Foto: F. Perdan skrbnih počitniških dni je konec. Ze prihodnji teden se bodo spet odprla vrata »hramov učenosti«, (-jg) Leto XXIX. Številka 67 j^oovitelji: občinske konference SZDL in t ice« Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ured -ič ~ I*d«j« Cp Glas Kranj. Glavni ea«ik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar »LABILO SOCIALISTIČNE Z vTz K DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GOl NJ Kranj, petek, 27. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Solidarnost na izpitu Niti polovica delovnih kolektivov se do srede Avgusta ni odzvala pozivu za pomoč Posočju lrt prispevala enodnevni zaslužek — Na Gorenjskem je akcija najbolje stekla v Kranju ln Tržiču, zelo slabo pa v Škofji Loki, na Jesenicah in v Radovljici Ze takoj prve dni po potresu, ki je najhuje prizadel severovzhodno * .'j0- pri nas pa Tolminsko, je po vsej republiki stekla solidarnostna kcija zbiranja pomoči za prizadeto prebivalstvo. Delovni ljudje in ob-aiV so pomagali s šotori, avtomobilskimi prikolicami, odejami, prehra-0 in denarjem. S tem so pomagali premostiti prve težave in zagotoviti "Časno streho nad glavo rojakom, ki so ostali brez domov. Porušeno Posočje pa je potrebno obnoviti. Ker se z rednim zbira-Jem denarja za pomoč ob naravnih katastrofah nikakor ne bo mogla Zagotoviti dovolj visoka vsota, so sindikati Slovenije pozvali vse delov-8® Uudi, da bi za porušene kraje darovali še enodnevni zaslužek. Zato st ^° Vsen ul)činah odprli posebne zbirne žiro račune, iz katerih se sred-' a sproti stekajo na skupni žiro račun pri Rdečem križu Slovenije. aa, Če je v začetku kazalo, da bo akcija uspešna in, da se bo pozivu zvala večina delovnih organizacij, je slika tri mesece in pol po potre-y* slaba. V Sloveniji se pozivu ni odzvalo več kot polovica kolektivov. c^loti je svojo obveznost izpolnila le občina Grosuplje. Idrija, ki ■ aiTla sodi med občine, ki jih je potres huje prizadel, je zbrala 63 odstot-0v denarja, prav toliko tudi občina Laško, občina Lenart slabih 70 od- oh^- °^ma Ljubljana —Bežigrad 97 odstotkov planirane vsote, oŠ-08 LJuh,Jana Vič-Rudnik 72 odstotkov, Ljutomer 73 odstotkov, ^cina Sevnica 83 odstotkov in Zagorje 73 odstotkov. Skoraj v celoti -j£ odstotno — je svojo obveznost izpolnila tudi občina Slovenske 0r»jice. Vse druge občine so prispevale manj. a^ .Kako so se odrezali delovni ljudje na Gorenjskem? Najbolje je . llJa zbiranja pomoči potekala v kranjski občini, kjer so delovni ljud-pPrisPevali za obnovo Posočja 3,117.474 dinarjev ali 67 odstotkov po* 2l n.e8a enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih. V tržiški občini pa so slaKs odstotka planirane vsote oziroma 511.860 dinarjev. Veliko »»Ose kot Tržičani in K ranjčani pa so se odrezali v drugih gorenjskih koylnah' V ^kofJi Loki so zbrali 296.031 dinarjev ali komaj 15 odstot- ■ od poprečnega enodnevnega zaslužka delavcev v občini. Se slabše stolu Jesemcan' kJer so za Posočje zbrali 338.539 dinarjev ali 14,47 odej: k()v planirane vsote. Najslabše med gorenjskimi občinami pa je ak-Pon ^oteka'a v Radovljici, kjer je zbrane komaj 12,5 odstotka vrednosti Prečnega enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih ali 211.564 dinarjev. Ha * VseJ republiki pa se je od planiranih 109,602.600 dinarjev nateklo °dst ° rafun Pri Rdečem križu Slovenije 46,852.5(K) dinarjev ali 42,95 k l°tka planirane vsote. L. Bogataj 26. avgusta 19.36 leta so se delavci v tržiški tkalnici pridružili veliki tekstilni stavki, v kateri so že sodelovali delavci iz Kranja, Ljubljane in Maribora. V spomin na ta dogodek izpred 40 let, so včeraj v BPT povabili na pogovor še živeče voditelje stavke Cirila Zupana, Andreja Janežiča in Avgusta Florjan-čiča. Pogovora se je udeležil tudi Stanko Sova, ki ni bil delavski zaupnik, vendar je v stavki sodeloval. Potem je bilo na dvorišču tovarne delavsko zborovanje, s katerim so počastili dogodke izpred 40. let. Predsednik konference OOS Danilo Roblek je spregovoril o pripravah na stavko, njenem poteku in pomenu in razvoju BPT po vojni. Na zborovanju so delavci tudi ostro obsodili protimanjšinjsko politiko avstrijske vlade in odločno zahtevali, da Avstrija izpolni zahteve državne pogodbe, zlasti pa člen 7. (Ib) — Foto: F. Perdan »Zahtevamo pravice za koroške Slovence!« 1*1<>zZ.KIKI _ Pred nekaj dnevi se je članom delovnega kolektiva »Niko« iz hk!11^ končno začela uresničevati njihova velika in dolgoletna želja, gradbenega podjetja »Tehnika« iz Ljubljane so namreč v neposredni ' Ni/ t()varne Iskra v Železnikih začeli graditi nove proizvodne in poslovne H 'O'0/-e / ......-------........ ----- c 0 ce znane tovarne. Doslej so se morali zaposleni v podjetju »Niko« sti-^ 'nerr0^0 PremaJnnih W domala neustreznih prostorih. Leti so po povr pa vsega 2800 kvadratnih metrov. Novi proizvodni in poslovni pro-ilOf^in mnofZ° večji: kar 4800 kvadratnih metrov bt> znašala njihova Ur* '^tavba naJ bi bila pod streho še pred letošnjo zimo, pozimi bo na Ht^e e{?}nje noiranJih inštalacij, spomladi pa pride na vrsto še urejanje brinih J°Vesna otvoritev novih prostorov tovarne »Niko« je napovedana za >lBe&tt> ^ ' maj, prihodnje leto. Kljub novozgrajeni proizvodni dvorani (* fyuh zaPoslenih v tovarni »Niko« ne bo povečalo. Pač pa bo proizvod-n',;,,'"°*'1 in vrednostno še enkrat večja kot je trenutno. lektiv tovarne.»Niko« iz Želez-erdan »to .en.a dela z opremo vred bodo delovni kole °eUala 54 miliionov din. (-ig) - Foto: F. Pe 54 milijonov din. (-jg) Protestom zaradi ravnanja avstrijske žandarmerije in avstrijske politike so se pridružili tudi delavci Kovinske opreme iz Mojstrane. V svojem protestnem pismu so zapisali, da zaničevanje, pretepanje in aretacije koroških Slovencev v Skocjanu presegajo vse meje človečnosti in pomenijo vrh policijskega terorja proti manjšini. Očitno hočejo zastrašiti koroške Slovence, da bi se pustili preštevati. To, kar se dogaja v zadnjem času v Avstriji in zlasti to, kar se je pripetilo v Skocjanu nas spominja na metode fašistične dobe. Kolektiv Kovinske opreme Mojstrana zato enotno podpira boj koroških Slovencev in njihove utemeljene zahteve do avstrijske države v skladu t obveznostmi iz sedmega člena državne pogodbe ter zahteve, da se priznajo slovenski in hrvatski narodnostni skupnosti vse pravice do obstoja in razvoja. Delavska sveta zasedala Jesenice — V torek, 24. avgusta, je bila na Jesenicah skupna seja centralnega delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Projekt iz Kranja in centralnega delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Sava -Jesenice. Na skupni seji so razpravljali o poročilu odbora, ki je pripravljal združitev obeh organizacij združenega dela, sprejeli poročilo volilne komisije in razglasili ^klep 0 spojitvi obeh kolektivov v novo organizacijo združenega dela, ki nosi začasno ime Gorenjsko gradbeno podjetje. Novo ime DO izbrano na natečaju. -jk Delavci OZD ELIM Jesenice odločno protestirajo proti ravnanju avstrijske policije, ki je križem rok opazovala odstranjevanje dvojezičnih napisov in brutalno napadla pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Skocjanu in v Sinči vasi. Delavci Kompasovih hotelov v Kranjski gori odločno zahtevajo pravico za koroške rojake in protestirajo proti ravnanju avstrijske policije in politiki avstrijskih oblasti. Menijo, da nedavno sprejetje novih manjšinskih zakonov ne daje več možnosti, da bi še naprej verjeli in zaupali Avstriji, saj ta dva zakona pomenita odkrito kršitev državne pogodbe in revizijo te pogodbe. V Planiki