0608)41-265.
„	5692
GUMIJAST ČOLN Maestral in motor Tomos T 4 prodam. * (068)27-101. 5698 GUMI VOZ, 15 col, ugodno prodam. * (068)42-465.	5702
ENTLARICO (overlock) Rimoldi, 5 - ni-tno, prodam. 9 (069)56-010.	5703
KOZE z mladiči prodam. * (068)50-252.	5704
UČBENIKE za 8. razred prodam. 9 43-681.	5707
VINO šmarnico prodam. * 65-589.
5711
GLISER Klinček s prikolico, brez motorja prodam. * 27-481, po 21. uri. 5713 PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. 9 43-698.	^	5720
OSTREŠJE ter belo belokranjsko vino
prodam. * (068)67-627, po 15. uri. 5725 ČRNO - BELEGA BIKCA, starega 3
tedne, prodam. 9 (068)85-004.
STISKALNICO za grozdje, 150 1, na
5728
kamen, prodam. * 49-329. BETČNSKE STEBRE zal
$ SUZUKI
Prodaja in servis AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ®/fax 068/24-791
TELEVIZOR, radio, sobni anteni z ojačevalcem, dva maturantska suknjiča za večjo postavo in sinthcsyzer Yamaha za začetnike prodam. 9 (061)852-445.	5773
KIMONO za karate prodam ali menjam za čelado (za 12 do 14 let). * 64-007.
5775
DVA GROBA, 10 m, prodam. * 65-590.
5779
KVALITETNO belo vino prodam. * (068)52-603.	5780
DVE TELICI, brejo 6 mesecev, sivo -rjave pasme, in motorno škropilnico Stihi 617 Drodam. * (0608)89-175.	5782
ČRNO - BELO TELICO, brejo 8 mesecev, in kravo, brejo 6 mesecev, prodam. * (0608)87-004.	5785
KRAVO s prvim teletom prodam. * 83-396.	5787
NEMŠKI veliki šnavcerji, črni, odličnih staršev, naprodaj. * (061)1325-259. 5790 TELE- BIKCA, 140 kg, prodam. * 42-956.	5793
ČISTOKRVNE sanske koze, stare 3 mesece, eno leto in dve leti, ugodno prodam. * (0608)82-106.	5794
PRAŠIČE, težke 50 do 80 kg, in kosilnico BCS prodam. * (068)23-512.	5797
KRAVO prodam ali menjam za bika. * 21-602.	y	5798
ŠKOTSKO OVČARKO z rodovnikom, staro 6 mesecev, prodam. 9 (068)73-287.
5799
TELIČKO, staro 9 tednov, 140 kg, prodam. * 45-542.	5802
KRAVO za zakol prodam ali menjam za telico. * 83-439.	5807
KOZO, staro 2 leti, prodam. * 48-330, Tone Žibert, Velika Loka 33.	5816
DEPUTATNO KARTO za senovski
V TREBNJEM kupim ali najam«»g štor, primeren za igralnic0-	|,
osebno v bifeju Dolenjka, Gol Trebnje.
(LUl jpl U1IK41) II«*	-*
<06/.A9POPRAVNE IZPITE iz |nJ^ave kemije in fizike nudim intenzivne puF^,
*®MiVoNUDW«U^.
v najem prostor - sobo v gosti gah za delovanje kluba, videa »n za } igre. Ponudbe sprejemamo do • i,ct|jka, naslov: Gostinstvo in tunze 58O8 CBE 28, Metlika, * (068)58-124	„*■
POSLOVNA PROSTORA v No n stu, skupaj 90 m2, s parkiriščem, in centralnim ogrevanjem odd 58IO čas. * (068)341-466.	/vitttf'*
AMD NOVO MESTO, d^h°j’ n,sarm!. 1, odda v najem več poslovnin veft?
kih prostorov z možnosuoupo 5$3
parkirnih prostorov. * 322-D ^ PoStct,l‘!
HVALA VAM. ker ste bili takoP ^
mi vrnili izgubljene dokume • ^ff vas, če me pokličete na * 25-459,	$g49
Zagorc.
službo dobi
premog prodam 10 % ceneje, lahko na 3 čeke. Uredin
dim dostavo! * (0608)70-416.
5817
MLAJŠEGA NATAKARJA
venca (-ko), za strežbo v gosti	^c|jah *
STREŠNO OPEKO Bramac, novo, čr-
0, ugodno prodam. * 65-714.	5820
TV IGRICE Fa ugodno prodam. *
LESEN
TE Family Computer s kasetami dam. * 76-359.	5821
EN SENIK 12 x 6 m, traktor Torpedo 48, letnik 1986, ter prašiča, cca 130 kg, prodam. * 42-653.	5822
NAGROBNE SVEČE pod ugodnimi pogoji, pripeljemo tudi na dom. * 323-390.
<	5829
RABLJENO opekd Strešnik ugodno prodam. * 25-908.	5830
OTROŠKO SOBO z mostom, naravno temnorjava, zaradi selitve ugodno prodam.
*	(068)25-575, popoldan.	5834
DVOOSNO PRIKOLICO za avtovleko
in kompresor, 7 m3/min. ugodno prodam.
*	(068)23-529.	5840
KRAVO SIMENTALKO, brejo 9 mesecev, s tretjim teletom, prodam. 9 76-496.
