•\KTUALNO VPRAŠANJA Lahko rečemo, da na Gorenjskem še nikoli niso toliko gradili kot v zadnjem času. Pri tem pa se podjetju pritožujejo, da gradnjo zavirajo projekti, ki jih ne morejo pravočasno dobiti od projektivnih podjetij. Zanimali smo se na kranjskem projektivnem podjetju, kje je vzrok temu ozkemu grlu. Nedvomno je glavni in največji vzrok temu, nam je med drugim dejal ing. Kranjčič, pomanjkanje strokovnega kadra. Na Gorenjskem so tri projektivna podjetja (Kranj, Škofja Loka in Radovljica) in prav tako tudi samo trije pooblaščeni projektanti. V teh treh podjetjih tudi niso zasedena vsa delovna mesta, tako da projektivna podjetja lahko opravljajo le okoli 50 % dela s svojimi delavci, za ostalo pa so vezana na zunanje sodelavce. Zunanji sodelavci delajo po svoji redni zaposlitvi, zato njihovo delo ni tako hitro, kar vpliva na podaljšanje časa izgoto-vitve načrtov. Tako sta n. pr. v projektivnem podjetju v Radovljici zaposlena samo dva človeka. Vsak od njiju prevzema svoje načrte in tako mora en človek izdelati na načrtu pravzaprav vse od začetka do konca; seveda je razen tega odvisen še za nekatera dela od zunanjih sodelavcev. To je problem, ki bi ga lahko rešili le s strokovno dobrim kadrom, ki bi ga moralo biti seveda tudi dovolj. Vendar krajša perspektiva še ne kaže posebnega izboljšanja. Strokovnjake bi eventuelno lahko dobili iz drugih krajev, če bi jim nudili stanovanje, vendar tudi tega nimamo. Morda bi kazalo razmisliti tudi o boljši organizaciji dela, morda o tem, da bi združili ljudi — strokovnjake, ki delajo sedaj v raznih podjetjih v enem močnejšem podjetju. Ali pa bi bilo morda ustreznejše delo po ateljejih? Lj. Aktualno vprašanje KRANJSKA RAZGLEDNICA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZi DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 36 — CENA DIN 10.— KRANJ, 12. MAJA 1958 S posvetovanja o ustanavljanju družin mladih zadružnikov pri osemletkah PRI VSEH ŠOLAH JE TREBA USPOSOBITI ŠOLSKE VRTO-VE OZIROMA NJIVE — OSNOVNI NAMEN JE VZGOJA ŠOL- SKE MLADINE — K SODELOVANJU JE TREBA PRITEGNITli STARŠE — ODLOČILNA JE POMOČ KMETIJSKIH ZADRUG — USPEŠNO DELO DRUŽINE MLADIH ZADRUŽNIKOV V BOHINJSKI BISTRICI Kranj, 11. maja. Na pobudo odbora mladih zadružnikov pri Okrajni zadružni Kvezi, je bilo danes v Kranju Posvetovanje o ustanavljanju "■Družin mladih zadružnikov« Pri osemletkah. Na posvetovanje 80 povabili okoli 130 učiteljev in kmetijskih strokovnjakov, žal Pa se jih je udeležilo le 33, od *e8a 4 kmetijski strokovnjaki. Seveda to prizadetim prosvetnim delavcem in kmetijskim strokovnjakom ne daje najboljšega spričevala, saj je očitno, da na-*6l šolske reforme s tako razdrobljenimi in neenotnimi silami ne bo mogoče uspešno uresničevati. Prav tu, kjer gre za vzgojo naših najmlajših, za uresničevanje šolske reforme, za ustvarjalno vraščanje šole v naš družben razvoj, prav tu je potrebna najtesnejša povezava prosvetnih delavcev in kmetijskih strokovnjakov. Na drugi strani pa nas tako slab odziv na današnjem posvetovanju ne sme popolnoma demoralizirati, saj so se posvetovanja udeležili odgovorni tovariši tajništva za šolstvo OLO Kranj (načelnik in inšpektorji), nekateri člani Centralnega komiteja LMS in drugi. ŠTAFETA MLADOSTI j*°t Prejšnja leta po tudi letos pričakali pred Sindikalnim do-°m v Kranju mnoid — delavci, vojaki, mladina, pionirji in tudi *J'nanjši elelbanČU — štafeto, ki je ooncshi pozdrave maršalu Tiiu ta njegov rojstni dan. Razen tega pa je na posvetovanju tov. Fiste iz osnovne šole v Bohinjski Bistrici predočil dokaj prepričljive uspehe družine mladih zadružnikov na njihovi šoli. Primer dela na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici nas v teh začetnih težavah lahko samo vzpodbuja ker bodo njihove izkušnje lahko koristili na vseh šolah. V PRVI VRSTI VZGOJA Čeprav na Gorenjskem med prvimi v Sloveniji uvajamo na osemletke družine mladih zadružnikov, ta misel niti ni tako norva. V sosednji republiki Hrvatski je ustanavljanje takšnih družin zavzelo že dokaj širok razmah, samo da imajo pri njih te družine za glavni namen proizvodnjo, medtem ko morajo po slovenski zamisli družine mladih zadružnikov služiti v prvi vrsti vzgojnim ciljem. V družinah mladih zadružnikov, ki delajo v okrilju pionirskih odredov, morajo šolski otroci dobiti osnovno znanje s področja kmetijstva. Skozi vse oblike vzgoje v okviru družin mladih zadružnikov dobiva mladina osnovno socialistično družbeno vzgojo, ki ji namesto ekstremnega drobno lastniškega individualizma vzgaja smisel za skupno delo, ji vzgaja pravilen odnos do skupne družbene lastnine, ljubezen do dela, smisel za gospodarjenje itd. S tem v zvezi je treba torej poudariti, da nam gre za več kot pa golo obdelovanje vrta in cepljenje sadnega drevja, kar znajo delati starejši učitelji — mladih pa niti tega nismo naučili — gre nam za uresničevanje načel šolska reforme z vsemi njenimi družbeno političnimi cilji. Otroci se v teh družinah navadijo skupnega dela, skupno upravljajo z vsemi sredstvi, orodjem, nabavljajo semena, računajo koliko jih kakšna stvar stane, se naučijo ceniti lastno đelo, sami kaj hitro odkrijejo »zabušante«, ki bi hoteli živeti na račun drugih itd. ZAČNE SE PRI LJUDEH! Med prvimi so začeli uvajati družino mladih zadružnikov na OBnoVni šoli v Bohinjski Bistrici. Tu so se pokazali tudi prvi in zelo razveseljivi uspehi: uredili so že drevesnico, čebelnjak, nasad malin in jagod, parcelo za zelenjavo itd. Po mišljenju upravitelja šole tov. Fistra je glavno to, da so uspeli pritegniti k sodelovanju starše in nekatere strokovnjake. »Denar ni najvažnejši. Vse se začne pri ljudeh. Treh* je najti Jo primerne ljudi, ki bodo pripravljeni vso stvar vodili, pomoč pa se že da dobiti pri star-llh, zlasti pa pri kmetijski zadrugi,- pravi tov. Fister.'Na Soli v Bohinjski Bistrici so tuđi doVaj uspešno povezali tehnično vzgojo s kmetijsko vzgojo. Njihove izkušnje so pokazale, da začetno navdušenje otrok ni ponehalo, ampak da so otroci vedno pripravljeni delati v prostem času in da se za delo v posameznih dejavnosti družine mladih zadružnikov zelo zanimajo. Predvsem pa so takšno obliko vzgoje z maldino z velikim veseljem sprejeli tudi starši, ki se kaj radi spominjajo časov, kako so oni cepili sadje na šolskem vrtu. Pri uvajanju družin mladih zadružnikov se bodo v začetku ponekod pokazale težave v zvezi z uporabo šolskih vrtov, in to predvsem na tistih šolah, kjer učitelji uporabljajo šolski vrt za sebe. V korist šolskih otrok se bo treba seveda temu odpovedati. Razen tega pa je mogoče dobiti od občinskih ljudskih odborov tudi kakšno parcelo iz fonda SLP. Precejšnje težave bodo tudi s kadrom, ker mlajši učitelji niso usposobljeni za takšno vzgojo. Zato bodo v okrajnem merilu organizirali za mlade učitelje ustrezne tečaje. -iv S KANUJI NA SAVI Z občinske konference SZDL Jesenice Perspektive so se odprle r NAJPREJ ŠOLA, POTEM TRŽNICA IN PEKARNA — LETOS VEC SREDSTEV ZA STANOVANJA, OBRT, TRGOVINO IN GOSTINSTVO — USLUŽNOSTNA OBRT BI LAHKO ZAPOSLILA ŽENE IN DEKLETA — VEC SKRBI VCLANJEVANJU MLADINE V SZDL Jesenice, 11. maja. — Danes je bila na Jesenicah občinska konferenca SZDL, kjer so delegati razpravljali o nekaterih važnejših vprašanjih s področja političnega in gospodarskega življenja občine. Konference se je udeležil tudi član sekretariata OO SZDL Vinko Hafner. Predsednik občinskega odbora SZDL Jesenice tov. Ivo Saksida je v uvodnem referatu seznanil pristone s problemi in razvojem jeseniške komune,analizo minulih volitev ter delom SZDL in drugih družbenih organizacij oz. društev na področju občine. Poudaril je, da bo treba v jeseniški občini mnogo bolj razvijati uslužnostno dejavnost — modernizirati trgovine in gostinske obrate ter vlagati već sredstev v obrt. V gostinstvu bo treba poskrbeti tudi za vzgojo mladega kadra. Izgradnjo stanovanj bo treba na eni strani pospešiti, na drugi strani pa preusmeriti na cenejšo gradnjo, brez odvečnega luksuza. Tudi na področju kmetijstva NAŠ RAZMVOR bo treba še marsikaj spremeniti. V jeseniški občini pridejo v po-štev predvsem pridelovanje krompirja, krmskih rastlin in mlekarstvo. Na pobudo OZZ Kranj so se na Jesenicah že odločili, da bodo zgradili večji mlekarski obrat. Tako se bo lahko povečal odkup mleka in prebivalci Jesenic ne bodo več vezani na uvoz mleka in mlečnih izdelkov iz drugih predelov. Svet za kmetijstvo čakajo torej še precejšnje naloge, če bodo hoteli rešiti vprašanje jeseniškega trga. Ko je tov. Saksida govoril o analizi volitev, ze poudaril, da so pokazale da se je komunalni sistem v občini že utrdil in da imajo ljudje vanj zaupanje. Volivci so pokazali zdravo presojanje pri zdbiri kandidatov v občinski ljudski odbor. Izvoljenih je bilo tudi 13 mladincev, kar kaže ,da se mladi ljudje uveljavljajo v družbeno - gospodarskem življenju. Za mnoge mlade delavce še vedno ni poskrbljeno za (Nadaljevanje na 2. str.) Najhujši problem - trgovina s sadjem in zelenjavo Plan blagovnega prometa je bil lani v jeseniški občini za 22,4 % večji kot leta 1956. Povečanje gre predvsem na račun povečane kupne moči prebivalstva. Obiskali 'smo predsed/uka Sveta za blagovni promet pri ObLO, tov. Jožeta Lazarja in ga vprašali: »Kako po vašem mnenju, uresničuje občinski družbeni plan smernice za razvoj trgovine?