190. številka. Ljubljana, v torek 23. avgusta 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja VBak  dan ivff.fr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti preirman za a v stro-og crs k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zh jt»den Bievec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lil pld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po lO.kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta, — Za tuje dežele toliko več., kolikor poštnina znaša. — Na naroćbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje t,e od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 34t.
Shod slovenskih visokošolcev.
Nismo mislili, da se nam bo de baviti s shodom slovenskih visokošolcev, ker se nam je zdel odpor jako maloštevilnih, takoimenovanih kato liških dijakov proti skupni organizaciji brezpomemben, sli storiti moramo to vsled poročila, katero je o vsedijaškem shodu priobčil „Slovenec". V tem svojem poročilu je „Slovenec" zop< t jedenkrat sijajno pokazal vsa tista značilna svojstva, katera smo od nekdaj na njem najbolje obču lovali in katera neizmerno mnogo pripomorejo k ublaženju obstoječih nasprotstev.
Uspeh vsedijaškega shoda je, da nam je prinesel izjavo slovenskih visokošolcev za vseučilišče v Ljubljani in da je vstvaril temelj občni dijaški organizaciji. Shod je imel torej vesel pozitiven uspeh in je pomemben za ves narod, v katerem bodo sedanji visokošolci v nekaj letih poklicani, zavzeti važna mesta.
Važnost shoda tiči v njegovih sklepih. „Slo-venec" pa je vso stvar zasukal in vso važnost položil na debato o dijaški organizaciji, na razpor mej dijaštvom, dasi o razporu prav za prav ni možno govoriti, ker je število takoimenovanih katoliških visokošolcHv tako neznatno, da ne pride v pošte v, kar dokazuje dejstvo, da se je vzlic odpora teh visokošolcev posrečila organizacija, v kateri je združena preogromna večina vsega slovenskega dijaštva.
Ta veČina je malenkostni manjšini katoliških dijakov ponudila roko v pošteno spravo na narodni podlagi in za skupno narodno delo. Povabila je katoliške visokošolce na shod in povabila tudi bogoslovce, dasi ti v pravem pomenu besede ne spadajo mej akademike. Nasvetovala je organizacijo, proti kateri tudi katoliško dijaštvo ni vedelo ničesar bistvenega ugovarjati, a vzlic temu so katoliški dijaki odklonili spravo, odklonili ponuđeni jim kompromis, dočim se ljubljanski in mariborski bogoslovci shoda niti udeležili niso, ker ta že v naprej ni kapituliral pred zahtevami katoliškega dijaštva.
Katoliški  dijaki   so  zahtevali  kratko malo
LISTEK. Jadao".
Spisal Saveljov.
Kostanji so šumeli nad nami in skozi temno vejevje se je videlo tu pa tam zamolklo-sinje, visoko nebo. posejano z redkimi zveidami. Polastilo se nas je nenadoma nekaj nejasnega, — podobnega tihemu, romantičnemu čustvu, kakor ga začuti človek, kadar popije pozno na večer dve Čaši čaja in se zagleda s široko odprtimi očmi v mračno daljavo.
Gospodična Koprivnikova je vzdihnila in se naslonila nazaj na stol, da se je zasvetil izza sence njen drobni, beli obrazek, kakor izsekan iz mra-morja. Marko pa si je pogladil svoje silne, navzdol viseče brke ter govoril dalje 8 precpj jednostavnim, malo hripavim glasom.
„Krasna je bila ta ženska, — prekrasna! Skcda samo, da ni imela Črnih očij . . ., a vrag vedi, — odkar sem videl ta dva čudovita siva bisera, lesketajoča se v rosni luči, — nimam nobene simpatije več do temnih dijamantov. Lase je imela temnoru-jave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji glo-loko na čelo, skoro do obrvij, zapognjenih v dvoje mojstrskih valutah. Kar se tiče obraza, — molčimo! Ta zamolklo-bela lica, ta prozorni, drhteči rimski nosek, la pohotno se smehljajoča, polna
popolno kapitulacijo ogromne večine slovenskega dijaštva. Odklonili so vsak kompromis, češ, da s svojimi načeli ne barantajo, pač pa so zahtevali, naj s svojimi načeli baranta vse ostalo dijaštvo, katero ima na svoji strani velikansko veČino vseh dijakov.
Zaman so stud. phil. R e i s n e r, stud. phil. P i r n a t in stud. phl. N a c h t i g a I 1 z rodoljubno unemo naglašali, da večina od katoliškega dijaštva ne zahteva nobenega sacrifizio deli' int«-letto, da ne zahteva, naj bi le za las odnehali od svojih načel in da zahteva veČina zase samo tisto svobodo, kakor jo radovoljno priznava manjšini. Katoliško dijaštvo vzlic temu ni odnehalo. Odklonilo je kompromis, odklonilo ponuđeno spravo, čiko se organizacija ne postavi na katoliško podlago in ker se večina dijaštva svoji svobodi ni hotelo odreči, se katoliško dijaštvo, ki je imelo na shodu mej 200 dijakov celih 13 zastopnikov, ni pridružilo »kupni organizaciji.
Materijalnega pomena to pač ne bo imelo, ker je „katoliškib dijakov" premalo. Dijaška organizacija bo tudi brez sodelovanja katoliških dijakov močna in nplivna ter bo lahko delovala na dosego svojih smotrov. Lepše bi seveda bilo, ako bi se bilo vse slovensko dijaštvo zjedmilo, a da se to ni doseglo, tega so krivi jedino in izključno samo katoliški dijak), ki so nastopili z vso nestrpnostjo in z očitnim namenom, ali dobiti popolno zmago ali pa preprečiti sknpno organizacijo, in katerih postopanja ni nihče tako dobro ožigosal, kakor poslanec dr. Žitnik v svojem govoru pri banketu, ko je zaklical „ne iščimo tega, kar nas razdvaja, ampak samo to, kar nas druži*.
Debata o organizaciji je najlepše spričevalo tolerantnosti in resničnega rodoljub) a slovenskega dijaštva in dokaz nestrpnosti, ne-s p r a v 1 j i v o a t i in bo j a ž e 1 j nost i katoliškega dijaštva. Večina slovenskih visokošolcev je z odklo nitvijo organizacije na katoliški podlagi postopala popolnoma korektno in pravilno in posvedočila, da je v resnici zrela za akademiŠko svobodo. Ako bi bilo dijaštvo  pred   katoliškimi dijaki kapituliralo,
ustnica . . . ah, zdi se mi, da so ustvarjene te lepote samo zato, da jih vidi človek samo jedenkrat v življenju in sanja o njih, kadar se vrača v jasnem večeru iz kavarne.
Ime" ji je bilo Lejla.
In Lejla je imela moža, kakoršni so tam na našem romantičnem slovanskem jugu vsi možje lepih žen: rujav in suh, z velikim zakrivljenim nosom, mežikujočimi, rudeče obrobljenimi očmi in širokimi, lopatastimi rokami . . . Kaj hočemo? In Pera Josi-movic je bil celo zaljubljen v svojo Ženo, kar na našem romantičnem slovanskem jugu ni navada !