5842

8U' FRIZERSKO POMOČN^O^/j pravnico zaposli frizerski siu	3/
Naslov v oglasnem oddelku- , jc;
. DEKLE.za delo v okrepil ,
8

MALO RABLJENO kuhinjo, pralni ...................Umil
53 V BIFEJU v okolici Novega me*lj|reilii
stroj Gorenje in kombiniran hladilnik z zamrzovalnikom prodam. * (0608)51-094.
5848
OTROŠKO SOBO, dve ležišči, omara, pisalna miza, prodam. * (068)22-487.
5850
KOMBINIRAN električen štedilnik, nerabljen, Drodam. * (068)68-511.	5852
PRAŠIČE, težke 30 do 90 kg, prodam. * 81-661.	5853
BUKOVA DRVA prodam. * 65-434.
5855
BELO VINO, laški rizling, renski rizling, rumeni muškat, šipon in hrastove sode prodam. * 52-519, zvečer.	5858

»srrassvsasrigs zs$sssr#*"k
slimo.
Prednost
razbo.
. Jbo°i (068>15-753,45-754	y ^
VSAKODNEVNO p°V°uri na <*» dinjstvu iščemo (približno dve 5 NoveO
NOV*1 17
BISTRO A na novomeškem^ ,5 d^,
GAJBICE za krompir, kravo, staro 10 let, brejo, in brejo telico prodam. S 49-567.
5860
ITALIJANSKO klavirsko harmoniko, 96 - basno, 6 registrov, ohranjeno, prodam ali zamenjam za frajtonarico. * (0608)69-137.	5865
RDEČE in belo vino šmarnico, vlečno kljuko za lado rivo in prikolico za TV prodam. * 50-137.	5869
JADRALNO DESKO ALPHA 180 PE in čoln maestral 9 z motorjem Tomos, 4 KM,
_ IJS----
* 21-450, zvečer.
BISTRO A na r
zaposli natakarico. 9	^
Ur B AR BOTER išče dekle Pr'jctn.$e < za delo za šankom. Možnost s ^,18», slitve. Obvezna gostinska iz	5
PTmjKE*i0RMSoiredJ°^
V ^OKREPČEVALNICA V
honorarno ali redno zaP°\: ;mav^cW kuharico, lahko tudi dekle, I5 gostinskega dela. 9 323-/ •
službo
vse še nikoli uporabljeno, prodam. (068)26-686, od 20. do 21. ure.
5873
razno
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev,, enodnevnih in večjih. Valilni-i šet
5730
£ za kozolec po naročilu un zajce dobre sirtc prodam. * 45-448.	5734
800 L cvička in pujske, stare 9 tednov, ugodno prodam. * 4Ž-753.	5736
OPAŽ (ladijski pod), smrekov, suh, 1. klasa, 620 SIT z dostavo. * (063)451-082.
5740
KOBILO, staro 4 leta, brejo 5 mesecev, prodam. Jože Železnik, Koroška vas 39 a.
5744
PRALNI STROJ Gorenje in dva namizna električna kuhalnika ugodno prodam.
*	43-790.	5745
BUKOVA DRVA, kalana, prodam in
pripeljem na dom. 9 50-297, zvečer.
KRAVO, brejo 5 mesecev, in eno za zakol prodam. 9 45-135.	5751
ŽAGO za obrezovanje ostrešja, tele, staro 10 dni, in izkopalnik krompirja prodam.
*	(0608)82-597.	5753
GABROVA drva in polhovo mast prodam. * (068)324-235.	5754
DIATONIČNO HARMONIKO c, f, b, prodam. * (061)763-020.	5755
ŠTIRipELNO kombinirano temno visoko omaro ter žensko in moško kolo poceni prodam. 9 23-976.	5756
STREŠNIKOVO garažo prodam. * 26-388.	5765
RJAVO KRAVO, brejo, v A kontroli (7300 1), prodam. Vovk, Rumanja vas 22, Straža, po 19. uri.	5766
TELICO SIVKO, brejo 7 mesecev, in motor APN 4 prodam. * (068)84-306.
GOSTINSKI LOKAL v obratovanju oddam. Šifra: »TAKOJ«.	5694
NEMŠKI JEZIK, tudi za popravne izpite, za osnovno in srednjo šolo inštruiram. * 78-506.	5697
POSLOVNE PROSTORE, hiše, stanovanja in ostale nepremičnine lahko najamete, kupite pri nas! Lasso, d.o.o., Krajčeva 1, Novo mesto, 9 (068)323-012.	5712
PROSIM poštenega najditelja očal, ki sem jih pozabil v zobozdravstveni ambulanti, da mi jih vrne. 9 22-020.	5727
MLAD TRGOVEC s Pra^*°*45->& možnosti v okolici Trebnjeg »	jj
DELO na domu sPrc^,5ini. čistit stanovanje k dobri druz ? lene, Marof 18, Mirna »eC-
stanovanja.
oboo s
B«Fž'CE:WmmzgU'"

rodam. *	, pr£>°. ,fopr*
V METLIKI, Ul. l ^ma4f iPn»dsir57l9 sobno stanovanjc, 34 ij »
CK. * (068)58-011, zvečer.
večjih. Va
ca Senovo, Mio Gunjilac, 9 (0608)79-375.
5339
MLADE sive perzijske mucke ugodno prodam. Jolanda Kovačič, Grm 12, Trcb-njc.	5769
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjske01 * (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (dol^1

Ime in priimek: Ulica in kng: .
Pošta:............