« »Precej dela je imel naš svet z družbenim planom,« je dejal tov. Lazar. »Le-ta vsebuje vrsto ukrepov za organizacijo trgovine, med drugim nalaga trgovskim podjetjem, da povečajo asortiman živil, da v središču mesta uvedejo prodajalno z neprekinjenim delovnim časom, prodajalna kmetijske zadruge se bo izločila iz sestava kmetijske zadruge in vključila v eno izmed obstoječih trgovskih podjetij, da trgovine poskušajo uvesti dostavljanje blaga potrošnikom na dom, zlasti špecerijskega blaga itd. Predvidene so tudi investicije. Nekatera trgovska podjetja bodo uredila in opremila nove prodajalne. Trgovsko podjetje »Zarja-« pa gradi lastno trgovsko poslovno hišo itd. Naš svet se je ukvarjal precej tudi z organizacijo trgovine. Mislimo, da je le-ta preveč decentralizarna in zaradi tega nekatera podjetja komaj životarijo. Predlagali smo, naj bi se trgovsko podjetje »Kasta« priključilo »Rož-ci«t toda »občinski zbor je glasoval proti, medtem ko je zbor proizvajalcev glasoval za ta predlog.« »Ali ne bi ohromili konkurence, če bi združili nekaj podjetij?-« »Do tega ravno ne bi prišlo, ker je na Jesenicah še vedno dosti trgovskih podjetij. Je pa vprašanje v tem, da manjša podjetja ne morejo z lastnimi sredstvi urejati svojih lokalov.« »Kaj pa trgovina s sadjem in zelenjavo?« »To je trenutno najbolj pereč problem naše občine. Nimamo trgovskega podjetja, ki bi skrbelo za preskrbo s sadjem in zelenjavo. Poslovalnica »Sadje« trgovskega podjetja iz Kranja ne zadošč t našim potrebam in je često zelo toga v svojem poslova-vanju. Delno bo to vprašanje rešeno, ko bo dograjena tržnica. Mislimo pa tudi na to, da bi sedaj, ko se oddvaja trgovine od kmetijskih za- drug, združili trgovine naših kmetijskih zadrug v enotno močno trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo^ V načrtu je tudi, oziroma mesarsko podjetje »Mesnina« sili k združitvi obeh mesarskih podjetij na Jesenicah, katerima pa naj bi se priključila še mesarski podjetji v Kranjski gori in Mojstrani. Tu pa se pojavlja vprašanje konkurence, ki pa je tudi v sedanjih razmerah ni. Pojavlja pa se konkurenca v negativnem pomenu. Dogaja se namreč to, da mesarji na klavnici živino preplačujejo. Res je, da »Mesnina« utemeljuje svoj predlog s precejšnjimi prihranki, toda te bi lahko dosegli s pametnim sodelovanjem. Tega pa se branijo.« »Kako pa dela Svet za blagovni promet?« »Od konstituiranja sem smo imeli 5 rednih in 2 izredni seji. Od začetka nam je bilo težko, ker razen enega trgovca ni poznal noben član sveta problemov trgovine. Toda že smo se privadili in gre delo bolje od rok. Naših sej se pogosto udeležujeta tudi predsednik ali pa podpredsednik Občinskega ljudskega odbora.« -k- Y7 J Glas €ereaq0aiw KRANJ, 12. MAJA 1958 LJUDJE IN DOGODKI KOMU V KORIST? HESS SIMULIRA Rudolf Hess, Balduin von Schirach in Albert Speer, težki zločinci v Niirnbergu, so še v berlinski trdnjavi Spandau. Nemški list »Sieben Tage« pravi, da so to zelo dragi kaznjenci. Štiri sile, ki izmenično upravljajo temnice v trdnjavi, trosijo zanje okoli 40 milijonov dinarjev letno. Zaradi njih morajo v trdnjavi imeti tudi dokajšen personal: 1 kuharja, 14 postrežčkov, 10 sobarjev, 3 intendante, 1 ekonoma in 2 perici. O Hessu list piše: »Rudolf Hess je prišel v Spandau zato, ker so ga proglasili za neuravnovešenega. Sicer bi bil obsojen na smrt. Ali je zares neumen, ali če le simulira, niso eksperti nikdar mogli dokazati. V zadnjem času Hess hodi v Spandauu po štirih, hrano pa srka iz skodele, ki je na tleh, kot pes.« Današnji način Hessove simulacije vsekakor v marsičem odgovarja težini njegovega zločina. MONOPOL ŠPEKULACIJE Francoski tisk obširno publicira pismo škofa Theasa, ki žigosa špekulante: Ob stoletnici lurdskih »čudodelnosti«, se je zelo razširila trgovina s »čarobno« lurdsko vodo. To vodo, ki jo tisti, kateri verujejo in si žele zdravja, morajo piti na izviru ali se okopati, prodajajo tudi v steklenicah in drugih posodah in jo celo po pošti pošiljajo po svetu. Nedovoljeno je to, trdi ogorčeni škof. Tisti, ki jim je to postala obrt, varajo. Ta voda je čudodelska le na izviru, to je na »posvečenem« mestu . . . Preprosto rečeno, obstaja monopol — špekulacija. Toda škof ga brani pred nelojalno konkurenco. »ODLIČNA« ORGANIZAIJA »Nobenih skrbi zaradi pošte, ki jo boste dobili v primeru, da bo vaša hiša porušena zaradi nepričakovanega bombardiranja. Uprava pošte in telegrafa je ie podvzela vse potrebne korake.« Takšen je začetek informacije v velikem »New York Timesu«, ki nadaljuje: »Minister pošte in telegrafa je zahteval izreden kredit 250.000 dolarjev, s katerim bi kupil 125 milijonov kartonov za spremembe naslovov. Minister ima namen kartone namestiti v najbolj kritične predele tako, da bi jih lahko hitro razdelili med evakuirane prebivalce. Tako bo pošta takoj lahko dobila nove naslove in vaša pošta bo takoj prišla na pravo mesto« Komu pa bodo dostavili pošto umrli, ki ne bodo utegnili izpolniti kartona, domiselni minister pošte ne pove. PRIKRITI KOLONIALIZEM Francoski »Journal Officiel« je 24. aprila objavil: »Ukinja se naziv »kolonialni«, namesto tega se uvede povsod, kjer je potrebno »prekomorski«. Tako Francija ne bo imela več »kolonialnih trup«, temveč le »prekomorske trupe«. S tem hočejo poudariti, da Francija svojih področij v Afriki ne smatra več za kolonije. Toda vsakdo lahko vidi, da gre v tem primeru le za — prikriti kolonializem. IZDAJA ČASOPISNO PODJETJI »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNHC / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSHK / TELHFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 814CB-1-Z-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN ^JJ^lA'*"^* *l> n;u,a,i(' lepo in toplo sončno vreme, le proti koncu tedna je pričakovati poslabšanje in pogoste nevihtne plohe. Glasilo komunistične partije Kitajske »Žen Min Zi Bao< je 5. 5. objavilo članek z naslovom »Sodobni revizionizem je treba kritizirati«." Članek je bil objavljen ob 140-letnici rojstva Karla Marxa, toda v glavnem je v obliki kritike programa ZKJ posvečen napadom na celotno politiko ZKJ in socialistične Jugoslavije nasploh. Članek odobrava resolucijo Informbiroja iz leta 1948 in kot skoraj dobesedna kopija te resolucije ob 10-Ietnici njenega izida pomeni pravzaprav poziv mednarodnem gibanju na boj proti »jugoslovanskemu revizionizmu«, in sicer dobesedno »na veliki boj, od katerega je odvisen uspeh ali neuspeh stvari delavskega gibanja na svetu in stvari socializma«. Avtorji članka torej v imenu »socialističnega internacionalizma« razglašajo politiko socialistične Jugoslavije za soviažnika št. 1. Proti čemu nastopajo avtorji članka? Očividno proti pravici ZKJ, da si sama določa svojo politiko na podlagi lastnih ocen notranjih in mednarodnih političnih pogojev in na podlagi izkušenj iz boja drugih socialističnih sil. Stvar pa ni samo v tem: članek je škodljiv tudi za sedanje napore socialističnih in miroljubnih sil za okrepitev miru. O tem bi morali avtorji članka trezno premisliti. Ni program ZKJ tisti, ki pomaga imperialistom, marveč nasprotno, pomagajo jim prav takšni napadi na Zvezo komunistov Jugoslavije in socialistično Jugoslavijo, kakršen je napad av- v nedeljo smo zabeležili torjev takšnih in podobnih člankov. Vsak človek na svetu ve, da socialastična Jugoslavija nikogar ne ogroža, da nima preten-zij na nobeno vodilno vlogo in da se ne more s takšno vlogo nikomur vsiliti, tudi če bi hotela to storiti. Na drugi strani pa tudi ves svet ve, da je Jugoslavija prispevala pomembne in koristne napore za krepitev miru, všlevši podporo celi vrsti pozitivnih gledišč Sovjetske zveze, ki so bila koristna za stvar miru in socializma. Kaj morejo potemtakem pomeniti grožnje o prenehanju prijateljstva z Jugoslavijo in razglasitev križarskega pohoda proti »jugoslovanskemu revizionizmu« drugega kakor potiskanje orožja v roke sovražnikom socializma? Ko govorijo z jezikom zloglasne resolucije Informbiroja, so kitajski komunisti prevzeli tudi logiko in metode Informbiroja in si zastavljajo kot glavno nalogo vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, boj proti socialistični Jugoslaviji, »velik boj ...