WWlTto u kupujte I2JNE BONDE! Naj starejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni LETO xxvm. ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Pq^lCTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 8, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 234 / J da mož ni J?) povzročila tragedijo 1^2'l ŽG"* iivrJ i ^ "tekmovalko/ samomor ^ie 1, ^ četrteK je 45-letna žena 7. okto-četrtek je Mrs. S treh "Hno , na sestanek olničarko Mrs. Vado Iti sedel? ko sta v avtomobilu na Mansfield v bolnišnico in ^ Wavo, da % njen j® (^Glala v ®Sa moža, ustrelila, ®3ena "tekmovalka". Državni trgovinski direktor Huffman imenovan senatorjem Gov. Lausche je imenoval na Burtonovo mesto zeta bivšega governerja Donahey-a COLUMBUS, O., 7. okt. — Gov. Frank J. Lausche je danes imenoval zveznim senatorjem- iz Ohio državnega trgovinskega direktorja Jamesa W. Huffmana. Huffman prevzame sedež, ki* je postal prazen, ko je predsednik Truman imenoval članom najvišjega sodišča clevelandske-ga republikanca Harolda H. Bur-tona. Novo imenovani senator je 51 let star in je zet veteranskega ohijskega demokratskega poli- najdeno "Ufa ilarf • * '^®ga T> bila žena mor- n služJi '^^tnika, ki se na- Nfis , P^®ko moria. Je bil morja. Najden mrtev v dr. John H 1,^ j® očividno za-^kL.*kaj ur e.Avf "" aretaciji iiaj(jp„ _°%obil s truplom C'- v c,^ soteski ob > " fVa« • ^ Pedra, 19 milj v Ječi da- , -.yQO Zgodilo, "Zdaj je %!" r, sem ga ta-"'/•k ^%a j® omedlela, : ^čela Huffman je bil rojen v Chandlersville, Ohio, in je študiral na Ohio Weslyan univerzi in Ohijski državni univerzi, pravo pa je študiral na univerzi v Chicago. Leta 1923 je bil pomožni državni pravdnik v lili-noisu, naslednje leto pa se je tika Vic Donahey-a, ki je bil j vrnil v Ohio in postal tajnik trikrat zaporedoma governer,! gov. Donahey-a. potem pa zvezni senator iz Ohio, j ^jMonili nomlMeijo Pncakuje se, da bo ze jutn od- ^ ZAHTEVA PRELOM Z ARGENTINSKO VLADO NEW YORK, 7. oktobra. — Britski radio je danes poročal, da bo Sir Walter Citrine, predsednik Svetovnega kongresa delavskih unij, zahteval, da vsi demokratični narodi prelomijo diplomatske stike z Argentino. Iz Buenos Airesa se med tem javlja, da je policija okupirala vse argentinske univerze razen dveh, kjer so dijaki še vedno v posesti univerzitetnih poslopij. Aretacije demokratičnih elementov se nadaljujejo. V provinci Santa Fe je bilo aretiranih 300 dijakov. (rasno uspela priredba SANSa m let fc bUo P9»Uota" IZ- 0 , kaj da se otroci. Hlo^ tarna vse ki I ^ njenim mo- j - je takoj po ji? 1vef.j rekla, da "'C'lii j® slednja bol) potoval v Washington in nastopil svojo novo pozicijo. Huffman bil nasprotnik Lauscheta v primarni kampanji Novi senator je bil pri lanskih državnih primarnih volitvah nasprotnik gov. Lauscheta kot kandidat za demokratsko governersko nominacijo, pozneje pa je postal njegov odločen pristaš'. Prošlega ja.nuarja ga je Lausche imenoval za direktorja državnega trgovinskega depart-menta. Gov. Lausche je v posebni izjavi Huffmana označil kot človeka, ki je po svojih skušnjah in značaju vrlo kvalificiran za urad zveznega senatorja in da razume, da Zed države ne morejo uteči svoji odgovornosti, da z drugimi vodilnimi narodi sveta skrbi za ohranitev miru. v. A in ^ ® sumnje brez ^^javila, da ve, Novi senator je bil četrti, kateremu je bil ponujen izpraznjeni senatorski sedež. Trije, ki so ponujeno mesto odklonili, so bili bivši gov James M. Cox, admiral Ernest King in major general Curtis LeMay. Slednji je prosil armad ne oblasti, da mu dajo enoleten dopust iz armade, ko pa dopu sta ni mogel dobiti, je raje odklonil senatorski sedež kot pa da bi stalno zapustil armado. Huffman je bil dve leti član državne komisije za javne naprave, leta 1929' pa se je vrnil v odvetniško prakso in specializiral v korporacijskem pravu. Poročen je z Margaret Dona-hey, hčerjo bivšega governerja in senatorja Vic Donahey-a ter je oče dveh otrok. za skupaj L% rekJ® svojim IL* z ^5*'. 4» ni mid N?* \o ^''^('kraciio S,«■ Oktobra, _ Dan 1a ''ern ^izuro šideha- k""' da je tU V ®te_ P'^^tnik militari-Ma(jo ^^nienom, da "Iri**/ Id bo rt • - odpravila ga nadome- ii.^3ih ^ let star in nahajal v ga je po- let ki avi bo vlado, je > ' ki formi- o zadovoljil za- Včef ?' prince Higaši ......... 'Soben ^ Vrgj ^ Vsem svojim 1% podal ostavko izvesti dra-y ' bi spremeni-^^okratično dr- ^ ^ BOŽIČA z Henry Ford kJ^Ses I Motors ^ hsd^^' ako ne <3a t, zavir \ h». J va tovarna ^ 135.000 avtomobi ROJAK UBIT OD AVTA V soboto večer, ko je šel preko ceste na E. 185 St. in Shawnee Ave., je bil Frank Mi-klich zadet od avtomobila. Bil je odpeljan v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je čez pol ure poškodbam podlegel. Pokojni je Dil 63 det star in je stanoval na 18509 Shawnee Ave. Doma je bil iz vasi Grosuplje, fara Šmarje na Dolenjskem, odkoder je srišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ in društva Kras št. 8, SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Oma-, hen, dve hčeri Mrs. Mary Žagar in Rose, in štiri sinove: Trank, Anthony, Pfc. August, d se nahaja v Alabami, ter rirst Sgt. Edward, ki se nahaja v Franciji. Dva sinova sta zgubila svoja življenja na bojnem polju^ Lt. Ivan je bil ubit v Franciji 27. julija 1944, Cpl. Louis pa v Nemčiji 27. maja 1945. