■¥ “t GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO III. LJUBLJAIIA, MAJ 1963 ST. 6 Pred volit vami Kot smo Lili priča pomembnemu zgodovinskemu datumu, dne 7. aprila 1963, ko je bila sprejeta Ustava socialistične federativne republike Jugoslavije, bomo priča tudi dogodku, ki pomeni prvi korak pri izvajanju Ustave. To so volitve, na katerih bomo volili vsa predstavniška telesa družbenopolitičnih skupnosti od občinske, republiške in do zvezne ljudske skupščine. Kako pomembne so volitve, nam pričajo že opravljeni zbori občanov in predlaganje kandidatov v naša predstavniška telesa. Množičnost razprave v našem razvoju in družbeno-politič-nem življenju je pokazalo izredno odkritost in konstruktivnost sodelovanja občanov pri opravljanju svojih zadev. Volitve v' nove organe oblasti občinske skupščine, naj bodo samo nadaljevanje široke politične akcije, kakršne doslej še ni bilo. Ustavna načela, ki smo jih potrdili in jih vtisnili v svojo zavest kot kažipot, jih bomo začeli tudi izvajati v svojem nadaljnjem življenju. Povsod, kjer delamo, v podjetjih, v zavodih, v organizacijah, v društvih in drugod, moramo pač stremeti za čim hitrejši napredek, za izboljšanje materialnih možnosti in za povečanje realnega standarda. Ce bomo imeli pred seboj ta načela pri sleherni naši odločitvi, bomo lahko temu rekli, da uspešno nadaljujemo svoje že začeto delo. Občani — volivci, ki bodo na volitvah odbornikov v občinsko skupščino in na volitvah poslancev v republiško in zvezno skupščino odločali ali zasluži kandidat njihovo polno zaupanje, naj se zavedajo, da bo njihov zastopnik tisti, ki bo s svojimi moralnimi, političnimi in strokovnimi kvalitetami, sposoben da se bori v skupščini vseh družbeno-političnih teritorialnih enot za dosledno izvajanje novih ustavnih načel in da bo pri tem čutil dolžnost in tudi pravice do svojih občanov volivcev. Volitve v naše predstavniške organe sovpadajo z 20. obletnico graditve našega druži e ro-ekonomskega in političnega sistema. Dvajset let od drugega zasedanja AVNOJA-a in zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, pomeni s krvjo in uspeh i kronano pot, premagujoč velike in številne težave, toda ne zaman. S svojo 100o/o udeležbo na volitvah bomo potrdili tako prehojeno pot in našo novo izgradnjo socialističnih odnosov. Novo izvoljeni predstavniški organi druž-beno-političnih skupnosti pa bodo lahko izvrševali s pomočjo svojih občanov volivcev nove socialistič-no-družbene odnose ob tesnem sodelovanju z njimi in tako odpravljali težave pri našem nadaljnjem družbeno-pouličnem dogajanju. Bogdan Vmičič SPREHOD SKOZI PODOBO NAŠEGA ČASA Moči napredka naše vsakdanje ustvarjalnosti Samo vrednost družbenega bruto proizvoda je v zadnjih treh letih narasla od 19 milijard na že več kot 33 milijard v lanskem, letošnje leto pa bo dosegel vrednost preko 38 milijard dinarjev — Novi gospodarski objekti, skrb za delovnega človeka — upravljalen, nenehen dvig proizvodnje in produktivnosti ob krepitvi materialnih sil, izboljšanje osebne potrošnje, naša jasno začrtana jutrišnja pot — vse to so le skromen prikaz vsega, kar smo ustvarili v teh zadnjih letih s svojimi velikimi napori- in s svojim nezadržnim delovnim pošetom. Prav na takšne uspehe pa smo lahko več kot ponosni! Lubgojni, Horjulu, Dalnji vasi, in v Brezjah. Uredili smo vrsto naših mestnih in gozdnih cest, zgradili nove, prižgali v slehernem zaselku električno luč, zgradili nove šole na Brezovici, na Vrhovcih in v Trnovem, uredili vrsto trafopostaj. Gradimo novo otroško varstveno ustanovo na Tržaški cesti poleg sedmih sedanjih, ki ne ustrezajo vedno večjim potrebam in ki bo lahko sprejela 100 otrok. ČLOVEK JE NASE NAJVECJE BOGASTVO! — TITO Motiv iz ljubljanske „žižiiicc‘‘ Kaj vse bi človek prisodil ob množici suhih štev ilk, iz katerih odseva naš uspeh, naš napredek. Resnično, naš napredek, ki mu ni moč odreči takšne besede, ki jo želimo izreči vselej, ko nas v trenutkih radosti navdaja še posebno zadovoljstvo. Tisoče besed, na tisoče rok naših delovnih ljudi, naših upravljalcev, vladarjev našega delavskega razreda in svojega bogastva. Zares take ljudi imamo samo mi, samo mi, ki smo si s krvavimi žulji, oznojenimi obrazi prepotili svojo pot, ki je bila edina in ostane edinstvena v srcu vseh nas. Pot, ki so nam jo zavidali drugod, mi pa smo po njej ubrali krepak korak, ki je gluho odmerjal stopinje delavca, človeka — ustvarjalca boljšega, srečnejšega jutrišnjega dne. Tudi mi smo delček vsega tega, nakar se danes s ponosom oziramo. Sleherna naša ped je bila prepojena s krvjo in ko so na nedrih zbledeli spomini jo je prepojil znoj našega kovinarja, kovača, martinarja, našega človeka. Kolikokrat sc je zavrtelo kolo časa in kolikokrat smo stali sami pred seboj. Dnevi so se vrstili v gluho noč, ki ji ni povratka, tedni so minevali kot leta, le drobna misel za nas, vse nas je navdajala /. globokim občutkom, ki ga premore edinole — človek. Skrb za človeka, ki nam je bila venomer največja, je našla svoj odraz ob njegovih boljših življenjskih |M>gojih. Od leta 1939, ko je znašal narodni dohodek na zaposlenega le 167 tisoč je bil lani žc 282 tisoč, to leto pa bo dosegel že vrednost preko 310 tisoč dinarjev. Skromen <1 robec, ki pa odtehta toliko naših nn|K>rov, ki jih ni moč nameriti z metri, bodisi s kilogrami, litri .. . Na vseh področjih našega družbenega in gospodarskega življenja čutimo iz leta v leto nesluten razvoj in razmah, ki ne pozna svojih meja. Samo v kmetijstvu, kjer smo sc vrsto let borili z vsem, kar nam ni bilo po godu, smo zabeležili velikanske uspehe, čeprav nas čaka še zvrhan koš naporov in skrhi. Mclioriranc površine, nova zemljišču, novi objekti na Igu, v Prcscrjih, na Barju, na Dobrovi, aktivna kmetijska proizvodnja s socializacijo naše vasi, vse to kaže na korenite spremembe, ki jih je doživelo naše |H>deželjc v zadnjih letih. Novi turistični domovi na Kurcščku, na Krimu, v Iškem Vintgarju, Polhovem Gradcu, mnoge priljubljene izletniške točke na Mo-ikcrcu, Polhograjskih Dolomitih, Babni gori, na Turjaku, okrog Velikih