« Morda bo koristno omeniti, da so avtorji prve resolucije, ko so si pred desetimi leti tudi zastavili kot »glavno nalogo« boj proti socialastični Jugoslaviji, ne pa skrb za lastno ljudstvo, za socializem v lastni deželi in za njegov pravilni razvoj, doživeli klavern konec, socialastična Jugoslavija pa je ostala socialistična, čvrstejša, močnejša in enotnejša, kakor je bila kdajkoli. Kaj pa se je vendarle zgodilo z večino tistih, ki so podpirali prvo resolucijo Informbiroja, ki jo zdaj s takšno lakoto rehabili- tirajo kitajski tovariši? Od 17 podpisnikov resolucije iz socialističnih dežel, jih je 12 doživelo klavern ali tragičen konec: Traj-čo Kostov je bil obsojen na smrt, Vika Červenkova so odstranili s položaja predsednika vlade in ga ostro kritizirali, Ana Pauker je bila izključena iz partije, Vasilije Luka je bil obsojen na dosmrtno ječo. Mathia Ra-koszy je spravil Madžarsko na rob propada, zdaj pa živi kot emigrant zunaj svoje domovine. Farkasz Mihail sedi v zaporu zaradi zločina nad svojimi tovariši komunisti. Tudi Gero Erno živi v emigraciji. Bergmana Ja-kuba so na Poljskem ožigosali, ker je kršil zakonitost ter aretiral in preganjal poštene komuniste. Malenkov je bil partijsko obsojen kot pripadnik znane pro-tipartijske skupine. Barešu Gustavu so odvzeli vse partijske funkcije, Rudolf Slanski je bil obešen. Obešen je bil tudi Ge-minder Bedfih. To tragično poglavje iz minulosti socialističnih dežel omenjamo ne zato, da bi se nam zdelo potrebno zdaj koga obdolžiti, marveč zato, da opozorimo na vso paradoksnost položaja, v katerem so se znašli avtorji članka v »Žen Min Ži Bao«, ko so privlekli iz arhiva dokumente, ki so jih dogodki tako krvavo in neizprosno postavili na laž. Preveliko zgodovinsko odgovornost prevzema torej, kdor skuša obuditi metode, ki jim je zgodovina pritisnila tako krut pečat. (Po »Komunistu«) 10-LETNICA JESENIŠKE BOLNIŠNICE Jesenice, 11. maja. — Na današnji dan pred 10 leti je bila odprta nova jeseniška bolnišnica, ki spada med najlepše in najbolj moderno opremljene bolnišnice pri nas. Člani kolektiva bolnišnice so se v počastitev tega jubileja zbrali včeraj v dvorani Delavskega doma kjer je bila proslava. Uvodno besedo je imel predsednik Upravnega odbora bolnišnice, zatem je bilo tehnično poročilo ravnatelja in primarija, ki mu je sledil kulturni program. U. KRANJSKI REZERVNI OFICIRJI V PULI Pula, 11. maja. — Občinski odbor združenja rezervnih oficirjev Kranj je v soboto priredil za rezervne ofocirje dvodnevno ekskurzijo na Slovensko in Hrvaško primorje. Danes dopoldne so prispeli v Pulo, kjer so jim tamkajšnji RO pripravili sprejem. Ogledali so si ladjedelnico vojne mornarice, vojaške in druge zanimivosti Pule. -an PIONIRSKA RAZSTAVA NA JESENICAH Jesenice, 11. maja. — Včeraj je bila na Jesenicah odprta slikovna razstava jeseniških pionirjev, najmlajših jeseniških umetnikov. Le-ti razstavljajo okoli 100 slik.- motivov z vasi, ulice, portretov itd. Razstava je bala odprta v počastitev mladinskega festivala. Odprl jo je zastopnik občinskega komiteja LMS Jesenice, Ciril Kavalar. U. SEJEM PLEMENSKIH BIKOV V NAKLEM Naklo, 11. maja. — V soboto dopoladn je bil v Naklem sejem plemenskih bikov, kamor so kmetijske zadurge, socialistična posestva in kmetovalci z vse Gorenjske pripeljali nad 100 plemenskih bikov. Za sejem je bilo veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo preko 1500 kmetovalcev, zastopnikov kmetijskih zadrug in posestev. Izbira bikov je bila precejšnja. Najdražji bik je bil prodan za 120.000 dinarjev iz kranjske kmetijske zadruge, -an. MOTORNI KOLESI ZA NAGRADO AMD KRANJ IN ŠENČUR Ljubljana, 11. maja. — Danes dopoldne je bila v Ljubljani redna letna skupščina AMZ Slovenije, ki so se je udeležili tudi delegati z Gorenjske. Na konferenci so razglasih tudi rezultate republiškega tekmovanja AMD, v katerem so vsa društva i MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA o pripravah letnih kopališč za letošnjo sezono Sezona kopanja že trka na vrata. Prvi in najbolj neučakani kopalci že nekaj dni love tople sončne žarke na bregovih Save, Kokre in manjših potokov, čeprav je voda še strupeno mrzla in dokaj kalna. Nas pa je zanimalo, kako so pripravljena kopališča v nekaterih mestih na Gorenjskem, kjer ta so, in smo na to vprašanje dobili naslednje odgovore: Oddelek za gradnjo in komunalne zadeve pri ObLO Kranj: na letnem kopališču v Kranju bo letošnjo sezono, katere otvoritev bo 25. maja, precej novega. Medtem ko je že vse kopališče prepleskano, je za številne prireditve kranjskih plavalcev na zapadni strani bazena že skoraj dograjena tribuna, ki jo gradijo člani PK Triglav in bo imela okoli 700 sedežev. Ker pa bodo sedeži leseni in dokaj široki, bodo na tribuni tudi kopalci našli primerna ležišča za sončenje. Pred stojnico bodo na vsem prostoru betonske plošče in bo tako ta prostor mnogo primernejši za razne igre z žogami kot prejšnja leta. Letošnjo sezono bo za kopalce tudi več kabin na razpolago, in to zaradi tega, ker imajo člani plavalnega kluba že sestavljeno svojo barako za slačilnice. Za vse prebivalce Kranja in bližnje okolice pa je pomembno dejstvo, da bo bazen na kopališču napajala posebna črpalka iz Kokre. Tako bo na kopališču vedno čista voda, gospodinjam pa se zaradi velikega bazena ne bo treba več jeziti, da jim je doma pri pipi zmanjkalo vode, kot je bilo to pogostjo prejšnja poletja. Jože Zupan, upravnik kopališča na Bledu: Ker so dnevi že tako topli, smo zasilno že uredili del kopališča in je bila otvoritev kopalne sezone to nedeljo, čeprav smo jo predvideli za poznejši čas. Planirali smo, da bo kopališče na Bledu letos povsem preurejeno. Toda do uresničitve iz različnih razlogov ni prišlo in ostalo bo vse kot je bilo lani. Majhna in to skoraj nebistvena sprememba bo le v ceni, in sicer bo cena za kabine 35 dinarjev (lani 30), medtem ko bo souporaba kabine brezplačna (lani 5 dinarjev). Po končani sezoni pa upamo, da bomo lahko začeli z uresničevanjem naših načrtov, začetih že lani. Iz Krope in Radovljice nismo mogli dobiti podrobnejših podatkov. Tovariš Legat, predsednik gradbenega odbora za kopališče v Kropi je vedel povedati le to, da se v bazen voda že nataka in da vse kaže, da bo otvoritev kopališča še ta teden, in sicer v soboto. Iz oddelka za gradnjo in komunalne zadeve pri ObLO Radovljica pa so nam povedali, da je kopališče že prepleskano in popravljeno vse, kar se je dalo. Običajno je bila otvoritev kopališča 15. junija. Zaradi toplih sončnih dni pa bo letos vsekakor prej. Temeljitejše obnove kopališča pa se bo vsekakor treba lotili še letošnjo jesen. FaBo v Sloveniji tekmovala v dveh skupinah. Društva z mest so tekmovala v prvi, podeželska pa v drugi skupini. Razveseljivo je, da je AMD Kranj zasedlo prvo mesto v prvi skupini; AMD Šenčur pa prvo mesto v drugi skupini. Obe društvi sta dobili za nagrado motorno kolo Puch-Tomos 175 ccm. -an 30-LKTNICA STRELSKE DRUŽINE V TRBOJAH Trboje, 11. maja. — Tu je danes že ves dan praznično razpoloženje. Strelska