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek> 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Ženska priznala, da so naciji pomorili na tisoče oseb Zadruge na Poi]skem g^avka V preiHOgovnikih bodo prevzele vse ■ ' = poljske pridelke sc Širi, delavci v drugih industrijah pa se vračajo Oljne rafinerije so obnovile obrat in na delo se vrnejo tudi delavci v Ford Motor Co. in drugih tovarnah VARŠAVA, 6. oktobra — Velika vladna zadruga "Spolem" je danes naznanila kmetiškemu prebivalstvu, da bo prevzela celotno produkcijo, katera se bo razdelila med prebivalstvom potom zadrug. Posebna knjiga, ki je bila izto-časno objavljena v Varšavi in Lodzu, da bo Spolem, gospodarska zveza vseh zadrug v republiki, izvajala 100 - proc%tno kontrolo vse poljedelske produkcije v deželi. Navzlic prizadevanju delavskega tajnika Schwellen-bacha, da ustavi širečo se stavko v rudnikih mehkega premoga, se zastoj v premogovni industriji še vedno veča. zadrug, ki so se spojile na kongresu gospodarskih organizacij, kateri se je vršil prošlega novembra v Lublinu. Priredba SANSove podružnice št. 48, ki se je vršila včeraj v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., je bila v moralnem in materijalnem oziru velikanski uspeh. Dvorana je Dila natlačena ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo podanemu programu, ki je bil vseskozi Dester iri bogat. Glavni govornik je bil agilni SANSov tajnik Mirko G. Ku-iiel iz Chicaga, čigar izvajanja je publika oduševljeno aklami-rala. Po oderskemi vzporedu se je razvila prosta zabava, ki se je med prijateljskim pomenkovanjem vršila pozno v noč. Pismo iz Grahovega pri Ralteku LUENEBERG, Nemčija, oktobra. — Svetlolasa I r m a Grese, ki je bila članica ženske ga policijskega oddelka v kon centracijskem taboru v Belse nu, je danes v pisani izjavi, ki je bila prečitana pri procesu 45 nacijev, priznala, da je bilo v taborišču pokončanih na tiso če oseb s plinom, mučenjem in gladovanjem. Obtoženka je povesila glavo, ko je prosekucija čitala izpoved, da se izogne pogledu so-obtožencev. Izpoved, ki je delno v nesoglasju, je obtoženka podala v presledkih izza pro šle pomladi, ko je bila kot 21-letna ženska aretirana od zavezniških oblasti. Med drugim je ženska v svoji izpovedi rekla: "Himmler je bil odgovoren za vse, kar se je zgodilo, ampak morda sem ravno tohko kriva, kot so bili oni nad menoj. Vsi, ki so spadali k SS-policiji, so enako krivi." Prihod novo-zelandskih čet v Tržiču v pelek 5. oktobra je prejel rojak Frank švigel, stanujoč na 1204 E. 167 St., pismo od svoje soproge in hčerke, in sicer iz Grahovega pri Rakeku na Notranjskem. Pismo je bilo poslano z avionom in pregledano le po jugoslovanski vojaški cenzuri. (Največ pisem, poslanih iz Jugoslavije, dospe zadnje čase v Ameriko, ki so pregledana od angleške, italijanske, belogardistične, usta-ške in četniške cenzure). Vsebina tega pisma je: * * * "Grahovo, 22/8, 1945. "Dragi ata! "Najprej v mojih vrsticah Te najlepše pozdravljam. "Kako se imaš, ali si še živ in zdrav? Zelo nas skrbi, kako je s. tabo. Mi smo še, hvala Bogu, živi in zdravi, a ne vsi. Očeta je Bog k sebi poklical. Umrli so 26. novembra 1944; umrli so naravne smrti. Vsem nam je hudo in dolgčas po očetu, a najbolj je pa meni hudo za njimi; sva bila zmerom prijatelja in tudi nazadnje sem bila jaz pri njih. "Pri Rožančih je tudi hudo, so domobranci in Nemci za časa okupacije ustrelili v hiši Ja neza in Francko in dva partizana. Bilo je strašno hudo lansko leto v jeseni; najprvo so pobili Rožanče, potem čez tri tedne so pa še oče umrli. Ne da se popisati, koliko hudega smo prestali. Veš ljubi atek, leta 1943 v.jeseni 8. septembra nam je pogorelo skoro vse, krave in prašiče smo bili rešili, a ^ez tri tedne potem so nemški eroplani bombardirali Grahovo; nam je pobilo še krave. Ostal nam je samo prašič. Krave'smo imeli pri Rožančih v štali, stalo in hišo je porušilo in bilo je šest človeških žrtev v Roženčem kevdru. "Mi smo stanovali v Krajcovi hiši, ko se je vršilo bombardiranje, nismo bili vsi skupaj, smo Spolem sestoji iz več tisoč Glasom zadnjih poročil, je stavka zajela že okrog 600 premogovnikov, v katerih je zaposlenih okrog 160,000 mož. Hitro pa se položaj izboljšuje v raznih drugih industrijah, ki so bile zadnji čas pozorišče stavk in izprtij. Delavci v oljnih rafinerijah, katere je prevzela vlada, so se ponekod že vrnili na delo, drugod pa se pričakuje, da se vrnejo danes. Fordova kompanija v Detroi-tu je poklicala nazaj na delo 60,000 delavcev, ki so bili poslani domov, ko je stavka pri Kelsey-Hayes Wheel Co. ustavila produkcijo avtomobilskih j koles. Delavci pri omenjeni družbi, 4,500 po številu, so prenehali s stavko in obrat v tovarni je obnovljen. Izravnala se je tudi stavka nadzorniških delavcev pri Hudson Motor Co., kar pomeni, da se 6,000 mož vrne na delo. V Detroitu so s tem izravnane vse stavke, razen v nekaterih manjših obratih. Izravnana je bila tudi stavka pristaniških delavcev v New Yorku in promet v luki se vrši zopet normalno. OBTOŽENI LAVAL PONOVNO IZTIRAN IZ SODNE DVORANE PARIZ, 6. oktobra. — Izdaj-niški proces Pierre Lavala je bil danes zopet izzval