50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust ebruar je bil izjemno radodaren s padavinami, v več jem delu Slovenije so v količ ini vsaj trikrat presegle dolgoletno povpreč je. V nižinah je več inoma deževalo, obč asno tudi snežilo. Debelina snežne odeje je le izjemoma presegla 10 cm, sneg pa se je obdržal od 3 do 5 dni, ponekod tudi manj, le v hribovitih predelih dlje, v Zgornjesavski dolini ves mesec. V zimskem obdobju 2015/2016 je bilo od 13 do 15 dni s snežno odejo, v hribovitih predelih nekaj nad 50 dni. Obič ajno število dni s snežno odeje je v nižinah do trikrat in v hribovitih predelih do dvakrat več je. Več ji del meseca so prevladovale tudi nadpovpreč ne temperature zraka. Najvišje dnevne vrednosti so se v drugi polovici meseca gibale med 11 do 15 °C oziroma so bile do okrog 17 °C v Primorju. Najnižje temperature zraka so se več krat še spustile pod ledišč e, na Obali pa so ves č as vztrajale nad njim. Meseč na akumulacija toplote (nad temperaturnim pragom 0 °C) je na zahodu in ponekod na vzhodu in jugovzhodu države za več kot 100 °C presegla dolgoletno povpreč je (preglednica 4) in je bila ob koncu februarja skoraj dvakrat tolikšna kot obič ajno. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, februar 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 1,1 1,7 11 1,1 2,1 11 1,6 2,9 15 1,3 2,9 37 Bilje 0,7 1,4 7 1,1 2,6 11 1,3 2,6 12 1,0 2,6 30 Godnje 0,5 0,6 5 0,6 1,1 6 0,8 1,2 7 0,6 1,2 18 Vojsko 0,4 0,5 4 0,4 0,5 4 0,5 0,6 4 0,4 0,6 12 Rateč e-Planica 0,4 0,6 4 0,4 0,5 4 0,6 0,8 6 0,5 0,8 13 Bohinjska Č ešnjica 0,5 1,2 5 0,4 0,4 4 0,5 0,7 5 0,5 1,2 14 Lesce 0,9 2,0 9 0,6 1,1 6 0,8 1,4 7 0,8 2,0 21 Brnik-letališč e 0,7 1,0 7 0,5 0,8 5 0,8 1,2 7 0,7 1,2 19 Topol pri Medvodah 0,8 1,6 8 0,4 0,7 4 0,8 1,9 7 0,7 1,9 19 Ljubljana 0,8 1,2 8 0,5 1,0 5 0,9 1,6 8 0,7 1,6 21 Nova vas-Bloke 0,5 0,9 5 0,4 0,5 4 0,7 1,2 6 0,5 1,2 15 Babno polje 0,4 0,6 4 0,4 0,5 4 0,6 1,0 5 0,5 1,0 14 Postojna 0,7 1,2 7 0,6 1,3 6 1,0 2,0 9 0,8 2,0 22 Koč evje 1,0 1,7 10 0,4 0,5 4 0,8 1,1 7 0,7 1,7 22 Novo mesto 1,2 2,2 12 0,5 0,8 5 1,0 1,8 9 0,9 2,2 26 Malkovec 1,0 1,8 10 0,6 0,7 6 1,0 2,2 9 0,9 2,2 24 Bizeljsko 0,8 1,4 8 0,6 0,9 6 1,0 1,6 9 0,8 1,6 22 Doblič e-Č rnomelj 0,8 1,9 8 0,6 0,7 6 0,8 1,4 7 0,7 1,9 21 Metlika 0,8 1,0 8 0,5 0,7 5 0,7 1,0 7 0,7 1,0 20 Šmartno 0,5 1,1 5 0,4 0,6 4 0,7 1,1 6 0,5 1,1 15 Celje 1,1 1,8 11 0,5 1,0 5 1,0 1,9 9 0,9 1,9 26 Slovenske Konjice 1,2 1,8 12 0,6 1,2 6 1,0 2,1 9 0,9 2,1 27 Maribor-letališč e 1,2 2,0 12 0,7 1,1 7 1,4 2,6 13 1,1 2,6 32 Starše 1,2 1,7 12 0,6 1,1 6 1,3 3,1 12 1,0 3,1 31 Polič ki vrh 0,6 1,2 6 0,5 0,7 5 0,8 1,0 7 0,6 1,2 18 Ivanjkovci 0,6 1,0 6 0,5 0,6 5 0,8 1,4 7 0,6 1,4 18 Murska Sobota 1,1 2,1 11 0,6 0,9 6 1,2 2,2 11 1,0 2,2 28 Veliki Dolenci 0,9 1,8 9 0,6 0,9 6 1,1 1,8 10 0,9 1,8 24 Lendava 0,9 1,8 9 0,6 1,1 6 1,1 1,6 10 0,9 1,8 25 F Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 51 Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za februar 2016 in obdobje mirovanja (od 1. oktobra 2015 do 29. februarja 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in February 2016 and for the dormancy period (from October 1, 2015 to February 29, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2015–29. 