družina Vinko Jenko v Tnbojah, praznuje 30-ietnico svojega obstoja. Svečanost se je pričela kmalu po trinajsti uri, ko so strelci v povorki krenili k spomeniku padlih borcev, kjer so položili vence, deset strelcev pa je izstrelilo častno salvo. Na slavnostnem prostoru so bili na častni tribuni med gosti tudi sekretar Strelske zveze Slovenije Miro Maren, predsednik OSO Mali Rajko in drugi. Za prvega kuma prapora strelske družine so izbrali predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj Franca Puharja, ki je ob tej priliki imel tudi krajši slavnostni govor. Kot drugi kum je kot zastopnik tovarne »Planika« spregovorila tudi Milica Oblak. Z občinske konference SZDL Jesenice (Nadaljevanje s 1. strani) stanovanje, na kar je opozorila tudi občinska konferenca LMS. Tov. Saksida je govoril še o delu sindikalnih organizacij. Zveze borcev, prosvetnih in fiz-kulturnih društev itd., razen tega pa je podal še organizacijsko poročilo. Nasploh se odbori SZDL premalo zanimajo za vključevanji« mladincev in mladink, ki so dopolnili 18. leto-, v SZDL. Se največ zanimanja so pokazali odbori Kamnolom, Središče, Koroška Bela in Mojstrana. Delegati so razpravljali tudi o turizmu v Zgornjesavski dolini, delu samoupravnih organov, o skrbi za mlade delavce in o neurejenih življenjskih pogojih gradbenih delavcev na Jesenicah. Ustavili so se tudi ob perečih socialnih vprašanjih. Občinski proračun Sveta /.a socialno varstvo znaša namreč 26 milijonov. Med podpiranci pa je razen starih in onemoglih tudi precej žena in deklet. Te bi lahko našle zaposlitev, če bi na Jesenicah razširili uslužnostno dejavnost. -ey FRANC PUHAR MED KRANJSKIMI OTROKI V petek so otroci šole »Franceta Prešerna« v Kranju v počastitev 9. maja, ko je bilo osvobojeno mesto Kranj, povabili med svojo sredo predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj Franca Puharja. Tovariš Puhar se je odzval njihovemu vabilu in jim govoril o osvoboditvi Kranja. Tedaj je bil tov. Puhar namreč prvi partizan, ki je vkorakal v osvobojeni Kranj. V KROPI ZA DAN MLADOSTI Tudi v Kropi se pripravljajo na praznovanje Dneva mladosti. V počastitev tega praznika bo 22. maja tekmovanje v odbojki z vsemi centri pred vojaške vzgoje v radovljiški občini. Ta prireditev bo začetek tradicionalnega tekmovanja, ki ima namen poživiti športno dejavnost med obvezniki predvojaške vzgoje. R. Z ZADNJO IZMENO SPET NA AVTO CESTO • V četrtek je bilo na Jesenicah posvetovanje članov tovarniškega komiteja LMS Železarne in mladincev, ki so sodelovali v prvi brigadi pri gradnji ceste »Bratstvo in enotnost« Le-ti so se pred kratkim vrnili domov. Pravijo, da, so bili zadovoljni z delom in da bodo sodelovali pri gradnji tudi v zadnji izmeni, ki bo odšla na avto cesto. Kot priznanje za njihovo delo jim je sindikalna organizacija omogočila enotedenski brezplačni oddih na morju, razen tega pa je upravni odbor Železarne sklenil, da bodo dobili nagrade. -k- DELO RDEČEGA KRIZA V 2IREH Ob obilni udeležbi delegatov osnovnih organizacij v občini ter oblastnih zastopnikov je občinski odbor RK Žiri polagal račune o svojem delu v letu 1958. Zlasti je bila plodna razprava o smernicah za bodoče delo. Razprava je tudi pokazala, da je bilo mnogo storjenega pri podmladku RK in mladini. Izdatna je bila skrb za šolske kuhinje ter za nabavo hrane, oblek, raznih živil, ki jih je odbor prejel za skoraj 4 milijone di-jenarjev in pravilno razdelil. Kri je lansko leto darovalo kar 420 ljudi iz občine. Odbor je poskrbel tudi, da so bila vsa cepljenja otrok izvedena v redu, skrbel je dalje za manjše asanacije, zdravstvena predavanja in drugo. Zdravstveno prosvetni tečaj, na katerem predavajo prosvetni delavci ter zdravnik dr. Bernik, obiskuje nad 30 deklet. Sklenili so tudi, da se bodo kar najbolj energično lotili pro-tialkcholne borbe, ker se je v zadnjem času alkoholizem precej raz-pasel, zlasti pri mladini. V ta namen naj se v Zireh ustanovi brezalkoholna restavracija, da ne bo zaposlena mladina v prostih urah zahajala v gostilne, kjer točijo alkohol, -an OSMA PREMIERA V ČUFAR-JEVEM GLEDALIŠČU NA JESENICAH. V počastitev in pred otvoritvijo VII. mladinskega festivala, ki bo na Jesenicah od 10. do 25. maja, je (Cufarjevo 'gledališče uprizorilo v petek zvečer A. C. Pugetove »Srečne dneve«. To je že osma premiera v letošnji plodni sezoni Čufarjevega gledališča. Skupaj je imelo to gledališče že 78 predstav na domačem odru iin 26 gostovanj v ne-katerlh krajih Gorenjske. Gledališče se pripravlja tudi na gostovanje pri prirediteljih avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, -k- V »PLANIKI« TUDI LJUDSKA TEHNIKA IN STRELSKA DRUŽINA Delovni kolektiv tovarne čevljev »Planika« .v Kranju ni poznan samo po svojih kakovostnih izdelkih in dobri organizaciji dela, temveč tudi po svoji društveni in športni dejavnosti in jo v tem pogledu l«MC0 vzor drugim kolektivom. Pred dnevi so ustanovili tudi sekcijo Ljudske tehnike. Zaenkrat bo v okviru te sekcije delovala le podsekeija avto-moto športa. 2e nekaj časa v kolektivu deluje tudi pripravljalni odbor za ustanovitev Strelske družine. Na željo kolektiva in sklepa OSO bodo v Planiko prenesli SD »P«' škarna«, ki le še životari. Na ustanovnem občnem /boru nameravajo izbrati tako vodstvo, ki bo dalo zagotovilo, da se bo strelska organizacija zaživela. -an KRANJ, 12. MAJA 1U58 Glms Conn^e 3 V BOHINJU bo kos prijetnejše... Bohinjska Bistrica! Iz nabito polnih vagonov se je vsula množica izletnikov in smučarjev. Mala postaja je oživela. Ko so skozi okna izvlekli zadnje smučke in nahrbtnike, je pisana množica ljudi navalila skozi izhod na avtobus za »Zlatorog«. Avtobus je bil v hipu obkoljen, Poln in prepoln. »Vrnemo se!« je pojasnjeval sprevodnik in skušal pomiriti množico, ki ni dobila mesta v avtobusu. Vsem se je mudilo na Komno in vsaka ura čakanja in gledanja na zasnežene, sončne vrhove nad Komarčo je pomenila prvo razočaranje v tem turističnem kraju. Morda je bilo tako samo ob Prvomajskih praznikih? Obisk v teh dnevih je res presegel zmogljivost železnice, avtobusov in tudi lokalov. Na Komni baje ni bilo najti ležišč niti na klopeh niti mizah. NAMIŠLJENI TUJEC Zadovoljili smo se s sprehodom ob jezeru. Razen vabljive narave nas je, »čisto službeno« zanimalo še nekaj; kako se v bohinjskem kotu pripravljajo na letošnjo sezono. Kakšne bodo cene, pogoji? Ali lahko kot »navadni smrtniki« računamo na možnost, da vsaj za nekaj dni obiščemo Bohinj? Naj gremo od gostišča do gostišča in sprašujemo, se dogovarjamo in pogajamo? Da! Toda ta predlog je dopolnila še druga misel, spremeniti se v tujca, bodisi Tržačana, Dunajčana . . . Skratka inozemca. Tako preizkusiti znanje jezikov, postrežbo, cene . . . Tako iskati informacije 0 sobah, o tekoči vodi, spraševati o izletih v Julijce, o rožah, o divjačini, o ribah v jezeru, o zgodovini kraja... V turističnem kraju bi moral o tem nekaj vedeti vsak domačin, vsaka natakarica, šolarji. Opustili smo načrt »inozemca«. Ne samo iz bojazni, da nas sredi razgovora spoznajo kot prist- ne »kranjske Janeze«, marveč zato, ker za bohinjski kot (za razliko od Bleda!) ni značilen tujski, marveč domači turizem. SOBE BREZ POSTELJ Cesta od Janezove cerkvice je vodila na desno. Kaj kmalu smo bili v Srednji vasi, uro hoda od jezera. Za kopalce je baje to prijeten vsakodnevni sprehod. »Oddajate pri vas sobe? Poleti so že vse hiše nove, lepe in sob zares ne manjka. Toda ljudje večinoma še niso uspeli nakupiti potrebnega pohištva in drugo. Zlasti manjka posteljnine. Mnogi so letos zaprosili za posojilo. Nakupili bodo rjuhe, žimnice in kar je potrebno, da bodo letošnjo sezono oddajali sobe tujcem. »Pri nas nimamo, toda če greste po hišah, se boste lahko že Tudi preizkus njenega turističnega znanja, zgodovinskih in drugih zanimivostih je ženica dobro opravila. Vedela je točno, koliko je do Velega polja, do Kredarice, kakšne rože so tam in kako se dobi dovoljenje za ribolov v jezeru. Prav dobro smo opravili tudi v gostišču »Stara Fužina-, ki ima svoj obrat tudi v Srednji Kopališče s kabinami, bar in sprehajališče. Vse to urejuje na tem prijaznem rtiču ob spodnjem delu jezera bi radi prišli semkaj na do- danes dogovorili,« je dejala že- vasi. Deloma je ženi pomagal pust?