na Brezniei so delavci tako kot povsod drugod po Sloveniji in Jugoslaviji odločno podprli koroške Slovence in gradiščanske Hrvate v njihovem boju za narodnostne pravice in podprli njihov nastop proti preštevanju. Odločno so nastopili proti nastopanju nacionalistov na raznih zborih, demonstracijah in drugih prireditvah, ki jih pripravljajo koroški Slovenci. Pod okriljem policije lahko ti fašistični in šovinistični elementi blatijo in obrekujejo Slovence, antifašistične borce za svobodo, uničujejo spominska obeležja in tudi fizično napadajo pripadnike naše narodnostne skupnosti. Protestom so se pridružili tudi prebivalci krajevne skupnosti Orehek-Drulovka. V protestnem pismu so zapisali, da zahtevajo od pristojnih republiških in zveznih organov, da po diplomatski poti prek organizacije združenih narodov zagotove, da bo avstrijska vlada v celoti izpolnila obveznosti, ki jih je sprejel z državno pogodbo in to brez preštevanja oziroma ugotavljanja manjšine. L. B. Simpozij o pouku zgodovine Kranj — Od 2. do 4. septembra lu> v Kranju peti jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine. Simpozij pripravljata v okviru Zgodovine društva Jugoslavije Zgodovinsko društvo Slovenije in Zavod za »1-stvo SR Slovenije s sodelovanjem Sveta za ohranjanje in razvrji revolucionarnih tradicij in sporne-niško varstvo pri republiški konferenci socialistične zveze Slove. ,i Letošnji simpozij bo potekal pod naslovom Znanstvena, idejna m pedagoška vprašanja pouka zgodo« vine NOB in revolucije narodov in narodnosti SFRJ V osnovnih in srednjih šolah. V imenu Sveta /.a ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri republiški konferenci SZDL Slovenije bo imel uvodni referat in simpozij odprl Albert Jakopič -Kajtimir. Poleg uvodnega bo na simpoziju prebranih še 20 referatov. Med temi bodo trije obravnavali slovensko področje in sicer: Razvoj NOB in revolucije v Sloveniji (dr. Metod Mikuž), Izkušnje partizanskega vojskovanja v NOB in revoluciji in splošni ljudski odpor danes (polkovnik Franjo Kranjc) in Pomen lokalne zgodovine NOB za napredek pouka zgodovine NOB in revolucije (Tomaž Weber). Za simpozij je že prijavljenih okrog 200 udeležencev. |l|k biJeltt* va. * s »niča Naročnik: r Bela tehnika brez zalog Prodaja aparatov za gospodinjstvo navkljub nedavnemu dvigu cen teče brez večjih težav. Trenutno tovarne, ki izdelujejo belo tehniko, nimajo nobenih zalog. Izjema so štedilniki na trdo gorivo, katerih upajo več prodati šele s prvimi hladnimi dnevi. Največji del zalog so prodali še pred podražitvijo. 7139 brucov Na ljubljanski univerzi velja letos omejitev števila študentov v prvem letniku medicinske fakultete, kjer jih bodo sprejeli 200 ter na gozdarskem oddelku biotehnične fakultete, kjer se jih bo šolalo 40. Na vseh drugih fakultetah ter visokih in višjih šolah je vpis neomejen, razen na umetniških akademijah, kjer je pogoj za sprejem preverjanje umetniške nadarjenosti kandidata. Na visoki šoli za telesno kulturo je treba opraviti test tako imenovane motorične sposobnosti. Za študij na vseh fakultetah in višjih šolah ljubljanske univerze se je prijavilo 7.139 kandidatov. 1614 med njimi jih namerava študirati ob delu. Spomenik koroškim partizanom V nedeljo so pod Belo pečjo odprli prenovljeno partizansko bolnišnico, ki je bila prvič zgrajena julija 1944, nato so jo Nemci po nekaj mesecih dela odkrili in požgali. Bila je ena od treh bolnišnic Koroškega odreda. V njej je našlo zdravniško pomoč in oskrbo okrog 50 borcev tega odreda. Obnovila sla jo krajevna organizacija" ZB NOV Prevalje in domače turistično društvo. Obnovljena bolnišnica je hkrati tudi spomenik borcem Koroškega odreda, ki so padli za svobodo. Carina po novem /. septembra ln> stopil v veljavo nov carinski zakon. Med drugim bit prinese/ novosti tudi za občane, ki hodijo prek meje po drobne nakupe. Vsak Jugoslovan bo lahko nesel čez mejo 1500 dinarjev, ob vrnitvi pa bo lahko brez carine prinesel v državo blago v vrednosti do 800 dinarjev, seveda če blago ni namenjeno prodaji in ni en kos vreden Več kot 350 dinarjev. Pa tudi ugodnosti za zdomce, ki se vračajo ali pridejo na obisk, zaščita, domače proizvodnje in stroge kazni za kršitelje in še vrsto drugih novosti je\ v novem zakonu. 120 let Drave Tovarna vžigalic Drava iz Osijeka letos praznuje 120 let obstoja. Ta jubilej so počastili s pogonom najmodernejše linije za proizvodnjo in pakiranje vžigalic. Največ škode v gospodarstvu Po podatkih, ki jih je sporočila občinska komisija za oceno škode, so velike poplave, ki so 23. in 24. julija letos prizadele področje banjaluške občine, povzročile škodo v vrednosti 91,5 milijona dinarjev. Največjo škodo — 42 milijonov dinarjev je utrpelo banjaluško gospodarstvo, škodo v prometu in zvezah jxi ocenjujejo na okoli 28 milijonov dinarjev. Kmetje pa imajo za 18 milijonov dinarjev škode. Več kablov V letošnjem prvem polletju so v Industriji kablov Maše Pijade v Svetozarevu proizvedli 56.283 ton kablov, kar je za 6 odstotkov več kot v enakem času lani. SREČANJE SLOVENSKIH ČEVLJARJEV IN USNJARJEV - V torek je bil v tržiškem Peku sestanek oziroma okrogla miza, na kateri so predstavniki slovenske čevljarske in usnjarske industrije razpravljali o delovanju poslovne interesne skupnosti »Združenje obutvene industrije«. Okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov in Gospodarske zbornice SRS. Čevljarsko združenje je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in se je že izkazalo s številnimi uspešnimi skupnimi akcijami tako pri proizvodnji kot pri izvozu in planiranju. Oblikovanje poslovne interesne skupnosti je v skladu z novo ustavo in predlogom zakona o združenem delu. Skupnost ni zaprta, temveč je voljna sprejemati nove člane. Na tržiškem posvetovanju so ugotovili, da kaže interesno poslovno skupnost še naprej razvijati, za kar daje nov zakon o združenem delu obilo možnosti. $e posebej pomembno pa je, da se je poslovna skupnost obutvene industrije rodila v času, ko tarejo panoge precejšnje težave, (jk) — Foto: F. Perdan Radovljica V torek, 31. avgusta, popoldne se bosta v Radovljici sestala na redni seji občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez in občinski odbor sindikata delavcev gradbeništva. Občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez bo obravnaval in ocenil potek javne razprave osnutka zakona o združenem delu in sprejel delovni program za jesensko obdobje. Enak dnevni red pa je predložen tudi za sejo odbora sindikata delavcev gradbeništva. Poleg omenjenih dveh občinskih odborov se bodo prihodnji teden sestali tudi drugi občinski odbori sindikata delavcev v Radovljici. ' t Škofja Loka V sredo, 25. avgusta, je bil v Skofji Loki na poslovilnem obisku ataše ljudske republike Poljske v SFR Jugoslaviji VViesczanin. Poljski ataše je na poljskem veleposlaništvu v Beogradu delal štiri leta in dva meseca, zdaj pa odhaja na novo službeno dolžnost. Gosta so v Skofji Loki sprejeli predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik, sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemec in predsednik občinske konference SZDL Jože Subic. Po krajših pogovorih je poljski ataše VViesczanin obiskal tudi Dražgoše in si z zanimanjem ogledal spomenik ter prizorišče dražgoške bitke. -jg Tržič V ponedeljek je bila na komiteju občinske konference ZKS seja statutarne komisije tržiške občinske konference ZK. Člani komisije so razpravljali o delovnem programu do konca leta in obravnavali vprašalnik, na katerega bodo odgovarjale osnovne organizacije