Ob prašni glavni ulici je stala hiša Pere Jo-simovica Stoji še dandanes. Poslopje je veliko in bleščeče belo, na cesto pa gleda samo troje majhnih oken, udolbenih visoko gori in zagrnenih s temnimi gardinami. A časih o mraku se prikaže pri srednjem oknu svetla bela roka, zaleskeče se zlata zapestnica in gardine se razgrnejo. Tam doli na cesti se gnetejo cigani v razdrapanih, pisanih oblekah, sključeni židje v dolgih kaftanih, kmetje v svetlih pruslukih in čakširih, mohamedani v rudečih fesih in naša moderna mestna elita v nerodni črni toaleti, ukrojeni po lanski modi. Nosljavi, zategnjeni glasovi . . . hrupen smeh . . . glasovi harmonike. .. pijana pesem iz najbližje kafane . . . jedrnate jugoslovanske kletve . . .
ako bi si bilo v«zalo roke, bi vsakdo in po vsi pravici sklepal, da nima smisla za akad m ško svobodo in da ne ve, da je svobodno studiranje, svobodno r.izmišljevanja, sploh svobodno gibanje jedro in bistvo akademične svobode. Visokošolci, kateri si dajo pri iskanju resnice delati ovire, kateri resnice ne iščejo, ampak si jo dajo diktirati, kateri si dajo ukaz .vati-po kakih principih bodo uravnavali vse svoje delovanje in nebanje, tisti akademične svobode niti vredni niso.
Vse „Slovenčevo" nelojalno zavijanje in preobraćanje ne prikrije dejstva, da so nespravljivi katoliški dijaki učakali na shodu slovanskih visokošolcev popoln poraz. Izmej 200 visokošolcev jih je bilo samo 13, ki so se uprli skupni organizaciji, vsi drugi so bili jedini in solidarni, a ta ogromna večina za vse svobodomiselne rodoljube jamstvo, da bo slovenska inteligenca tudi v prihodnji generaciji zaščita in zaslomba svobode in napredka ter jamstvo, da gotova drevesa tudi v prihodnji generaciji ne vzrastejo nebu pod oblake.
T ■ Juhi I rt ii K 23. avgusta. K položaja. Iz ttudimpešte se poroča BNeue Freie Presse", da se snide državni zbor 12. septembra, ter da bodo imele jutrijšnje mini-sterske konference vsekakor uspeh. Avstrijska vlada je pripravljena za največje koncesije ter bode po dokončanih pogajanjih in potem, ko se sestane državni zbor, demisijonirala. Nagodba z Oger-sko se dožene bržčas tako, da se sprejme na Oger-skem parlamentarnim potom, v Avstriji pa s § 14.
— „Pest. Naplo" javlja, da je grof Thun pripravljen preklicati jezikovne naredbe, a da ga pri tem zadržuje še krona, ki želi, da se prej dožene sprava mej Cehi in Nemci. Grof Thun meni pridobiti desničarske stranke z novimi koncesijami.
— Ob priliki češkega katoliškega shoda piše glasilo nadškofa grofa Schonborna, a Katoličke Lisfv" : „Na pragu nove dobe stojimo, dobe velikih del in bojev, ki odloČijo obstanek ali razpad države".
— O radikalnem govoru poslanca Slame smo že včeraj poročali v brzojavkah ; dostavljamo le še gla •
A tam gori ob oknu sloni lepa Lejla, gleda 8 polzatisnjenimi očmi na cesto in sanja. Zakaj Lejla je zaljubljena . . .
Ali v kakega Obilica s plamenečimi očmi v zagorelem obrazu z in junaškim srcem v ponosno obokanih prsih? — ali v kakega Rinaldinija s tragičnim pogledom pod gostimi obrvimi in krvavim jataganom ob pasu ? — v južnega pevca 8 sentimentalnimi kodri nad belim čelom in drhtečo tamburico v rokah ? . . .
Njena duša si je zaželela Rade Milovanovića ; in Rado Milovano v n- je komi v trgovini Žida Nah-mijasa, ki prodaja ob Kamenem šoru preproge iz Sm me, dragoceno srbsko platno in turške vezenine, izdelane od nežnih svetlih prstkov v tihih haremih ...
Lep fant je Rado Milovano vir ; krepka, velika postava, zdrav obraz, nedolžne, plave oči in svetli lasje; nedoločen, prostodušen smehljaj plava krog njegovih polodprtih usten in njegove brke so mehke in redke . . .
Lep fant je Rado Blilovanovic in nenavaden
— tepec.
Sprehaja se večer za večerom pod oknom Lejli-nem, a ne ozre se gor. Ne ozre se gor in Lejla se vrača v temno sobo, napolnjeno 8 težkimi parfumi, zakriva si obraz z rokami in njeno čudovito te!o trepeče na divonu od ljubezni in poželenja.
silo sprejete resolucije, katero so volilci Slame živahno aklamirali: Iz dosedanjih bojev smo dobili izkušnjo, da je jedina naša obramba državno pravo, katero si moramo priboriti. Radi nagodbe z Ogersko zahtevamo od svojih zastopnikov, da se ne vdado v boja za naša prava madjarskemu izkoriščanja. Hkratn izjavljamo, da zahtevamo, naj stopijo naši poslanci v slučaju, da se jezikovne naredbe odpravijo, a se z zakonom ne nadomeste, proti vlad* v najodločnejšo opozicijo. — „Narodni Listv* pišejo : Češki narod je smatral grofa Thuna za energičnega moža, kateremu ustava v trenotni stiski ne bo delala sivih las Če pa hoče ohraniti ustavo, ko si je vendar pri nastopu pridobil polnomočje podreti itak gnjila konstitucijonalna tla, potem vprašamo, kaj pa je prav za prav njegov namen in njegova naloga ? Ustavno se nagodba ne more izvršiti. Ako se torej Thun ne upa odpraviti sedanja bankerotne ustave, potem mu ne preostaja druzega, kakor da odpravi naredbe. To pa bi bila že lahko storila Ba-deni in Gautsch. — „PIzeuski Ob^or" meni, da vzras'e po 124 t. m. bržčas na Češkem vihar, da pravi orkan, ki pa se ne bo polegel taks, kakor se je leta 1893 —181).")., ko je vladalo izjenno stanju.
— „Hlas Naroda" pa poživlja Č-he, naj bodo sedaj, „ko je nahujskano vse proti njim", radikalni!
Malorusi proti Pjljakoaa V Lvovu so sklenili zaupni volilni možje Malorusov obširno spomenico, katero so poslali cesarju in grofu Thunu. V spomenici se pritožujejo da jih Poljaki na vseh poljih majorizujejo, ter da jim kratijo cerkvene, narodne, socijalne, gospodarske) in kulturno pravice. Poljaki store vse, da bi zatrli narodui zua'aj Malomsov. Zategadelj pa odklanjajo Malorusi kar naj -odločnejše v poljskem deželnem zboru sklenjeno adreso, ki zahteva deželno avtonomijo, čel, potem bi bili Malorasi izročeni Poljakom na milost ia nemilost. Spomenica prosi, da bi se položaj maloruskih kmetov izboljšal s pomanjšan jem davkov, da ti ae pomnožilo število ljudskih in srednjih šol, da bi sa d-želni šolski svet razdelil v poljsko in ma!orusko sekcijo ter bi se razširile pravic- maloruskega jezika pri uradih in Bodifidih. Zlasti pa ai žele Malorusi splošnih direktnih volitev Spomenica našteva nsbroj slučajev poljskeg-i političnega nasilstva ter prosi z\ pravično in nepristransko  deželno upravo.
— Slovanska vzajpmnost bo torej me>j Poljaki in Malorusi še dolgo le pobožna želja !