Lašč z. Rašico, Rctjami in Podsmreko in mnogotero manjših, a nič manj mikavnih krajev, nam odpira ,,okno v 6vct“ našega turizma. Boljša preskrba z živili, novi potrošniški centri, Imgato opremljene samopostrežne trgovine in prodajalne, kvaliteUicjša in večja izbira vseh prehrambenih izdelkov, odpirajo že sedaj naši trgovski mreži oh novih pridobitvah, nadvse široko pcrs|>cktiv no pot. Tudi v zdravstvu zadnji čas beležimo v isto uspehov. Na \ iču smo zgradili nov zdravstv eni dom, na Hudniku pa ga dograjujemo. Tudi na podeželju smo rešili doslej aktualne probleme zdravstvene zaščite ljudi. Le skop |>odatek: Samo v zadnjih sedmih letih smo zgradili nič manj kot 1021 stanovanj s skupno kvadraturo 69.172 m- v vrednosti nad 3 milijarde 375 milijonov dinarjev. Letos naj hi po predvidevanjih zgradili šc nadaljnjih 374 stanovanjskih enot, vsako naslednje leto pa okrog 500 stanovanjskih enot. Samo zadnjih nekaj let smo zgradili nove vodovode v Planini, Butajnovi, Šentjoštu, na Dobrovi, Podolnici, Zažurju, Notranjih .gol icah, V bližnji prihodnosti bomo zgradili nove šole v Horjulu, Velikih Laščah in v Polhovem Gradcu, v Ljubljani pa ob Tržaški cesti in v Rožni dolini. In končno. Številnim inštitutom, znanstvenim zavodom in visokim šolam, se bodo bržčas že v teh nekaj letih pridružili Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ob Tržaški cesti in povečani odsek za šibki tok Oddelka za elektroniko ob Jamovi ulici. Vso to je delo naših rok. Ivan Vinnk PRED NAŠIMI VOLITVAMI Volivci / Rakitne so spregovorili o turi- Zbori volivcev in presoji ob odkriti kritiki slabosti o jutrišnji perspektivi atičnem razvoju kraja in sanaciji vasi, na Brezovici in Vnanjih goricah o urbanističnem načrtu ter o komunalni ureditvi, na Dobrovi so sc volivci zavzeli za boljši in hitrejši razvoj kmetijstva, razpravo tem problemom pa so posvetili tudi vaščani na Brezjah. Pravkar končani zbori volivcev, za katere je še v posebni meri na moč značibio izreifno delovno vzdušje, so ]>olcazali, da so ljudje v naših krajih kaj krepko (►osegli z zdravo kritiko do vseh svojih slabosti in mislih na jutrišnjo perspektivno pot, ki se jim |>onekod odpira bržkone kar na dlani. Razprave o problemih, trezni presoji slabosti in jutrišnje novo zorane ledine ter še treznejši presoji ob bodočih predstavnikih v naša samoupravna telesa, so pokazali, da so se volivci dodobra zavedali svojih odgovornosti tudi kot državljani, ki jih nosijo ob odločanju v prid svojega srečnejšega jutrišnjega dne in naše družbene skupnosti kot celote. V tem svečanem vzdušju, v odločni besedi ob slabem in krepko zastavljeni besedi ob vsem, o center velja premisliti že jutri, prav v teh mislih, so odšli mimo nas v anale letošnji zltori volivcev. Soupadli so v čas naših predvolilnih priprav, v čas, ko smo izbirali kandidate za naša naj-višja predstavniška telesa od oltčinske prek republiške do zvezne skupščine. Kratke informacije, ki smo jih pripravili našim bralcem, so le bežen prikaz izredno plodnih in bogatih razprav, ki so bili domala odlika slehernega zltora naših občanov. Na Rarju so spregovorili največ o pereči kmetijski problematiki, ki se odraža še posebej v nerodovitnih barjanskih površinah. Teh pa je še vedno dovolj. Zaradi neurejenega vodnega režima je Barje s svojo kmetijsko proizvodnjo še toliko bolj problematično, čeprav je bilo za ureditev režima vloženih že precej sredstev. Večjih proizvodnih us[h-Iio\ pa ni moč doseči s primitivnim obdelovanjem, kot je to ponekod tia Barju kaj stara navada. Ker l>odo že v bližnji prihodnosti za družbeno proizvodnjo namenjeni predvsem nižinski predeli, semkaj pa sodi tudi Barje, si od tega lahko marsikaj obetamo. Na zboru na Viču so govorili največ o gos|MKlarskih in družbenih dosežkih v občini v zadnji mandatni dobi Obl.O, izrekli p.l so tudi mnenje, da bi morali vložiti več skrbi za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma. Slej ko prej pa bo treba misliti če ne že danes pa vsaj jutri tudi o izboljšanju narodnega dohodka, ki je med najnižjimi med vsemi ljubljanskimi občinami. Volivci s Krima so se kritično ustavili ob problemih telesne vzgoje in ob gospodarskih uspehih občini', na Rudniku so govorili o melioraciji barjanskih površin in svojem potrošniškem centru, v Rožni dolini o komunalnih vprašanjih, na Brdu so se ustavili ob nadaljnjem razvoju in razširitvi Ljubljanskih opekarn ter Utensilijc, na Vrhovcih pa o urbanistični ureditvi, krajevnih problemih in o razvijanju družbenih služb v olrčini. O svoji krajevni skujmosti in njeni vlogi ter o vseh drobnih problemih je bilo precej besedi tudi na zboru v Kozarjih, na Lavrici in Škofljici pa so razpravljali največ o kmetijstvu in gozdarstvu ter o urbanistični ureditvi. Tudi na Orlah je šlo precej besedi na račun razvoja kmetijstva in gozdarstva, v Velikih Laščah pa so ob veliki udeležbi preko 180 vaščanov, govorili o gospodarskih in turističnih perspektivah kraja v bližnji bodočnosti. Tudi zbori v Dvorski vasi. Karlovici. v Opalkovem. Bobu. Krvavi reči. Mohorju. Velikem Osolniku, so pokazali skrb ljudi za svoje probleme. Na Turjaku je bilo precej govora o problemih zaposlovanja, v Želiniljah o per spektivah kraja, v Pijavi gorivi so sc dotaknili problemov šolstva in cest. na Igu arondacije zemlje, komunalnih in šolskih vprašanj, v Tomišlju pa je beseda med volivci stekla o razvoju kmetijstva in gozdarstva, arondaciji in krajevnih problemih, medtem ko se v Pre-serjih obravnavali probleme komunalne izgradnje pridobivanja kmetijskih površin. V Horjulu so |vosegli z l>esedo o industrijskem razvoju kraja, o tem pa so razpravljali tudi v Vrzdenctt. žažarju in v Šentjoštu. In končno. V Polhovem Gradcu je bilo največ govora o zazidalnem načrtu in razvoju turizma, na Črnem vrhu pa o uspehih in o problemih v okviru krajevne skujmosti, razvoju kmetijstva, gospodarstva, komunale in turizma. Zbori volivcev so oh tehtnih besedah iu kritični presoji vzbulili široko zanimanje vseh naših občanov / ZADNJE SEJE NAŠEGA LJUDSKEGA ODBORA Kot vselej v delovnem vzdušju Vselej, ko ljudje