ZK. Vprašalnik obravnava predvsem odgovornost, disciplino v partijski organizaciji in oceno uresničevanja sklepov. Danes bo na komiteju ZK seja komisije za idejna vprašanja in izobraževanje. Komisija bo obravnavala oceno izobraževanja komunistov v izobraževalni sezoni 1975/76 in razpravljala o predlogu programa izobraževanja komunistov za sezono 1976/1977. () predlogu programa bosta razpravljala tudi komite občinske konference, ki se bo v kratkem sešel, in občinska konferenca ZKS Tržič. -jk Praznik Orehka in Drulovke Na pragu Kranja in v neposredni bližini močnih nemških postojank, so se 20. avgusta 1941. leta na Oreh-ku zbrali aktivisti osvobodilne fronte in organizirali množičen odhod v partizane. V spomin na ta dogodek prebivalci krajevne skupnosti Orehek Drulovka praznujejo svoj krajevni praznik. Vsako leto se ob tej priložnosti spomnijo tudi 24 borcev, ki so za svobodo darovali življenja. V počastitev krajevnega praznika so organizirali več športnih srečanj. Mladi nogometaši so se pomerili s člansko vrsto iz Mavčič. Zmagali so gosti. Potem pa so krajani organi- Volitve organov ZSMS Jesenice — Mladi delavci v G1P Gradis-gradbena enota Jesenice so na zadnjem sestanku največ govorili o pripravah na jesenske volitve novih organov ZSMS ter ocenili delo v preteklih mesecih. Kot so ugotovili, je osnovna organizacija ZSMS dobro delovala, saj je bilo izvedenih več akcij. Na sestanku so poudarili, da bi bilo lahko narejenega še več, vendar je med mladimi delavci v tem kolektivu še vedno premajhno zanimanje za delo v mladinski organizaciji, vodstvo 00 ZSMS pa se tudi ubada s problemom, ker so aktivni mladinci na različnih deloviščih, tako da med njimi ni prave povezave. Ugotovili so tudi, da še vedno šepa sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v kolektivu. Na volitve novih organov ZSMS se je 00 ZSMS zelo skrbno pripravila, saj ima že izdelano kandidatno listo novega predsedstva, sedaj pa tudi kadrovsko izpopolnjujejo posamezne komisije. J. K ziralU.se tekmo med poročenimi in neporočenimi. Zmagali so poročeni. Pomerili sta se tudi pionirski vrsti Mavčič in Orehka. To pot so imeli več sreče domačini. Poleg nogometnih srečanj so organizirali tudi tekmovanje v balinanju za ženske in moške. Pri moških je prvo mesto zasedel Miro Zevnik, med ženskami pa je bila« najboljša Marina Ka\čič. Osrednja prireditev v počastitev krajevnega praznika pa je bila v nedeljo, 22. avgusta. Zjutraj je bila žalna svečanost pri spomeniku padlim, zatem pa je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti iri" vodstev družbenopolitičnih organizacij. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne skupnosti Miha Podgoršek. Najprej je spregovoril o pomenu praznika, potem pa o napredku krajevne skupnosti v preteklem letu. Povedal je, da je bilo preteklo leto posvečetio predvsem urejanju krajev. Asfaltirali so vse ulice na Orehku, razen dveh manjših odsekov in pa vse ceste v Drulovki, razen ene. Celotna naložba je veljala 1,90 milijona dinarjev. Občani in krajevna skupnost so sami zbrali skoraj tri četrtine denarja, nekaj je pomagala občinska skupščina, nekaj denarja so zbrali s prispevkom od mestnega zemljišča, precej pa sta pomagali tudi Sava in Planika. Pohvaliti je treba podjetje Petrol, kjer je zaposlen samo. en član iz KS, pa je za potrebe krajanov prispeval 2000 dinarjev. Vendar dela z asfaltiranjem cest niso končana. Prav sedaj se dogovarjajo s podjetjem za PTT Kranj, da bi napeljali telefone po vsej krajevni skupnosti. Po približni oceni bi bilo za izvedbo tega načrta potiebno zagotoviti 700.000 dinarjev. Potrebovali bi še eno samopostrežno trgovino, slaba je javna razsvetljava, ni urejena kanalizacija in še bi lahko naštevali. L. Bogataj Sadat spet predsednik Egipta KAIRO - V sredo, 25. avgusta, so poslanci egiptovske narodn* skupščine imenovali sedanjega predsednika Anvarja el Sadata za Sel' države za nadaljnjih šest let. Sadat je bil izvoljen soglasno. Pred tem«0 poslanci podpisali dokument, v katerem je zapisano, da je SadatoV vodstvo Egipta jamstvo za uresničitev teženj Egipta in vsega arabskega naroda. 16. septembra se bodo Egipčani o Sadatovem predsedstv" izjasnjevahše na plebiscitu, nakar bo novi predsednik Egipta mes«* kasneje prisegel pred narodno skupščino. V Egiptu so za 28. oktob«r razpisali tudi volitve v novo skupščino. Anvar el Sadat je postal egi? tovski predsednik leta 1970, ko je umrl Gamal Abdel Naser. V poslanic,1' naslovljeni na egiptovski narod, je predsednik zagotovil nadaljevanj? boja za osvoboditev zasedenih ozemelj in krepitev arabske anotnost'' Ob tej priložnosti je Anvar el Sadat tudi zapisal, da bo ostal Egip4 zvest politiki neuvrščenosti. Po njegovem neuvrščenost ni pasivno g1' banje^ temveč stopanje na stran neodvisnosti, napredka in miru. Sady je v Egiptu izredno priljubljen. Množice verujejo vanj, saj je bil izred' no uspešen tudi prej, ko je bil 19 let v službi Gamala A bdela Naserj* Zanj so najpomembnejše gospodarske in politične zmage, ki jih doseg8 predvsem s podporo svetovne javnosti v pravičnem boju za arabs*0 stvar. PARIZ — Prva seja francoske vlade po počitnicah je bila iz red"* pomembna. Predsednik republike Giscard d'Estaing je sporočil, da J predsednik vlade Jaccjues Chirac odstopil. Kot glavni razlog za odst tj navajajo pomanjkanje sredstev, da bi Chirac lahko uspešno opravlj svojo dolžnost. Predsednik republike se je Chiracu zahvalil za °Pra t ljeno delo in predlagal izvolitev novega predsednika vlade. To dolžno so poslanci zaupali Ravmondu Barru, dosedanjemu ministru za zun njo trgovino in pomembnemu možu v Evropski gospodarski skupnos NIKOZIJA - Po letu 1974, ko so turške vojaške enote prodrle flj otok Ciper in zasedle 38 odstotkov ozemlja, se je v sredo zjutraj v nem ciprskem mestu Nikozija razvnel spopad pri tako imenovani »z el* ni črti«, ki deli glavno mesto na turški in grški del. Kot sporočaj z otoka, so z ognjem začeli ciprski Turki in »kosili« po ciprskih &r $ ogenj niso odgovorili. Človeških žrtev ni bilo, prav tako pa V* ne škode. Povoda za sredino streljanje uradni ciprski viri Le-ti na ne gmotne niso navedli BEJRUT — V glavnem mestu Libanona je zadnje dni spet ^ dalo težko pričakovano premirje, saj so boji terjali že nekaj deset tis mrtvih in ranjenih. Kot poroča bejrutski radio je zadnje premirje Pr^ vsem zasluga posredovanja poveljnika arabskih mirovnih sil genera Mohameda Hasana Goneima. Generalmajorju je uspelo doseči z o0^ vojskujočima se stranema sporazum. Goneima se bo danes sestal tu<* voditelji nasprotujočih se taborov in skušal doseči trajnejše prenVRj Popolni mir pa kljub temu v Libanonu še ne vlada. V Bejrutu je sli*, posamezne strele, huje pa je v bližnjih gorah, kjer nasprotniki še veo^ bijejo srdite boje. V bližini Tripohja je bilo ubitih več kot 130 lju 1 najmanj 200 pa jih je bilo ranjenih. Omeniti kaže, da arabske pripravljajo novo mirovno akcijo. Odposlanec arabske lige El Holi je i obiskal prestolnice nekaterih arabskih držav in pred dnevi P°r ^ generalnemu sekretarju Mahmudu Riadu. Pokol v Libanonu traja 17 mesecev. Ubitih je bilo več kot 40.000 ljudi, število ranjenih pa seJ povzpelo na 100.000 CELOVEC — Zveza koroških partizanov se je odločila, da 5-s.Jj tembra ne bo odkrila spomenika pri Štucinovi hiši v Draščah pri 'J.