« niča. mož. Fovedala sta, da bodo sobe Postavna žena v gostilni »Pod »Kako pa je s hrano?« verjetno tudi letos veljale okrog lipo« je bila takoj pripravljena »Skoraj vsi se hranijo v Stari 100 dinarjev dnevno, da navadno na odgovore. Pred devetimi leti Fužini. Zjutraj gredo tja in tam nimajo na hrani stalnih abo- je vas do tal pogorela. Danes se kopajo in hranijo.- nentov in podobno. r Odžagali so ga... Cena je strasten lovec in še bolj nevaren strelec. Kadar zadega svoj pihalnik na ramo, zajci pa druge živali po hostah kar omedlevajo od strahu. Posebno v čislih ga imajo pa živali odsihmal, ko je pomeril na divjega kozla in spodnesel divjo kozo. Pravijo, da se je mladič iz golega strahu, da ne bi še njega zamenjal za odraslega kozla, pognal v prepad. Pa Naj bo tako ali drugače — Ceneta so zavoljo tiste koze po vseh »jagrskih regelcih štrafali« in zadoščeno je bilo lovski pravici. Priznajte — nič ni bolj čudnega kot lovske dogodivščine, posebno še, če so zabeljene z lovsko latovščino. V dogodivščinah o vrlem lovcu Cenetu pa o lovski latinščini ni govora. Vse je povedano po resnici in pravici. nikar ne mislite, da si pusti Cena kar tako zaloputniti usta. »Kaj pa morem za to, če je bil tisti kozel — koza,« se u jedi j ivo brani. »Razdalja je bila kriva pa megla, ki se je na debelo vlačila po pobočjih med skalami. Zdaj me pa pri miru pustite, saj so me zaradi tistega dlakavega hudiča že dovolj pestili in vlačili po zobeh!« S tem pa Cenetove obrambe še ni konec. Ce ga namreč pobaraš, kako je Poravnal vso storijo s predsednikom lovske družine »Fičafaj«, kamor spada tudi Cena, bo pa ogenj v strehi. »Matiček — ste zoprni vsi skupaj!« bo planil in zaklel kot Turek. »Jaz sem samo enkrat užgal, pa sem tudi zadel, no — resda kozo, predsednik družine je pa vse leto nažigal kot na fronti, pa vedno v prazno.« Zdaj vam pa Se povem, kako so ubogega Ceneta »odžagali«. Tako pravimo po domače, če koga spodričnejo t kakšne važne funkcije. Ceneta so lani spomladi na seji upravnega odbora lovske družine »Fičafaj« izvolili za tajnika. Ubogi Cene, ki je bil že tako in tako obremenjen z raznimi funkcijami, se je na vse kriplje upiral tej izvolitvi, pa ni nič zaleglo. Dejali so: »Tajnik lovske družine boš — pa amen!« Tako je tudi obveljalo. In Cena si je zadegal na pleča še eno funkcijo. Strogemu režimu, ki vlada v družini, se namreč ni upal upirati. Poslej je kot vestni tajnik marljivo škripal z zobmi in s peresom . . . Sprva je bila lovska družina z njegovim delom kar zadovoljna, potlej, nekako okrog lanskega oktobra, se je pa zapletlo. Cenetovo tajnikovanje je obtičalo. Prej polni hvale in sladkih besed so ga zdaj »Fičafajevci« nenadoma začeli pestiti in mu očitati nedelavnost, površnost in še vrsto majhnih in naglavnih grehov, ki jih je moč tajniku podtakniti. Pa so vso stvar spravili na ostrino in postavili ubogo 1 tajniško paro pred disciplinsko sodišče. »Ne morem, tovariši, ne utegnem, pa čeprav bi rad,« je jadikoval Cene. »Volitve so pred vrati, čez glavo imam dela.« »Fičafajevci« so opravičilo deloma upoštevali, po vsej sili pa so hoteli Ceneta kaznovati. Staknili so glave in o grdih stvareh tuhtali. Le kakšen gTeh bi Cenetu še naprtili? Domislili so se: kaj ni lani na Križki planini dvakrat tjavdan ustrelil? Pa je imel Cene zagovor ko j pri roki. »Rja se je lotila moje puške, pa sem ustrelil. Cev sem očistil.« In sodba je padla: »Ker je obdolženi z dvema streloma za prazen nič kalil gozdno tišino, bo kaznovan z javnim opominom.« In še nekaj so imeli »Fičafajevci« za bregom. Potrebovali so namreč dovolj velik greh, da bi lahko Ceneta »odžagali« z mesta tajnika. In s tem, da je Cene dvakrat tjavdan ustrelil, je bila njegova usoda zapečatena. — Lovska družina »Fičafaj« je dobila novega tajnika. Ubogi Cene se je pa takole tolažil: »Nič ne mara j, fant, je že tako v naši lovski družini. Ce kaj ustreliš, te kritizirajo, če nič ne ustreliš, te kritizirajo: če nimaš obveznih točk pri uničevanju roparic, ti naprtijo denarno kazen, pa čeprav nimaš primernega pihalnika; če preizkusiš puško, si pa spet kaznovan. Pa si pomagaj, če moreš!« Veste — tudi lovci so usmiljenega srca, kar velja še posebej za člane lovske družine »Fičafaj«. Hudo, prav do dna srca se jim je zasmilil »odžagani« Cena. Takole so ga zaupno potolažili: »Veš Cena, nikar si tega, da smo te »odžagali«, ne jemlji preveč k srcu. Dober tajnik si bil, vesten pa prizadeven. Kaznovali smo te samo zato, da bi strahovali novega tajnika. Gotovo mu bo tvoja kazen nagnala strah v kosti. Boš videl, kako bo garal!« • Ce so se pričakovanja »Fičafajevcev« uresničila in kako je Cenetova kazen vplivala na delo novega tajnika, vam pa ne vem povedati. S. S. NIC »CAPIRE« V Stari Fužini je že nekaj gostov, medtem ko je poleti vse zasedeno. Letoviščarji prihajajo zlasti iz Vojvodine, Beograda in drugih južnih krajev. Tudi od povečanega obmejnega prometa z Italijo si lahko nekaj obetamo. Nedeljski izletniki naj bi prišli preko Kranjske gore do Bleda in Bohinja. Tamkajšnje gostišče »Stara Fužina« se tudi pripravlja za večji obisk. Med drugim urejajo restavracijo, v depandansi bodo napeljali vodo po sobah in postavili novih 22 postelj. Celodnevna oskrba je bila lani 540 dinarjev. Niso bili redki, ki so stanovali pri privatnikih. Zgolj hrana je stala 400 do 450 dinarjev. Tudi letos ne bo drugače. »Kako pa je z znanjem jezikov?« »Z nemščino si kar dobro pomagamo,« je dejal upravnik. »Italijansko, če vas obiščejo izza meje?« »Za ta jezik pa menda res nimamo nikogar,« je dejal po kratkem premisleku. Želeti bi bilo, da bi jih morebitni gostje iz Italije ne iznenadili, kajti odgovor: »Nič capire!« bi bil za naše gostinstvo vendarle slaba reklama. DO »ZLATOROGA« IN NAZAJ Sonce se je nagibalo k zatonu. Ob jezeru je dišalo po prvem bukovem zelenju. Čudovito vabljivo! Bi si umili vsaj noge? Ne! Premrzla voda je! Tudi časa ni bilo. V Zlatorogu so nam pokazali novo restavracijo, ki jo pravkar preurejajo. Tega gostišča skoraj ni moč prepoznati. Dela bodo končana že maja. Prostor bo imel 150 sedežev, plesišče in možnost za večje prireditve, zborovanja, konference itd. Hkrati urejujejo centralno kurjavo, drugo nadstropje opremljajo z novim pohištvom. Tudi avto nameravajo nabaviti. Sicer pa so težave z vsakodnevno preskrbo s kruhom, mesom, zelenjavo .. . Nazajgrede smo se povzpeli malo nad cesto k postaji žičnice. Približno 14 milijonov so že porabili za ta objekt. Potem je zmanjkalo in. . . Toda letos, kot pravijo, je nadaljnjo gradnjo prevzela občina. Ustanoviti nameravajo posebno podjetje, ki bo prevzelo žičnico in jo končalo. Potrebovali bodo še kakih 50 milijonov dinarjev. Toda žičnica bo končana šele drugo leto jeseni. Izletniki in smučarji se bodo povzpeli v nekaj minu- Slap Pirošca pri Nomnju je ena lepih in premalo znanih turističnih zanimivosti tudi prvo kopališče, ki naj bi imelo že letos 30 kabin. Od kod denar? Pojasnili so nam. Samo glavna gostišča »Zlatorog«, »Pod Voglom«, »Jezero« in »Bellevue« so zaprosili za posojila več kot 70 milijonov dinarjev, da bi uredili in izboljšali svoje lokale in okolico. Razen tega imajo tudi lastna sredstva. 20 NOVIH GOSTINCEV Poleti, ko je turistična sezona ob jezeru na vrhuncu, se v tamošnjih gostiščih komaj najde sedež, takrat vedno tudi primanjkuje strežnega osebja. Zato so tudi to zimo zbrali vse domačine, ki imajo čas in pogoje, da bi v tistem času priskočili na pomoč. Dvajset se jih je priglasilo za 14-dnevni tečaj. CE BO RES... Se in še smo spraševali, se dogovarjali za letovanje nekje ob jezeru, ki nam je bilo bolj in bolj všeč. Obljubljali so marsikaj. Ekipe turističnega društva so pregledale 490 ležišč pri privatnikih, jih uvrstili v kategorije in določili najvišje dovoljene cene, ki se gibljejo od 100 do 180 dinarjev. 