Naročniška številka: Datum:
podPis:
GARSONJERO, 32 m2, na Šegovi pro-am za 35.000 DEM ali menjam za primeren vikend ali starejšo hišo. * 26-640.
5723
STANOVANJE v Novem mestu oddam v jem. * 322-207, v petek od 9. ure dalje.
CY GENTRU Novega mesta oddamo gar-ni?JCr,° FK’ te‘efon) najboljšemu ponud-ln‘ormacije samo v nedeljo na * 28-5795
Nn?VOSOBNO STANOVANJE v okolici n. j ¥a	kupim. Stanovanje je lahko
nedokončano ali mansardno. * 83-188.
no^?RE5AN,CI Prodam enosobno sta-SgSBft s C k, KATV in vrtom. * 10608)79-405.	5868
ali	^^T najame garsonjero
(Ofirrant0«/10 stanovanjc v Brežicah. * od 7' do 15- ure- 5872 ŠV ™IS0BN0 STANOVANJE, 68 m2, v Mjanu prodam. * (068)76-133.	5874
BARLOG
BARLOG TREBNJE
vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi:
•	vozila NISSAN
•	traktorje TORPEDO
•	traktorske gume BARUM
•	kamionske gume
•	filtre FIAAM
•	zavorne obloge TEXTAR
•	akumulatorje AKUMA in ATSA
•	avtomobilski pribor BOSCH
•	orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18
^ tel. (068) 45-700, fax 45-701
«akdan ob 19. In 21. uri
NOVICE
in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
ln Ob 21.30 NOVICE
MED%teau0,MaJa
<3£>
Uda
Pol°9a ali
vozil LADA na kredit brez
samara naleasin9’
Prostorna ~,udobna’ stabilna, ie “
iL!S«'324«24
v?BNo ordinacijo
A^arjeti 66,
N^a^ieŠke T°PHce.
al'Po!ea|ePreiemam° osebno
!|efonu (068) 73-754.
Qcj	---—— ________
Vsai.Sec,ai tudi v Krškem
jjfciSsss.
ln s® prepričajte! SVfARSTVO"- Popovič ^~H°R PRI METLIKI
^JlATlR
doo
V°ZIL
temeštoa 45 (vrtnariia>
ax- 068/324-424
tSSKHT
?0R$* 0pel ASTr* od 17.100 DEM nECTR* od 23.500 DEM t^lBR* od 28-900 DEM h ORtpd* °d 42.500 DEM pon*iac HA od 44 100 DEM od 46.500 DEM
rabhenBNA PONUDBA:
„ z vi®na vozila ROVER ^fijavo °premo in klima jT"—-~EQ-lzjemnih cenah!
bole!1 na 4 >eta brez ----9a ali leasing!

DEKLETA IN ŽENSKE!
Iščemo komunikativna dekleta za delo na vročem telefonu. Predpogoji: min. srednja izobrazba in splošna razgledanost. Od 2000 DEM — 3000 DEM.
Pokličite tel.:
0601/27-823 od 7, —15. ure MOBITEL:
0609/628-744 NON STOP 0609/616-591 NON STOP
' ASFALTERSTVO IN' GRADBENIŠTVO
Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Kvalitetno, poceni in hitro! Se priporočamo!
ISKRA Servis
Belokranjska 26, Novo mesto tel.: 21-261
Nudimo vam popravila Iskrinih in ostalih gospodinjskih aparatov.
OiNE*JTd.o.o.
Dol. Kamence 61,68000 Novo mesto Tel. 068/323-902
•	Prodaja novih in rabljenih vozil § Ugodni krediti
•	Možnost nabave staro za novo
•	Leasing (od 15% do 50% polog, 2, 3,4 leta)
HYUNDAI
-	ACCENT že od	17.500	DEM
-	LANTRA že od	23.990	DEM
-	SCOUPE že od	24.950	DEM
-	SONATA že od	29.790	DEM
-	kombi GRACE že od 25.600	DEM
MITSIBISHI
-COLTžeod	21.990	DEM
-	LANCER že od	26.900	DEM
-	GALANT že od	40.990	DEM
-	SPACE RUNNER že od 33.900 DEM
-	SPACE GEAR že od 37.900 DEM
-	PAJERO že od	39.900	DEM
MARUTI
-	800 CITY STAR že od 11.290 DEM
-	800 CITY STAR s klimo že od
12.290 DEM
Informacije:
NOVO MESTO, Kandijska 14, 068/28-950
KRŠKO CKŽ51, 0608/22-950 ČRNOMELJ, Belokranjska 16, 068/51-378
OBVESTILO
Poenotenje datumov izplačil denarnih nadomestil in denarnih pomoči na vseh enotah RZZ
Z mesecem julijem 1995 prehajajo Republiški zavodi za zaposlovanje Območne enote na enotni datum izplačevanja denarnih nadomestil in denarnih pomoči po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Rokovnik izplačilnih dni po mesecih za leto 1995 je sledeč:
•	14.	julij
•	11.	avgust
•	15. september
•	13.	oktober
•	15.	november
•	15.	december
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47
vabi k sodelovanju
TESARJE in ZIDARJE
Ponudbe z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi na zgornji naslov. Vse potrebne informacije bodo kandidati dobili v splošno-kadrovs-kem sektorju na tel. (068) 321-723.