^ dolini, ker bi s tem spravljala v nevarnost premoženje in življe^ Štueinove družine. Grožnje nemškonacionalističnih krogov so narn:jj-vedno glasnejše kar najlepše orisuje sedanji nevzdržen položaj ma ^ ne na Koroškem. Drašče so na najzahodnejšem delu dvojezičnegaJ?. J ročja, tu pa so bili med vojno srditi spopadi med partizani in neins"^ vojaki ter policisti. Slišati je govorice, da bodo nasprotniki slovens Štucinovo hišo razstrelili, če bodo pri njej odkrili spomenik. Nara ^ jočo gonjo proti Slovencem potrjuje tudi primer znanega Slovenj j, celovškega odvetnika dr. Janka Tišlerja. On je bil med zaporniki ob F^, reditvi v Skocjanu, razen tega pa ugotavlja, da zadnje čase prislu» jejo njegovim telefonskim pogovorom. Dr. Tišler meni, da je prišla F buda za prisluškovanje s pošte, kjer je visoki nameščenec vodja K škega Heimatdiensta dr. Feldner. ATENE — V začetku tedna sta se v grškem glavnem mestu ses la ciprski predsednik Makarios, ki se je vrnil z vrhunskega sestan neuvrščenih v Colombu, in grški voditelj Karamanlis. Razpravljala • o ciprskem vprašanju ter razmerah v Egejskem morju. Po sodbi oW predsednikov sta vprašanji tesno povezani in zadevata tudi odn° s sosednjo Turčijo. BUENOS Al RES - V Argentini se nadaljuje val nasilja. Za^J političnega terorja je zadnji teden umrlo 73 ljudi. Varnostne Sil . v začetku tedna ubile voznika tovornjaka, ki ni hotel počakati in F\j stati na pregled vozila. V bližini glavnega mesta so našli še dve tr F^ Kdo sta neznanca, za zdaj še ni znano, vedno več pa je glasov, da j bila ubita levičarja in da so njuno življenjsko pot nasilno končah ^ desničarske organizacije »eskauron smrti«. Po zadnjih podatk'P^ utegne val političnega nasilja in pritiskov še stopnjevati, ste usmrčenih pa bo kmalu doseglo številko 100! J. Košnje* Priprave na konferenco Kranj — Na seji sekretariata občinske konference ZSMS so sklenili, da bodo pripravili posvet članov sekretariata in predsedstva konference. Posvet bo od 3. do 5. septembra v mladinskem domu v Bohinju. Na njeni se bodo pripravljali na programsko konferenco OK ZSMS. Pripravili bodo osnutek programa dela za prihodnje obdobje. -lb Izlet na Krk Jesenice — Člani osnovne organizacije sindikata v profilarni jeseniške železarne so se odločili, da bodo organizirali sindikalni izlet na Krk. Izlet bo 4. in 5. septembra, udeležili pa se ^a bodo lahko tudi svojci delavcev profilarni' Po 10 din za Posočja KRANJ - MedobČifljJ, svet ZSMS je junija predlog da bi vsak mladinec, član m prispeval za obnovo ^o6°^' po 10 dinarjev. S tem de^o jem naj bi kupili monta* hišo za otroški vrtec v P° li. Na torkovi seji predseds ,& OK KMKS in. seji sekretar** predsedstva OK ZSMS so P^, gledali, kako akcija Ugotovili so, da je osnovnih organizacij v pote." de*0,« nih organizacijah že z\aj» denar, slabše pa poteka b^Jj, po krajevnih skupno^, medtem ko v šolah še ni ^g^o da ste la. Zato so sklenili, da 0 ^ začeli zbirati denar po . jevnih organizacijah takoj^j, šolah pa takoj ob začetku j$ skega leta. Akcija zbir* d<> denarja pa naj bi sklenil*^ 15. septembra. ' > Miha Bertoncelj-Miško .V nedeljo zvečer je nenadoma umrl Miha Bertoncelj s Partizanskim imenom Miško. J njim so Železniki izgubili Človeka, čigar ime je bilo v s&dnjem desetletju neločljivo Povezano s krajevnimi problemi, saj je na mestu tajnika krajevne skupnosti opravil daleč več kakor svojo dolžnost. Kot mlad fant je v začetku •eta 1943 odšel v partizane, po vojni se je demobiliziral in Jakoj nadaljeval delo za osvobojeni domači kraj. Pridružil 8e je zadružnikom, ki so ustanovili kovinarsko zadrugo NIKO. Poleg dela v podjetju je bil aktiven tudi na drugih Področjih družbenopolitičnega življenja in je opravljal več °dgovornih nalog. Poleg vse-8a tega dela se je tudi sam izobraževal in končal tehnič-no srednjo šolo. Leta 1966 pa ?e Je zaposlil kot tajnik krajane skupnosti v Železnikih. £u ga je čakalo mnogo dela. Komunalna ureditev mesta je °*la zelo v zaostanku za naglo razvito industrijo in stano-VftnJ8ko gradnjo. Pričakovanja krajanov je izpolnil. z vso ^nemo se je vrgel na delo, da kraj nadoknadi, kar je v preteklosti zamudil. Pri opravljanju dela ni poznal ne ure ne Praznika. Prav s takšnim požrtvovalnim delom je dosegel, w 80 nJe£°va prizadevanja °brodila sadove. Kraj danes kaž bo. Ni e povsem drugačno podo- Jegova dela ne bodo mogli P°2abiti v Železnikih, saj sre-uJenio sadove Miškovega prizadevanja na asfaltni prevle-J» Urejeni javni razsvetljavi, jj avalnem bazenu in nešteto . *"ugih malenkostih, ki priča-o njegovem delu. Vsak občan bo dobil matično številko 1> l^Sak Jugoslovan bo v kratkem do-y. "vojn matično številko. Na osno- Kač 1 !^tfcV'"< S(' n<) P° vsei državi đ>* graditi enoten sistem evidenc <> pavijanih, ki jih bo mogoče tudi vy£tronsko obdelovati. Matična šte-vpisana v vseh uradnih li-v'nah, ki jih bo občan posedoval in 7j.en javnih listinah, bo at^na številka vsakega občana k , 'meJa 13 znakov. Pomenili pa ve Prv' dve številki dan občanoma rojstva, naslednji dve številki tfj8^c or>čanovega rojstva, naslednje I bodo označevale število registra Hj naslednje leto rojstva in spol, zad- nied njimi pa bo kontrola. bQ ako sestavljena matična številka bfc zagotavljala enostavnost upora-n >- Neponovljivost, možnost poslopji ^Uvajanja in neomejenega zajet-j občanov v evidenco. Občan bo obeliti'8V°^0 mat^no številko tudi ob ^^at-ično številko bo imel vsak ob-r0: vPisano v osebno izkaznico, v kn£*nem listu, potnem listu, delovni ni§L • zdravstveni izkaznici, voz-^nt'h (1()V()1JenJu in v drugih doku- Uresničevanje delegatskega sistema Jesenice — Pri občinski konferenci SZDL Jesenice so na podlagi temeljite razprave o stanju in razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Jesenice sprejeli vrsto pomembnih nalog na tem področju, ki morajo v glavnem vse biti uresničene do konca leta. Sedanje ugotovitve in analize namreč kažejo, da so v praksi storjeni Sele prvi koraki pri uresničevanju ustavnih določil o izpeljavi delegatskih odnosov. V nekaterih sredinah delegacije še vedno niso postale temeljna oblika neposrednega vpliva delavcev oziroma delavskega razreda na vsa dogajanja v naši družbi. Predvsem se kaže ozkost povezovanja in zaprtost delegacij, ki brez primerne povezave z bazo ne morejo prenašati resnično pravih potreb, interesov in hotenj delavcev. Poleg tega občinska konferenca SZDL ugotavlja, da bo v prihodnje potrebno s celotnim in usklajenim družbenopolitičnim delovanjem dosledno zagotoviti pogoje in možnosti, da bodo delavci lahko dejansko vplivali na programe, razvoj, ustvarjanje, pridobivanje, razporejali je, delitev in združevanje dohodka, nadalje, da bodo programi skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti izvor neposrednega opredeljevanja v TOZD in krajevnih skupnosti. Takoj je potrebno izdelati analize ter razviti delovanje samoupravnih in delegatskih odnosov v sleherni temeljni samoupravni skupnosti in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih. Da'bi iz teh ugotovitev takoj stekla akcija, je občinska konferenca SZDL sprejela deset pomembnih sklepov. Med najpomembnejšimi naj omenimo naslednje: Vse družbenopolitične organizacije v občini Jesenice so glede na svojo ustavno in družbenopolitično vlogo odgovorne zlasti za temeljno družbenopolitično usmeritev v delovanju delegatskih odnosov. V vseh sredinah se morajo vključiti v analiziranje stanja in prizadevanja za usmeritev in izpopolnitev delegatskih odnosov in razmerij. Sedanje oblike odtujevanja odločanja delovnih ljudi z neposrednim dogovarjanjem vodstev posameznih družbenopolitičnih organizacij z odgovornimi delavci skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno preusmeriti na vpliv delovnih ljudi v družbenopolitičnih