44 privatnikov je tudi zaprosilo za 5,357.000 dinar- Prirodni park pred »Jezerom« še ni moč opaziti, toda poleti bo ža urejen tah na Vogel, ki leži v nadmorski višini 1800 m. Pravijo, da so tam celo lepša smučišča kot na Komni. Mudilo se nam je nazaj. Vendar smo v hotelu »Pod Voglom« pogledali, kako urejujejo depandanso, kjer bo letos 52 ležišč več. Razširili so tudi kuhinjo. V hotelu »Jezero« pripravljajo gradnjo nove restavracije in razširitev drugih prostorov. V hotelu »Bellevue« grade nove garaže in urejajo prostor, od koder se nudi lep razgled na jezero. Tik ob hotelu »Jezero« pripravljajo naravni park, kjer bodo že letos prireditve in zabave. V takoimenovani Pirčevi vili, blizu sv. Janeza pripravljajo prostore za~hočni lokal. Tam naj bi bila kavarna in bar, kar zlasti tuji gostje ob Bohinjskem jezeru zelo pogrešajo. Na isti strani obale so po 5-letni pogodbi z lastnikom zemljišča odstranili ograje, ki so zapirale dostop k jezeru, ob katerem bodo letos postavili klopi. Hkrati urejujejo jev posojila za opremo sob in nabavo posteljnine. Nekateri privatniki so prijavili tudi oskrbo s hrano, ki bi jo nudili po 280 do največ 35» din na dan. Tudi gnečo na avtobusu, ki vozi s postaje k jezeru, pravijo, bodo odpravili s povečanjem prevoznega parka. Kmetje podpisujejo posebne pogodbe; letos bodo namreč oskrbovali tamkajšnja gostišča s solato, mleko bodo dovažali z okoliških planin, medtem ko bodo sadje dovažali direktno iz Šempetra pri Gorici itd. Skratka .trudijo se, da bi letos ne zmanjkalo sira, zelenjave, sadja in drugih prehrambenih artiklov kakor se je dogajalo v prejšnjih sezonah. Ob jezeru, pri Janezovi cerkvici, pripravljajo posebno prodajalno mlečnih izdelkov in drugih živil, v kateri si bodo gostje lahko poskrbeli malice po zmerni ceni. Ce~ bo vse to res, bomo videli poleti. K. M. Se je prenaglil? Med spopadom na Koreji so poleg topov in strojnic streljali tudi fotoaparati. Re-porterji velikih magazinov so tekmovali z reportažami, ki naj »razvedrijo« bralce od vsakdanjosti mirnodobnega življenja. Takrat je nastala slika, ki jo je prinesel malone vsak večji ilustriran list. eno izmed zbirališč za vojne sirote. Niti pogled na polno skodelico riža drobnemu fantiču ni privabil smeha na obraz. Kot lačen in do kraja prestrašen vrabček je ostal na fotografski plošči ta otrok, ki se ne zna smejati . . . Pozneje, ko je fant dobil v roke »Life«, ki je na prvi strani objavil njegovo sliko, je fantičku vsa groza in nesreča že nekoliko zbledela. Deček, ki se ni hotel smejati, se je zasmejal . . . Danes, ko se svet še vedno ne more sporazumeti o miru, danes, ko vsak trenutek švigne v zrak letalo z atomskim nosom, ko na obeh straneh grozeče kipijo v zrak rakete nevarne vsebine, se milijoni vrstnikov tega fantiča brezskrbno veselijo življenja. Kolikšna sreča, če se deček s svojim smehom ni prenaglil? Po prvi svetovni vojni so razpustili nemško vojsko, ostala pa je obveščevalna služba. Ta je vneto nabirala gradivo, ga pregledovala in se pripravljala na dan, ko bodo vse to lahko uporabili. Tako se je tudi zgodilo. Po drugi svetovni vojni, ko smo nekako prepričani, da vojne ne bo, so porabili v Zapadni Nemčiji samo lani za obveščevalno službo skoraj trideset milijonov mark, to je več milijard dinarjev. Pred nedavnim so objavili finančno poročilo o uporabljenem denarju za zahod-nonemško armado. Za letos so ji namenjeni nad deset milijard mark. Za obveščevalno službo pa so lani porabili skoraj trideset milijonov mark, letos pa bodo porabili 41,5 milijonov. To je več kot 6 milijard dinarjev. Poleg teh izdatkov za zbiranje vojaškega gradiva v deželi, ki »uradno« ne namerava nikoli več »napadati« so še druga dejstva, ki govorijo, da Nemčija zopet uvaja preizkušeni sistem propagande. Lani so za novinarsko službo Zvezne republike Nemčije porabili manj kot dvajset milijonov mark, letos pa so sklad povišali na 22 milijonov, poleg tega pa je novinarska služba dobila položaj državnega tajništva. Vsekakor daje Zapadna Nemčija propagandi častno mesto. Najzanimivejša postavka pri novinarskem skladu pa je 77 milijonov mark, ki jih daje vojska za to, da pišejo o nemškem vojaškem duhu, da s članki in primernimi fotografijami navdušujejo mladino za »nepremagljivo« nemško armado ■ in da pred javnostjo opravičujejo velike izdatke. Vojska plača torej za moralo 11 milijard dinarjev. Vohunstvo, obveščevalna služba, lažna patriotična propaganda in povezovanje z zapadom so dejstva, ki kažejo na oživljanje militarističnega duha. Razprava pred Bundestagom pa je pokazala še več: Oborožiti Nemčijo za vsako ceno, da bo varna pred napadi. Vsi ti postopki so žal, človeštvu že tako znani, da je ponavljanje zelo neprimerno, posebno za Nemce. I l< lu I I i, I.....l..|i.|iil.!imi!|Hl I a sva ta žvečilni gumi uporabljala samo zato, da sva z njim prilepila gelignitno razstrelivo na bla- gajno. SCOtlSJld Yard nama je izkazal »čast« s tem, da Je ustanovil poseben »oddelek za gelignit«. 76 IftU OCLAil Prodam 500 kv. metrov zemljišča ob Golniški cesti. Naslov v oglasnem oddelku. 791 Slovenski fant, star 23 let, želi spoznati slovensko dekle od starosti 18 do 23 let. Zaželjena slika z življenjepisom na ime Kosmač Oto, Oberhausen Šterkrade Klee-kamp 27/1, W. Deuschland. 800 Dne 17. aprila najdeno avtogu-*no z obročem na progi Goričane Selca naprošam najditelja, da jo proti nagradi vrne KZ Selca. 819 Prodam otroški športni in globok voziček. Zupan Iva. Primsko-▼o 52, Kranj. 820 Moško kolo, dobro ohranjeno znamke »Steyer« kompletno z lučjo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 821 Kupim kravo mlado majhno, ki bo kmalu teletila ali po teletu. — Sušteršič, Zg. Bitnje pri Kranju. 822 Planinsko društvo Tržič sprejme oskrbnika za svojo planinsko postojanko. Nastop s 1. junijem. — Prednost ima upokojeni zakonski par. Ponudbe pošljite na Planinsko društvo Tržič. 823 Vzamem v uk dva vajenca za trgovino »Steklo barve«. Predvsem pridejo v poštev interesenti z Jesenic in okolice. 824 Po a d pisan a Jekovec Marija iz Zg. Bitenj preklicujem obdolžitve iznesene glede Križnar Marije. 827 Zamenjam enosobno stanovanje v Stražišču za veliko sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 825 Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri; ob nedeljah Pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ponedeljek, 12. maja 8.05 Orkester Radia Ljubljana vošči dober dan. 9-00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc - VII. 9-45 Igra kvintet Jožeta Kam-piča. 10.10 Dopoldanski koncert komorne glasbe. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Reka s tremi imeni. 11.35 Prelistajmo naš zabavni album. 12.00 Opoldanski orkestralni spored. 12-50 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Pridelovanje soje v kooperaciji. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Človek - človeku. 15-40 Listi iz domače književnosti. Jože Kranjc: Orglice. 16.00 Portreti Jugoslovan, opernih pevcev basist Miroslav Cangalovič. 1?10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti). 18.45 Radijska univerza — Dr. Jan Zabinski: Psihologija živali - III. 20°0 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije. 22-15 Cocktail ritmov. torek, 13. maja 8.05 Nastopa Pihalna godba Zagrebške vojne oblasti. 9-35 Simfonični intermezzo. 9-00 Zabavni mozaik. 9-30 Slavni pevci in virtuo/i vam pojo in igrajo. 10.10 Melodije a la carte. U.00 iz orkestralne lirike — E. Adamič: Tri turkestanske ljubavno prsmi. ■30 Za dom in žene J*00 Po domačih livadah. 12-30 Kmetijski nasveti — Jože Krogar: O kumarah in bučah. J^-lr) Lahka glasba. •j-40 Pester operni koncert. 14-20 Za otroke — (Man i ca Ko-. manova pripoveduje). ■40 Potopisi in sponi mi Matevž Hace: Komisarjevi za-. piski. 00 7-\ ljubitelje in poznavalce, v *JJ Športni tednik. 8-30 Iz zakladnice jugoslovan-18 4 Sk'^ s;,m<»spovov. 20n n"m:,r'' aktualnosti. 00 Najboi i i Jugoslovan, zbori vam pojo: Moški zbor »Slava Klavorn« p. v. Jožeta 20 -in 9Te8orc»« " ladijska Igra — Edmund Motri:; Lesena skleda. Za prijatelje ja/./.a. Igra plesni orkester Radia Ljubljane. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Jack London: Nos za kralja, 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturni pregled. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Gaetano Donizetti: Don Pasquale, radijska priredba opere. 22.15 Od popevke do popevke. Četrtek, 15. maja 8.05 »Pojo naši zbori Svodob«. 