2. 2016) Bilje 127,8 66,7 38,7 233,2 496,8 Ljubljana 62,8 102,5 15,0 180,3 379,8 Novo mesto 13,0 126,4 18,0 157,4 446,5 Celje 24,5 123,3 2,1 149,9 374,8 Maribor, letališč e 15,5 88,7 −1,6 102,6 265,4 Murska Sobota 19,8 67,4 −6,0 81,2 196,6 Portorož, letališč e 50,1 71,7 22,5 144,3 248,2 Slika 1. Vodna bilanca v februarju 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in February 2016 (left) and anomalies from the longterm average 1971–2000 (right) Izhlapevanje je bilo letnemu č asu primerno, povpreč ne meseč ne vrednosti so bile več inoma nižje od 1 mm, nekoliko višje le na Obali in Goriškem ter ponekod v severovzhodni Sloveniji. V posameznih dneh pa se je izhlapevanje povzpelo nad 2,0 mm (preglednica 1). Meseč na količ ina izhlapele vode se je gibala med 20 in 40 mm, ponekod je bila tudi nekoliko nižja. Vodna bilanca je bila krepko pozitivna, presežki pa so bili tudi precej več ji od normalnih v tem č asu (slika 1). Tudi vodna bilanca za celo obdobje mirovanja je bila povsod pozitivna, presežki pa so bili precejšni, ponekod celo višji od 400 mm (preglednica 2). Povpreč na meseč na temperatura tal se je gibala med 4 in 5 °C, na Primorskem med 6 in 8 °C, na izpostavljenih predelih je bila okoli 2 °C. V dneh z razmeroma visokimi temperaturami zraka se je površinski sloj tal ogrel, na Primorskem od 13 do skoraj 15 °C, drugod od 10 do 12 °C. Minimalne temperature tal pa so bile ves č as nad zmrzišč em, le ponekod v izpostavljenih predelih v severni in severovzhodni Sloveniji so bile do dobre pol stopinje C pod njim (preglednica 3, slika 2). Površinski sloj tal je bil ves č as vlažen, ob obilnih padavinah tudi č ezmerno namoč en. Na Ljubljanskem barju in drugod na slabo propustnih tleh je voda obč asno zastajala na površini. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 52 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 7,8 7,6 14,4 12,1 0,9 1,8 7,6 7,4 14,8 12,6 1,2 2,2 8,8 8,4 14,8 12,8 3,8 4,6 8,0 7,8 Bilje 6,5 6,4 11,4 10,4 1,1 1,7 6,5 6,4 13,6 12,7 1,4 2,1 6,9 6,9 11,9 11,2 3,2 3,7 6,6 6,6 Slovenj Gradec 1,4 1,1 7,8 6,3 −0,6 −0,2 1,3 1,5 5,8 5,3 0,1 0,6 3,9 3,7 9,4 7,7 0,4 0,9 2,1 2,0 Ljubljana 4,9 4,6 8,2 7,5 1,0 1,4 2,6 2,4 7,9 6,4 1,0 1,3 4,6 4,6 9,0 7,9 0,2 1,0 4,0 3,8 Novo mesto 5,8 5,8 11,0 9,7 0,8 1,4 2,8 2,9 10,0 8,5 0,5 1,0 5,2 5,2 11,6 10,6 0,9 1,4 4,6 4,6 Celje 5,3 5,2 11,0 8,5 0,4 1,8 2,6 3,2 8,0 6,7 0,6 1,7 5,2 5,3 10,4 8,9 0,6 2,3 4,3 4,6 Maribor-letališč e 5,1 4,9 12,7 7,9 −0,1 1,7 3,6 3,5 10,6 6,4 0,1 1,4 5,7 5,6 12,5 9,3 0,2 2,3 4,8 4,6 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2016 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 53 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 85 79 86 250 106 36 29 40 105 69 5 0 7 12 10 406 152 18 Bilje 72 70 70 213 103 24 20 25 70 50 0 0 1 1 0 317 94 4 Postojna 56 28 41 125 67 18 0 9 27 20 0 0 0 0 0 203 50 0 Koč evje 58 18 34 111 59 22 0 7 29 22 0 0 0 0 0 180 48 2 Rateč e 22 2 8 33 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 63 1 0 Lesce 50 14 31 94 56 10 0 4 14 11 0 0 