ISKRA ELEKTROLITI Proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev d.o.o. MOKRONOG, Stari trg 36
Iščemo komercialista z višjo izobrazbo in aktivnim znanjem nemškega jezika, zaželjeno pasivno znanje angleškega jezika in 3 leta izkušenj, za delo na nabavnem področju. Možnost stanovanja.
Avto šola STOP
obvešča bodoče voznike vseh kategorij, da bomo pričeli s tečaji CPP v Straži | v petek, 30. 6., ob 19. uri v Gasilskem domu.
V	Šentjerneju v petek, 30.6., ob 19. uri nad Kmetijsko zadrugo.
V	Škocjanu 1. 7. ob 19. uri
na sedežu avtošole. Popust pri plačilu tečajnine 50%.
Vabljeni!
KIRURŠKA SAMOPLAČNIŠKA AMBULANTA dr. SAKAČ
Opravljamo vse male kirurške preglede in posege. Nudimo posebni ortopedski in športni program. Ambulanta je odprta vsak dan od 9.30 do 13. ure, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih tudi popoldan od 13. do 18. ure. Naročila sprejemamo tudi po telefonu.
Dr. Ivan Sakač
Finžgarjeva 19 (za Brežičanko) 68250 BREŽICE Tel. 0608/62-449 Privat tel./fax. 0608/62-096
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
hiše: Novem mestu, Ratežu, OtoZ-cu, Selih pri D. J., Rebri, Žužemberku, Selih pri Šentjerneju, Šmarju, Pristavi, Smolenji vasi, Stopičah, Črmošnjicah, Vinjem vrhu, Šmarjeti, Logu pri Sevnici, Šutni — Brestanica, Senovem, Metliki, Črnomlju, Telčah, Križ pri Tel-čah, Osojniku pri Semiču, Straž-nem vrhu, Primskovo, Podboršt pri Š., Stope pri V. L., Prekopa, Pavlova vas pri Pišecah, Mokronogu, Dolga Raka, Zdole pri Krškem, Občice, Kal pri Šentvidu pri Stični, Sevnica;
stanovanja: Novem mestu, Brežicah, Krškem, Žužemberku, Trebnjem, Uršnih selih, Šentjerneju, Ljubljani;
poslovne prostore: Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu, Krškem, Straži, Mirni;
vikende: Šmarje pri Š., Jelenke pri Raki, Srednje Grčevje, Ljuben, Hrast pri Jugorju, Škocjan, Za-plaz, Tanča gora, Šentjurska gora, Debenc, Trebelno, Talčji vrh, Semič, Telče, Straža, Gače, Brezovica pri Metliki;
parcele za gradnjo: Hruševec, Trebnje, Vrh nad Š., Stara vas, Novo mesto, Mihovo, Mihovec, Zagrad-ski gori, Srednja vas, Mirna Peč; v najem oddamo: lokale, pisarne, stanovanja — kmetijska in gozdna zemljišča.
Tel./fax: 068/322-282 tel.: 068/342-470 ali 068/44-277 od 8. do 19. ure
AVTOŠOLA
Avtošola DABA obvešča vse, ki želijo opraviti vozniški izpit iz ČPP, da se predavanja začnejo na GIMNAZIJI, v torek, 4. julija, ob 10. in 16. uri in v Metliki, v petek, 7. julija, ob 17. uri na Pungartu (Ljudska knjižnica). Inf. in prijave po tel. 068/321-602 ali v Lokalu DABA, Kandijska 13, Novo mesto.
I Odpravljanje debelosti je lahko
■	zabavno in prijetno. Tel.: 061/
■	571-875, VOLDAFAR TABLET-
■	ke.
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 40. letu zapustil naš dragi sin, brat in stric
ANTON
MOHAR
iz Birčne vasi 49
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Žagarjevim, Ponikvarjevim, Zamidovim, ŠD Birčna vas, sestri Logar in gospodu Muhiču za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred.
POPOLNA VARNOST od leta 1899
Že od leta 1899, ko je Charles F. Meilink začel izdelovati sefe, in sicer boljše kot je treba, podjetje Meilink sledi njegovi filozofiji. Podjetje Meilink zastopa na slovenskem tržišču TREVIS, d.o.o., v Ljubljani. Tako danes ponujamo široko paleto kvalitetno izdelanih sefov, zabojnikov, arhivnih sefov, sefov za diskete in kombiniranih sefov, ki brez izjeme ponujajo popolno varnost pred požarom in vlomom.
Zato vsem pripada doži vljenj-ska garancija za brezplačno zamenjavo v primeru poškodbe.
Naši sefi so izdelani v različnih oblikah, dimenzijah za različne kapacitete in se odlikujejo po tem, da ustrezajo vsem zahtevam kupcev in kakršnemukoli proračunu. Ta oglas vam ponuja le kratek pregled dela našega programa, ki obsega preko 300 različnih vrst sefov, požarno varnih kartotečnih omar, sefov za diskete, sefov za lovsko orožje, menjalnice, zlatarne, pisarne, dom... itd. Če bi o njem želeli zvedeti kaj več, si preberite naš prospekt ali kontaktiranje s:
TREVIS
TREVIS d.o.o., Masorykova 14, Ljubljana telefon/telefaks: 061/ 132 70 86
VZGLAVNIK ZA VAŠE ZDRAVJE
Izdelek je medicinsko preizkušen in testiran.
Preprečuje prenapetost vratu in hrbtenice ter sprosti mišice in živce.