9.00 Ura poljudne glasbe. 11.30 Cicibanom — dober dan! (Ivan Potrč: Pravljica o Vanču, Brundaču in zvitorepki). 11.45 »Biba leze, kaj bo to?« (spored otroških pesmi Cirila Preglja). 12.30 Kmetijski nasveti: Veterinar Marko Osredkar: Zatiranje goveje tuberkuloze v ljubljanskem okraju. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna: Richard Armour: Z Evropo se je začelo. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti m skladatelji . 18.00 Radijska univerza: Umetno sonce (oddaja OZN). 18.15 »Glasba v podvečer«. 18.45 Vojna je končana? 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Slovenski dramatiki na Ste- rijinem pozorju. 22.15 »Po svetu jazza« — Stota jubiljena oddaja. »Okrajna zadružna zveza Kranj razpisuje na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list št. 32-349/55 čl. 7) pet štipendij za Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in 2 štipendiji za Kmetijsko strojno šolo v Mariboru. Za Srednjo kmetijsko šolo pridejo v poštev kandidati z uspešno dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko. Za Kmetijsko strojno šolo pa absolventi rednih nižjih kmetijskih šol. • Prijave sprejemamo do 24. maja t. 1. Kasnejšega roka se ne bo upoštevalo, ker SKŠ Maribor sprejema prošnje samo do konca maja t. L Kandidati morajo prošnji priložiti kratek življenjepis z roj. podatki in zadnje šolsko spričevalo.« 22.15 22.35 8.05 9.00 9.15 8RRDA, M. MAJA Pisana paleta (spored oper-n° in solistične glasbe). Pfrof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. :j0 minut za ljubitelje na-tall 'V'1'1'1' I" domačih vi/, lo'in i ' l"'V('('v p<-1 popevk. ''"ml.-Mlnj /volu. 1| ..r : 'no in mlado. U:'«li|;ka Bola U vi ;jn itOp J2 3n ?in: ("'l,,v,'k - Človeku. Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lek i«n; Dopolnilno gnojenje Zastiranje li nle l4-or> t! prisomirn Rodile so: Vera Krpan, gospodi- tabornikom na zelo zanimiv na- nja—dečka; Rozka Miklič, tov. de- čin prikazal nastanek in box oe lavka — deklico; Ana Prešeren, Kokrškega odreda, zlast" pa gospodinja — deklico; Miroslava osvoboditev nad 700 jetnikov iz Čufer, gospodinja — deklico; An- begunjskih zaporov. Po kome- gela Matkovič, pletilja — deklico; moraciji v Dragi, so vsi zbrani Antonija Hribar, gospodinja — dečka; Marija Bulovec, kuharica - še odšli h grobovom v bivši jet-mšnici v Begunjah, kjer so prav dečka; Ema Kovač, gospodinja — tako s polaganjem vencev, poča dečka; Margareta Boldižar, kuhar- stili spomin zverinsko umorjenih ska pomočnica — dečka; Marija in ustreljenih talcev. Breznik, gospodinja — 2 dečka; Ivana Zorman, trg. pomočnica Polni mogočnih vtisov s prehojene poti in grobov, ki nemo boditev in socialistični družbeni red. deklico; Tončka Černe, gospodinja obtožujejo okupatorjeva grozo-— dečka; Rozka Vester, uslužben- dejstva, so se taborni Id s poka — deklico; Marija Jaušovec, poldanskimi vlaki vračali na gospodinja — deklico; Antonija svoje oddaljene domove. Lepo Bešter, gospodinja — dečka; An- vreme in prebujajoča se nara-gela Tomažin, tov. delavka — de- va, pa so dali pohodu še po-khco; Marija Vavtar, bol. strežni- sebna doživetja sDodTniteČkaLCwrila °Sredkar' g°' °dnos tabornikov do naše na- spodinja - dekhco. rodnoosvobodilne borbe, bi lah- Cecihja Smolej, go- ko služil za led j zpodbu. VMnlT 7 ^ ; Juh3;n!,Da" do tudi drušim organizacijam Vidovie, gospodinja - dekhco; in društvoni) ki vkljucuje1o v Severka M.klavcic knjigovod- svoje članstvo tudiJ mJladino k,"J^-.dcc^^ Vera praprot- Prav bi bil da bi vsa na§a Mavčič, uslužbenka - deklico; sllku z našimi ^ spoznava]a Katica Tinta, gospodinja - dek- zgodovino bojev za našo osvo-lico; Antonija Skrjanc, gospodinja — deklico; Antonija Pretnar, učiteljica — deklico; Milka Krivokapič, gospodinja — dečka: Francka Urbas, gospodinja — dečka; Marija Bertoncelj, gospodinja — deklico; Frančiška Pfaj- far, gospodinja — deklico. OTROK UTONIL V SAVI Poročili so se: Djuro Indjič, šo- V soboto dopoldne se je na fer in Ivana Beravc, uslužbenka; Jesenicah nepričakovano razši- Silvo Robič, delavec in Marija rila vest, da je v Savi utonil Mencinger, uslužbenka; Nikolaj otrok. — Na bregu Save blizu Robič, predmetni učitelj in Marija Hermanovega mosta na Jeseni- Jensterle, uslužbenka; Viljem Lep- cah sta se v soboto popoldne pin, trg. pomočnik in Ivanka Kor- igrala dva otroka. Nihče ne ve bar, trg. pomočnica. kako je prišlo do nesreče. Otro- Umrli so: Katarina Sporn rojena ka sla se nenadoma znašla v va- Pušl, gospodinja; Naza Gerzič, lovih Save. Eden od njiju se je otrok. rešil, medtem ko je dva in pol V ŠKOFJI LOKI letnega Zorana Markoviča od- Rodile so: Bronislava Polajnar "esla Sava preko pregrade. — deklico,- Dušanka Silič — de- Kmalu po nesreči so prihiteli na klico; Marija Jelovčan — dečka; Pomoč gasilci-reševalci jeseni- Genovefa Camlek — dečka; Mari- ške železarne. Kljub njihovemu ja Frlan — deklico; Frančiška Je- Prizadevanju, so otroka našli senko — dečka; Marija Fojkar — šele Pozno popoldne tik pod dečka,- Rozalija Luznar — dečka Poročili so se: Vincenc Božnar, ind. delavec in Marija Dolinar, in pregrado. Zoran Markovič iz Titovih Užic je prišel pred tednom z 11IVJ. v»v.««»~~ ...---- * J" »'"UUUJ , JU- - *---------- — dustrijska delavka; Blaž Zontar, materJ° na Jesenice na obisk k čevljar in Marija Bertoncelj, trg. &tarim staršem, pomočnica; Vincent Frantar, poljski delavec in Marijana Pegam, kmečka delavka. Umrli so: Antonija Štraus, Ja s ceste v drevo V soboto zvečer je bila na cesti IV. reda Stari dvor pri nez Šifrar, Estera Božič, Frančiška Skofjl Ix>ki prometna nesreča. Okorn in Marija Bernik. ,T , Voznik osebnega avtomobila V TRŽIČU S-981, ki je last Mesnine iz Škof- Rojen Vladimir Gros, Ravne 18. Je Loke, je vozil po cesti iz Poročila sta se: Josip Loborec, smeri Trata - Skofja Loka. Pri kovač in Leopoldina Kristan, navi- križišču je zavil skrajno desno jalka. Umrli so: Matjaž Strniša, učenec in Leopoldina Tadel, rojena Dov-ian, gospodinja. oziroma preko ceste na levo ter tako zadel v drevo. Škodo cenijo na približno 300.000 dinarjev. 6 Gla* Gorenjske KRANJ, 12. MAJA 1958 Kljub temu, da pišemo šele 10. maj, smo se znašli sredi hude poletne pripeke. Res — pravcato nasprotje lanskega maja, ki nas je nekako ob istem času hladil s snegom in zmrzal j o. ŽIVO SREBRO SE DVIGA Sobota ob 14. uri. Poglejmo toplomer! Živo srebro se je dvignilo na 26° C. Brez pretiravanja — sonce neusmiljeno žge. Naša garderoba je doživela spremembo. Površniki so romali v omare; ljudje so se odeli v lahna poletna oblačila. nja, kaže, da je sezona kulturnih prireditev bolj ali manj pri kraju. Na sporedu so še nekatere kulturne prireditve v času Turističnega tedna in pa Okrajna glasbena revija. Mimogrede sem še zabeležil, da je baletni večer baletne sekcije DPD Svoboda Kranj - center, ki je bil predviden za te-rek, preložen na sredo, 14. maja. Le stalnim likovnim razstavam v Mestnem muzeju se ne pozna, da je konec sezone pred durmi. Trenutno razstavlja Klub likovnih delavcev Gorenjske. V so- Preurejeni lokal kranjske Delikatese Tudi priroda, prvega maja še gola in siromašna, je kar v nekaj dneh vzbrstela in se odela v svatovsko oblačilo — v nežno zelenje in cvetje. — In, kaj pravi druga stran kranjske kronike? Mreža trgovskih lokalov v Kranju se je okrepila. Poglejmo kako! V soboto, 10. maja ob 6. uri zjutraj so se vrata novo preurejenega lokala kranjske »Delikatese« naposled potrošnikom le odprla. Otvoritev trgovine bi morala biti že prvega maja, kar pa zavoljo nekaterih ovir ni bilo moč uresničiti. Zunanjost in notranjščina lokala sta po preureditvi povsem spremenili lice. Zlasti prijetna za oko je notranjščina, čigar sodobna, okusna in smotrno razporejena oprema daje prodajnemu prostoru še posebno mikavno lice. Kot doslej, tako bo »Delikatesa« tudi v prihodnje poslovala neprekinjeno od 6. do 22. ure (non-stop). — Druga faza preurejanja pa bo zajela gostinske prostore. PABERKI IZ KULTURNE KRONIKE Zdaj pa prelistajmo še kranjsko kulturno kroniko. Mrtvilo, ki je z majhnimi iziemami poseglo v kulturno življenje Kra- boto je razstava zabeležila 172 obiskovalcev. rajo proti nebu. Nič