vik in krik v sodni dvorani, ko je obtoženec sodniku Mongibeaxu vrgel v obraz očitek, da laže. Načelnik višijskega režima je bil danes drugič iztiran iz sodne dvorane, in ko je bil uro pozneje priveden nazaj, je izzivalno izjavil, da ne bo pričal. Ko je bilo razburjenje v sodni dvorani na svojem višku, so porotniki kričali na Lavala: "Pravica bo dobila svoje zadoščenje, Pierre Laval, in ušel ne boš svoji usodi." OBISK V YUKONU Mr. in Mrs. Anthony Stritof sta se nahajala na kratkemu obisku pri sorodnikih v Yukonu, Pa. Mrs. Stritof ima tam dve sestri Mrs. Jean Yaklich in Mrs. Frances Teacher, ki so hčere poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Cimperman, v Sharon, Pa. Sledeči rojaki v Yukonu so izročili svoje najlepše pozdrave prijateljem in znancem v Cleve-landu: Mr. Kastellic, ki je predsednik Kluba Slov. doma, Mr. Medved, tajnik tamošnjega društva SNPJ, Mr. in Mrs. Tony Ka-ferle, ki oskrbujeta klubove prostore Slov. doma, Mr. Mike Kor-ber, ki ima dva sinova v armadi in enega pri mornarici, Mr. Joe Koračin, ki operira premogovnik, in čigar sin je poznani godbenik na harmonike, ter Mr. Joe Mavrich, ki je obiskovalcema razkazal tamošnji premogorov. bili razkropljeni na tri strani. Jaz in Slavko sva bila skupaj, mama in stara mati skupaj, oče sami. Vsi smo bili v skrbeh eden za drugega. Rožančo mamo je pa v kevdru zasulo. Vseh žrtev je bilo okrog 40 ljudi. "Veliko hudega smo prestali, da svobodo zlato sami smo si skovali. Saj za svobodo žrtev nobena pretežka ni, če le zavedni Slovenci smo mi!—Smrt fa Svoboda narodu! Vesti iz življenja ameriških Slovencev sizmu "Lansko leto sem Ti jaz pisala. Ma;ma Ti je pred enim mesecem pisala. Ne vem, ali si dobil kaj ali ne. Mi komaj čakamo, da bi dobili kaj glasu od Tebe; vsak dan se menimo, 'mogoče bo danea kaj pošte,' pa ni nič. "Dela imamo zmerom dosti. Kositi moramo kar sami. Slave je pa že tako velik, cel fant je. Jaz sem tudi velika, mogoče še bolj velika kot Ti, je malo katera ženska tako velika kakor jaz. "Mati so večkrat taj bolni, a so še živi. Veš, živce imamo vsi uničene. Saj ni čudno, kolikor hudega smo prestali. Eno krav-co imamo, smo jo lansko leto kupili, je imela letos prvega telička, pa smo ga morali zabosti, je bil bolan. Imamo tudi dva prašička, enega majhnega od letos, enega pa od lani; če se nam bodo posreči zredili, bo še. "Sestra od strica Janezove žene nam je prej večkrat pisala iz Italije. Sedaj nam pa nič več ne piše. Piše mogoče kaj v Ameriko? Če vidiš kaj, ali pišeš teti ali stricu, jim reci, da jih vsi mi lepo pozdravimo. "Povej vsej žlahti, da vse lepo pozdravimo. To pismo sem Ti napisala pred par dnevi, mislila sera ga ravno oddati na pošto, pa smo dobili od Tebe pismo, zato ga nisem oddala. Sedaj ga prilagam maminemu pismu. (Nadaljevanje na 2. strani) Kemmerer, Wyo. — Dne 30. septembra se je v avtni nesreči ubil Joseph Krapushek, star 22 let in rojen tukaj. Nesreča se je pripetila eno miljo od Diamond-villa pri mostu, v katerega je treščil z avtom. Kara je bila takoj v plamenih, kakor tudi most in pokojni mladenič je skoraj čisto zgorel. Bil je član SNPJ. Zapušča starše in dve sestri. Milwaukee, Wis.—Dne 21. septembra je tukaj umrl Mike Spitz (prej Panjan), star 57 let. Doma je bil iz vasi Sodevce, pošta Stari trg pri Črnomlju—po domače Stajdoharjev. Zapušča sina in brata. Kje se zadnji nahaja, ni znano. Ako bo čital to vest, naj se zglasi za informacije na sledeči naslov: John Kum-pe, 1017-c, So. 6 St., Milwaukee 4, Wis. POZDRAVI IZ WASHING TONA Mrs. John Barlich pošilja prav lepe pozdrave vsem znancem in prijateljem iz lepega Washingtona, kjer se -nahaja na obisku. PREDAVANJE V SDD Jutri večer, 9. oktobra se bo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. vršilo predavanje o razmerah v Jugoslaviji. V slovenščini bo govoril Ivan Bostjančič, ki se je nahajal v nemški koncentraciji v Franciji, in v angleščini pa Arnold Johnson, kandidat za izvolitev v šolski odbor pri novemberski|ji volitvah. Vstopnina je prosta in vabi se javnost na udeležbo. Velika peterica se sporazumela glede nekaterih vprašanj za pogodbo z Italijo WASHINGTON, 6. oktobra. — Kot razvidno iz radijskega govora, katerega je imel snoči državni tajnik James F. Byrnes, se je konferenca zunanjih ministrov velike petorice načeloma sporazumela glede več vprašanj, nanašajočih se na sklep mirovne pogodbe z Italijo, dasi-ravno pogodba v celoti ni bila sestavljena. Kar se tiče pogodbe z Italijo, je Byrnes rekel, da je konferenca odobrila ameriški predlog, da se v Italiji upostavi svoboda govora, tiska in vesti. Dalje, da naj se oborožena sila Italije omeji in da naj bo država v bodoče odvisna za svojo protekcijo na Združene narode. Medtem ko se ni dosegel končni sporazum glede italijan- sko - jugoslovanske meje, pa se je splošno sprejelo načelo, da se nova meja potegne na temelju narodnostnega načela in da naj pride tržaška luka pod mednarodno upravo. (Ne mesto Trst — temveč luka. Op. ured.) Splošno se je sporazumelo, da naj se Dodekaneški otoki vrnejo Grški, in da naj pridejo italijanske kolonije pod poverjeniš-tvo Združenih narodov, in da se ob sklepu pogodbe Italiji vrne suverenost in da se tuje čete umaknejo iz dežele. Konferenca pa ni prišla