Informacije in naročila: HEROE d.o.o., Smetanova 43, Maribor, tel.: 062/222-329
V SPOMIN
Tam na grobu lučka spoštovanja vedno gori
in Ti vedno med nami si.
27. junija je minilo leto žalostnih dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
NOSE
iz Gabrja, Trdinova pot 18
Hvala za vsako lepo misel, postanek ob njenem grobu in prižgano svečo.
Žalujoči: mama, sestre Martina, Ana in Mihela z družinami
Vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta

MARIJA
POGLAJEN
roj. Vire
Zobčeva ulica 2, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi Novoteksu-Tkanina ter LD Otočec. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, sestra in teta
FRANČIŠKA
ILAR
Potov Vrh 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Vovk, d.o.o. Panda, osebju Interne bolnice Novo mesto in Kliničnega centra Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Stanko, hči Marica in vsi ostali
Konjske specialitete na Loki
Alojz Podobnik
Firma Ladimpex iz Dobove je v novomeškem Gostišču na Loki pripravila dan specialitet iz konjskega mesa
Alojz Podobnik iz Novega mesta si je že kol otrok želel postati kriminalist. Ko se je po srednji šoli zaposlil v Trimu Trebnje, se je po nekaj letih ponudila možnost za delo v kriminalistični službi v Novem mestu. Se preden je končal študij prava, je začel z delom na ministrstvu za notranje zadeve v skupini za premoženjske prestopke. Po nekaj letih dela na UNZ se je specializiral za romsko kriminaliteto, saj so bili glavni osumljenci kaznivih dejanj Romi in se je zato z njimi veliko družil. Sam pravi, da je bil . “z njimi v prijateljskem odnosu. Spoštoval sem jih, saj je le tako sodelovanje uspešno. Rome sem vedno jemal kot ljudi in jih poskušal razumeti".
Po desetletnem delu z Romi je postal vodja skupine za premoženjske prestopke, in se ukvarjal 1 s hujšimi premoženjskimi prestopki. Sedaj je drugo leto vodja ' operative oz. vodja oddelka, ki se ukvarja s klasičnim in organi-5 ziranim kriminalom. Njegovo delo je sedaj predvsem organizacijsko. “Terensko delo pogrešam,
’ je pa to hkrati nov izziv, saj sem : si v 20-ih letih terenskega dela nabral veliko novih izkušenj in S ljudem lažje svetujem. Tudi to delo je zanimivo, a čar operativ-] ca je ravno teren, kjer zbira obvestila, sledi storilcem in je med ljudmi," pravi Alojz.
Na prejšnjem delovnem mestu ni poznal 8-umega delavnika, v povprečju je delal po 12 ur dnevno, saj če so odkrili storilca ali pomembno sled, so delali do
konca. Takšno delo zahteva popolno predanost poklicu, veliko vztrajnosti in iznajdljivosti. “Lahko bi rekel, da postaneš človek s tisoč obrazi, saj se moraš neprestano prilagajati okolici, potrebne so celo drobne laži, s pomočjo katerih lažje prideš do resnice, vendar z mero občutka, saj zaradi laži človek lahko izgubi zaupanje. ”
V 22-ih letih službovanja na UNZ Alojz opaža, da so se storilci naučili prikrivati sledove:
“To smo jih naučili mi, sledove '' ijo le še začetniki. Števi-
pa puščajo le še začetniki. Stevi lo klasičnih kaznivih dejanj pa da, narašča pa organiziran kri ■ilci
pa-
Uj „u,	organiziran kri-
minal. Storilci obvladajo nova
NOVO MESTO - Konjsko meso je zelo poredko na naših jedilnikih. Vendar gurmani; predvsem pa tisti, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, trdijo, da ga ljudje po krivici, da ne rečemo po nemarnem zapostavljajo. Tudi sicer se je nekako prijelo, da je konjsko meso dobro le za golaž in morda za zrezek. Tudi to, pravi Mirko Lazanski, direktor firme Ladimpex iz Dobove, je napačno gledanje. In to je v slastnem sodelovanju z novomeškim Gostiščem Loka konec prejšnjega tedna tudi dokazoval, in to zelo okusno, za kar gre v veliki meri zasluga najemniku gostišča na Loki Stanetu Polo-viču, gurmanskemu in kuharskemu ^imetniku.
specialna orodja, tako da so se 'de
klasične metode odkrivanja preživele. ” V teh letih se je spremenil tudi odnos javnosti do policije, ugled policije zadnja leta pada, zato bo morala policija, kot meni Alojz Podobnik, precej narediti, predvsem s strokovnostjo, da bo pridobila ugled, ki ga je imela nekoč.
S požrtvovalnostjo in predanostjo poklicu si je Alojz prislužil tudi bronasti in zlati znak za varnost in visoko državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Slednjega je dobil predvsem zaradi ukvarjanja s hujšimi premoženjskimi prestopki in umori, med drugim tudi za raziskovanje kaznivega dejanja na Gracar-jevem turnu in serije vlomov v
blagajne.
Takšno delo pa je na človeku
pusti tudi sledove. “Človek se nauči prenašati kri, v to je primoran, in mrtvega človeka jemlješ kot predmet. Ker se srečuješ z življenjskimi tragedijami, samomori, umori, nesrečami, čutiš posledice na psihi, z leti postaneš utrujen. Alojzovo delo je sedaj bolj umirjeno; koordinira delo med posameznimi skupinami, kriminalisti in dmgimi upravami, jim svetuje. Že več let je inštruktor mlajših kriminalistov pri ministrstvu za notranje zadeve, več časa pa mu ostane zase.