Financi^alna kriza v Turčiji. V „Mehve-retu" je izšel članek Ahmeta Rize, ki dokazuje, da stoji Turčija na robu fi lancijalne propasti. Vojna odškodnina po grško turški vojni je zaslepila samo za malo časa vil Osmanlij a zdaj je jasno vsem. da so imeli korist le tuji kapitalisti in špekulantje. Dolgovi Turjije presegajo najsmelejšo višino, zato pa ne dobivajo niti uradaiki, niti vojaki redne plače, nego j m je drŽava dolina. Toda sultan, ki ne dela ničesar ter nima nikakega razuma za narodno gospodarstvo, sprejema vsako leto plačo rednih '2~> milijonov frankov, da more razs pno živeti ter rediti celo vojsko žensk, vohunov in suženjskih slug. Sultan je posestnik 1200 posestev, ki mu donašajo vsaj šrf jedno letno plaćo.   In ;e ne rabi z.t drugo
Kostanji so šumeli nad nami in zvezde so svetile še jasniju, bele in drhteče, kakor kaplje raztopljenega srebra.
„lu Lejli je legla na srce bolna melanholija Poklicala je k sebi ciganko Džulizaro in Džulizara je razložila ps mizi umazane karte, stisnila ustna ter se zamislila . . .
,Ne žalite se, gospa velemožna, nad svojo ne-rodovitostjo —' L<jla ji je podarila deset dinarov ter jo vrgla na cesto.
,Ob, kje mi je, ubcžici, dragoceni biser, da ga popijem v svojo tolažbo, btopljenega v vodi iz Je ruzalemaV Kje je talisman, da ga položim pod svoje Viglavje in se vzlramim z lahkim srcem in jasno dušo V . . . Kje je čarovna p jača, da jo ponudim tebi, ti moj dragi in napojim tvoje misli s sladkim hrepenenjem ?•
Kakor se vidi, na svojega moža n: mislila; tudi ji niti najmanj ni palo v glavo, da bi bilo na vsi stvari kaj pregrešnega. Nasprotno ! Kadar je sanjala na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad njo poltihi glasovi nevidnih vijolin, in da se odpira pod njenimi očmi sedmi raj nevernega proroka . . . Njena duša se je dvigala, mehki udje ho se tresli v nebeškem čutu in ustna so kipela v nezavestnem smehljaju . . . A Rado Milovanović je bil tepec.  (Duljo prib.)
— tako piše Ahoast Risa — kakor za korupcijo in kovanje vsakovrstnih zločinskih načrtov.
Jubilejska slavnost v Celji.
(Konec.)
V „Nar. domu" smo se vaedli k skupnemu obedu, a ob tretji ari nas je že klical glas h glavni skušnji.
Hitro se je zvečer napolnila prostorna dvorana v „Nar domu" z občinstvom, ž-djnim izrednega užitka. Priznati moramo, da nam ta ni izostal.
Mej pevskimi točkami je svirala veteranska godba iz Zagreba večinoma slovanske skladbe. Ista godba je preskrbela tudi godbo za ples, ki je trajal do ranega jutra.
Mej tem pa, ko smo mi v našem svetišču čestili Muze, imel je celjski m ob po mestnih ulicah svoje orgije. Policija je pokazala zopet, da nikakor ni zmožna nkrotiti nemirneže. Dogajati so se nečuveni prizori. Prakticirali so tako, d t se jh nemški fakin zaletel v kmstskega fanta Ako se je slednji potem postavil po roba, je začel fakin na ves glas klicati policijo na pomoč, češ, da ga je fant zmerjal in razžalil. Stražnik je kar po informaciji mesenega fakina zgrabil kmetskoga fanta ter ga tiral v zapor. Pozaprli so na ta način kakih 20 kmetsk h fantov. Ce je kmetski f<nt zavpil „živio', hitro js bila policija ua mestu in brez ugovora hijd v zapor. Fa-kinaža pa je nekaznovano in mirno tulila naprej, žvžgala in razgrajala, n* da bi ji kdo le žal besedico očital. Vprašali smo orožnike, kako di smejo nasprotniki nekaznovano razgrajati in zakaj 11 ti ne zapro. Odgovorilo ee nam je, da orožniki iz last-nfgi nagibi ne smejo ničesar storiti, ker so le v pomoč mestni policiji; da smejo še le tedaj intervenirati, kaiar bomo napadeni. Lepe varnostne na« prave, katere naj bi me stoprav tedaj ščitila, kadar bom že nož čutil mej rebri! Pa bilo je žalibog tako! Ovadili sono slučaj, koje stražnik držal kmet-f}kega f »nta, štirji mesto« barabe so ga pa tepli. B »je po to bili 4 nemški akadenn ki, pa tega ne veru jemo Ko so naši gostje odhajali na kolodvor, čakali ho jih nasprotniki kakor cestni roparji, metali vanje kamenje, jajca, hudičevo olje ia črnilo. Orožniki in policija pa so stali poleg ter mirno gledali divje početje. S!učajno so pri hudodelnern početji zgrabili zloglasnega Ojhsa. Branil se je na vse kriplje orožnikom, ki ho ga aretovali ter klical ne pomoč — mestno policijo. Uklenjeaega BO ga odpeljali v zapor, komaj je bil tam p* t minut, že je prišel vodja me^tmh uradov, da se mora <)jli3 izpustiti. Na ta način so baje Oohsa štirikrat zaprli in zopet izpu-hti'i, da fakinaža ni ostala brez vodje. V zadnjem slučaju se orožniki vender niso u lali tjr ga ktkor hudodelca zasačenega pri zločiuu samem odvedli v zapor na okrožno sodišču. Drugi dan pa — čujte in strmite! — sta šla župan m podžupai celjskega mesta do predsednika okrožnemu sodišJu prisit.da bi ispustili hudodelca. Ni li to značilno za naše razmere — celjski župa prosi za prostost človeka, ki je bil že več kakor 27 kaznovan?!
Pripetila se je tudi težka telesni poškodba, ko je nekdo izmej druhali z nožem dregnil nekega poštnega uradnika.
Upravičeno pa sedaj kličemo na pomoč državne oblasti, da nas store deležne istih pravic, katere uživajo drugi avntrijski državljani. Tu li v mestu G-lju zahtevamo, da nam je zagotovljena telesna varnost in prostost, ter varnost lastnine. Ako pa nam mestna uprava s svojo samoupravo teh ne more ati noče zagotoviti; tedaj je dolžnost državnih oblastij, da nam jih zagotovi. Proč s tako samoupravo, ki zlorablja svoje pravice. Taka samouprava obstoji le že v eramoto državi, ki se še nazivlje pravno državo. Na:manje pa kar smemo in tudi moramo zahtevati je to, da dobimo drugo varnostno upravo. Mestni policiji mi celjski in okoliiki Slovenci ne zaupamo in ji tudi ne moremo zaupati. Policija sama se mora zavedati, da ni več sposobna vladati tistih elementov, katere je bila sama odgojila. Kaj je treba dobri polieji v pomoč vojaštva in orožnikov? Saj nam je c. kr. okrajni glavar sam dejal, da se upa s pomočjo dveh orožnikov narediti normalne razmere v Olji. Najskrajnejši čas je, da se store normalne razmere. Živimo kakor v roparskem brlogu. Zlasti po noči smeš izza vsacc ga < gla pričakovati napad. Streljanje iz samokresov je na dnevnem redu. Policija pa je slepa in gluha za vse stvari. Saj so Slovenci napadeni !