ne diši po dežju in zemlja je tako suha! Tudi z vodo je nekaj narobe! Ze nekaj dni jo v večernih urah zapirajo ali pa jo zmanjka. Motorni promet na cesti, ki vodi proti Gorenjski, je zelo živahen. Prevladujejo motorna kolesa. Nedeljska kronika je skopa. Podoba je, kot bi celo marljivi športniki, ki se ob nedeljah še posebne razžive, to pot omagali. Brez športa pa le nismo ostali. — To pot sta se udarili enajsto-rlci »Mladosti« in »Planike«. Komu pa je bilo okroglo usnje naklonjeno, si preberite med športnimi vestmi! V ZNAMENJU TARČE Zdaj se pa potrudimo na kratek sprehod na Primskovo pri Kranju. Pred pročeljem tukajšnjega doma je bolj živahno kot običajno. — Občinski strelski odbor Kranj je namreč v počastitev Dneva mladosti priredil ekipno strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo več sto tekmovalcev — članov strelskih družin iz kranjske občine. Izid tekmovanja je skorajda razočaral. Nekateri vale krivdo na hudo sončno pripeko, češ da je preveč »segrela pihavnike«, ki so potlej postrani »nosili«. — Pa bo menda treba iskati vzrok drugje! Posebno pomemben dogodek pa so zabeležili v Trbojah pri Smledniku. Tu je bil namreč zibor vseh strelskih družin iz Kranjske občine. Udeleženci zbo- Pa recite, če ni prijetno pri »Starem Maycrju< TUDI NEDELJA V ZNAMENJU PRIPEKE Ze ob 9. uri se je živo srebro dvignilo na 22° C. Vreme je čudovito. Modrine neba ne moti niti najmanjši oblaček. Skoda! — Vrtičkarji se vznemirjeni ozi- TEKMOVANJE EKIP IN »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« — MLADI TONE FAJFAR S KOROŠKE BELE JE PRESENETIL — PLANINCI SO PRINESLI POZDRAVE S TRIGLAVA Jesenice, 11. maja. — Včeraj se je zbralo več sto jeseniške mladine in odraslih v dvorani TVD na Jesenicah, kjer je bila slavnostna otvoritev mladinske-ge festivala v počastitev rojstnega dneva maršala Tita. Festival je pozdravil ljudski posla- nec Maks Dimnik, ki je hkrati tudi pokrovitelj VII. festivala jeseniške mladine. Festivalu so prinesli pozdrave tudi planinci s Triglava, za tem pa je bilo nagradno tekmovanje in nastop mladih talentov. Med petimi ekipami je zmagala ekipa jeseniške gimnazije, ki je dosegla 37 točk, od 40 možnih, druga je bila ekipa MlS II. s 32 točkami, tretja ekipa Železarne itd. V tekmovanju mladih talentov je nastopilo 8 posameznikov in kvaretet. Največ priznanja Je bil deležen Tone Fajfar iz Koroške Bele, ki je bil pravo odkritje večera. Recitiral je Pre" šernovega Povodnega moža in dobil oceno 39 točk od 40 možnih. Anton Slabe z jeseniške gimnazije je bral svoje pesmi in zasedel drugo mesto. Tudi La" do Brun je bral svojo pesem, z3 kar mu je strokovna komisija prisodila 34 točk — tretje mesto. Pred Turističnim tednom v Kranju Turistično in olepševalno društvo Kranj bo v počastitev 80-let-nice obstoja priredilo v dneh od 15. do 25. maja turistični teden. Da bi dobilo praznovanje čim slovesnejšo podobo, je pripravljen tudi obširen program prireditev. Turistični teden se bo začel 15. maja s slavnostno sejo društva, nakar bodo sledile razne kulturne in športne prireditve, in sicer glasbeno baletni večer, glasbena revija pevskih zborov, večer slovenske narodne pesmi s sodelovanjem Radia Ljubljana, koncert tamburaškega zbora, promenadni koncert godbe na pihala, izlet v neznano. Ob tej priliki bo nastopila tudi planinska reševalna ekipa, medtem ko bodo kranjski taborniki priredili v Savskem logu taborne igre. Praznovanje bo zaključeno 25. maja s tradicionalno tekmo »Debeli - suhi« na igrišču Triglava v Kranju. Tadi skozi Naklo je šla Štafeta mladosti Pri štafeti je sodeloval tudi 81-letni Jože Šorgo iz Naklega. P* teku je izjavil, da sodeluje že drugič. Remi po zaslugi sodnika TRZlC : TRIGLAV 2:2 (1:1) Pred približno 800 gledalci je danes domače moštvo igralo neodločeno z vodilnim »Triglavom« iz Kranja. Vreme sončno. Sodniku Logarju iz Ljubljane sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: »Triglav« — Galič, Stular II, Brezar II, Bre-zar I, Srakar, Bajželj, Stular I, Krašovec, Mihelčič, Martinovič in Cesenj; Tržič — Štrukelj, Zupan, Kosmač, Zaletel, Peternelj, Mičič, Stucin, Borbac, Dornik, Mežek in Custević. Strelci: Dornik v 3 in Peternelj v 73 min. za Tržič in Stular I v 30 ter Cosenj v 55 min. za »Triglav«. Ni dvoma, da so v današnji tekmi igralci »Triglava« nekoliko podcenjevali nasprotnika. To Vročekrvnosl pa taka ra so položili tudi vence pred spomenik padlih borcev, čemur je sledilo razvitje prapora tukajšnje strelske družine. Zbora so se udeležili tudi tekmovalci iz prejšnjega odstavka, tisti s »segretimi« pihavniki. Na uho mi je prišlo, da so na zabavi ob zvokih Avsenikovih polk docela pozabili na slab izid strelskega tekmovanja. ŽEJA PA TAKA! To utegne biti glavni vzrok, da so bili danes sredi dopoldneva kranjski gostinski obrati nenavadno polni. To velja predvsem za tiste obrate, ki imajo vrtove, v katerih si lahko gostje v hladni senci in na svežem zraku privežejo dušo z vrčkom piva. — Dopoldne je bilo na vrtu »Pri starem Maverju« precej tesno s prostorom, žeja pa taka, da nikoli tega. — Stalni gostje Mostne slaščičarne so pa ostali zvesti kar svojemu zakajenemu lokalu. — »Kaj bi menjali lokal, saj bo tako kmalu spet zima!« se tolažijo nekateri in srobljejo »Afriko«, kakor pravi Oča iz Krana »turškemu kofetu«. PRVI KOPALCI »Kakšni kopalci neki!« Utegnete nasprotovati našemu med-naslovu? Pa bo le držalo. Med tistimi — in teh ni malo — ki so se zadnje dni pojavili na bregovih naših rek, jezer in potokov, so tudi takšni vročekrvne-ži, ki nimajo posebnega spoštovanja do strupeno mrzle vode. — Kar Sliko si oglejte, pa se boste pri priči ohladili! S. S. »PLANIKA« : MLADOST 2:1 (1:1) Kranj, 11. maja. — Pred približno 300 gledalci je bila danes na igrišču »Triglava« odigrana prvensitvena nogometna tekma Kranjske podzveze med enajsto-ricama »Planike« im »Mladosti« iz Kranja. »Planika« je že v prvih minutah po Krašovcu prišla v vodstvo, vendar je »Mladost« hitro izenačila. V drugem polčasu je moštvo »Planike« zaigralo precej bolje. 3:2, odbojki 3:0, namiznem tenisu 9:0 in kegljanju za 170 kegljev. Tek- movalci »T"!\MA« pa so prema' gali tekmovalce »Iskre« v šahu z rezultatom 4,5:3,5 in streljanj« s 824:810 krogov. Na skupnem prijateljskem ve čeru je goste pozdravil zastop" nik Izvršnega odbora sindikaine podružnice tovarne »Iskra« *° poudaril, da je treba v bodoče organizirati čimveč takšnih Spor^ nih tekmovanj, ker je to naj" boljši pogoj ža medsebojno sp°" znavanje delavcev posameznic podjetij. M. D- V KRIZAH SE RAZVIJA NOV<> TVD »PARTIZAN« V Krizah pri Tržiču so kon«* lanskega leta ustanovili telesn<^ vzgojno društvo »Partizan«. Ml** dina se ga je oklenila s pos° nim navdušenjem, saj se zDcr v telovadnici tudi do 40 mla"1^ ljudi. V januarju jih je telova dilo 189, v februarju pa 219- 1 densko uporablja telovadnic« 150 telovadcev, največ mladine** in pionirjev od 10. do 18. lcge starosti. Ob upoštevanju, da Križe le nekoliko večja vas, ta uspeh vsekakor pomemben- Ustanovitev društva so meli tudi krajevni organi obla^ in podjetja ter mu nudili Poir,,^fg Med drugim je tovarna obl'nv> »Peko« dala za nakup knld"~ 100.000 dinarjev, Tovarna lePe , "'še ke za drog 28.000 din itd. Cla društva sami pa so zbrali okrog 70.000 din, s prostovoljn^ delom pa urejujejo telovadni ^ Složno so na ta način omog0^, tamkajšnji mladini, da svoj P gi sti čas koristneje preživlja. ' Utrjuje zdravje. Ze v tem kem času so imeli vrsto P1 ^ ditev, poleti pa bodo razvili *j svoj prapor in priredili vehi* ven nastop. Na nedavni ™**iJ$ miji pa so sodelovali tudi »P ^ niki iz. Kranja. Spričo *akeg drtff delovanja in pomoči se jo v^j| štvu razvilo veselje do r .g vrst športa. Posebno moča' šahovski krožek, namizni t^j odbojka in strelivo. stI ^ sekciji nudijo pomoč u ..„.ni' padniki J L A tamkajšnje SS p zije in osnovna šola. V zi"^^„f času so organizirali samo« ^ smučarske tekme, nekateri^ pa movalci pa so sodelovali *u^ okrajnem prvenstvu »P«1' ' *■ ji v Kranjski gori. Pr\ bil f mladinec Vinko Grašic v j tekih prvi, Jože SparoveCF" $g v •leslalonni drugi. l,aii'hv','(l n;l se tudi tekmovanja v Tt»~ hovskega brzoturnirja pa «> dincev.