odidejo iz svoje delovne sredine, je slovo še tembolj težko, če so skupni napori obrodili tako bogate sadove, da jih ni moč oceniti skozi |>odol«) svojega easa. lako slovo smo ob našem občinskem jvrazniku doživeli med odborniki ljudskega odlvora, nemalo zatem, ko sta jiredsednika obeh zborov, Ignac Voljč in Ciril Marinček zaključila zadnjo skupno sejo ObLO ob izteku jn-tletne mandatne dobe ljudskega odbora. Dvorana v naši občinski hiši je to [>ot doživela svečano obeležje. Odborniki so se pridružili besedam in zahvali jvredsedniku občinskega zbora Ignacu Voljču, ko je v imenu vseli, ki jih je jiet let združilo odborniško delo v ljudskem odboru, zahvalil predsedniku ObLO Ivanu Bomctu za njegovo plodno in nesebično delo, ki mnogokrat ni poznalo miru in [HK-itka. Priznanja za svoje dosedanje jiožrtvo-valno delo je bil deležen tudi jvodpredsednik ObLO Edo Klanšck, ki mu je predsednik zbora proizvajalcev Ciril Marinček izročil -skromno spominsko darilo. Ob zaključku je predsednik tov. Home izročil vsem dosedanjim odbornikom dokumentirano delo jiadlega fotorejiorterja Jo-ticta Petka s jKiti XIV. divizije na štajersko v sjiomin na njihovo jietletno delo v našem ljudskem odboru. Vsako telo, na dan 27. aprila, zgodovinske obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (spominsko obeležje ob tem dnevu na zgodovinski sestanek v Vidmarjevi vili na Večni j>oti 3), se odene naša občina kot vselej \ svoje praznično oblačilo. Ta dan doživ lja leto /n letom vse močnejšo obliko družbene manifestacije uspehov na vseh področjih našega družbenega in gospodarskega življenja. Tako je bilo tudi to pot — ob letošnjem prazniku. Letošnji 27. april je doživel v tem oziru obeležje naših doslej najveličastnejših ljudskih manifestacij in novih temeljnih zakonov naše socialistične družbene ureditve. Obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte pa smo tokrat proslavili v znamenju sprejema temeljnih ustavnih določil — zvezne in republiške ustave ob vseljudski podpori in izrazu zadovoljstva na naših javnih tribunah pred bližnjimi volitvami v najvišja predstavniška telesa. Praznik je dobil torej mesto med Predstavniki naših treh tobačnih tovarn iz Ljubljane, Niša in Sarajeva so jK)dpisali nedavno tega v Zvezni gospodarski zbornici pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju med temi tremi našimi tobačnimi industrijami. Poslovno in tehnično sodelovanje nakazuje predvsem smer v še hitrejšem sodelovanju pri proizvodnji cigaret, pri našimi letošnjimi družbenimi manifestacijami ob volitvah naših samoupravnih organov in ob sprejemu najvišjih usta vinih < h >ku men to v. Zjutraj st ji »e na 30. ločeni seji sešla občinski zbor in zbor proizvajalcev, ki sta najprej po obrazložitvi potrdila poročilo okrajnega sodišča ff. v Ljubljani in zaključni davčni račun za minulo razdobje. Po tej točki sta bila oba zbora soglasna ob predlogu priključitve modnega čevljarstva ,,Tavčar" k modnemu čevljarstvu „Rožnikte. Čevljarstvo ,,Tavčar" bo pod okriljem novega združenega podjetja delovalo kot. samostojna ekonomska enota, bržčas že v bližnji prihodnosti pa si lahko nadejamo otvoritve mehanizirane servisne delavnice za čevljarske usluge v Tavčarjevi ulici. Predno sta prešla k svečanemu delu seje pa sta oba zbora potrdila še nekatera poroštva gospodarskim organizacijam in nekaj premožen jsko-pravnih zadev nabavi surovin, pri prometu s tobačnimi izdelki in možnostmi uvoznega in izvoznega sodelovanja. Pogodita, ki so jo sklenile tobačne tovarne iz Ljubljane, Niša in Sarajeva, predstavlja prvo tovrstno medrepubliško sodelovanje v doslej edini industrijski zvrsti. Z /tora volivcev uslužbencev občinskega ljudskega odbora in družbrno-političnib organizacij SKROMNA, A PRISRČNA SLOVESNOST Odborniki se poslavljajo Tobačna tovarna v poslovnem In tehničnem sodelovanju NAŠI I* R K D V O L I L N I RAZGOVORI Obdaja nas ponos in zaupanje v naše predslavnike V predvolilni tribuni ..Naše komune" so sodelovali: trgovski pnmoeniei Vika Agrcž in Pavla Strušnik i/. poslovalnice ..Hrana" ma Tržaški eesti -Ki, re/kalec v ljubljanski „Žie»iiei“ Janez Oven in Frane Zupan, strojni ključavničar v Tobačni tovarni. Nekako sredi naše glavne cestne magistrale, ki je v tem mesecu zaživela prek noči in ji raznoteri kaj sorodni zvoki krojijo dnevno dolgočasje, smo se ob stisnjeni vrsti ustavili v eni izmed številnih poslovalnic ljubljanske „IIranc“. Na Tržaški cesti 46 pa je stekel za nas, še bolj pa za obe trgovski pomočnici 18-letni Viko Agrcž in Pavlo Strušnik, malce nenavaden pogovor, ki sc ga še tembolj, ko so jih morda to ]>ot prvič obiskali novinarji, niso tako zlepa nadejali. „Lctos bosta prvič volili. Kako sta sprejeli to novico?" je bilo naše prvo vprašanje, ki smo ga zastavili hkrati kar obema. 22-lctni rcz.kalcc v ,,Žičnici" Janez Oven, je bil naš drugi sogovornik. Prijetno je kramljati s človekom, kakršen je prav Janez. Skromen, tih in nadvse delaven in prizadeven. Tako so nam povedali v |>odjetju, kjer ga cenijo kot dobrega in vestnega delavca, še toliko lx)lj kot iskrenega prijatelja in človeka. Janez je član številnih družbenih in poli-tičnig organizacij. Kot tajnik sodeluje tudi v odboru sindikalne podružnice. Pred poldrugim letom, ko so v ..