0 0 0 146 21 0 Slovenj Gradec 42 18 39 98 60 8 0 4 11 8 0 0 0 0 0 124 13 0 Brnik 52 17 37 106 62 14 0 6 20 17 0 0 0 0 0 146 26 0 Ljubljana 77 32 52 161 84 30 0 15 45 32 2 0 0 3 3 233 67 5 Novo mesto 79 32 55 166 90 35 0 18 53 37 8 0 2 10 9 245 77 14 Č rnomelj 87 49 60 197 116 43 5 23 71 51 12 0 6 17 15 297 115 28 Bizeljsko 68 42 58 168 95 26 1 20 48 34 4 0 2 5 5 235 65 5 Celje 70 28 54 152 88 27 0 16 44 32 3 0 2 5 4 212 58 5 Starše 72 40 62 174 102 28 1 20 49 34 3 0 4 7 6 238 60 7 Maribor 69 38 60 167 89 25 1 18 43 26 2 0 2 3 2 197 48 3 Maribor-letališč e 72 39 59 170 92 27 1 18 46 29 2 0 2 4 3 233 56 4 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 54 Tako kot celo zimsko obdobje so tudi februarja vremenske razmere s pogostimi otoplitvami motile zimsko mirovanje ozimnih žit. S prebujanjem in obč asnim razrašč anjem so posevki sicer pridobili v razvoju, a so hkrati izgubljali utrjenost za preživetje neugodnih rastnih razmer. Na sreč o moč nejših ohladitev ni bilo, kljub temu so posevki ob koncu februarja ponekod kazali sliko prizadetosti zaradi pretirane vlažnosti tal in slabe prehranjenosti. Setev jarih žit v februarju še ni bila mogoč a zaradi preveč namoč enih tal. Presežna namoč enost tal je bila zaskrbljujoč a zlasti na Primorskem, kjer po navadi suhe zimske dneve izkoristijo za oranje. Na Goriškem pa so bile temperature zraka od 27. januarja skoraj ves č as nad vegetacijskim pragom 5 °C. V primerjavi s preteklim, letom 2015, je ta vegetacijski prag nastopil skoraj mesec dni prej. Obič ajno je presežen v zadnjih dneh februarja. Prezgodaj so po več jem delu države zacvetele nekatere negojene rastline, prve znanilke pomladi. Leska je v Primorju zač ela prašiti že sredi januarja (18. 1.), v prvih dneh februarja je njeno množič no cvetenje zajelo vso državo ( v Ljubljani zač etek cvetenja 6.2., v Novem mestu 5. 2., v Murski Soboti 8. 2., v Kobaridu 3. 2.). Prej kot obič ajno, še posebno na prisojnih legah, so zacveteli tudi zvonč ki (v Ljubljani 4. 2., v Novem mestu 2. 2., v Murski Soboti 3. 2., v Kobaridu 22. 1.), spomladanski žafran in č rna jelša, ob koncu meseca tudi trepetlika. Prezgodnje rastne premike je bilo opaziti tudi pri gojenih rastlinah. Vedno prvi, mandelj, je na Goriškem in na Obali zacvetel ob koncu prve dekade februarja, na Vipavskem dva tedna kasneje, v primerjavi s povpreč jem dva do tri tedne prezgodaj. Opazovali smo tudi napenjanje cvetnih brstov marelic, breskev in hrušk. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Due to heavy rain recorded in February, the soil was prevalently wet, sometimes even excessively soaked. Stagnant water covered the soil surface on the Ljubljana marshes and elsewhere on locations with impermeable soil. Occasionally even snowed, snow cower was kept up to 3 to 5 days, in highlands even the whole month. Monthly air temperatures exceeded the average. About two to three weeks prematurely plants harbingers of spring started to bloom (hazel, snowdrops). Water balance resulted positive, higher surpluses than normally were recorded. Similarly, also the water balance for the whole dormancy period resulted positive.