organizacijah v baze, kjer se oblikujejo in usmerjajo stališča. Prav tako morajo temeljne samoupravne skupnosti izdelati analizo delegatskih odnosov in razmerij znotraj svoje skupnosti. Predvsem morajo ugotoviti razvoj, organiziranost in stanje v samoupravnih organih, oblikovanje in delovanje delegatskih odnosov ter povezovanje z delegacijami v drugih temeljnih samoupravnih skupnostih. Na podlagi tako izdelane analize morajo samoupravni organi skupaj z ostalimi političnimi dejavniki in delegacijami odstraniti ovire in izpolniti možnosti za delovanje delegatskega sistema. Strokovne službe skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti morajo proučiti dosedanje organizacijske in strokovne pristope za pripravo materialov delegacijam ter ugotoviti možnosti, da bodo v prihodnje materiali pripravljeni v povzetkih z variantnimi predlogi. Zagotoviti morajo, da bodo najmanj en izvod materiala prejele vse delegacije v pravem roku, da bodo lahko izvedle usklajevalni postopek. Pomemben je tudi sklep, da vodstva družbenopolitičnih organizacij v bazi in občini pregledajo sestav delegacij, ocenijo uspešnost in delovanje delegatov. Posebej morajo oceniti aktivnost posameznih struktur, ob tem pa tudi ugotoviti, kakor organizacije s svojim članstvom sodelujejo in preko njih prenašajo svoja stališča v delegacije in preko teh v delegatske skupščine. Vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice morajo pripraviti pogovor z delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in se dogovoriti za nadaljnje oblike in delovanje družbenopolitičnega zbora ter o odnosih in informacijah med delegati družbenopolitičnega zbora in družbenopolitičnimi organizacijami. Sprejeti sklepi in zadolžitve občinsko konferenco SZDL zavezujejo, da se resnično poglobljeno loti teh akcij za nadaljni razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Jesenice. J. R. Najbolj pogosto obravnavajo sporazume o delitvi OD Iz analize o uresničevanju ustavne vsebine samo upravljanja v TOZD Iz analize o uresničevanju samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, ki je zajela 12 OZD z 62 TOZD in jo je pripravil kranjski občinski sindikalni svet razberemo, da je najbolj pogosta oblika odločanja zbor delavcev. To obliko so navedli prav v vseh anketiranih temeljnih organizacijah, le v eni so navedli referendum. Pogostejše postaja tudi odločanje po delovnih skupinah in odločanje po izmenah. Po obratih in na ločenih zborih pa odločajo v 7 temeljnih organizacijah. Leta lf)7.r) so imele anketirane temeljne organizacije skupno 127 zborov delavcev ali poprečno po 6 zborov vsaka, s tem da je imelo šest TOZD po tri zbore, ena TOZD pa kar 14 zborov. Na dnevnih redih zborov delavcev so bili po pomembnosti najpogosteje obravnavani samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohodkov in sicer je imelo kar 31 TOZD to vprašanje največkrat na dnevnem redu. Sledi planiranje in gospodarjenje, delitev dohodka, statut in spremembe statuta TOZD in OZD, samoupravni sporazumi o varstvu pri delu in podobno. Po določilih statuta temeljne organizacije delavci na zborih odločajo predvsem o samoupravnih sporazumih, gospodarskih načrtih, statutu TOZD in OZD in drugih internih aktih. O skladih pa po statutu odločajo v 18 temeljnih organizacijah, v 13 TOZD centralni delavski sveti in enem primeru občni zbor osnovne organizacije sindikata. To priča, da statuti organizacij še niso v celoti usklajeni z določili ustave. Povezava delegatov delavskih sve-»-.«• •/ K|il\>Ki;A KOLEKTIVA Ki 2KI.K/akm: JKHKNH K RAZGIBANA ŠPORTNA AKTIVNOST V prihodnjih mesecih bo med delavci jeseniške železarne zelo, razgibana športna in rekreacijska dejavnost. Zvrstila se bodo med obratna tekmovanja v plavanju, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in atletiki. Komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru konference sindikata Železarne nadalje . pripravlja srečanje športnikov železarne z graničarji in z mladimi iz samskih domov. Jutri, v soboto, 28. avgusta in V nedeljo, 29. avgusta, bo tradicionalen pohod slovenskih železariev na Triglav, 28. avgusta pa bo v Storah tudi prvenstvo Slovenskih železarn v ribolovu in balinanju. Septembra bo prvenstvo Slovenskih železarn v odbojki, ki ga bo organizirala železarna Jesenice in v streljanju, ki ga pripravlja železarna v Storah. V začetku oktobra pa bo spet začela delati interesna skupina za kegljanje na asfaltu in interesna skupina za drsanje. SREČANJE Z ZAMEJSKIMI SLOVENCI Tradicionalna planinska srečanja gorenjskih planincev s planinci iz zamejstva postajajo iz leta v leto bolj množična in preraščajo v pravo manifestacijo solidarnosti v boju za narodnostne pravice koroških Slovencev. Letošnje — peto srečanje je bilo na Vršiču, pripravilo pa ga je planinsko društvo Jesenice. Po pozdravnem govoru predsednika planinskega društva Jesenice Janeza Košnika so spregovorili še predstavniki planinskih društev iz Gorice, Celovca, Čedada in Trsta. Vsi so obsodili ravnanje avstrijske vlade do koroških Slovencev, hkrati pa so pozvali vse planince, da se v prihodnje z rojaki i/, zamejstva še tesneje povezujejo v obliki srečanj v našem planinskem svetu. Za priložnost en kulturni program so poskrbeli člani pihalnega orkestra jeseniških železarjev in tamburaški zbor iz Bohinjske Bistrice. ŠKOF J A LOKA — Novo stanovanjsko naselje Podlubnik v neposredni bližini starega dela Škofje Loke se širi iz dneva v dan. Poleg individualnih sta; novanjskih hiš so v zadnjem času na tem področju začele »rasti« tudi stolpni' ce. Dve sta trenutno že vseljeni. V vsaki je po petinpetdeset stanovanj: od garsonjer, eno-, dvo- in trisobnih stanovanj. Nekatera med njimi imajo tudi kabinete. Tretja stolpnica s prav toliko stanovanji bo predvidoma vseljiva oktobra letos, četrta pa naj bi sprejela prve stanovalce sredi prihodnjega leta. Iz tal pa je začela »poganjati« že tudi peta zgradba. Trenutno je predvideno, da naj bi bilo v Podlubniku zgrajenih enajst stolpnic. Nadzor nad gradnjo in prodajo ima na skrbi škofjeloški Lokainvest, izvajalec gradbenih del pa je splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke (-jg) — Foto: r-Perdan Vse kaže, da bo v septembru nared novo veliko pokrito skladišče in upravna zgradba podjetja Univerzal z Jesenic na Planskem travniku. Graditi so zaČe' li v drugi polovici lanskega leta. Sprva je bilo tu odkrito skladišče, nekatere artikle pa so shranjev.ali tudi v dotrajani stavbi nekdanje žage. Stavba Je V glavnem že gotova, delavci urejajo še nekatere napeljave, preizkušaj0 stez ne žerjave, urejajo okolico, polagajo pa tudi nov dvojni industrijski tif-Novo skladišče bo Univerzalu, ki se je razvilo iz majhnega trgovskega podjetja v veliko trgovsko organizacijo, ki posluje z metalurškimi izdelM kurivom in drugim, omogočilo boljše delovne pogoje. Načrtujejo pa 2* 1 bližnji prihodnosti Se odprto skladišče na prostoru med železniško progo Savo. — B. B. Jesenice so prav ta čas prekopane pit d lm' Zanj skrbita Poldka Pretnar in Marija Bilič z vso ljubeznijo in ^tom za gojenje okrasnega cvetja. — B. B. V nedeljo ' Praznik sebenjskih žabarjev Pred sedemdesetimi leti, leta 1906, so v Sebenjah °rgcinizirali prvo žabarsko slavje, staro tradicijo ^a že šest let oživljajo smučarski skakalci skakalne sekcije TVD Partizan Križe — v nedeljo najprej žabarska povorka, nato kulturni program na Vobstarjevem vrtu v Sebenjah, potem pa zabava b(iik* ne^aj je na gorenjskih oknih vse polno rož; včasih so sicer okna in Oh i J.e ~ V nedeU°' 