Koliko je mestni upravi do pravicoljubja in do ravnopravnosti, ali pa, da se izrazimo po njenem načinu, do „javnega miru in reda", pokazala je v ponedeljek dne 15. t. m. Nemškim biciklistom je dovolila sprevod skozi mesto in ker jih seveda najkrajša pot vodi na Graško cesto, kjer so imeli dirko, so sli mimo .Narodnega doma". V spremstvu so imeli vse celjsko barabsf vo, ki je zagnalo divje vpitje spričo „Hetzfeste". Jedini stražnik, ki jih je spremljal, jih je komaj vzdržal, da niso udrli v „Nar. dom". Nas takrat ni bilo doma. Izleteli smo bili deloma na Teharj , deloma v Žalec. Tedaj pa so ti junaki kazali svoj pogum. Zvečer proti sedmi uri pa so v polni organizaciji Še jedenkrat naskočili „Narodni dom"; pregnale so jih doma ostale ženske z mokrimi cunjami in vodo. Okrajni glavar pa, ki je opazoval ves prizor, je naglo po-
slal po vojaštvo, da je isto zopet zaprlo vse dohode do „Nar. doma".
Še jedenkrat torej apela jemo do pravičnosti državnih oblastij. Ako nas one ne bodo ščitile, bode na sramoto avstrijske države v našem mesta prav kmalu nastopila doba „Faustrechta* t
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. avgusta
— (Taka je naša ravnopravnost i) Kakor je znano, je g. dr. Radoelav Pipuš na shodu slo-slovenskih odvetnikov in notarjev v Ljubljani poročal, da je okrajna sodnija v Cmureku zavrnila slovensko tožbo, ker ni bila spisana v nemščini. G. dr. Pipuš se je proti takemu postopanju pritožil na višje deželno sodišče v Gradec, ki pa pritožbi ni ugodilo. Gospod dr. Pipuš se je v svoji pritožbi izrecno skliceval na določilo § 13. o. s. r, po katerem morajo stranke svoje spise, namenjone todniji, napravljati v jeziku, ki je v deželi navaden. Na ta paragraf se je sklicevalo najvišje sodišče na Dunaju, ko je letos ugodilo pritožbi neke nemške stranke v Hebu, ki se je pritožila, ker je prva instanca v smislu jezikovnih naredb za t- ško izjave češkega odvetnika zapisovala čtški. Najvišja sodnija je na ta način molče izrekla, da jezikovne naredbe ne pridejo v poštev, ampak da je v tem oziru odločilen samo zakon, in da je v II bu samo nemščina v deželi navaden jezik. Človek bi pričakoval, da se bode tudi višja deželna sodnija v Gradcu držala tega načela, saj velja omenjeni § 13. o. s. r. tudi za Štajersko. Ali Slovan obrača, nemška birokracija pa obrne, namreč tako, kakor je Nemcem ljubo. Tako je tudi v tem slučaju višja deželna sodnija v Gradcu potrdila sklep okrajne sodnije v Cmureku, ID svojo odločbo utemeljila s tem, da jezikovne naredbe, ki urejujejo rabo slovenščine pri sodnijah, za okrajno sodnijo v Cmureku ne veljajo. Na Ćeškem veljajo torej samo zakoni, in ministerske naredbe so brez veljave, na Štajerskem pa veljajo samo mini-sterske naredbe, pa zakoni nimajo veljave, in če naredeb ni, velja volja višje deželne sodnije v Gradcu, ki nikdar ne bo dovolila slovenskega uradovanja. Nemcem je to gotovo prav. G dr. Pipuš se je proti sklepu višje deželne sodnije pritožil na pravosodno ministeratvo. Pa tudi temu se ni zdelo potrebno kaj ukreniti. Z naredbo od 5. julija 1803, št. 15.701 je isto samo vrnilo pritožbo, češ, da je v tej zadevi odločila višja deželna sodnija v Gradcu. Pravosodno ininisterstvo ne reče ne bev ne mev, ampak se samo klanja odločbam višje deželne sodnije v Gradcu, dobro vedoč, da bode ta že vse tako ukrenila, kakor ugaja našim narodnim nasprotnikom. Od prebivalstva v emureškem okraju pripada jedna tretjina s'oveaski narodnosti. Ti Slovenci prebivajo združeno v južnem delu okraja. Ni dvoma torej, da slovenščina ni samo na Štajerskem, ampak še posebej tudi v emureškem okraju v deželi navaden jezik. Vendar pa sodnija ne sprejme vlog, ki so spisan;* slovenski. Za Slovenca imajo toraj sodnije le ta p imen, da sme pridno plačevati davke, s katerimi se plačujejo stroški za sodnije. Pomoči Slovenec pri sodniji ne sme iskati. Tam ga m kdo ne posluša, on tam ne sme odpreti ust, za njega so vrata sodnije zaprta, celo na lastni domači zemlji, celo v prvi instanci, tem bolje v višjih instancah Ali si moremo misliti še bolj žalostnih razmer v Iv/ropi na koncu devetnajstega veka?
— (Shod kranjskih gasilnih društev.) Gasilna društva kranjska imela so včeraj povodom desetletnega obstanka deželne zaveza kranjskih gasilnih draštev slavnostni shod v Ljubljani. Shoda udeležilo se je 57 gasilnih društev. Ob osmih zju-tiaj udeležili so se delegati maše v stolni cerkvi, ob devetih pa je bilo slavnostno zborovanje v dvorani starega strelišča. Predsedoval je načelnik zveze gosp. Fr Dober let, ki je, otvorivši zborovanje, predstavil zastopnika deželnega odbora, gospoda cesarskega svetnika Murnika in ljubljanskega župana gospoda Hribarja, ter se potem v kratkem ogovoru ozrl na dosedanje uspešno delovanje zaveze želeč jej tudi v prihodnje najlepšega uspeha. Slavnostni govor govoril je tajnik zavese, gospod Fr. Tro št. Vsi narodi širne Avstrije, vsa društva in korporacije tekmujejo, kako bi kar najlepše proslavili petdesetletnico vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa. Tudi gasilci nečejo zaostati, marveč se hvaležno spominjajo jubileja vladarja, za kojega vlade se je gasilstvo šele pričelo in bujno razvilo. Leta 1856. ustanovilo se je v Rohlicah na Češkem prvo prostovoljno gasilno društvo, a danes obstoji že na tisoče teh človekoljubnih društev, pripravljenih braniti in čuvati narodovo imetje uničujočega požara. Ni ga menda gasilnega društva na Kranjskem, ki bi povodom svojega ustanovljenja ne bilo prejelo
izdatne podpora od presvetlega cesarja, ki je tudi sicer i modrimi zakoni dal gasilstvo ono krepko podlago, na kateri more danes toli blagodejno de* lovati.   Vsi gasilci pa povodom te slavnosti obljubijo, da bodo tndi v prihodnje z združenimi močmi izpolnjevali svojo dolžnost, ko se jih pokliče na pomoč.   Govornik končal je s klicem „Slava pre-svetlemu cesarju", kateremu klicu so se zborovalci navdušeno trikrat odzvali. — Načelnik zaveze predlagal je potem, naj se izvoli deputacija treh členov, ki naj se pokloni deželnemu predsedniku s prošnjo, da na najvišje mesto sporoči izraz udanosti kranjskih gasilcev.   V to deputacijo bili so izvoljeni gospodje Doberlet, Ahčin in Guštin. Načelnik zaveze, gospod Doberlet,   pozdravil  je   potem gospoda cesarskega svetnika Murnika kot zaetopnika deželnega odbora in gospoda župana Hribarja, ki se je včeraj   prvič   ndeležil   zborovanja   zaveze gasilnih društev.    