do nobenega zaključka glede vojne odškodnine, katero naj bi Italija plačala deželam, katere je ^ invadirala. Ameriška delegacija je v tem pogledu priporočala za Italijo zelo lahke pogoje. f smmz ENAKOPRAVNOST g. DictobWi' ENAKOPRAVNOST 99 I Owned uid Published by MCmOAV StTGOSLAV PIUNTINQ AND FUBLISHINO CO. ^ ffSSl ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 KMned Every Day Except Sundayi and Holiday# BXmSCKIPnON rates. - mi^jub tljudske skup-^ kljub še 'i fL^ko Borba za » , laše 1 • ' ^oJ^ba za i ''^Šo r,„ ^^'^ske skupno- ,1 % .P'^BVeto Volitve In volilni zbori reeh'v vse to je 'k ljudske de- ■0] ^^®jeno, še se moja ^^^^dicami vojne ''^kitili moramo 10 5 ^®žavami, boriti vzga- lisi bomo pre-^ ®i, (ja ^ ^®žave. Ne do-K ^Čeia ^ l^osta kar pre-eoo mleko in oblast je rokail^ J® "" • Ljudske de- pa ne izpu- Si^- rok! [A požrtvoval- ne J ki jim Jiaš Ob ki se L Se J^^kem našem o'o vsa- L "laŠGg ekonomskega ifc^iSci i"«™- [s^kSa^ai; prav tako, L^dBr. okupatorju, ' k ia-io ® izven naših '%% narod. Ti - ' ■ 'Njegovi pod-r "^^nes ni sram ■ bi mirovna smo zmagovali v najtežjih časih, s katero smo si priborili svobodo, ki je najvažnejša pridobitev osvobodilnega boja, bomo ohranili za vsako ceno proti slehernemu. Ta ljudska enotnost je utelešena v Osvobodilni fronti, v tej vseljudski organizaciji našega naroda, v tem sestavnem delu enotnosti vseh jugoslovanskih narodov pod Titovim vodstvom, ki nas je vodila od zmage do zmage in nas privedla v svobodo, ki nas bo vodila od zmage do zmage tudi v naprej in ki nam bo zajamčila uspehe vseh naših naporov za obnovo in srečnejšo bodočnost. "Prav v danšanjih časih je dolžnost naših ljudskih množic, da se še tesneje združijo v Osvobodilni fronti. Osvobodilna fronta je organizacija ljudskih množic. Z njo smo si kovali svojo svobodo in z njo si bomo kovali svojo svobodo tudi v bodoče. Brez enotnosti v Osvobodilni fronti naše zmage pač nikoli ne bi bilo." Tovariš predsednik je zaključil z besedami: "Ta narod, ki j^ znal skovati svojo enotnost v okviru takega mogočnega demokratičnega gibanja, da s tem ni koristil samo sebi in vsem jugoslovanskim narodom, ampak je s tem koristil tudi vsem velikim zaveznikom, prav ta narod ima še tembolj svojo naravno pravico, da se njegovi deli—tudi tisti, ki z njim še niso bili združeni—enkrat za vselej z njim združijo. To pravico smo si priborili, pravilneje, utrdili s svojo krvjo. Nismo krvaveli štiri leta samo zase, štiri leta smo krvaveli tudi za vse naše zaveznike. "Nihče torej ne more reči, da nismo izpolnili vseh dolžnosti do svojih zaveznikov. Naša pravica je, da zahtevamo to, kar nam pripada po naravi sami, kar zahteva narava, da se nam da. Morda je že blizu čas, ko se bo še za zeleno mizo krojila usoda naših odtrganih delov. Zato je za nas tem večje važnosti, da se prav v tem času, da se prav danes zavedamo in da poudarimo potrebo po svoji enotnosti, po strnjenosti vseh tistih, ki se zavedajo, da so državljani nove Jugoslavije, da so patrioti nove Jugoslavije, da so patrioti svojega naroda, da so zavedni demokrati." ("Mladina," 7. septembra 1945. Zaupanje delovnega ljudstva Slovenije v svojo oblast je našlo svoje potrdilo pri volitvah v na-rodno-osvobodilne odbore. Velikanska volilna udeležba je zgovoren dokaz pravilnega odnosa ljudstva do nove oblasti in obenem tudi dokaz, da je reakcija dokončno izgubila tla pod nogami. Ni pa dovolj, da ljudstvo postavi krajevne organe oblasti. Mora jih tudi kontrolirati in nadzirati njih delo. Izvoljeni odborniki morajo od časa do časa podajati račune o svojem delu. Med ljudstvom in krajevnim odborom mora biti najtesnejša vez. To pa najlažje dosežemo s čim pogostejšim sklicevanjem zborov volilcev. Zbor volilcev nekega okraja je tam najvišja oblast. Ta zbor mora nadzirati delo krajevnih odborov. Kmetje, delavci, mladina, moški in žene morajo na teh zborih sklepati in odločati o vseh vprašanjih, ki zadevajo njihov kraj. Dolžnost vsakega je, dajati pametne predloge ali utemeljeno kritizirati morebitne napake. O življenju vasi ne bo odločal več župan, mesar in žandar, ampak vse prebivalstvo. Ljudje naj se pomenijo, kako bodo zgradili požgano vas, kje je treba začeti, kje bodo dobili sredstva. Medsebojno naj si pomagajo, kar bo v korist vsem. Pomenijo naj se, kako bodo or- ganizirali delo, da bo več pridelka, kje bodo dobili orodje itd. Na zboru volilcev naj povedo svojo sodbo o članih odbora in naj poženo birokratskega tajnika in slabega odbornika, ki ne vršita pravilno svojih dolžnosti. Mladina mora biti pri delu prva. Največ je doprinesla k zmagi in z borbo je dokazala svojo politično zrelost ter si zato priborila pravico soodločati povsod. Mladina mora dati delu v krajevnih odborih in na zborih volilcev iniciativo. Pometati je treba iz teh odborov ljudi, katerih delo dokaže, da ne spadajo tja. Odpor starokopitnežev, ki stojijo z obema nogama v preteklosti in gledajo nazaj, ne pa naprej, katerih "izkušnje" so največkrat stari predsodki in ki ne razumejo vloge mladine in novega časa, odpor teh starokopitnežev mora mladina brezpogojno zlomiti. Samo na ta način bo mladina izvršila svojo veliko nalogo. Krajevni narodno-osvobodilni odbori morajo na ta način postati organi resnične