29- avg"8^' H. uri bo pred domom družbenih t Sanizacij v Sebenjah začetek adicionalnih sebenjskih žabarskih Llf^ditev. Le-te so se začele leta ok i; k° sta mla v SeDenJan in Sah • l°vllenJe in trgovanje z nrlami še razvita, danes pa tradicijo ^adaljujej0 člani smučarske skakal-sekcije pri križkem Partizanu. vJih je iz Sebenj in Ziganje j®1 ln ti so skupaj z drugimi dekleti in nti xz vas* naJvneteJši sodelavci t °r8ar»izatorji žabarskih priredi-dit kuPiček od žabarskih prire-aT' namenJajo razvoju smučar-n^8a skakalnega športa na tem ^ročju. b ..P^orki, ki bo od doma druž-VeiK organizacij krenila proti bon arjevemu vrtu v SeDenJan' *ah° SebenJski Šuštarji in žabarji, *Darska ženin in nevesta, starešina, ki bo v ta namen prišel iz ribnika pri Seničnem, svatje, člani folklorne skupine Karavanke, kvintet Zupan iz Kovorja, humorist in povezovalec programa Tonček Mokorel in narodne noše pod vodstvom Francke Jan iz Dupelj. Po šrangi bo prišla povorka na oder zabaviščnega prostora, kjer se bo razvnelo živarTno »glihanje« za žabo, simbol Sebenj in okolice, žabji starešina Čeberček pa bo pripovedoval, kako se je hodil včasih ženit v ribnik za Seničnim. Sledil bo kulturni program, nato pa družabni del žabarske prireditve, na kateri bo igral ansambel Murka, organizatorji pa so poskrbeli za srečelov s skoraj 300 dobitki in za kegljanje za kolo. K žabarskim prireditvam sodi tudi balinarski turnir, ki bo danes ob 16. uri pri gostilni Benk v Križah. J. Košnjek S°6oJoH£ GAHJE TUDI ONKRAJ MEJE - Slovenski planinci, ki so imeli v 8kega ' j - avgusta, na Bleščeči planini na Koroškem srečanje s člani Sloven-sJega Ptoninskega društva iz Celovca, so v neposredni bližini koče našli gam-PisQii Qdiča. ^°^ezen> znana pod imenom gamsje garje (o tem smo v Glasu ?q na^yCeJ v za^tku leta), se ga je že tako lotila, da je po nekaj urah poginil. ^rvJfi %Fna naJd°a Pa ne potrjuje le to, da ta nevarna bolezen še ni zatrta, ^qto ' daje razširjena tudi onkraj meje na avstrijskem Koroškem. Na sliki: «urJami oboleli mladič na Bleščeči planini. - A. Ž. - Foto: F. Ekar Množični pohod na Ratitovec ^ ; le deževalo). Menita, da je stara ocena . mesti VI previsoka in sta smer ocenila s i' '-V, dve mesti VI. Stena je visoka 600 m, smel pa sta prva preplezala T. Jeglič in M. Pintar. V nedeljo sta ponovila še Kačji stolp v Trapeau in izstopila po Zimski smeri. avgusta amer. Izlet na Rudnico Turistično društvo Bohinj-jezero priporoča ta teden izlet na Rudnico. Ce se boste odločili za ta izlet, potem se morate z Bohinjskega jezera napotiti čez most mimo cerkvice sv. Janeza do Stare Fužine. Vas Stara Fužina je zanimiva, saj je nastala v času, ko se je v Bohinju razvilo železarstvo. Od tedaj tudi njeno ime. Nekaj ostankov fužin je vidnih še danes in sicer poleg Zoisovega gradu ob potoku Mostnica. Sredi vasi si lahko spotoma ogledate staro sirarno (prvo v Bohinju), v kate'ri je danes planšarski muzej. V bližini cerkvice sv. Pavla se odcepi pot na desno in po približno tričetrt urni hoji po planinskih travnikih pridete na Rudnico. To je planota, ki deli Bohinj na Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino. Z Rud-nice pa potem pot vodi na desno skozi gozd in po nekako eni uri pridete na Peč, kjer je lep razgled na Bohinjsko jezero in gore, ki ga obdajajo. S Peči pa ste potem približno v 20 minutah pri glavni cesti v bližini cerkve sv. Janeza. Nadevane paprike Potrebujemo: 4 zelene paprike, sol, 2 skodelici testenin — majhnih polžkov ali pa 10 dkg riža, pol skodelice mleka, 1 žlico surovega masla ali margarine, pol žličke ostre rdeče paprike, 1 jajce, 3 žlice naribanega sira, 25 dkg poljubne klobase, salame ali mešanih ostankov pečenke ali narezka. Paprikam odstranimo semenje, jih operemo in po dolgem razpolovimo, da dobimo podolgovate posodice. Kuhamo jih v slanem kropu 10 minut. Posebej skuhamo v kropu testenine ali riž — tudi 10 minut in odcedimo. Mleko zmešamo s surovim maslom, ostro papriko, soljo, jajcem in dvema žlicama sira. Dodamo narezano meso in na pol kuhane testenine ali riž. Zmešamo ter s tem nadevamo polovice paprik. Ždevamo jih v posodo in v pečici pečemo pol ure. Pečene potresemo s sirom in ponudimo s paradižnik<>vo omako. Zrelost — kaj je to? (2) — osebna zrelost v ožjem smislu .pomeni, da znamo vzpostaviti primeren odnos do samega sebe, da znamo pravilno presoditi svoje krepke in šibke točke in da težimo za ustvarjalno realizacijo svojih zmožnosti, zlasti v poklicu. Osebna zrelost tudi zahteva samostojnost v odločanju, da odgovorno prevzamemo posledice svojih odločitev in da se iztrgamo pretiranemu vplivu staršev in drugih, a smo istočasno dostopni za pametne nasvete. — zrelost v spolnem in družinskem življenju pomeni, da nas pri izbiri življenjskega partnerja ne vodi zgolj telesna privlačnost, temveč v prvi vrsti sorodnost značaja in interesov ter skladnost čustev, pri čemer moramo pravilno združiti seksualne in erotične komponente. Zrelost na tem področju prav tako zahteva, da znamo nekaj* žrtvovati za srečno sožitje v dvoje in da čutimo primerno odgovornost do otrok. — zrelost v ekonomskem, poklicnem in družbenem življenju zahteva, da se primerno svojim zmožnostim in interesom odločimo za poklic in si najdemo v njem svoje mesto; da težimo za ekonomsko neodvisnostjo in znamo pravilno razpolagati z denarjem in da delujemo v raznih društvih in družbenih organizacijah v splošno korist. — zrelost v oblikovanju načina življenja zahteva, da živimo zdravo in notranje bogato. To pomeni, da ustrezno menjavamo delo in počitek, da imamo razne konjičke, kulturne interese, splošne delovne navade, da si privoščimo dovolj gibanja in rekreacijo, pravilno prehrano in drugo. Nedeljsko kosilo drugače Prava škoda bi bila, če bi lepo avgustovsko nedeljo — morda pa bo le še katera brez dežja — izkoristili le za dolgo vozarjenje po cestah, ko pa lahko v domačem krogu na vrtu ali terasi organiziramo prav prijetno bivanje. Ste že pozabili,-kako tekne kosilo ali zgodnja večerja zunaj na vrtu ali na terasi? Obed bo prijetnejši kot na počitnicah in domači bodo gotovo zahtevali ponovitev. Za kako posebno prehrano niti ni treba skrbeti, saj na zraku vse bolj tekne, tudi tisto, kar med štirimi stenami ne gre najbolj v slast. Če je I Kostim za hladnejše dni v kroju, ki naj bi bila orientacija za jesensko oblačenje: krilo je ozko z gubo spredaj, jopica ima moški kroj, spodaj pa je iz istega blaga še telovnik. Danes vam predstavljamo NOVO trgovino LASTOVKA. Elita, Kranj je na Koroški cesti 16, v nekdanjem lokalu Gospodinjskega biroja odprla svojo devetnajsto specializirano prodajalno za prodajo vseh vrst ženskih, moških in otroških nogavic. Po svoji velikosti trgovina LASTOVKA ni obsežna, bo pa BOGATO založena z vsemi vrstami nogavic, kijih je danes mogoče kupiti na jugoslovanskem tržišču. K temu, da smo se odločili odpreti prav trgovino z nogavicami, nas je pripeljalo dejstvo, da je naš Nogavičar na Titovem trgu že s težavo hitro postregel številne kupce. Pri današnjem tempu življenja pa je čas velika dragocenost. Zato skušamo širiti prav tiste veje, kjer nastajajo ozka grla v postrežbi. Elita ima tako sedaj v Kranju dve specializirani trgovini z nogavicami. Želimo vas opozoriti, da je naš cilj zadovoljevati potrebe, želje in okuse vsakega kupca, ki bo prestopil prag LASTOVKE na Koroški cesti ali pa tudi NOGA VIČA RJA na Titovem trgu. Obljubljamo vam, da bomo konkurenčni ne samo v cenah, ampak tudi v izbiri in kulturni postrežbi. Vabimo vas na ogled naše nove prodajalne LASTOVKA. Pridite, poglejte