Dolgo vrsto let trudilo se je gasilno društvo ljubljansko, da dobi primeren dom za društvo in gasilno orodje, šele sedaj za županovanja vse skozi skrbnega župana Hribarja se mu je ta želja izpolnila.    Govornik izreče mu toplo zahvalo za ta dom, ki ne  bo le na čast Ljubljani, ampak celi deželi. Gospod cesarski svetnik M urnik, zahvalivši se za pozdrav g. načelnika, izjavi, da bode deželni odbor vselej rad podpiral zavezo gasilnih društev v izvrševanju lepe njene naloge.   Le v združenju je moč in zatorej želi govornik, da bi kmalu vsa gasilna društva naše dežele* pristopila savezi, Gospod župan Hribar i/razi svoje veselje, da ima priliko, udeležiti se zborovanja slovenskih gasilcev,  ki so na tako lep način proslavili danes cesarski jubilej. „Gospod načelnik — rekel je govornik — spominjal se je s toplimi  besedami  zgradbe mestnega doma, ki bo ob jedneun tudi dom gasilnega društva, a da se gradi ta dom, to ni moj m zasluga; zahvala gre torej občinskemu svetu, ki je s tem, da je dovolil potrebni kredit za  zgradilo,  dokazal, da ve cen.ti obcekorist.no delovanje gasilnega društva.   Tudi jaz simpatizujem z našim gasilstvom in mu želim naj lepšega raz-oja.   Mnogo ste storili v desetih letih obstanka  zaveze;  uspešno  delovanje v preteklosti naj   vam   bode  bodrilo za  hod čnost!"  — Borni živioklici so sledili besedam gospoda Župana. Tajnik zaveze, gospod Kr. Tro št, je poročal o delovanju z ozirom na desetletni obstanek /aveze gasilnih dru štev ter v kratkih potezah načrtal i snovn in rtftSVOJ zaveze.    Danes obstoji na   Kranjskem  Oti gasilnih društev, od katerih jih je «4 že  pristopilo zavezi, ki bode torej kmalu v resnici zaveza vseh gasilnih društev   kranjskih.    Poročilu    blagajnika gospoda Ah čina povzamemo,  da je imela  zaveza  v času od   1. avgusta 1897 do 1. julija 18"J8 1. 1752 gld. 30 kr. dohodkov in isto toliko troskov. Devetero ponesrečenim gasilcem izplačalo se je 131 gld. podpore; stioški za „Gasilca" znašajo 407 gld. 1 kr., za pisarn ške potrebščine izdalo se je 207 gld., za tiskovine  in   poštnino 63 gld. 90 kr.,  za potnino zavezinun  odbornikom   212 gld. 50 kr., nadzorni kom 130 gld  2 kr„ delegatom na Dunaj in v lno-most 160 gl<J., 341 gld. 81 kr. pa je blagajn škega prebitka. Poročili tajnika in blagajnika VZel je občni zbor brez ugovora na znanje,   Načelnik viško glin-ikega gasilnega društva, gospod Gorup, je predlagal, naj bi zaveza za svoj« člene  ustanovila bolniško blagajno.   Predlog izročil ne je odboru, da se o njem posvetuje ter pri prihodnjem občnem zboru stavi primerne preloge. K.nčii) vršila se je volitev zavezinega odbora.    Izvoljeni so bil t   per nocl.una-tionem   dosedanji  odborniki,   in   sicer   gs». Ahčin, Doberlet, Fajdiga, (Justin, Juvančič, 1'apler, IVtrič, Rii'ing, Stricelj iti Trošt.    Po občnem zboru bil je na Hafnerjevem  vrtu   skupen   obed   zavezinih da legatov.
— (Županskemu shodu) so došle naslednje brzojavke: Idrija: Zaradi bolezni zadržan, kličem zbranim slovenskim županom v imenu mesta Idrije kiepki: živeli! Dragutin Lapa j De. — Kranj: Svod pout po liorach slovinskvch končime pranim, by slovmnky narod stale mohutnčl a krasna Lnblan s Dim. Vam, osvčdčenemu priteli naštho naroda! Zdar ve vsem! Za M členu češke podružnice slovenskeho planinskeho društva: Gbodoanskv, Franta, Mareš, Pracheusky. — Podnart: Kot odposlanec občine Kamna gorica vsled birme zadržan, udeležiti se shoda, želim po tej poti najboljšega uspeha. Lazar. — Pragersko; Občini Morje in Loka izražati tele-grafičuo udauost presvetlemu cesarju in soglasje s sklepi glede vseučilišča in nadsodišča. Koren, župan Hojnik, župan. — Račje: Občina Fram radi županovo bolehnosti izraža telegrafično udanost presvetlemu cesarju in soglasje s sklepi, zlasti glede nadsodišča v Ljubljani, ako Gradec noče ravnopravnosti priznati. Zupan Gert. — Solkan: Našim poslancem in vrlim slovenskim županom srčni pozdrav! Živela pravica! Rejec, župnik čepovanski, Koko.šar, župnik sebreljski, Kodrič, kurat trnovski, Pahor, vikar kron-berški, Rejec, župan sebreljski. — Nabrežina: Za proslavo vladarja in prospeh našega naroda zborujočim kličemo: Na zdar! Nabrežinski rodoljubi. — Solkan : Bog blagoslovi posvetovanja slovenskih županov I Živeli! Primorski list. — Nabrežina: Slava presvetlemu cesarju ! Čast prirediteljem in udeležencem! Odob rujem sklepe. Ivan Kralj, župan sli ven-*■»« — Kanal: Zadržan, čestitam shodu, želeč dober vepeb. Župan Avški. — Pazin: Izvolite u ime ob- i čine Pazin nrimiti izraz naše najiskrenije zahvale na poziva. Žaleč, što ne moga ooobno prisustvovati
kod svečanosti, pridružujem se n duha i nadam se, da če ovaj »hod naše braće imati dobrih posljedica i za ovaj protišteni hrvatsi narod. Dr. Kuretič, načelnik.
— (Nezgoda.) Sinoči je nepazljiv izvošček v Špitalskih ulicah povozil necega delavca, kateri je bil precej poškodovan.
— (Osebna vest.) Pravni praktikant pri okr. sodišču v Kamniku, g. Ivan Denkovič, je imenovan avskultantom.
— (Klub dolenjskih bioiklistov .Novo mesto") priredi dne 28. avgusta 181)8 izlet v Ribnico in Velike Lašče. Vzpored: 1. Dne 27. avgusta ob 6. uri zvečer odhod iz Novega mesta — kavarna; vožnja do Staregaloga 32 km. Prenočevanje v gostilni g Eisenzopfa v Staremloiru. Kolesarji iz Ljubljane, Krškega, Kostanjevice, Mokronoga, St. Jerneja, T< Istega vrha, Brežic, Celja, Št Jurija itd. blagovolijo priti 27. avgusta v Novo mesto do 5. ure popoldne; oni iz Karlovca, Metlike, Črnomlja. Se-iniča, Dvora Trebnja, Zatičirie, Toplic itd pridružijo se na Dvoru ob 7. uri zvečer dne 27 avgusta v gostilni g. Klinca 2. Dne 28. avgusta ob 7 uri zjutraj odhod iz Staregaloga v Ribnico. Vožnja 24 km. Kolesarji iz Žužemperka in eventualno drugi pridejo k izletnikom v gostilno g Kisenzopfa. V Srednjivasi pri Koosvji pristopijo kolesarji iz Do-lenjevasi. Sodražice Ribn;oe, Velikih Lašč in event. drugi. Vožnja v Ribnico in po Ribnici. 3 O) 9. uri zjutraj zbiranje v hotelu g. Arko, pozdrav, skupni obed, prosta zabava. 4. Ob 3. uri popoldne točno d.rka iz Ribnice v Velike Lašče. Vzpored posebej 1 5. Ob 41 a. uri vožnja po Velik h Laščah, odstop v gostilni g. Hočevarja, pozdrav, naznanitev dirki-nega rezultata in razdelitev dob:tkov, prosta zabava. — 6. Ob 8Vt< uri na večer od h' d do ž*lev ni^ke postaje in čez Krko v Ž ožemp-rk; vožnja 33 km. V Zožemperku event. prenoće-auje ■ vožnja Žužeraperk-Novo mesto 24 km. Do K bmce in Vel Lašč pride se lahko z ž-leznico trikrat nt dan — isto tako se odide! Prosi se obilne udeležbe! Iilet vršil se bo le ob lepem vremenu! Gostje djbro došli!