TANJA GAZVODA
DNEVI PIVA UNION
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pogin rib pri Otočcu - Vas ni smetišče - Pivo ni res 180 tolarjev - Ali ne vidijo lukenj? - Ne verjame v reklamni oglas - Parkiranje na zelenici
Spet se je začelo z denarjem. “Napišite, kdo je dobil nepovratna sredstva, menda sami bogataši. Če bi dobil kak revež, bi dali na prvo stran, tako pa skrivate,” pravi D. F. iz Vavte vasi. Ker teh podatkov nimamo, jih bomo poskusili dobiti, zato bomo o zadevi še poročali.
Tajnica krajevne skupnosti Birč-na vas je opozorila, da je nekdo v vasi Rajnovišče ob gozdu odvrgel dve veliki vreči smeti, predvsem gospodinjskih odpadkov, med njimi pa sta bili tudi dve kuverti, tako da vaščani vedo, kdo je to storil, doma pa je na Adamičevi. Vaščani prosijo, da se ta oseba prepozna in smeti pospravi, saj vas ni smetišče, radi pa bi živeli v čistem okolju.
Na izjavo v prejšnjem Dolenjskem listu, da je malo pivo v gostilni Pri Anici po 180 tolarjev, se je oglasila lastnica lokala ga. Miličeva iz Adiešičev. Pojasnila je, da pri njih malo pivo stane 130, veliko pa 150 tolarjev. Mogoče je bralka za veliko pivo res plačala 180 tolarjev, možno pa je tudi, da se je nekdo nesramno poigral.
Božičeva iz Novega mesta pa je opozorila na parkiranje na edini zelenici v Novem mestu - pred bivšim domom JLA in sedanjim kulturnim domom. “Ali ni nobenega odloka, ki bi prepovedal parki-
ranje? Grmičevje ni bilo očiščeno že najmanj 4 leta, mogoče so nekajkrat le pokosili travo, medtem ko je na spodnji strani pravi Teksas!”
Nace L. iz Otočca je opozoril na nezgodo, ki seje pripetila pred dvema tednoma, ko se je helikopter zapletel v električne žice v Lešnici. Električna napeljava je padla v Krko, povzročila je kratek stik in je okoli 200 podusti, ki so se drstile, poginilo. Na UNZ Novo mesto so pojasnili, da gre za vojaški helikopter, ki je letel po planu leta, a očitno prenizko, saj se je čelno zaletel v žice. Ker ima helikopter na prednji strani t. im. škarje, so te žico prerezale, tako da helikopter na srečo ni strmoglavil, žal pa so pomorile ribe. Zadeva še ni zaključena.
“Kaj to pomeni, da cestarji, ki krpajo luknje na cesti od Suhorja do Podturna, zakrpajo eno luknjo, deset okoli pa jih ne vidijo?” sprašuje Finkova iz Podturna. “Tam je toliko jam, da če srečaš avtobus, se moraš umakniti ravno v jamo,” pojasnjuje.
Ivana iz Metlike je zmotilo dogajanje na Vinski vigredi v Metliki. “V podjetju, kjer delam, si težko zaslu-
r
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/

Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z brdl-ci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (060)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
PRAZNIK NA RIBNIKU BIATO - Ribiška družina Novo mesto (pododbor Trebnje) je v nedeljo na ribniku Blato pri Račjem selu pripravila veliko slavje, ki so ga združili z otvoritvijo ribnika Blato (velikost 1,5 hektarja) in ribiške koče Zakotje. Pri gradnji ribiške koče so pomagali številni donatorji. Ob otvoritvi so razdelili priznanja ribiške družine Novo mesto in Ribiške zveze Slovenije ter izvedli tekmovanje. Za ribiškega carja so okronali Jožeta Lindiča iz Pekla pri Trebnjem, ki je iz vode potegnil 3,75 kilograma težkega krapa. Na sliki: pogled na umirjeno gladino lepega ribnika, ki omogoča zdravo rekreacijo ljubiteljem narave. (Besedilo in slika: Slavko Dokl)
ali o izdelkih iz konjskega mesa, kot so salame, šunka in drugi.”
V Dobovi ob nedeljah v mesnem butiku Pigi prodajajo sveže konjsko meso, z njim oskrbujejo številne večje stranke na Dolenjskem in delu Štajerske, radi pa bi se bolj
Firma Ladimpex se ukvarja z vzrejo konj za meso in prodajo svežega konjskega oziroma žrebič-jega mesa in je tudi največji izvoznik konj v Italijo. “Na leto v Italijo izvozimo 1.100 do 1.200 konj. Tam in v razvitem svetu sploh konjsko oziroma žrebičje meso zelo cenijo, saj je zdravo in primerno za vse dijete, od zdravstvenih do shujševalnih,” pravi Lazanski. Proteinska vrednost konjskega mesa je velika, hkrati pa je nizkokalorično in nima holesterola. “Zgrešeno je mišljenje, da je kojsko meso primerno le za golaž ali morda še za zrezek,” trdi Lazanski. “Iz konjskega oziroma žrebič-jega mesa pripravljamo vse jedi, tako kot iz drugega mesa, konec koncev tudi ražnjiče in čevapčiče, da ne govorimo o slastnih biftekih
DOLENJSKE TOPLICE - Od 1. do 9. julija bodo v restavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi piva Union. Gostinci bodo pripravili ve-
zasidrali tudi v Novem mestu. Tako iščejo mesnico, v kateri bi prodajali sveže konjsko meso oziroma žrebičje meso in izdelke iz njega, od hrenovk do salam, mesnega sira in šunke. Vsekakor pa je sedaj na Loki moč naročiti slastne specialitete iz konjskega mesa.