Žičnici" ustanovili še planinsko društvo pa jc med prvimi postal njegov član. Beseda ob besedi nam je razkrila košček vsakdanjega življenja v njegovem podjetju. povedoval še o prizadevanjih za čimvečji in hitrejši plasma na zunanjem tržišču. Predvsem za pnevmatične rezkalne stroje, valjčne bru-silke, ki so jih ze nudili tujim kupcem. Zdaj, ko so posegli še v novo proizvodnjo: med prvimi e Jugoslaviji bodo izdelovali naprave za preizkušanje avtomobilskih zavor, po katerih smo doslej v tujini čestokrat povpraševali. K temu skromnemu deležu pa sodi po njegovih besedah še vrsta raznovrstnih izdelkov, ki jih bodo v bližnji prihodnosti nudili domačemu in tujemu tržišču. Ob koncu nam je tov. Oven povedal, da ImkIo z novim mladinskim aktivom, ki so ga iz|>o|M)lnili z novimi, za delo voljnimi mladinci in planinskim društvom, pod čigar okriljem so priredili že več izletov, sodelovanjem z ostalimi delovnimi kolektivi in z uresničitvijo Im-sed. ki jih jc bilo moč slišati ob zadnjem zboru delovne skupnosti v kolektivu o nadaljnji poti v podjetju, iz]K>lnili vse naloge, še tembolj tiste v neposredni proizvodnji, s katerimi ho bogatejši naš človek — proizvajalce in ves kolektiv. Kdo torej v te besede ne bi imel polnega zaupanja. V remontnem oddelku Tobačne tovarne smo obiskali še 24-letnega strojnega ključavničarja Franca Zupana. „S ponosom in radostjo, ki naju obdaja še tembolj, da bova letos prvič ua volišču in s tem tudi prvič v življenju izpolnili svojo državljansko dolžnost". Pripovedovali sta nam še marsikaj, čemur se pero ne more upirati. Tov. Agrcžova o svojem sodelovanju v vrstah trnovskega Partizana, njena vrstnica pa o svoji |»oti, ki jo oprav i sleherni dan, predno se odpro v rala trgovske hiše na Tržaški cesti 46. „\ sak dan me čaka od Katarine do |K>d Goljcka še dve uri hoda, in tako sem bolj ali manj, razen če izvzamem delo v trgovini, odrezana od vsega čemur bi sc lahko predala v tistih nekaj skromnih uricah, ki hi mi pomenile najlepše razvedrilo. Tako pa sem prisiljena dan za dnem s svojo potjo jHizabiti na vse, česar si vsi mladi tako želimo. Prijetnega počutja, razvedrila, l*csedi in sodelovanja v društvih. Sicer pa kdo vse bi našel temu odgovor. . .“ je zav zeto pripovedovala Pavla izpod Goljeka. Zakaj človek ne bi verjel mladosti. Ko •mo |>okramljali še s poslovodkinjo, nam je dejala, da so sila zadovoljni z obema. Zadovoljni pa smo bili tudi mi, ki sta nam pero m objektiv prikazala vsaj delček njunega drobnega življenja. ,,Včasih sc še vedno ustvarja kaj nepotrebna razlika med delavci in vodstvom v podjetja," je pripomnil Janez. „Cemu naj bi bili vsi ti predsodki, ko se borimo in ustvarjamo vsi za sebe in za svojo skupnost." Ko nam je govoril o uspehih, ki so jih zadnja leta zabeležili v podjetju, nam je pri- „Kdaj ste prvič stopili na volišče?" jc bilo naše prvo vprašanje. „Yolil sem 1957. leta. To Spominska akademija ob prazniku V dvorani kina ,,Vic“ jc bila 27. aprila ob spominskem dnevu ustanovitve O F slovenskega narodu, svečana akademija, ki so sc jc udeležili predstavniki naših družbenih, političnih. množičnih in kulturnih organizacij ter društev in učnih zavodov. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ivan Home je v krajšem govoru orisal nekatere poglavitne uspehe na našem družbenem in gospodarskem življenju zadnjih let, |R> govoru pa jc tričlanska delegacija odnesla venec na spominsko obeležje pred Vidmarjevo vilo na Večni poti, kjer je bila ustanovljena OF. V kulturno-umctniškcm delu sporeda so sodelovali solisti, mešani pionirski in mladinski l>ovski zbor viških šol ter orkester Glasbene šole pod vodstvom Matije Terčelja. Gradnja institutov in znanstvenih zavodov Z gradnjo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ob Tržaški cesti, kjer so ze začeli z, zemeljskimi deli. se odpira vrsta novih fakultetnih zgradb, znanstvenih zavodov in inštitutov, ki jih bomo zgradili že v bližnji prihodnosti. Ob Večni poti bo zrasla nova Agronomska fakulteta, skupni inštitut z.a fiziko in povečanje Odseka za šibki tok oddelka za elektroniko pa je predviden ob inštitutih, ki že stojijo ob Jamovi ulici. Potrošniški center v Gerbičevi ulici Osrednjim trem |>otrošiušlt naših sremljenj! & „Clovek je .naše največje bogastvo!4* — Tito. O Nova ustava — snažno orožje v rokah vsakega državljanaI V Kožni dolini so lahko gospodinje, vsaj kar jc lakih, ki jim je samopotsrežna trgovina pri „roki“, lahko več kot zadovoljne. Izbira, kakršna je v tej trgovini, ob sr prijetnejši in bogali postrežbi, služi edinole za vzgled. Edino le delo im rezultati tlela iirujtijo materialni in družbeni položaj človeka! — Ustava. Za družbeni standard 41 milijonov Občni zbor sindikalne podružnice v Tobačni tovarni, ki sodi med prve v naši občini, je ugotovil vrsto uspehov, ki so jih zabeležili v tem in prejšnjem letu na področju delavskega samoupravljanja. To velja sc posebej za skrb hitrejšemu prebodu k stimulativncjšenui načinu nagrajevanja tudi tam, kjer ne delajo na normiranih delovnih mestih. Prav proizvajalci, ki ne delajo na normiranih delovnih mestih, lahko s stimulativnejsim nagrajevanjem v mnogoeem prispevajo k večji produk- tivnosti. rentabilnosti in ekonomični proizvodnji. Vzporedno z dvigom osebnih dohodkov, ki so posledica večje produktivnosti in ckono-mienejse proizvodnje sploh, jc bilo lani vloženih za družbeni standard nič manj kut 41 milijonov dinarjev. Večji del teh sredstev je sel za gradnjo stanovanj, saj delovni kolektiv v TT že leta in leta skrbi za svoje delavce in jim nudi kolikor se le da, udobna iu zdrava stanovanja. Primer, ki je s te strani vreden posnemanja. & IVoizvaj.amo več iti boljše! Volimo tlosledne borce za razvijanj® socialističnih družbenih odnosov! Družbeno samoupravljanje — maša najvecja pridobitev! V ZRCALI KULTURNO POLITIČNIH TRIBUN ZAGATE NAŠEGA SEKRETARJA Od Polhovega Gradca NI NAVADNA PREDSTAVA — Prižgi reflektorje. — Te, kratke? — fte, dolge prižgi. In mir zdaj tu zadaj. — Kuj delaš tukaj ? — Z osemletke sem, l>om odgovarjal na Vprašanja. — Torej si tisti, ki smo ga iskali, o čem Boš govoril? — O naši oheini. — Kje je tisti, ki bo spregovoril o turizmu? — Je še na avto-moto tečaju. — Saj bo zamudil, zdaj imamo vendar nastop. — lu kje sta mladinea, ki bosta govorila o kmetijstvu? — Rada bi gledala prireditev, fcar v dvorano sem ju poslala, ko bosta na Vrsti jih kar iz dvorane pokliči. — Orkester, ste pripravljeni? — Smo. lahko pričnemo — ne, ne še, še trenutek, ali veš. kako bova otvorila? Ponoviva fc enkrat. — Vsem v dvorani lep pozdrav. Otvarjava mladinsko-polilično tribuno — ZA RESNOST SMO IN DOBRO VOLJO — v organizaciji ObK ZMS Ljuhljana-Vič-Rudnik in s sodelovanjem ustanov in organizacij vašega kraja. — Bo šlo? Pazi na tisto „za resnost smo *n dobro voljo“, rečeva skupaj. — Ugasni luči v dvorani. — Zakaj, saj ni navadna predstava. — Prav imaš, ni navadna predstava, kar