— (Cesarska slavnost v Krškem ) Deklamacijo, katero je zložil dr Mencinger, govori gdč. M. Gregorinova Pri vseh točkah s»/ira popolna vojaška godba. Vzpore-d koncerta dobival se bode na dan slavnoeti. Vstopnina h koncertu: Z\ osubo 50 kr., za družino (3 osebe) 1 gld, vsaka oseba več plača 30 kr Čisti dohodek namenjen j- za ustanovitev glavnice v podporo revnih |>rebolinkov.
— (Za Prešernov spominek.) priredi Slovensko bralno društvo v Tržiču s svojim pevskim in tamburaškim zborom koncert v Beganjah v go stilni g. I Avsenika v neJeljo 28. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludiie. Ustopnina 20 kr. za o-ebo. Pri neugodnem vremenu «e koncert preloži na ned-Ijo 4. septembra
— i šul vereinsk a šjla na Slatini.) Ne-mški listi poročajo z zadovoljstvom, da osnuje nemški Šulverein na Slatini nemško šolo, in sicer s 1. no vembrom. Namen tej šoli je, „bei der Beviilkerung die Ksnntnis der deutscheu Sprache zu verbr-itenM, to pe pravi, gernianizovati slovensko deco. „Ta gespošta" javlja, da se je lov na slovenske otroke že začel. Pozor torej, slovenski rodoljubi ! Ako stori vsak nvojo narodno dol most, ne bo v tej po-nemčevaluici nobenega slovenskega otroka.
— (Razglednice dopisnice ) V današnjem listu priobčili smo oglas narodnega umetniškega za voda S Magolič v Celji, kateri priporoma v najčistejšem modernem sveti otiska razglednice v vsakem številu po jako nizkih cenah. Tudi za razglednice potrebne fotografije napravila ztvod brez plačno. — Ker so dandanes razglednice v jako ukusnih izvršitvah, posebno v družili krajih silno razširjene, ne smel bi tudi pri nas biti ui jeden kraj več brez njih. Ne moremo pa do\olj opozar jati, da se naj iste ne naročajo v hjc*t dragem, a malovrednem htograli uem barvotisku, katere se vsiljujejo po židovskih agentih, kajti za razglednice jedino prikladen je č sti svetlotisek, kateri vspo-dablja kraj tak, kakoršen je v resnici. V.sled tega priporočamo tudi mi občinstvu ta narodni zavod kar najtopleje. — Cene in pogoje pošilja na željo pismeno: S. Magolič, umetniški zavod v Celji.
— (Iredente ni!) V Gradiški so nekateri laški mladeniči hoteli povodom izleta goriške „Gim-nastice" razdeliti iredentistiško pesem, a policija je to pesem konfiskovala, tista policija, ki vedno zatrjuje, da na Goriškem iredente ni.
* (Andree živi?) Iz New-Yorka dohaja vest, da je Thistle, kapetan nekeladije, pri lovu na kite v sibirskih vodah ustrelil goloba, pri katerem je našel poročilo, da je Andree povse-n zdrav ter da je dospel na severni tečaj. V judnem peresu je vtisnjen pečat z Audreejevira imeuom.
* (Ljubezen starke) V Berolinu je živel štiridesetleten delavec v divjem zakonu s sedemdesetletno starko, katera ga je tako ljubila, da mu ni pustila ničesar delati. Več let ga je vzdrževala z delom svojih rok, dok ni radi starosti onemogla. Tedaj se je je hotel nje ljubimec osvoboditi, zato
jo je umoril. Redarstvo je prišlo zločina na sled, vjelo je morilca v nekem berolin<*kem gledališča.
* (Blazni kolesarji.) V Pariza je priredil neki podjetnik v velodroma v bois de Boulogne dirko, ki je trajala neprestano 72 ur. Darila so znašala 300—2500 frankov in častna znamenja. Oglasilo se je 31 dirkačev, katerih 26 pa je mej dirko odstopilo ah pa odpadlo. Dirkači so se onesveščali, nekaj jih je celo zblaznelo. Zmagal je Amerikanec Kari Viljem Mil le r, ki je ostal celih 72 ur neprestano na kolesu ter je prevozil 1812 klm.
* (Na ženitovanjskem potovanja.) V Po-sitanu pri Sorrentu na Italijanskem sta prebivala početkom julija dva mlada zakonca. Ho lila sta vsak dan na sprehod ob obali. Nekega večera pa se je vrnil soprog sam ter je pripovedoval, da mu je padla ?ena, ko si je zavezovala čevlie, z ograje v morje. In res so našli ženo mrtvo. Moža so zaprli, a čez 4 dni zopet izpustili, ker se ni moglo ničesar izkazati proti njemu. Sedaj pa so prišli členi neke banke v Sorrent, ki so povedali, da je bila mlada žena zavarovana za 250 000 frankov. Soprog, Possem, jo je bržčas sam pahnil v morje, da bi se polastil denarja.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 23. avgusta. Ministerski predsednik grof Thun,finančni minister dr, Kaizl in trg vmski minister dr. Biirnreither odpotujejo nocoj v Budimpešto, kjer se začuo jutri pogajanja radi nagodbe. Ogeraki ministri bo imeli danes o nagodbi daljše posvetovanje, kateremu se pripisuje velika važnost.
..-Una 2 3 avgusta. Višje sodišče je odbilo apelacijo magistralnega ravnatelja, kateri je bil obsojen radi zlorabe uradne oblasti, ker je v prostorih gremija trgovinskih uslužbencev izvršil hišno preiskavo, ne da bi bil v to opravičen. Magistrata! ravnatelj je izvršil hišno preiskavo povodom volitve načelnika tega gremija, pr ksteri je propadel dolgoletni krščansko socijalni načelnik in je bil na njegovo mesto isfoljen socijalni demokrat.
Praga 23. avgusta. Češki katoliški shod, katerega se udeležujejo največ samo duhovniki in fevdalni aristokrate, se je izrtkel za konfe-ssjonalno šolo.
Budimpešta 23. avgusta. „Pesti Napio" zatrjuje, da se mu poroča iz najzanesljivejšega vira, da je dunajska vlada že sklenila, preklicati jezikovne naredbe, ktr upa, da reši s tem avstrijsko krizo. „P. N.u pravi, da se jezikovne naredbe prekliČejo že tekom prihodnjih dni j.
London 23. avgusta. Mej Angleško in Špansko jt nastal diplomatičen konti.kt. An-a tška je protestovala proti temu, da je Španska v bližini Gibraltarja napravila večje utrdbe, na kar je Španska odgovorila, da na-pravlja utrdbe na svojem teritoriju, koder hoče.