A. B.
lik izbor kulinaričnih dobrot, za pripravo katerih je potrebno pivo
ali pa še posebej teknejo s pivom. V soboto, 1. julija, bodo odprli poletno plesno sezono na vrtu restavracije Rog z ansamblom Petra Finka, ki bo za prijetno vzdušje poskrbel tudi 8. julija. Na otvoritvi dnevov piva 1. julija bo ob 19.30 na terasi restavracije Rog promenadni koncert godbe na pihala Krke Zdravilišč iz Straže.
SREČANJE
HARMONIKARJEV
STUDENEC - Prosvetno društvo in Gasilsko društvo Studenec ter Zveza kulturnih organizacij Sevnica bodo pripravili v soboto, 1. julija, ob 17. uri na Studencu srečanje harmonikarjev. Prireditev je tudi izbirno tekmovanje za nastop na Zlati harmoniki Ljubečne. Na Studencu bo po tekmovalnem muziciranju harmonikarjev veselica.
žim kruh, je pa na Vigredi delala oseba, ki v tem podjetju ne zasluži niti za malico, saj se zgovarja na invalidnost, tam pa je delala vse tri dni za šankom, potem pa je šla še na Smuk. Predpostavljeni v podjetju tega nočejo ali pa ne smejo opaziti.
Poldeta iz okolice Novega mesta je zbodel reklamni oglas, ki ga je našel v svojem poštnem nabiralniku; v njem servis Rožič opisuje svoje usluge. Glede na slabe izkušnje z njim dvomi o resničnosti zapisanega, mogoče pa se je servis tako popravil.
Za konec še nekaj bolj spodbudnega. Justina Faragona iz Šentjerneja želi pohvaliti celotni aktiv kmečkih žena Orehovica - Šentjernej, posebno voditeljico Heleno Mrzlikar in predsednico Jožico Kastelic, ki sta v torek vodili avtobus z izleta po Gorenjski in se po končanem izletu ustavili v Dobravi. Vse članice aktiva so se s spoštovanjem poslovile od njene pokojne sestre Nade. Hkrati se zahvaljuje članom in članicam pevskega zbora Vlaste Tavčar, katerega članica je tudi sama, za podarjeno cvetje in izraženo sožalje.	T G.
OTOČEC —
S STUDIEM D V POLETJE
V soboto, 1. julija, bo na jasi na Otočcu od 10. ure dalje potekala celodnevna zabavna prireditev
»S Stuiem D v poletje«. Vabljeni.
DARILO:
APERITIV
TANGO
RESTAVRACIJA
mnnfvn
j DL, 29. 6. 1995
■■■•■■■••■i
■■•■■■■■■■■■■a

J
ZELISCARJIV ROG
LJUBLJANA - Društvo zeli-ščarjev Ljubljana spet organizira tradicionalni vsakoletni
izlet članov in simpatizerjev v neokrnjeno naravo Kočevskega Roga, kjer bodo pod strokovnim vodstvom nabirali tudi zelišča. Zbiranje za območje Ljubljane bo L julija ob 7.30 pred Univerzo, za območje Dolenjske pa ob 9. uri v Podturnu, kamor bodo prispeli tudi zeliščarji z območja Ljubljane in drugih krajev.
KONJSKE POSLASTICE - Kuharski umetnik Stane Polovič (levi) in direktor dobovskega Ladimpexa Mirko Lazanski pri pripravi žrebičjega mesa na žaru. (Foto: A. B.)
VROČE NOVOSTI
NOVO MESTO - Te dni prihaja v slovenske trgovine že 110. kaseta založbe Sraka iz Novega mesta -zgodba novomeške pisateljice Ivanke Mestnik “Izlet na Modri planet”, ki je pred tem že izšla v knjižni obliki. Produkcijskih novosti Šrake pa se bodo zagotovo razveselili tudi ljubitelji narodno-zabavne glasbe, saj so izšle nove kasete ansamblov: Štirje kovači (“Nič ni večno”), Nagelj (“Kadar je lepo” - tudi CD), Bratje Poljanšek (“Pojte zvonovi”), Miro Klinc (“Če ženska nosi hlače” - tudi CD), Kamniški koledniki (“S pesmijo po svetu” - tudi CD) in ansambel Tonija Verderberja (“Pojdi z mano” - tudi DC). Izšli sta tudi kaseta in CD plošča z največjimi uspešnicami Lada Leskovarja (“Malokdaj se srečava”) ter New Šwing Quarteta “Jubilejni koncert z Golden Gate Ouartetom”. Omeniti velja še, da je pri Sraki trenutno najbolj iskana kaseta (in CD) z dueti Ota Pestnerja, na kateri je tudi uspešnica “Oda ljubezni” z Ireno Vrčkovnik. Vse omenjene kasete so že v trgovinah, vedno in najceneje pa jih na Dolenjskem dobite v Sračjem gnezdu v novomeškem BTC-ju.