pusti jih, bo bolj domače. Ti-4ina tu zadaj, zaprite vrata. Začnemo! O BLACAJKAII IN O PROSLAVI BREZ GOVORA — Slišal sem, da v šoli izdajate list Blaga j ko? — Da, tudi sama pišem vanj. — Polhov Gradec je turističen kraj, bi lahko povedali kaj več o turizmu tu med Dolomitih in o načrtih. — Da, načrti, veliko jih je. Dva bazena, •treditev manjših kempov. Tudi mladina bi lahko kaj več pripomogla. — Da. mladina, tista iz vasi. Danes so sc slabo izkazali. Obljubili so, da bodo okrasili •nvorano, da bodo poskrbeli za ples. nič ni bilo narejenega. Osemletka je bila izvrstna. Tovariša upravitelja je skrbela, kot da hi bila to njegova premiera, ne naša. Mladina iz Osemletke je aktivna, da bolj ne more biti. Treba bi bilo razgibati tiste iz vasi, tiste, ki *>iso v šoli. Drugo jutro so se oglasili. Dva •ta bila, iu eden je prinesel šopek blagajk. do Preserij na zaveso. DfcžKLA, KI IMA TAKŠNO MLADINO, MORA IMETI SVETLO PRIHODNOST — TITO. Dvorana jc bila nabito polna, kot na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, le da so tn gledali tudi skozi odprta vrata. Ta dan jc bil občinski praznik. Zvedeli smo precej novega. O „Rašici“, „Klektronikic< in živinorejskem kmetijskem obratu. V ,,Rašici^ izdelajo vsak dan 100 kg oblačil. Kdo bi štel vse njihove proizvode. Kmetijstvo pa potrebuje kmetovalcev, kmetijskih tehnikov. Zdaj ne ho več za kmeta tisti, ki je zabit. Prizorček o rudarjih je bil res prisrčen in pomladil jc tudi pevski zbor starejših. Dramski skupini smo čestitali za prvo mesto na reviji. Škoda, da ni mogel na oder tudi pevski zbor. Malo pred predstavo so se vrnili iz (Ljubljane s prvim mestom, doseženim na reviji pevskih zborov. Investicija za nastop v Horjulu bi bila prevelika. Pomislile, vsakemu vrv, da bi se potegnil izpod odrskih globin, če bi se kaj podrlo. Temu odru res ni zaupati. „Ali jc to kakšna proslava, še govora ni bilo,u je vzkliknil nekdo po predstavi. Da, saj res, ali je bila to sploh kakšna proslava. Orkester je igral celo twist in nekdo je pozabil potegniti iz arhiva govor za občinski praznik. Kako je le mogel V w. Tribune bodo do konca meseca prero-malc vse kraje naše občine. Zanje bo moral odšteti ObK ZMS več kot 600 tisoč dinarjev. Prevozi, orkester, obiski na terenu. Vojka se jc Knašla v zagati. Sekretar je ObK ZMS in ob tribunah se počuti kot prosjač, ki berači za avtomobile ob prevozih, za ozvočenje, pa ostale tehnične priprave. Tistih „lcpo prosim** jc po telefonu res toliko, da je človeka kar sram. Koliko kvalitetnejše in živahnejše bi lah«co bile prireditve, če ne bi bili v stalnih skrbeh za denar. Organizirali bi tekmovanja, da bi sodelovalo občinstvo v dvorani. Mladinci odgovarjajo na vprašanja, kot na oddaji ,.Pokaži, kaj znaš14 in kako resno jemljejo svoj nastop. Kar nerodno mi jc, ko jim niti tolažilnega svinčnika ne moreni Stisniti v roke. In čc človek pomisli, zakaj vse sc danes porabi denar. Sicer pa jc to že tretje poglavje, ki ne spada semkaj. i - • i> r 1 J «leitnej Kcpovs Slavljenci v Mercatorju Delovni kolektiv veletrgovine ,,Mercator« jc 29. aprila s skromno slovesnostjo počastil luekatcre člane svojega podjetja, ki so med hjiiui že deset let. Med sedmimi slavljenci je tudi direktor tega podjetja Adi Osterc, ki že več kot deset let /. uspehom vodi največjo veletrgovino v naši občini. Posebnega priznanja je hil delež™ tudi šofer tov. Trontelj, ki jc v ..Mercatorju« že 12 let in je zadnji čas s tovornim avtomobilom TAM 4500 prevozil brez večje okvare 250 tisoč kilometrov. — .Oprostite, nismo okrasili, šele nu predstavi, ko ste nas pograjali, sva zvedela, da bi Bilo treba. Treba ho zamenjati predsednika, •klicati sestanek. Predsednik ne naredi ničesar. —- Vsaj na ples hi lahko prišli — jim pravim. — Bilo nas je sram. — Tako? — Potem je tribuna uspela. Na Dobrovi smo tribuno priključili kar ■prireditvi „Pokaži, kaj znaš“, ki jo je organi-•irala osemletka. Horjulski tekmovalci so sicer <*dpovcdati, pa jc prireditev kljub temu zelo ••spela. Tu naj hi bila tribuna tudi ustanovitev mladinskega aktiva v zadrugi. V zadrugi je •Kvet mladince\'. Zadolženi so bili, da pripra-rijo dvorano iu preskrbijo ozvočenje. Sicer pa Bna osemletka smisel za okrasitev. Le brez mvočenja je šlo l>olj težko, |M>selmo zaradi •••stopajočih pevcev. Tisti šopek ua koncu je bil res prisrčen. Tako, zaradi Jc|»ega sodelovanja. „Hvala,“ več •••»»■in mogel reči. Pa ne. ol podrtega odra. Mladinci iz ®BJaronikc so jiospravili oder, pripeli napis OBČINSKA SKUPŠČINA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBC/NSK/ ZBOR tO ODBORNIKOV 40 ODBORNIKOV VOLILNE ENOTE 'ZA SKUPINE'. GOSPODARSTVO 2.5 VOLILNIH ENOT KMETIJSTVO 4, VOLILNE ENOTE JAVNI USLUŽBENCI 1 VOLILNA ENOTA PROSVETA /N KULTURA 8 VOLILNIH ENOT 40 VOLILNIH ENOT ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Z VOLILNE ENOTE \ petek in v nedeljo bomo takole \olili odbornike ! našo občinsko skupščino. Najprej v zbor delovnih skupnosti in dva dni za tem pa še s občinski zbor. Priznanje skromnemu glasbenemu pedagogu Malokdaj seže pisana beseda dlje od kronista, ki le za čas prisluhne odtenku življenja in dela. Že leta in leta teče mirno življenje enemu naših najprizadevnejših glasbenih pedagogov in kulturnih delavcev, ljubitelju mladine in vzornemu učitelju — Matiji Terčelju. Vselej, ko beseda zajame njegovo delo in njegova snovanja, kaj nerad seže vanjo, kot bi se je bal in skušal približati njenemu resničnemu pogledu. Skromen, tih in venomer pripravljen priskočiti na pomoč, najsi bo to * besedo, dejanjem ali s svojimi varovanci z dirigentsko palico, prav takega poznamo vsi, ki £a dan za dnem srečujemo in si vselej vtisnemo v spomin |>odobo odličnega človeka, dobrega prijatelja in skromnega ter nadvse zavzetega pedagoga in ravnatelja naše Glasbene šole. (iv) TONE ŠUŠTERŠIČ ŠESTDESETLETNIK Naš Tine — Tone Šušteršič je praznoval te dni svoj šestdeseti rojstni dan. Vedno nasmejan in veder, zato bi se mu radi oddolžili z neka_j skromnimi besedami ob njegovem bogatem revolucionarnem delu. Njegova mladost je bila polna bojev za