W\ slimgton 23. avgusta. Vlada raz-glasa, da ne posije na Filipine novih vojakov.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje )
To učihšče se misli kot celoskupna sestavina trgovinskega muzeja, da se bodo trgovinske zbirke, kakor tudi knjižnica zavoda zato lahko porabile ia slušateljem priliko dalo pregledati informacijsko poslovanje, s katerim se muzej že precej let bavi in katero se peča z dajanjem pojasnil in svetov o dobavi in spečavanju blaga, o kreditni zmožnosti inozemskih tvrdk, o carinskih in naknadnih razmerah itd. Ta združitev z muzejem ima še namen absol-v i rane slušatelje pri njih prestopu v prakso nežna-niti s primernimi tvrdkarai in jih pri morebiruem delovanju v inozemstvu podpirati, pa tudi nadzorovati.
Smoter zavoda, ki se ima ustanoviti, meri na to, da se onemu, za mej narodno delajoče kroge v trgovini in industriji določenemu naraščaja, pri katerem zraven občna prve trgovske omike v sedanjem času ne zadostuje kupčijska vajenost in praksa, nudi današnjim zahtevam tega stanu primerna izobrazba, ki se bo razširila, pa tudi omejila na vse strokovne znanosti, ki tvorijo pogoj za uspešno delovanje v inozemstvu.
Učna tvarina obsega torej poleg jezikovnega pouka, tičočega se popolne izvežbanosti najvažnejših trgovskih jezikov v govoru in pisavi, posebne za trgovanje merodajne predmete iz narodnogospodarskega znanstva in politike, pod skupnim imenom trgovsko-politične geografije združeno poučevanju o produkcijskih razmerah inozemstva, mejnarodui trgovski promet, različne kupčijske običaje in razmere na trgoviščih, kakor tudi slednjič poznavanje blaga, ki naj bi, urejeno v posamezne industrijske stroke, razjasnevalo sestavo, poraba in predela vanje najvažnejših surovin, negotovih izdelkov in končnih izdelkov.
Ta ekonomično trgovinski del učne tvarine se bode po vzgledu seminarjev predaval in se name-rav.i vodstvo seminarjev izročiti ne samo teoretično izobraženim, ampak tudi le v praktičnem delovanji izkušenim močem, katerim bodo za posamezne podrobnost i posebni strokovnjaki pridodeljeni, ki bodo poleg za dotični seminar po načrtu določene učne tvarin« predavali posebna poglavja iz te tvarine.
Posamezni tečaji o predmetih, ki se bodo težko v okviru seminarjev obravi.avali, bodo spopolnjevali izobrazbo.
Dela v vzorni piaarnr bodo že  pred VHtopocn v to šolo  pridobljene  znanosti  z   vajami  o pošlo vodstvu, zlasti pod pr-držkom izvoznih   opravil na inozemskih trgovi.ščsh, v dotu'nem tujem jeziku dopolnjevala.
bola bole sestajala iz dveh letnikov in pripravljalnega tečija, v katerem so bodo oni aspi-rantje izobraževali, ki se pri vzprejemni skušnji za prvi letnik niso izkazali s potrebnim znanjem vendar pa so pokazali pr<merno sposobnost z nadaljno izobrazbo.
To podlago organizacije sem jaz kakor tudi gospod minister za uk in bogočastje odobril, zlasti ker je učna tvarina omejena na malo, a za trgovino ako važnih strok in ker je res treba pr like, da se temeljito nauči najvažnejših trgovskih jezikov (anghški, francoski, španski iu laški).
Ker bode vsled tega zavoda naša vn&nja trgovina lahko razpolagala s sposobnimi močmi, ki bodo tndi za naprej uživale stalno podporo trgo vinskega muzeja, ki se peča s praktičnim pospeševanjem našega izvoza, sem prepričan, da se bo s tem zavod ustanovil, ki bo v okviru svoiega delovanja, s tem, da nudi naraščajočemu trgovskemu Btanu modernemu trgovanja primerne praktične vednosti, gotovo tudi sposoben pripraviti pot bodočemu razvoju naših mejnaroduih trgovinskih zvez. Dalje prih.)
Listnica uredništva.
G o s p i «• a m „ dolenjskim kolesari camu: Va io ljubeznivo brzojavko, s katero izrekate gospici „Kolesarici" sa njen sobotni listek „Dame smejo kolesariti'" svoje so-mišljenje iu priznanje, smo prejeli ter smo jo poslali naši gdč. podl-stkarici. Živele! Zdravo! — Gosp. Al. M inat t i na Iga: Radi Vam potrdimo, da dopisa o pretepn v ižanski fan niste Vi niti pisali niti povzročili. Dopis nam sploh ni došel z Iga, nego od drugod. Zdravi'
Izborno dolnje
J? Tannc-Chinia tinktura za lase 12
okrepčuje in ohranjnje lasisče in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom AO kr.
TedUaa.* zalega (886—85)
lekarna ITI. Leustck, IJiihljana
Resljeva cesta St. 1, zraven mesarskega mostu. Teleiou »ttov. 68.
Umrli so ▼ ff Ju bi Jani:
Dn6 19. avgusta: Vida Poreber, delavčeva hči, 14 mes., (Vrkvene ulice št. 21, jetika. — France Avbolj, čevljarjev sin, 2 mes-, Poljanska cesta st. .'14, jetika. — Angela Mehhar čevljarjeva hči, 5 mes., V.>dmatSt. I i, črevesni katar.
Di.e 'JO. avgusta: Alojzij Uray, magacinerjev sin, 2 mes , Vodmat fit. 9H, črevesni katar.
V deželni bolnici: Do6 16. avgusta: Ema Streitenberger, babica, 43 let,
jetika.
Dne 1H. avgusta: Tomaž Jereb, gostač, 83 let, srčna
hiba.
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 306-2 m.
■ a i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Ž*5 a.* s n H -O	Vetrovi	Nebo	s? 1 ■	J3 >
22,	9. zvečer	741 6	204	nI. szah.	jasno		
23.	7. zjntraj	741 9	154	brezvetr.	megla		03
n	2. popol.	7404	20 0	sr. jug	jasno		
Srednja včerajšnja temperatura 20 9na  2 7J nad aormaloui. — Včeraj popoludne kratka nevihta.
du« 23. avgusta 1898.
Skupni državni dolg v notah..... 101 tfld. *•"> kt.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 , 4A „
\vstrijska zlata renta....... 121 „ hO ,
\vstrijska kronska renta 4°/<,..... 101 „ 20 B
Ogerska /.lata renta 4%....... 120 , 65 ,
Ogerska kronska renta 4"/0..... 9« , 50 t
Avstro-ogerske bančn« delnice     .... 90H „ - p
Kreditne delnice......... 359 , — ,
I j- truliiii v ista........... 120 „ 05 „
krnski drž. bankovci za lOO mark ... 58 „ 82'/, ,
JO mark............ 11 m 75 ,
10 frankov........... 9 „ 54
Italijanski bankovci.....i   .   . 44 „ 15 ,
0, kr. cekini........... 5 . 64 „
DnŠ 22. avgusta 1897.
l°/0 driavne srečke iz I. 1W54 po 250 gld. 164 gld. 50 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 193 , 25
Dunava reg. Brečke 5<Va po 100 gld.    .   . 1^9 , 75 ,
Zemlj. obč. avstr. A*///t zlati zast. listi    . 98 „ 50 „
Ikcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 156 „ — ,
Ljubljanske srečke......... 2M „ — „
Etudolfove srečke po 10 gld...... 26 , 50 ,
Kreditne srećke po 100 gld...... 203 „ 75 ,
Vramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 513 , — „
Papirnati rubelj.......... 1 , 27*/4 „
I
Zahvala.