ljudske oblasti, kateri bodo delali v korist ljudstva. Zato morajo postati ti krajevni narodni odbori, kjer mora sodelovati tudi mladina, možgani vsakega kraja in tista sila, ki bo iz današnjih ruševin zgradila nove domove in tudi nove ljudi. ("Mladina," 7. septembra 1945. Večina veleposestev je bila v rokah Nemcev. In kako to, da jih niso razlastili tisti, ki so se vendar vedno trkali na svoja prša in toliko govorili o svoji globoki nacionalnosti, o ljubezni in skrbi do svojega ljudstva? Potrebovali so zaveznikov v boju proti lastnemu ljudstvu. Zaveznike pa so našli prav v lastnikih veleposestev, s katerimi so skupno izkoriščali naše ljudstvo. Vse to pa je pustilo usodne posledice. Kmet, ki ga je gospoda ogoljufala, je bil razočaran nad kraljevska Jugoslavijo in zato ni čutil v Jugoslaviji svoje domovine. Nerazlaščena velepo-sestva, ki so bila v večini v nemških rokah, so pa postala gnezdo pete kolone in gestapa, ki sta v letu 1941 pripomogla k naglemu razpadu Jugoslavije. Danes pa je drugače. Vsa oblast je v rokah ljudstva. Začasna narodna skupščina je sprejela zakon o agrarni reformi. Prav zato, ker je oblast v ljudskih rokah, se besede ne morejo razlikovati od dejanj. Nova Jugoslavija uresničuje davne sanje in zahteve našega ljudstva. ("Mladina," 7. septembra 1945. Društveni koledar Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 18. novembra, nedelja. — Mladinski zbor Waterloo okrožja prireditev v SDD. 25. novemora, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 2. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. decembra^ nedelja. — Dramsko društvo "Anton Vero v-! sek" — prireditev v SDD. 16. decembra, nedelja. — Ženski klub — ples v SDD. 23. decMnbra, nedelja. — Ženski klub — ples v SDD. 25. decembra, torek. — Socialistični klub št. 49 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 30. decembra, nedelja. — Odbor za ameriške vojake — ples v S. D. D. 31. decembra, ponedeljek — Silvestrov ples zbora "Jadran" v S. D. D. 1946 13. januarja, sobota. — Ženski klub — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Titova Jugoslavijo - uresničenje zahtev našega kmečkega ljudstva Ko je v letu 1918 nastala kra- sredstev, potrebnih za njeno ob- Versatile Dress Saves for Bonds \ "'»"Jusii a 'tvo a Primorje <1 "loih- enotno, to-pote- ° Sh Agentov. Po Po Spozna- godrnja, kr-- \ tako. 1e bi ^'^struktiven dr-'latti Uhed; pomagali, Gl]o. n'u Husi Oni se pri ° priti odkrito if^wj ('CoK Osvobodil- fc. H h^v. ilti li Jugosla-^dski demokra- If Ug kiini odkritimi ^ priti na ^ bi jm [ ^ktju Zato ^ P'^Gracunana Ijevina Jugoslavija, je vse ljudstvo pričakovalo od nove domovine boljši kos kruha. Toda kraljevina Jugoslavije je razočarala vse. Brez dvoma pa je najbolj razočarala našega kmeta, ki je upal, da se mu bo v novi državi uresničil njegov davni sen po zemlji; njegova zahteva po razlastitvi veleposestniške, grofov-ske in cerkvene zemlje. Vladajoča gospoda se je zbala zahtev našega kmečkega ljudstva. Zato je tudi Ona pričela obljubljati, da bo delila zemljo. Pripravljala je agrarno reformo. Veliko je govorila o tem, z delitvijo zemlje je pa odlašala. Končno pa je na pritisk ljudstva le pristopila k agrarni reformi. Toda razlastila ni vse veleposestniške zemlje, ampak samo neznaten delček. Pesek v oČi ljudstvu! Razumljivo je, da ta neznaten delček razlaščene zemlje ni dobilo vse revno kmečko ljudstvo, ampak samo nekateri maloštevilni. In še tisti maloštevilni, ki so dobili zemljo, so je dobili brez orodja, semena, gnojil in drugih delovanje. Bili so prisiljeni, da so zemljo za nizko ceno vračali vaškim mogotcem, kulakom in tem sličnim. Veliko se je govorilo o agrarni reformi, toda kmet zemlje ni dobil. Agrarna reforma je skopnela kot lanski sneg. 19 4 5 14. oktobra, nedelja. — Washington št. 32 ZSZ ples v SDD. 21. oktobra, nedelja. — Cerkniško jezero — ples v SDD. 28. oktobra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "škrjančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja. — Betsy Ross A.F.U. — ples v SDD. 4. novembra, nedelja. — Ženski odsek SNPJ farme — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. novembra, nedelja. — Podružnica št. 106 SANS obhaja svojo obletnico z igro v Patterson Replaces Secretary Stiinson Undersecretary of War Robert P. Patterson, left, who has been named by President Truman to succeed Secretary Stinison, right, as secretarj of war. This was the seventh cabinet change since President Truman took office. Patterson was made undersecretary while training in the field with the New York National Guard. He has been in charge of army production. Defense Lines, Bases Desired by Army in Pacific J! Usmerjena v ,seje ner- ^ž&ve, e'^otnost naše- na f PcKUajpri. J® samo °st, s katero When dating directly from the office, business girl removes the black jacket, snaps on a lame pep-lum to match the top of the dress. She is now prepared for whatever gaiety the evening may bring. Patterns at local stores help save for Victory Bond. U. S. Treasury Department OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" OKYO PACIFIC OCEAN oV.