pravice delovnih ljudi. Ze kot 17-letnega ga vidimo pri demonstracijah na Zaloški cesti in pri raznih drugih akcijah, ki so jih organizirali v vrstah delavskega gibanja. Zalo je že leta 1932 postal član KPS. Vidimo ga med prvimi v partizanskih vrstah. Ze leta 1941 pa ustanav lja v Reli Krajini partijsko organizacijo in OF in že ima prvo četo belokranjskih partizanov nad Črnomljem. Nato ga ponovno vidimo še isto leto kot vojaškega referenta v Mostah v Ljubljani. Leto kasneje kot komisarja Gorjanskega in nato zahodno-dolenj-skega bataljona in tako so se vse skozi vršile njegove dolžnosti. Tudi še danes je vedno pripravljen s svojimi bogatimi izkušnjami pomagati, kjer koli hi bilo to treba. Vidimo flja še vsega vedrega ko hiti. na sestanke raznih komisij pri naši občini. Pri Združenju borcev' NOV je že več let član odbora in predsednik komisije za prošnje in pritožbe pri Občinskem odboru ZZI? NON \ ic-Rudnik. Tak je naš tovariš Tine. Še vedno med nami mlad. Ob jubileju se mu zahvaljujemo za vse njegovo požrtvovalno delo ter mu iškreno čestitamo in kličemo se na mnoga leta! Njegovi sodelavci JONASI GOSTINCI PRED LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO Smo pripravljeni ali ne? Z a (Ulji /bor gostincev naše občine v Polhovem Gradcu; mimogrede rečeno ob nenadejani udeležbi, je potekel v znamenju vse večjih im vestnejših priprav na bližnjo turistično sezono. Zbor, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo ObLO je torej v polni meri z zadovoljstvom obeh, tako organizatorjev kot udeležencev, potrdil, da je tovrstna oblika vsakoletnega snidenja naših gostinskih delavcev z odgovornimi organi ObLO vse več kot koristna. Besede in kritične pripombe na račun vse premajhne, včasih skorajda že ukoreninjene slabe postrežbe, neurejenosti lokalov, mnogo premajhne izbire jedil in pijač, pa z njimi vred še neokusno urejenih sanitarij, parkarnih prostorov, še več pa prijaznih besed in hitre postrežbe gostu, kažejo, da bomo morali tudi ■ned našimi gostinci slej ko prej začeti s temeljitim delom. Ze besede tržnega inšpektorja, o tem, da ima v občini malokateri gostinski obrat urejene sanitarije, notranje gostinske prostore, postrežbo, kuhinje in kdo vse bi našel še drobtinico tega ali onega, priča vse prej kot o urejenosti in še bolj o zadovoljstvu gosta, ki ga pot zanese v tak gostinski lokal. Kritičnih besed je vselej več kot vzpodbudnih in pohvalnih. Zakaj ne bi bilo v bližnji turistični sezoni enkrat obratno. Seveda, bi bili temu na moč zadovoljni samitami in tržni organi, še bolj pa naši gostinski delavci. Zakaj ne bi gostu ob njegovem odhodu iz lokala ponudili za spomin nekaj skromnega, domačega, kar sc mu bo še posebej vtisnilo v spomin. Zakaj mu ne bi ponudili na vrtu pod razvejanim kostanjem ali košati lipo domačega ali morda za prigrizek domačo jed — suhe klobase, prekajeno meso in še kaj, kar čestokrat še močno pogrešamo tam, kjer sicer tega ne bi smelo primanjkovati. Vse želje za boljšo jiostrežbo in domačim počutjem našega gosta v gostinskih lokalih, so izzvenele na polhograjskem zboru kot vzpodbuda vsem, ki se bodo morali pod besedo bodisi sanitarnega ali tržnega inš|>ektorja predramiti iz sna — iz samosvoje malomarnosti. In zakaj naj bi navsezadnje morali biti samo inšpektorji tisti večni preganjalci, čemu ne bi naši gostinci prišli sami do spoznanja, da izvira vsa skrb za dobro postrcžlio gostu in njegovemu prijetnemu počutju iz njihove domače hiše. Ivain Viniik Gostišče ,,Pri Kirnu" v Kamniku pod Krimom sodi po svojih skrbno urejenih nolranj'li prostorih ob še prijetnejšem salonu, med najbolj urejene gostinske obrate pri na-. Ob ROB Do letošnje jeseni bo novozgrajeni trakt Odseka za jaki tok v sklenjeni verigi naših znanstvenih zavodov in inštitutov, že nared. PISMO Z DOBROVE »Pokaži kaj znaš" na domačem odru Taki plakati so vabili na prireditev, ki so jo 21. aprila letos pripravili učenci osnovne šole na Dobrovi. V dvorani zadružnega doma se je zbralo preko 300 gledalcev, ki so navdušeno pozdravili mlade izvajalce. V okviru „lcta tehnične kulture” so sprejeli v svoj načrt spoznavanje naše komune. Jožica, Aco in Jože — vsi učenci 8. razreda so odlično odgovarjali na vprašanja iz teme: „Nasa občina med .NOB in danes*’. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenei osnovne šole iz Brezovice, ki so s svojim pevskim zborom in zl>omo recitacijo tekmovali na prireditvi. Prisrčno so bili sprejeti mladi folkloristi z Dobrove, ki so izvajali gorenjske, belokranjske in srbske narodne plese. Mladinski komite občine Vič-Rudnik je tej prireditvi dal še poseben prizvok. S svojim orkestrom je ves čas prireditve navduševal občinstvo in s šaljivimi točkami ustvarjal dobro razpoloženje pri gledaleili. Prireditev je v celoti uspela in si jih še? želimo. Dopoldne so se učenci osnovne šole iz: Brezovice in Dobrove pomerili v šahu in v atletiki. Kljub temu, da obe šoli nimata pogojev za telesno vzgojo; obe sta brez telo--vadnic; za igrišče pa služi šolsko dvorišče — vendar je zanimanje med mladino zelo vcliko*-Obe šoli sta se vključili v tekmovanje v „Letu* telesne kulture4*. l.čenci naše šole so aktivni tudi v drugih’ akcijah. Pesno sodelujejo s kmetijsko zadrugo na Dobrovi. Pomagali so pri pogozdovanju zasadili okrog dva tisoč borovih sadik. Do konca šolskega leta imajo še velike načrte. Prav zdaj pripravljajo svoje izdelke z®1 tehnično razstavo in telovadno akademijo, kb bo predvidoma 23. junija letos. F. Malovrh Se enkrat o gradnji vodovoda v Vnanjih goricah Razen petih odkopov, ki so jih začeli kopati leta 1959 in so se zvrstili vse do predlanskega leta, okrog gradnje vodovoda v Vnanjih goricah šc ni bilo storjenega ničesar. Preizkusno zajetje s cementnimi cevmi se ni obneslo, tako, da bi bilo najbolje gradnjo vodovoda povezati z Brezovico. Pri tem pa hočemo opozoriti šc na nekaj. Res je, da je bilo delo, ki so ga domačini opravili vsaj v »NASA KOMUNA" — glasilo Občinskega *d-bara SZDL Ljubljama-Vič-Rudnik — Izhaja mesečno — Ureja uredniški odbor: Danila