Nemogoč, da se za mnogobrojne prisrčne dokaz*« zveste in prijazne naklonjenosti me] dolgo, tesko boleznijo iu ob smrti svojega nepozabnega soproga
vsakemu posebej dostojno zahvalim, prosim vse ljube sorodnike in znance, da tem potom sprejmejo mojo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo. Posebno mi je dolžnost, da se zahvalim za prebo gate in krasne poklonjene vence in cvetke ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu slavni evan-gelski občini in p. n. društvom: filharmonični družoi, trgovinskemu bolniškemu društvu iu ljubljanskemu nemškemu telovadnemu društvu, prvi posebno de za ginljtvo nagrobno petje.
(1284)
Roza TiN.
Trgovski pomočnik
vešč v man:.fakturni in špecerijski trgovini, vzprejme ae takoj. — Ponudbe na konsumno društvo v Radečah pri Zidanem mostu. (1288—1)
Ces. kr. avstrijske ggž državne železnice.
Izvod iz voznega reda
vel]av«n od dne 1. Junija, 1898. leta. Odhod Ia litnMJttii«* jnž. kot. Progn eei TrbJi
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celover Franzenfcnte, Ljubno; čez Selzthal v AuRse, Solnograd; čez Kletn-Roifling v St<-yr, Line, na Dunaj via A ras te t ten. — Oh 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab»d, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; č>z Selzthal v Soln. grad: čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijinr vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Atnstettec na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak t Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Ljubno, SeMhal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osor>ni vlak v Trbit Del jak, Colovoc, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Len<- - Gastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genevo Pariz: čez Kbin-Reifliug v Stoyr, Line, Budejevtce, Plzenj Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. avečer osebni vlak v Lepco Uled. Polfg t«>ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po poludno v Leuce-Bled. — Progn v Noru inealo in v K«»-*ev|e. Mešani vlaii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob S. uri 30 n. zvečer — Prihod t E.|ul»IJ»n» j. k. l»rostt. iu TrblftM. Ob 5. uri 46 m. sjutraj osobni vlak z Dnnaif via Arustetten, iz Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlevih varov, H«ba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Linca. St»-yra, AuHseea. Ljubua, Celovca, Bedaka. Franiensfeste. — Ob 7. uri 55 mit^ zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Line«, Steyra, Pariza, Geuev^ Curiha, Bregeuca, Inomoata, Zella ob jezeru, I^end-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 ni. popolndne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in pra&nik ob 9. uri 65 m. vlak i;. Lesc-Bleda. — ProKa Iz Novega uienta Iu Ia Ko4ev|«. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. ori 32 m, popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Oditod lz l.|ub> IJ m n«- d. k. v Kamnik. 01 t. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob tO. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pratnikih. — Prihod v LJubljano d. k. Ia Hauiuika, Ob 6. uri 56 m. zjutraj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur 10 m. in ob, i*, uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—40)
Išče se za tukaJHojo trgovino z deželnimi pridelki v vseh pisaruičn>h delili izurjen
komptoirist
8 takojšnjim vstopom. Znanje slovenNkega, nemškega in italijanskega jezika  nt-otih.dno potrebno.
Ponudbe pod „A. 100" na upravnidtvo wSlov. Nareda". (1870—8)
Sprememba prodajalnice.
Usojam se časfiternu p. n. občinstvu naznanjati, da sem se iz svoje dosedanje prodajalnice na Starem trgu. r. avgustovim terminom preselil in da bodem nadaljeval svojo f # ^ , #
rol^ovicarsko m bcmdažno obrt
Pod Trančo štev. 1.
Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj izkazano zaupanja, prosim, da se mi ist.<» obrani tudi nadalje in se bodem potrudil s solidno in točno postrežbo zadovoljiti svoje p. n. naročnike. (1246—2)
Z vele8postovanjem udani
-a^jn-torn. I_ieuLtgre"b
rokovičar in bandažist.
v na j Ji ne
jAetn s vetlo t i.t h u (Liv.hUlr u ck)
po tako nizkih cenah, kakor nihče
&3 izvršuje
Jrotogra-potrebne za
razglednice,  -naprarlja po naročniku r i že/ji
brezplačno.
na t»ifi*-tl. — \ a fin't In . l*t»fl**ji   in  cene gttsšiien
S, MagoliČ, umetnim zavod v Celji.
M't'vt <nitis t*axrfflfttnit'f sc /utifj*' §n»]trej na n/flert. — .1 mi-m'-ila Me i>i r/u/cj«  najkasneje  t   »tiiin   tetinih. — §'af§i»ji   in  cene gitstnenn.
(1*73—1)
Razglas.
Pri županstvu mestne občine <rH<ni«l! oddati je s I. oklobroni i. I.
služba občinskega tajnika
z le?ro pluto 400 f^lcl.
Zahteva bo znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter izvežbanost v obč-insketn nradovaojn. Prošnje h Bpričevali o dosedanjem službovanji in nravnosti vložiti je do I O. pc |> t eni brit t. 1. pri podpisanem županntvu.
Prosilci b kavcijo imajo predstvo. (I2t5l—2)
Županstvo mestne občine Črnomelj
dne 12. AVgosta 181)8.
A. 214 98/9.
Oklic.
(1272)
Na prošnjo Jakob« IVIernel-n x ICI«'<lii, varuba nedoletne Jo-Miplne .IcUler, priglašene dediče Ane .lekler, dovoljuje se prostovoljna,
zavarovanim upnikom torej nekvarna
dražbena prodaja
v zapuščino Ane Jekler spadajoćib #.«*mlJIh«'-, in sicer:
1. ) pod vi. št 1 kat. obč. Bled nahajajočih se travnikov parcel št. 362,
363/1 in 363/3 kat. obč. Bled;
2. ) pod vi. št. 2 kat. obč. Bled nahajajoče se stavbene parcele št. 19 s hiSo št. 7t> in vrtom pare. št  363/4 kat. obč. Bled;
3. ) pod vlož. št. 1 kat. obč. Bled nahajajočih se travnikov pare št. 350 in 851/1 kat. obč. Bled.
Izklicna cena znnša za travnike pod 1.) po 5 gld. za kvadratni seženj, za travnika pod 3.) po 3 gld, za kvadratni seženj, za hišo in vrt pod 2.) pa .skupaj 6500 gld
Za izvršitev dražba določa se jedini narok na dan
9. septembra 1898
ob 0. uri dopoludne n;i lici mesta na Bledu 8 pristavkom, da se bodo označena zemljišča piodala le za ali nad izklicno ceno.
Dražbeni poboji, po katerih je zlasti položiti 20% kot varščino, leže* tuoodno na vpogled.
Pri istem varuhu vršila se bode ob jednem prostovoljna dražba v isto zapuščino spadajočih anirckovili in fclovlli, v Mrzli dolini ležečih, 203 hn merečih IiIimIov, ki se bodo izklioali za 609 gld. in prodali le za ali nad izklicno ceno proti takojšnjemu plačilu.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici
dn«5 18. avgusta 1898.
bđajataJj in o4govonU uradniki Joaip Noi.Ii.
Lastnina in tisk .Narodne Tinkarne"