* */ FORMOSA i MARCUS •MARIANA IS. MONO WAKE JOHNSTON S Al PAN MANILA WOTJE MALOEIAP KWAJ4LEIN MAJURO GUAM# ENIWETOK MARSHALL IS VAP,. ^ CAROLINE PAIA JAIUIT PONAPE KUSAIE TAWI TAWl eQUATOR GILBERT IS. ARORAE« * SOLOMON IS • ELIICE IS GUADALCANAL NAURU NEW GUINEA CANTON » AMBOINA, TIMOR ^*^CTIM( ESPlRlTU SAHtO SAMOA NOUMEA Proposals by Air Gen. Henry H. Arnold for maintenance of a series of defense lines in the Pacific for future national security is receiving growing support in congress. The latest proposal would provide major fleet bases at Pearl Harbor, Guam, Saipan, Manus and Noumea, with a main naval air base at Mactan island la the Philippines. The whole would provide chains of security far from the United States shores. The bawe committee said the bases are needed to maintain peace. 20. januarja, — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 3. februarja, nedelja. — Ženski klub priredi ples v dvorani Slovenskega delavskega dona na Waterloo Rd. 10. februarja, nedelja. — Blejsko jezero SDZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. februarja^ nedelja. — Progresivne Slovenke krožek 1 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. februarja, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 \ ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 JUŽNI Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. ; Vse čeke in money-ordere izdajtfe na ime: United Coimnittee of South-Slavic Americans STRAN 3 ENAKOPRAVNOST g. 01 TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Obogateli so s tem, da so skrbeli le za sebe. On si ni nikdar zbiral premoženja. Bil je in je samo služabnik svojega rodu, čuvar vsega, kar so imeli 'gamski Mullerji, zvesti oskrbnik svojega rodu, ki ni niti špekuliral, niti si nasilno priboril svoje poti navzgor; kadar je potreboval, je preprosto vzel, kar je bilo treba, in se vsega nato od leta do leta oklepal. Če je pripomogla industrija, da se je povečalo premoženje Mullerjev, je bilo to samo po sebi umljivo in trikratno prokletstvo socializmu in vsakemu, ki misli drugače. Antona Mullerja je prekinila v razmišljanju Ida. Prišla je v sobo, prinesla kozarec vroče vode z rezino citrone ter nekoliko sladkorja. Doktor je predpisal gospodarju to pijačo za prebavo in obenem izjavil, da ne sme Anton Jakob izpiti niti kapljice vina. O tem poslednjem nasvetu pa je mislil Anton Jakob, da je docela brez koristi in neprimeren. V njegovih kleteh so ležali številni vinski sodi. Po-čemu? Da je lahko pil! Morda nekoliko zmerneje kakor poprej, da, to je pametno. Toda vehe popolnoma zapečatiti? — Pretiravanje! Vedno je sovražil pretiravanja. "Tako, Ida, kaj ne?" je dejal dekletu. "Prinašaš mi moje zdravilo. Nocoj bi ga ne bilo treba. Toda čemu daje človek doktorju deset frankov, če ne mara njegovih sredstev, kaj?" Ida je molčala. "Misliš tudi ti, "da sem danes zagrešil umor?" je vprašal mimogrede. "Ne, gospod, toda bilo je žalostno, ali ne?" "Zgodilo se je. LaHKo bi ga bil prodal in porabil denar za kaj boljšega. Naj bo, zato pa bo krogla za večne čase vsem ocenjevalcem govedi poklicno svarilo. Da." Obmolknil je. Ida je pristavila še: "Lahko noč, gospod" in odšla iz sobe. Anton Jakob je zasanjal z odprtimi očmi. Pred seboj je videl Terezo Etienne. Čudna vzdražljivost se ga je lotila, odkar je tako od blizu pogledal v njen tako nepričakovano nežni obraz z zaprtimi očmi. Zdelo se mu je, kakor da je gledal hišo s spuščenimi žaluzijami. Kdo je bila? Wallisanka, toda gotovo ne kmeško dekle? Tega večera se Anton Jakob ni umiril, bil je preveč živahen in razburjen. "Ha, star mož. Ali sem star? Še trideset let imam časa, če bom pazil na svoj želodec!" Vstal je, se pokril in odšel iz hiše. Obhodil je vse hleve, upih-nil nekaj luči in ne brez ponosa videl, da je zadovoljna vsa njegova živina, govedo, konji, koze in prašiči. Počasi je stopil pod lipo in nekoliko posedel. Okna služinčadi niso bila več razsvetljena. "Nekje tu gori mora biti," je pomislil in prekrižal roke preko krivega ročaja svoje palice. "Med moje ljudi spada," je nadaljeval. "To je gotovo. In ostala bo tu, za to bom poskrbel!" Nato je prešel v svojih mislih k svojemu sinu Gottfriedu Sixtu. "Da, junija bo prišel za nekaj časa domov," je pristavil sam sebi. Polastilo se ga je rahlo nezadovoljstvo. Vstal je in odšel v smeri proti Gamu. Nekoliko kasneje je odprl gostilniška vrata pri "Medvedu", zagrmel svoj "dober večer" in sedel že prisvojen hrastov stol v običajnem kotu, sredi drugih gamskih dostojanstvenikov, ki 80 kvartali. In sedel je v gostilni do zgodnjih jutranjih ur. Nekega večera je stala Tere- za v skedenjskih vratih. Daljni gozdovi so jo vabili. Ležali so onstran travnika zaviti v vijoličaste sence in vetrič ji je v pozdrav prinesel od tam ljubek vonj po borovcih. Stopila je in korakala po ozki stezi, po visoki travi, ki ji je, segala skoraj do bokov. Ob robu gozda je sedla in njen pogled je zaplaval preko doline: Gamhof, Gam, železniška postaja, žaga in nekoliko vstran Grand Hotel. Ledenik Wildfluhja se je lesketal proti nebu v rdečih in oranžnih barvah. Okrog in okrog je bil popoln mir. Tereza je občutila svojo neskončno neznatnost. Glavo je spustila v roke in tiho zajokala. Samotna postava moža srednjih let se je približala dekletu. Prišel je iz visokega borovega gozda in mah je dušil korak njegovih težkih