Emeršič, Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Viniik, Darko PerovSek ita Jože Jesih — Odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo in •prava: Ljubljana, Trg MDR 7, telefon 20-728 in 22-454 — Tekoči račun pri! NB Ljubljar-600-18-608-25 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in je pUčIjiVa vnaprej — Tiska Tiskarna šolskih delavnic te Im ii kih ial ▼ Ljubljani. nekaterih ozirih, ko gre za dejovne akcije, vredno pohvale. Ostalo pa je le nekaj na kar velja oiiozoriti. Vsa dela bi morala steči pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom. Morda pa nam bi vedeli povedati tudi tovariši iz vodovodnega odbora ali je njihovo dosedanje delo našlo razumevanje in |H)Iivalo pri tamkajšnjih ljudeh V Ko smo zadnjič omenili primer okrog vodovoda v Vnanjih goricah naj pojasnimo, da gre v podpisu (hm! fotografijo za vodovodne in ne za kanalizacijske cevi. Priznanje bogalemu delu Godalni orkester naše Glasbene šole bo I. junija 196't sodeloval na mladinskem glasbe-prm festivalu v Gelju. S tem nastopom je bilo še enkrat temu skromnemu, vendar nadvse požrtvovalnemu in plodnemu ter bogatemu delu viške glasbeno-vzgojne institucije dano veliko priznanje za njeno dolgoletno delo na področju glasbene vzgoje. Ogrc«Inja cestna magistrala — Tržaška cesta, je še pred dobrimi tremi tedni spokojno uživala Prve spomladanske dneve. Če/, nor pa je oživela kot vselej ob trm e.asti. Kot kaže bomo letošnjo sc/ono spet priče njeni nadvse pisanim in ra/novrstnim življenjskim silnicam. Promet, kakršnega doživljamo i/ dneva \ dan opozarja tudi na večjo varnost ob naši udavni cestni vpadnici. V pakirnici v Tobačni tovarni je dela. kot pravijo prijazne delavke, vedno na pretek. K vedremu razpoloženju pa prav gotovo pripomore tudi besedica ali dve, da gre čas hitreje od rok. Tone Somrak je duša velikolaškega življenja. Ob vsaki uri in slehernem času je pripravljen priskočiti na pomoč. Pa naj si bo v stiski, tovariškem nasvetu ali topli človeški besedi. Praš zadnje pa ga na moč odlikuje med Laščani. Razvoj kraja, razvoj našega kulturnega spomenika polpretekle dobe. je tesno povezan z imenom človeka, ki mu je dolenjski svet vtisnil svoj pečat in podobo. LETO TEHNIŠKE KULTURE MLADIH Mladi v Polhovem Gradcu so jo zastavili Program letošnjih JIP — Leto tehniške kulturo mladih, je zajelo skorajda sleherno našo šolo. sleherno našo vas. povsod tam, odkoder odseva mladostni utrip iu pa mladostna stremljenja. Med te veljajo v prvi vrsti v Polhovem Gradcu, kjer so si zastavili v svojem programu tako zvrhan koš nalog, ki jih bodo le stežka zmogli. Vendar pa smo lahko prepričani v njihove moči, še bolj pa v neizmerno voljo in po/.rtvovalnost. Oglejmo si za čas, kaj vse sp v tem času naredili otroci v svoji delovni akciji. Najprej sb izdali svoje glasilo ,.Blagajka‘!, zatem so sc zbrali ob novoletni jelki, kjer so v svojem fotokrožku izdelali okusno pripravljene novoletne voščilnice, udeležili so se tudi rednih mesečnih filmskih predstav. V kino krožku so se poglabljali v uporabnost avdio-vizuelnili sredstev in še in še. Izdelali so makete strojev, zbirali načrte in izdelovali miniaturne stroje. Ob občinskem prazniku so izdali svoje šolsko glasilo, juniju pa bodo priredili bržčas že svojo samostojno šolsko razstavo. Prometni krožek l>o kot vselej med nujdelav-nejšimi, fotoamaterji pa se bodo udeležili občinske in republiške razstave fotografij, vsi ' skupaj pa l>odo prisostvovali Zletu pionirjev — mladih tehnikov. V se to pa je le drohcc v sega, kar bodo v letošnjem letu tcluiiške kulture mladih ustvarili in prispevali svoj skromen delček k vsemu, pionirji z osnovne šole v Polhovem Gradcu. Sporočamo vam ... Občinski ljudski odbor je na osnovi priprav za realizacijo sklepov, predlogov in mnenj volivcev, o katerih so razpravljali na februarskih zborih, med drugim sprejel naslednje: Velike Lašče: Živina iz hlevov na Turjaku se premesti v Zelimlje ali v zadružne hleve kmetijskih zadrug v Velikih Laščah in na Igu. S tem pa se ne bo v nikakršni meri zmanjšal stalež živine, temveč l>odo premeščeni le hlevi. Le-ti so bili zadnji čas kaj neprijetno zaledje spomeniku NOB na Turjaku. Dvorska vas: ObLO je pripravljen v regresirati vožnje šolskim otrokom od 5—8 razreda v višini do 75°/o, vendar pa bi se morali o vsej stvari pogovoriti z avtobusnim podjetjem, krajevnim odborom SZDL, šolskim odborom in krajevno skupnostjo. Verjetno pa bo za področje krajevnega urada v Velikih Laščah kaj kmalu na voljo tudi zdravnik, ki so ga tod okrog zadnji čas ljudje že močno pogrešali. Karloviea: Zavoljo telefonske napeljave med Karlovico in Velikimi Laščami bo bržčas moralo razmisliti Podjetje za PTT promet v Ljubljani, ki proučuje možnosti za tovrstno telefonsko zvezo med obema krajema. Rob-Purkače: Za dograjeno cesto od Roba do Rašice !>o stekla kaj kmalu še cesta od Roba do Zapotoka. Povemo naj, da so volivci imenovali posebno komisija za zbiranje prostovoljnih prispevkov, za gradnjo ceste pa je že zdaj dodeljenih 2 milijona dinarjev. Veliki Osolnik: Delovni čas zdravstvene službe ZD z Viča bo odslej dalje j po želji prebivalcev tega kraja prilagojen njihovemu delu in krajevnim potrebam teh ljudi. Golo-Zapotok: Dimnikom, ki jim je doslej zares „trda predla" so našli olajšanje. Dimnikarsko podjetje ^im" iz Polja je obljubilo, da l>o namestilo novo moč. Če je temu res tako, boste videli v kratkem to sami! Ig: Za gradnjo vodovoda od Iga do Tomišlja je iz občinskih sredstev namenjenih 4 milijone dinarjev. Škofljica: Iz komunalnega sklada je za letošnje leto za gradnjo vodovoda namenjenih 1 milijon dinarjev. Lavrica: Gradnjo avtobusnega po- stajališča naj bi v prvi vrsti pospešili domačini. Za to je seveda najbolj odgovoren odbor krajevne skupnosti. Rudnik: Komunalno podjetje z Viča bo vodilo skrb nad urejanjem cest, ki so spričo kaj težkega prometa, še posebej s tovornimi avtomobili, v vse prej kot dobrem stanju. Neurejeno cestno omrežje je tudi vzrok (»očasnejši izdelavi urbanističnega načrta za to področje. Izdelani so načrti za izletniško okrepčevalnico na Orlah, vendar