Slovenski prodajalci Fordovih voz so se odpovedali dobička in to Martinu Strelu omogočili, dajefazl prišel do novega monden, z brez plačnim zavarovanjem pa gaje veselila zavarovalnica Tng' Martin bo tako vsaj eno leto rekla ral omenjeni podjetji.
Martin Strel plava naprej
Cilja na Rogošičev rekor^
TREBNJE - Martin Strel, ki j« lani na progi med Lignanom >n , y venno postavil svetovni reko ., vztrajnostnem plavanju, ,nja j. letos velike načrte in se nanje vse resno pripravlja. Skoraj ne . jetni plavalni podvigi so P0*,, njegov slog življenja in temu je F redil vse. Čeprav se kot pravi res
6 km, dopolnjuje z gimnasitekon> vajami na suhem in gorskim s smučarskimi palicami.	g.
Prejšnji teden je viservisno'im dajnem centru Ford Groznik t. pokroviteljem predstaviI letošnje načrte. Prvi cilj muhžT\i
KMEČKI PRAZNIK V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE - Društvo mladih kme-tijcev bo organiziralo v nedeljo kmečki praznik, ki je že deseti po vrsti. Ob 10. uri bo okrogla miza, ob 14. uri se bo začelo tekmovanje v košnji in grabljenju. V okviru trži-škega kmečkega praznika bodo razstavili domače jedi ter prikazali vinogradniško in kletarsko opremo.

progi Caorle - Umag, kizna;”\iava in 38 minut, poleg tega nam ara-spet nastopiti na plavalnem tonu na Kitajskem in z Mirom garjam in Dušanom Mr®vlJeK agar vesti slovenski mcgatriatlon. ,«qo bi s kolesom obkrožil Slovenijo l ^ km), Mravlje bi pretekel 22 Vrat do Portoroža, Strel Pa^ebe-laval 40 km od Portoroža do o lega Rtiča in nazaj.
If
I C* KRKE ZDRAVILIŠČE
HOTELI 0T0CFT
Plesno zabaviščna restavracija
za izbran okus in navade
V petek, 30. 6., od 20. ure dalje druženje z ansamblom Obje0’
ter prezentacija in degustacija vin, ki jo bo vodil priznani sommelier g. Niko Veselic.
Sobotna in nedeljska družinska kosila. Otroški Živ-žav s Studiem D in Bibo ob nedeljah od 15. do 17. ure.
Restavracija Tango s teraso je odprta vsak dan od 11. — 22; U/h •	•	•	■ -	-	-	' Tditv*"
ob petkih in sobotah od 2. ure zjutraj. Z obiskom na prirei v restavraciji Tango tudi prost vstop v Casino Otočec. Rezervacije sprejemamo na tel. 068/321-830. Vabljeni.
1 o(m&Ii strani Gorjancov
ANtkdoTE iiM pRiqode zApisAl Jože DuIar
Slaba navada
Novomeški profesor, slavist Milan Dodič, je bil v mladih letih seveda tudi gimnazijski dijak. Pa je nekoč pozabil, da bi se do kraja naučil dolgo Pagliaruzzijevo balado Rada, kjer grajska hči vrže v sod smodnika gorečo svečo. Pri tem seveda pogubi sebe in Turke, ki so v trumah navalili na oblegani grad. Dekle se je že odločila za junaško dejanje, vendar, kot je zapisal pesnik,
... stoka v divji boli Rada, a solze na lice ni...
In ko se je Dodič nenadno ustavil sredi svoje deklamacije, ga je profesor dr. Alojz Turk hitro dopolnil:
... toda slaba je navada, da se Dodič ne uči!
Težko slovo
Ko so se na Ptuju pred zadnjo vojno ob koncu šolskega leta profesorji razhajali na počitnice, so na železniško postajo pospremili tudi kolegico Nado Malneričevo. Stali so ob vlaku lik preden je
odpeljal, pri tem pa je profesor risanja, akademski slikar France Mihelič teatralično izrecitiral nekoliko popravljene Gregorčičeve
Umreti, bratje, težko ni, pustiti Nado, to boli!
Tildi to je nekaj
“No, danes pa moj dan literarno le ni potekel do kraja nekoristno, ” se je potolažil pesnik Tone Vodnik. “V neko mojo knjigo sem zapisal svoj - avtogram. ”

športom, prebije na treningi
precejšen del prostega časa.vau^ kar devetkrat na teden. rla k0|j treninge, na katerih prejjg&iitfi tpolnjuje z gimnasu
Nasvet mlajšemu
“Takole je z ulovom, it,e se starejši ribič začetniku> ,e(oy vrhu zatrese vaba, pote' 1	.
tovo ščuka. ”	sč
“Kakšna pa je riba, potopi?"zanima začetm* ^eU<
“Potem to ni riba, ampa*
odgovori starejši ribic-
„0,
Osi|;
hh
S
fraz;
MO;
Hi
fratr
»5
N
%
V
N
%
Sl
%
(

bi
S
is

«lr
A
K

s
le
g
O
Rad jih ima
<
“Ljubi, ali imaš raf/sUet
vpraša mladoporočcn^ ^ f
moža pr\’i dan po g—	jm
:>ra nekaj skuhati.	'
“O, zelo rad jih imam,	10*
"Me veseli res. Dl
“Me veseli, najraje?"
"Spečene ribe,
odgov°n
1
Očitek	. n,vde’
“Te ribe pa gotovo n,s ^
kar, “danes smo jih d»b‘
Gost: “No, potem so n“J
peš."
cs-
Sr
\\