škornjev. Ker je videl, da dekle ni opazilo njegovega prihoda in ni vedel, kdo je, je zakašljal kakor po naključku. Tereza je dvignila obraz in vstala. , "Dober večer," je za jecljala, in si otrla s konci prstov ^olze. Ta nenavadna kretnja ni ušla pozornosti Antona Jakoba. "Tako! Aha! Ti jočeš, deklič. Počemu? A?" "Ne vem. Ker sem tako revna." Prijel jo je za brado, bila je trdna, močna, kakor svila gladka brada. Hotel je nekaj reči, toda ta dotik ga je zmedel. Zmajal je z glavo. "Ti si majhno — majhno" — vedel ni, kaj naj bi rekel, spustil jo je in odšel. Bil je vidno zmeden. Po nekaj korakih pa se je okrenil. "Ne verjamem, da ti je tukaj dobro," je pripomnil, "in tvoje roke so zdelane. To mi ne ugaja. Terezika, ti si od hudi- ča: 1" Po teh besedah je počasi, dostojanstveno odšel. Tereza je o-stala do sončnega zahoda sama na prostem. Njeno srce je bilo zaradi čudnega vedenja Antona Jakoba razburjeno. Komaj je vedela, čemu. Toda zdelo se je, da se mu smili. Ko je naslednjega dne povedal Rothlisberger Terezi, da je gospod govoril z njim o nje j in določil, da ne sme odslej več pomivati vrčev za mleko, marveč mora priti v hišo, kjer bo stregla gospodu, se je je polastil čudno zmeden nemir. "Moram oti?" je vprašala. "Gospod je dejal in najbolje je, da greš takoj. Pomagala boš Emi." je odvrnil. Anton Muller si ni nikdar najel lastne gospodinje. Mislil si je: "če bo staro grdo strašilo, bo žalila moj pogled, kadarkoli jo bom videl, in če bo mlada in čedna, bo zame neizogibno vir neskončnih neprilik". In tako so mu stregla dekleta, ki so spala v gospodarskih poslopjih. Vse po vrsti so mu že stregle, Hedvika, Ila, Hanika, da, celo idiotska Katika. Zdaj je bila vrsta na Terezi. Niti besedice niso zinili o nobeni izmed žensk, ki so morale od časa do časa za postrežbo v hišo, kakor hitro pa je šla Tereza, so stikale vse ženske na Gamhofu glave. — "Aha! Seveda! Ali nismo vedele, da jo bo lepega dne odpeljal v hišo. Seveda je ves čas delala na to. Kadarkoli je šel gospod mimo, je dvignila glavo. Kupila si je novo obleko in čevlje, da bi jo bolj opazil." "No — kaj sem vedno trdila!" je triumfirala Frida. "Ni le Leonhardu zmešala glave, naravnost na starega se je spravila." Od tega dne je Tereza težko živela med ženskami na Gamhofu. Skoraj zarotile so se proti njej in oprezale za slehernim njenim korakom. Gospodar je prihajal skoraj vsako noč zelo kasno domov. Skoraj nikdar ni prišel pred polnočjo od "Medveda" in marsikdaj se je vrnil domov z zardelim obrazom in od vina razžarjenimi očmi. Ida, ki je doslej vedno godrnjala, ker je morala pripravljati ob tako pozni uri gospodu vodo s citronom, je pričela zmerjati Terezo, ker jo je zdaj ona pripravljala. Kadar je jedel gospodar doma, mu je navadno stregla pri jedi Ema. Zdaj jo je nadomestila Tereza. Ema je zvedela, da mora pometati kuhinjo in čistiti tla, medtem ko se je Tereza sprehajala s pernatim omelom, pripravljala gospodu posteljo, mu krtačila obleko in si celo včasih vzela knjigo s police in jo prelistala. Anton Muller je lahko opazil znamenja spremenjenih front v čemernih obrazih svoje služinčadi. Opazil je celo, da je Tereza trpela v novem položaju. Toda kaj ga je brigalo? Ljubosumnosti njegove služinčadi mu ni nikoli bilo mari. Bil je gospodar in mojster, njegova« v o 1 j a je morala biti volja vsakogar. Karkoli so imeli, so imeli po njem. Ko je opazil njihovo ljubosumnost, je pričel ženske člane svojega dvora zasmehovati; doslej je bilo to le redkokdaj. "Ali vidite?" je rekla Frida svojemu možu. "Lepo mu je zmešala glavo! Kmalu bo začela z nami pometati." "Neumne bedastoče!" je zavračal po navadi Rothlisberger neokretno in s skoraj vzvišeno brezbrižnostjo njeno govorjenje. "Vsi skupaj klatite neumnosti." Toda celo v Gamu se je pokazalo, da so ženski instinkti pravilni. Anton Jakob je postal zelo oprezen. Plamen strasti se je vnel v njegovi duši, toda posrečilo se mu je, da ga je prikril Terezi s tem, da je ubral oče- tovsko in ■ patriarhalno taktiko. Njegovo vedenje nasproti njej ni prekoračilo nikdar meje običajne prijaznosti in ker ni poznala njegovih resničnih čustev, je veselo in neskrbno opravljala delo. V strogem možu je videla očetovskega varuha ali starejšega sorodnika. Njeno srce je prekipevalo hvaležnosti do poštenega vdovca. Vendar pa ni prezrla razpora in zavisti, ki jo je povzročilo njeno napredovanje. "Oh, gospod Muller," je rekla nekega večera Antonu Jakobu, "res ne vem, kaj naj storim. Vsi so me zasovražili." "Hm! Ha! Kdo so ti vsi?" Naštela mu je celo vrsto imen. "Sakrament vendar!" je dejal. "Skupaj jih bon) zbobnal in jim povedal svoje mnenje, vsej drhali." "Ne, prosim, ne storite tega!" "Zakaj pa ne?" "Najmanj časa sem v službi in ne bi prenesla, da bi bili vsi proti meni. Pa tudi ne bi rada izgubila svoje službe. Ce jih skregate zaradi mene, gospod, potem bi morala pač oditi." (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Želim kupiti rabljeno kuhinjsko peč na premog. Kdor ima za prodati, naj sporoči na 17921 Delavan Rd. Dekle ali ženska se išče za hišna opravila.