pa vsaj za zdaj še ni na voljo denarnih sredstev. Bržčas kaj kmalu na Rudniku ne l>omo začeli z gradnjo telovadnice, ker kot vedno primanjkuje denarja. Zamisel o gradnji samojiostrežne trgovine na Dolenjski cesti, kjer hi bilo poleg prehrambenih izdelkov moč dobiti tudi galanterijsko blago, je vredna treznejše presoje o njeni resnični čimprejšnji uresničitvi. Trnovo: Po urbanističnem načrtu je predvidena avtobusna proga od Titove ceste do Kolezijskc ulice po Cesti v Mestni log na Tržaško cesto. \ načrtu pa ni zajeta izgradnja prulskega mostu čez Ljubljanico. Vrhovci: Gradnja [lotrošniškega centra bo zajeta v urbanističnem programu, o avtobusni progi \ rhovci—Brdo—Rožna dolina pa razmišlja Ljubljana-transport. Vnanje gorice: Z zdravstveno službo naj bi začeli okrog 12. ure in sredi popoldneva. kot so to željo izrazili vaščani. Prometni znaki - činifelji varnega prometa Z LETOŠNJO AKCIJO NA NAŠIH CESTAH BOMO MORALI PRITEGNITI K SODELOVANJU CIM ŠIRŠI KROG OBČANOV IN Zvezna prometno-preventivna akcija pod geslom „PROMETNI ZNAKI — CIN1TELJI VARNEGA PROMETA1', ki bo trajala nepretrgoma tri mesece in to od 1. aprila do 30. junija 1963, jc ena od najmočnejših in najbolj razširjenih dosedanjih organizacij, ki v glavnem sloni na izvedbi vseh avto-moto organizacij, občinskih komisij za varnost prometa ter na Združenju šoferjev in avtomehanikov. Za vse jugoslovansko prometno-preventivno akcijo je dal pobudo Zvezni svet za varnost prometa z glavnimi cilji kot so: Vsi udeleženci v cestnem prometu naj sc seznanijo s pomenom cestno-prometnih znakov. Tu so mišljeni predvsem tisti uporabniki cest, ki znakov in ccstno-prometnih predpisov še ne poznajo ali pa so z njimi seznanjeni le delno oziroma premalo, kot so to vozniki vprežnih vozil, velika večina [veščev, kolesarjev in podobno. Na drugi strani pa tudi tisti, ki prometne znake sicer poznajo, vendar se po njih ne ravnajo, kajti smatrajo jih za nujno ZLO, ki ga je treba upoštevati le, kadar se v bližini prometnega znaka nahaja tudi prometni uslužbenec. Tem uporabnikom cest še ni prišlo v zavest dokazano pravilo, da so prometni znaki postavljeni zato, da bi bil promet predvsem varnejši in da bi se kljub stalnemu naraščanju števila motornih vozil odvijal čimbolj varno. Drug nič manj pomemben cilj akcije je, da bi v tem času opozorili in odpravili že škodljivo stalnost glede opremljenosti cest s cestno prometnimi znaki. Tu so mišljeni predlogi za postavitev novih znakov povsod tam, kjer bi bili nujno potrebni, dalje odstranitev nepotrebnih znakov in pa prenovi te v slabo vzdrževanih in poškodovanih prometnih znakov. Tu lahko prav naša organizacija s svojimi KORISTNIKOV CEST 2300 člani v društvu odigra pomembno vlogo. Naši člani, vozniki-amaterji in okrog 15.000 šolske mladine že dobro poznajo pomen prometnih znakov in predpisov. Naloga avto-moto društva „Ljubljana“ jc, da vse svoje člane tudi po tej poti seznani s programom akcije in, da v času do 30. junija preko njih dobi vse podatke o omenjenih pomanjkljivostih. Tretji cilj te važne prometno-preventivne akcije je, da v tem času opozori in nudi možnost za izpopolnitev znanja cestno prometnih določil in odlokov, ki se nanašajo na ureditev prometne signalizacije oziroma prometa sploh, kakor tudi za enotno tolmačenje teh in republiških ter zveznih prometnih predpisov. Naštetih jc le nekaj najpomembnejših nalog in smernic za akcijo pod geslom prometni znaki — činitelji varnega prometa" po katerih naj vsi U|K>rabniki javnih cest — še posebno pa člani našega društva in mladina aktivno sodeluje, kot pri vseh dosedanjih prometno-preventivnih akcijah, ter v imenu cestno prometne komisije pri AMD ,,Ljubljana" apeliramo, da s svojim zanimanjem in delom dokažemo, da jc skrb za prometno varnost na vsakem prometnem kraju ena od osnovnih nalog v prid naše skupnosti in v prid naše skupnosti in v prid naše osebne varnosti. Maks Magušar Opozorila oh lanskoletni prometni akciji na naših cestah Interesna področja naših mladih so v let osji jel*1 letu tehniške kulture našla široko zanimanj* tudi na vseh učnih zavodih v občini. ZAHVALA Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV je prejel te dni pismo, ki spričo svoje skromnosti in prijetne besede zasluži javno priznanje. Tov. Miliva Ko-žclj-Djurkovtč, ki jo jc jiaš Občinski odbor ZZB NOV štipendiral med njenim študijem na ljubljanski Ekonomski fakulteti, se jc pismeno zahvalila za vso pomoč in skrb, ki so ji tovariši, naši nekdanji borci iz vrst ObO ZZB NOV, liudili med njenim študijem na Univerzi. ,,Podpisana Djurkovič-KožcI j Milica sc vam najprisrčnejc zahvaljujem za mesečno pomoč, s katero ste mi omogočili, da v doglednem času končam svoj študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Prav prisrčna hvala! Milica Koželj" Volimo dosledne borce za razvijanje socialističnih odnosov! LJUBLJANA-TRANSPORT LJUBLJANA NEDELJSKI VOZNI li E D NP 1 7 00 7 20 7 30 7 40 za pro^o LJUBLJANA — IG — IŠKI VINTGAR NP NP NP NP 2 3 4 5 9 00 13 00 18 15 20 00 9 20 13 20 18 35 20 20 9 30 13 30 18 45 20 30 9 40 13 40 18 55 POSTAJE NP NP 6 7 LJUBLJANA 6 20 8 40 Ig 6 00 8 20 Iška vas 5 50 8 10 IŠKI VINTGAR — 8 00 NP NP 8 9 12 40 18 10 12 20 17 50 12 10 17 40 12 00 17 30 OPOMBA: Pod 2, 4, 8 in 10 obratuje na debi proge Iška vas — Iški Vintgar redno od 1. maja do 31. avgusta; v ostali dobi le, če |iotniki doplačajo voznino. NP 10 19 40 19 20 19 10 19 00 LJUBLJANA-TRANSPORT LJUBLJANA NEDELJSKI VOZNI RED /a progo LJUBLJANA — PODPEČ — BOROVNICA NP NP v POSTAJE V NP NP 1 2 3 4 5 6 7 30 15 30 20 00 LJUBLJANA 6 25 12 40 18 45 7 44 15 44 20 14 Brezovica 6 11 12 26 18 31 750 15 50 20 20 Notranje gorice 6 05 12 20 18 25 753 15 53 20 23 Podpeč 6 00 12 17 18 22 800 16 00 20 30 Preserje, odcep 5 50 12 10 18 15 8 10 16 10 20 40 BOROVNICA 5 40 12 00 18 05 OPOMBA: Pod 1, 2, 5 in 6 obratuje ob nede Ijali in praznikih od I . maja do 30. septembra. Pon! 3 in 4 obratuje vsak dan. Pod 3 odhaja iz Ljubljane do 25. V. ob 21.30 uri, od 26. V. dalje pa ob 20. uri. VAM NUDI IZREDNO ZADOVOLJSTVO IN OSVEŽITEV PO DELU O ° A