— Stalno delo. Nič pranja ali likanja. Dobra plača. Katero veseli, naj se zglasi na 17820 Nottingham Rd. Naprodaj je hiša s 10 sobami, 5-5 sob, s sobo in kopalnico na 3. nadstropju. Kokošnjak, velika lota. Cena $7,200. Pokličite LI 9837, ali se zglasite na 14315 Darley Ave. r GOSTILNA NAPRODAJ D 2-3 licenca inkorporirana Med $800 in $900 tedenskega prometa. Najemnina $55 in stanovanje s 5 sobami. Cena $17,-250. Nahaja se na jiižno-vzhod-nem koncu mesta. Pokličite med 5. in 6. uro zvečer ORchard 8936 Za delavt« ž E N S K ^ PRECISION ASSEM 18 do 30^, Omejeno ši®'' ji Piece work. Mini«"® . General 1814 E. 45 S'- od 45th Co- Išče se ZIDARJE IN Dobra Kdor se zanima-' oglasi na 960 E. 185 v % s« % % % Promise Delivery of Thousands of Tires Tires, thousands of them, are shown moving out of the huge plants of the Firestone Tire and Rubber company, Akron, Ohio, to civilian users everywhere. The reconversion from military to civilian tire production was almost Immediate, and first line tires will flow, in ever-increasing quantities, to the civilian market. V BLAG SPOMIN 32-LETNICE SMRTI POKOJNE 1 1 I/" "V v* v Ivanke Krizmancic ROJ. MEVLJA katera je preminula 8. oktobra 1913. Prišla je v Ameriko 8. sept. 1913. OSTAJAŠ NAM VEDNO V SPOMINU! Žalujoči ostali: MIHAEL KRIŽMANČie, soprog; TILLIE KRIŽMANČIČ, por. Peterlin, hči; LOUIS PETERLIN, zet; PEGGY PETERLIN, vnukinja. Cleveland, Ohio, dne 8. okt. 1945. NAZNANILO Trgovci z modnim blagom in obuvalom na St. Clair Ave. sporočajo javnosti, da bodo njih trgovine odslej odprte po spodaj navedenih urah, ter prosijo javnost, da jih upošteva. Ponedeljek _______________________ 9. zjutraj do 7. zvečer Torek __________________________________9. zjutraj do 7. zvečer Sreda ____________________________ 9. zjutraj do 1. popoldne Četrtek ________________________________ 9. zjutraj do 7. zvečer Petek____________________________________ 9. zjutraj do 7. zvečer Sobota....................................9. zjutraj do 9. zvečer MAJER SHOES (( MANDEL'S SHOE STORE MILLER BROS. SHOES KAY SHOES BILL'S SHOE STORE KALISH DEPT. STORE BROFMAN DEPT. STORE ANZLOVAR'S DEPT. STORE STAMPFEL DEPT. STORE GORNIK'S MEN'S FURNISHINGS ST. CLAIR HOSIERY CENTER PARKWOOD HOME FURNISHINGS FINANČNO POROČILO ^f^rth (lAmerican banke IMETJE; ^ Gotovine na rokah in v drugih bankah ________$1,493,567.89 U. S. vladne sekuritete________ 4,416,035.53 Posojila in odbitki_________^____ 1,502,239.59 Drugi bondi in sekuritete____ 274,195.61 Bančno poslopje _________________ 20,000.00 Drugo imetje ______________________ 28,867.91 Skupno imetje ____________________________$7,734,906.53 OBVEZNOSTI: Glavnica----------------------------------$ 100,000.00 Obveznosti na glavnico ________65,800.00 Obresti in rezerva ________________________________13,101.05 Preostanek in nerazdeljen dobiček _______________________________________102,380.65 Rezerva za izredne stroške_________________37,896.89 Hranilne vloge ______________________ 6,584,764.06 Sklad vojnega posojila ________________709,265.48 Druge obveznosti____________________________________121,698.40 Išče se OSKRBNIK za čiščenje in oskrbovanje kor-joračnih prostorov v Slovenskem domu na Holmes Ave. De-stalno in plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vkljuČivši elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasiti se je vsak večer med 8. in 10. uro pri TAJNIŠTVU KORPORACIJE. Skupne obveznosti in kapital______$7,734,906.53 ^ ' kfočj DELAJI^. MODERNEMOJ - &; THE TELEPB®" C potfR Ž E N S delavke h'^1,1 Downtown P iVUWllLU"- - .J. stalno delo-'P^^ Polni ali 6 večerov v teo Naprodaj je liša za eno družino na E. 41 St., med Payne in Superior Ave. Se lahko takoj vselite. Sprejme se ponudbo za prodajo na odplači-a. Pokličite HE 7083. 7 1-40 5:10 do Zglasite syt-Ernploymeo* ^ 700 Prospect A^®*' ' od 8. zj. do ^ ^ razvenobJ^^ ^ Uradniki Slov. demokratskega kluba v Euciidu Predsednik Andy Jerman, 792 E. 232 St.; podpredsednik Anton Stemad, 19650 Naumann Ave.; tajnik Michael Boich, 22571 Ivan Ave.; blagajnik Frank Smaltz, 21481 Naumann Ave.; zapisnikar John Gabrenja, 22010 Ivan Ave.; nadzorni odbor: John Kinkoff, John Robich, Louis Zgonc. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave, 'i h k % ' v,ne hiša za 3 druziD ^ ^ palnico, spodaj, papirano, nez na vročo tični grelci, šje po vsej raža za 4 avte, P na in elektric" B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. BIS. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih zgoraj za 2 d^g^^Y C be, posamezne j#r , . UtCi ^ i ^5 zelo praktičn^ ograjen vrt gf zmerna. Zglasi^®^/^ popoldne ' 16016 Saranac zgoraj. Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiŠčen po "va-cuumu." $4 do $6 ' National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Farmers Poultry Mkt. Vogal Superior in E. 43 St. Kokoši, race, goske, purmani in jajca Prodajamo na debelo za ohcete In priredbe gam mcD OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni Društvo Sv 4S.P-^' r k Predsednica, 1173 E. 60 St.'P Jennie 8taD0D^\g? .k Bradač, 1153 pf^ N nlkarica, ^ gajnliarka, 6326 Carl Ave.:' ry Pristov; ^ Erbežnik, iP I. ErSte. so vsi slovenski .J velandu in štvene seje 8° ggt^ do V mesecu. O zvečer v Slo^' gob^t' St. Clair IMAMO 20-1^"^ ..k/, f V popravljanj** metov lo ' Imamo elek ^ žlebove—ou in KAKOVOSf WM.%/ 16354 EUGLlDg^ 4}^ % % *] Oglašaj** Enakop''