in kupite, Č2 vam bo ugajalo! doma priprava za pečenje mesa na žaru, potem je pol dela že opravljenega in skrbi z jedilnikom odveč. Ker pa z žarom zelo radi rokujejo možje, potem je takšno kosilo za gospodinje skorajda praznično. V tem smislu seveda, da je gospodinjam veliko dela prihranjenega in, če namesto krožnikov in kozarcev iz kuhinjske omare vzamete kar papirnate krožnike in plastične kozarce, je praznični vtis popoln, pa čeprav je kosilo lahko sredi tedna. Za spremembo lahko namesto svinjskih kotletov ali čevapčičev za-cvrči na naoljeni rešetki drobovina, in sicer srce ali jetra. Narežemo jih na rezine in po Želji popopramo ter pečemo 5 minut. Pečene solimo in ponudimo s paradižnikom in papriko v solati. Za posladek morda dinja, če ste jo slučajno našli na trgu, sicer pa lubenica ali sladoled, ali kar se pač najde sladkega pri roki, če so seveda želje dn okusi takšni. Stare cinaste sklede, ki brez koristi leže kje v temnem kotu, pobarvamo s svetlimi barvami, zložimo vanje cvetlične lončke in že imamo primeren okras za teraso ali kot v vrtu, kjer posedamo v senci. Dve, tri o laseh Lasje radi začnejo izpadati, kadar nosimo tesno spete v čop, kite ali v vozel, če uporabljamo lasnice vedno na istem mestu, ali če lase spe-njamo z gumico. Vsak dan nam izpade 30 do 150 las — to je normalno. Će pa imamo občutek, da lasje gosteje izpadajo, je to znak bolezni in nam bo pomagal zdravnik. Trajna in barvanje las na isti dan je za lase huda obremenitev, ki si jo nikar ne privoščite. Če se lasje nenadoma ne svetijo več in so izgubili svoj zdravi lesk, morda telesu primanjkuje vitaminov. Poskrbeti je zato treba za primerno pestro prehrano. Sivenje las še ne pomeni konca lepih dni. Morda pa siv pramen celo pristoja vašim lasem. Če pa se odločite za barvanje las, ne izberite premočne in pretemne barve, ki nič več mlad obraz preveč postarajo. Ko umivamo lase, izberimo vedno dober šampon, nikoli ne uporabimo kar milo; Čeprav so lasje morda res zdravi, jih umivanje z milom ali celo penami za kopanje premočno izlu-žijo in postanejo krhki in brez leska. Spanje z navijalci v laseh ni prijetno, če pa smo že neobčutljivi za te reči, se zavedajmo, da takšno »nočno« friziranje lasem škoduje. Če so lasje električni in pri česanju prasketajo, uporabimo raje celu-loiden glavnik in krtačo iz naravnih ščetin. Glavniki in krtače iz umetne mase se namreč vedno znova nabi-jejo z elektriko. Včasih pomaga, če nekaj minut tiščimo tople roke tesno h glavi. Če lase tupiramo, jih vsak večer temeljito skrtačimo, sicer postanejo topi in brez leska. Tudi krtačenje las vsak večer z dvema krtačama, da odstranimo prah, lak in pospešimo cirkulacijo na lasišču, je še vedno veljaven star recept za lepe lase. Romana iz Kranja — V p* smu prilagam košček blaga, iz katerega bi rada imela jopico-Blago bi se dalo kombinirati, saj je na eni strani gladko, na drugi pa črtasto. Prosim svetujte mi jopico, ki bi jo nosila predvsem za šolo. Rada imam predvsem športne obleke. Stara sem 16 let, visoka 166 cm in tehtam 56 kg. Marta — Jopica iz črtastega in gladkega blaga se zapenja spredaj na zadrgo, sega o° bokov in ima dva večja žepa; Ima kapuco, rokavi pa so Širs' in v zapestju stisnjeni z man-šeto. Na žepu je prišita prva črka vašega imena. Zelenci — izvir Save Dolinke . Magistralna cesta med Kranjsko goro in Ratečami je v Zgornjesavski dolini precej ozka in vijugasta, toda med Podkorenom in Ratečami manj prometna, saj glavni turistični promet teče čez Korensko sedlo. Ob tej cesti je v .lepem gozdičku na levi strani — gledano s kranjskogorske smeri — precej velik parkirni prostor poraščen z nizko travo. Pred njim pa ni nobene oznake, da je prostor namenjen parkiranju; na tem parkirišču je prostora za 40 do 50 avtomobilov. Drugi tabli z napisom Zelenci so popustili žeblji, pa je pristala kar na 'm visoki travi. Najbolj vztrajni iskalci, če bodo le gledali pod noge, jo b° mogoče tudi našli. * 6 Namesto avtomobil'• .,u na Zelencih »nnfi- ...;„ /Uodi, pa še razmetani so. Povsem dotrajani tabli označujeta, da so tu Zelenci in izvir Save, skromnejša že povsem obledela tablica na istem drogu pa naj bi tukaj označevala parkiranje. Precej dotrajana in zanemarjena tabla na tem parkirnem prostoru obvešča mimoidoče, da so tu »Zelenci — izvir Save«, na istem drogu pa je že povsem obledela in komaj opazna oznaka — P, kar naj bi pomenilo parkiranje. Razen tega je na parkirnem prostoru še mizica s klopmi. Tudi komarjev in muh ne manjka in seveda smeti. Namesto parkiranih avtomobilov pa so na tem prostoru razmetani hlodi. Napis Zelenci, ki je tudr malo naprej v grmovju in v gozdu, pa še komaj čitljiva tabla »Izvir Save«, pove bore malo še Slovencem, kaj šele turistom iz drugih republik in tujcem. Le nekaj korakov od ceste je izvir Save Dolinke, ki ga domačini že od nekdaj imenujejo Zelenci. Sredi široke doline dobesedno iz tal izvira reka: pozornemu pogledu ne more uiti »vretje« vode na dnu jezera. Voda je čista in celotno okolje svojevrstno in zanimivo. S tem pojavom so se strokovnjaki dolgo ubadali, da so ga razložili. Sava namreč izvira nekaj kilometrov od tega izvira v dolini Tamar. Njen prvi izvir je pod Jalovcem, toda tam kmalu ponikne in tereJiZ prodom do Zelencev, kjer pr,v. tal in teče naprej po dolini protl jjo-dovljici, kjer se združi s Šavo^jj. hinjko. Tako izvira velika in ^i^n* ša jugoslovanska reka Sava. Ta znamenitost bi vsekakor zaS ^ kaj več kot pa so sedanje ski"0^] table, ne nazadnje zato, da bita tefi znali približati turistu in Prf ^n' seveda zaslužiti tudi kak turlSgpo; dinar: že prodaja razglednic x\\0f< .....bližini, pa kakšne »^ minkov v morda tudi bife in sanitarije, še čuvaj, ki bi pobiral vstopnino- ^ Zaradi slabih označb pa obis ^ Zelencih ni velik, turisti se boU ^ čajno zaustavljajo tu, vendar V^0-nad izvirom navdušeni: kakšne ^ šunce z opisom izvira se veda tu it' i $ morejo kupiti in se bolje sezna tem lepim naravnim pojavom- ijen Primer Zelencev ni tako osa ^\ pri nas — nekaterih naravni«1 jVo, pač ne znamo prodajati. da je ta kraj v bližini tu rist* zna Kranjske gore in svetovno Planice: že zato bi to zname«j'j. morali drugače vrednotiti, ^yfd(\ v ti in seveda koristno uporabu turistične namene. Petek, 27. avgusta 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas 9. stran 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 f 16 17 ... 19 20 ■ h 22 ■ 23 25 26 27 28 29 ■ 33 30 31 32 35 36 37 38 39 ■ 45 40 41 42 43 44 ■ 51 L 47 ■ 48 49 bU 5T~" ■ 56 r 53 ■ 58 54 57 59 60 Rešitev nagradne križanke z dne 20. avgusta: 1. papiga, 7. nudist, 13. veteran, 14. ilegalec, 16. ila, 17. H rastje, 19. ban, 20. dila, 22. epika, 23. laki, 24. anoda, 26. Aran, 27. etan, 28. seja, 30. aroma, 32. Ra, 33. SK, 35. narok, 37. veda, 39. Tugo, 41. obup, 43. teran, 46. Aram, 47. muzik, 49. Rene, 50. nad, 51. bujenje, 53. Aed, 54. tratine, 56. cenilka, 58. erotik, 59. Aramis Izžrebani reševalci: prejeli smo 81 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi A. Gasperič 64000 Kranj, Stara c. 6; 2. nagrado (40 din) Pergar Tonček 64207 Cerklje, Velesovo; 3. nagrado (30 din) Lojze Bavdek, 64000 Kranj, Planina 25. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 31. avgusta, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din Y°doravno: 1. ime politika in publicista, ki so ga ustaši ustrelili, Kerševa-I^Ja, 7. pokopališki delavec, tudi hrošč mrhar, 13. revež, 15. zlatnik, 17. Ivan ^evar, 18. kisli južni sadež, plod limonovca, 20. desni pritok reke Missouri p zvezni ameriški državi Missouri, 21. ime francoskega filmskega režiserja V'laira, 23. sultanov uradni razglas, 25. spoj, rima, 26. rezultat narejanja, avtomobilska oznaka za Subotico, 30. ženski osebni zaimek, 31. glavno ^esto Albanije, 32. francoska pisatelja popularnih romanov, oče »Trije Mušketirji«, Alexandre in sin »Dama s kamelijami«, 34. vrsta azijske palme ,n njen plod, 36. zobate ribe, 39. rovt, otrebljen svet, 40. avtomobilska oznaka ^ Rijeko, 42. dežela Ibercev, nekdanjega naroda\na Pirenejskem polotoku, del statev, 46. ameriška denarna enota, 48. teža embalaže, 50. antično ime 2a nomadska ljudstva južne Rusije, 52. globeli, nižje, navadno podolgovati ^Vet med hribi, 54. rimsko število štiri, 55. nerodna medvedja hoja, 57. večji Qel glavnega otoka Velike Britanije, 59. ime ameriških vesoljskih sond za r*ziskavo površine Meseca, 60. močan čevelj, navadno okovan, zlasti za hojo P° hribih. Navpično: 1. osje gnezdo, osišče, 2. redko moško ime, Egidij, 3. oranje, človek z vročekrvnim temperamentom, koleričen človek, 5. Cimosovo ^°zilo, 6. bela kopriva, azijska rastlina, iz katere vlaken delajo tkanino, • najčešče z nasipom in jarkom utrjeno bivališče fevdalcev, 8. znak za Kemično prvino rutenij, 9. vrsta pralnega praška. 10. ljubimec Porgy v Ger-chwinovi operi, 11. znanost o oblikah in ustroju telesa in njegovih organov, «• redko žensko ime, kraljica, tudi glavno mesto Sashatchevvana v Kanadi, slovenska pevca: oče Franc in sin Braco, 16. posebna žica za električne grelnike, 19. denar, ki se ga komu nakaže, 22. natezalna mišica, 24. najvišja ai*ta, 27. državna blagajna, 29.' puč, državni prevrat, 33. prosvetni delavec, **• francosko ime za belgijsko mesto Aalst, 35. vrsta oblica, 37. obrežje, 38. anski pomorščak, ki je raziskoval Beringovo morje, Vitus, 41. Ivo Daneu, o. operni spev, 45. vrsta ogljikovega vodika, plin brez barve in vonja, 47. Povišana ploščad za gledališke predstave, 49. Ober, 51. kratica akademskega i-QS|0va» 53. nekdanji južnovietnamski politik, ... Dinh Diem, 56. Jan Eisner, *va Zupančič. ŠAHOVSKI KROŽEK Skrivnostni fianketni lovec Otvoritveno fianketiranje lovca daje igri Posebne taktične možnosti. Na primer 'ovec na polju g7 lahko nevarno sodeluje v napadu na belega kralja preko polj d4 in e6< seveda pa je njegov glavni udarec Usmerjen na damino krilo belega. Tako je j?dnj, k„ je njeg0va diagonala prosta. •tdar. pa KO na nJ«Kov,n P<>U>h nasprotnikovi kmetje, ima manjši domet. Pozicija na sliki je i/, partije Szabo-Ki-scher (Leipzig 1960). S tem primerom prikazujemo vpliv fianketnega lovca na °dprti diagonali na razplet igre. Črni je razvezal skakača in hkrati napadel kmeta t>2, ki je tudi prikriti cilj črnega lovca. 2. Lg5xft>(?) 3. f4-fl> 4. b2-b3 Lg7xftj g6-g5 Db6-a5! ■ m& 1 i L _ a™<& t a 1 a b ' 1 j A ■ m g _ i fl'fl 1 i L ■ Bi n L_ Odlična poteza; sedaj Se2 ne sme s svojega mesta, pa tudi polje al ni dostopno beli trdnjavi. Na 5. I)d3-c2 bo sledilo Te8 - e3 in nato Ta8 - e8. Pozicija je poučna tudi po prikazu ene od možnih kmečkih kompozicij V zvezi s fianketnim lovcem: kmeta c5 in d6 sta potencialna podpornika lovca na odpornih točkah d4 in e5. 5. Tel -.cl 6. Tel -c2 7. Dd3xe3 8. Kgl-hl Da5xa2 Te8-e3! Da2xc2 Umika kralja v strahu pred črnim lovcem. Toda sedaj sledi udarec z druge strani. 9. h2-h4 a7-a5! a5 — a4 Beli se je vdal. Crna trdnjava prodre v njegov tabor, ki je v razsulu. Beli se ne more ubraniti pred razigranimi nasprotni- Dd8-b6 more uDranui pre kovimi figurami S, Bavdek :te dni po s:vetu Ni čakal na odločbo 4/. trinajst let je čakal železniški p ostaje načelnik Jorge Ca?ara iz skFen^ne na P°vi&anje plače, toda zaman. Končno je namesto za n eP "povišanju plače zvedel za sklep o ukinitvi njegove postaje. Ko je je P°stajo prispela posebna komisija, ki naj bi omenjeni sklep izvedla, 0t)na^a postajno poslopje prazno, brez vseh običajnih aparatur in hluerne' ^e ve^> manjkalo je tudi 20 km tračnic. Pa tudi postajenačel-lt*a niso več našli. »Nedeljsko delo« ni kaznivo D I V ameriški državi Alabami se je znašel pred sodiščem ponareje-tuH-° ^e^ov- Ker t° m bilo njegovo prvo srečanje s sodiščem, je bila "■' Vn-ron hnAn nhenHili an aa na osem let zaDora. Vendar se je tufi kazen huda. Obsodili so ga na osem let zapora. Vendar se je. ^toženi pritožil, češ da je ček ponaredil v nedeljo in to tudi dokazal. K° so sodniki še enkrat natančno pregledali zakonik, ki je v veljam *e a """""" ot ~- ---------i—o------ *n fi • s*° 'e'» so res našH določilo, da nekateri prekrški oziroma edeljsko delo« ni kaznivo. Ponarejevalca so zato morali oprostiti. Dober izkupiček HQ ^ Los Vegasu so se nedavno tega zbrali najboljši igralci pokerja p0 8tvftu- V uradnem delu tekmovanja so igrali za točke, v neuradnem, Qdr movanJu Pa seveda za denar. V neuradnem delu se je najbolje i*ku*** ®°yte Brunson iz Texasa, ki je po 32-urnem igranju seštel ^ *>lfe*' ^ nJeSovem žepu so se znašle vse nagrade uradnega dela in Oin!en tis°čak P° vrhu. Priigral je namreč skoraj 5 milijonov "v dinarjev. izbrali smo za vas Če imate svetlo spalnico in ste za moderne vzorce, si boste mogoče omislile takole posteljnino, ki je zares nekaj posebnega: na temni podlagi so veliki rumeni, oranžni ali zeleni cvetovi. Tkanina je apretira-na proti mečkanju in je Široka 140 cm. Naprodaj je v Tekstilindu-sovi prodajalni v hotelu CREINA. Vpra&ajte za artikel ELBA. Cena: 45,14 din za m Pri PEKU so dali naprodaj že prve jesenske modele. Danes vam predstavljamo model RAMONA. Čevelj ima srednjo peto, izdelan je iz mehkega sevroja, dobi se pa v vseh PEKOVIH prodajalnah v črni in bordo barvi. Cena: 299 din To jesen bodo, kot izgleda, moderni puloverji — tunike v kombinaciji Črt in geometrijskih likov. Izredno lepe tovrstne pletenine, spletene v KAŠICI, boste te dni dobile na Kokrinem oddelku pletenin v GLOBUSU. Barva: lila in modra v kombinaciji s sivo. Cena: 330.40 din Zelo lepo kuhinjsko posodo smo videli v MURKINEM ELGU v Lescah: kvalitetna, težka posoda je to, z drobnimi cvetličnimi vzorčki, posebnost so pa leseni ročki pri kćzicah. Cena: 487,10 din za 4-delno garnituro Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI (12. zapis) V prejšnjem zapisu je bila objavljena reprodukcija bakroreza, ki kaže kako je stari Valvazor videl dupljanski grad v drugi polovici 17. stoletja. To pojasnilo (podpis) je izostalo zaradi prostorske stiske. Danes pa objavljam podobo gradu, kakršen je sedaj. Primerjava kaže, da je bila stavba za celo nadstropje višja, zgrajena pa deloma iz lesa. Zato je grad tudi najbrž pogorel vse do stropov prvega nadstropja. Sicer pa današnja podoba grajskega pročelja kaže dokaj prvin prvotne stavbe. Tako je n.pr., prvotni portal še docela ohranjen. DUPLJE IN NOB Nekaj zavednih domačinov je že konec junija 1941 osnovalo Osvobodilno fronto. Sicer pa so bili nekateri Dupljanci že pred vojno zavedni naprednjaki. Imeli so partijsko celico, s članom Tinetom Teranom že izza leta 1937. Sploh pa je bila tako telovadna kot kulturna dejavnost že v predvojnih Dupljah živahna in obsežna. Že 26. julija 1941 je odšlo več Dup-ljancev v partizane in se priključilo Tržiški četi. Odtlej so bile Duplje tesno povezane z borci proti okupatorju, posebno še v letu 1942, ko so se med februarjem in septembrom zadrževale enote Kokrške čete oziroma poznejšega Kokrškega odreda. Časten dan za Duplje pa je nedvomno 5. julij 1942, ko je vstopilo kar 20 domačinov v Kokrški partizanski odred. Med njimi je bil skoraj celoten pevski zbor »Dupljanski zvon«. — Ni mi znano, kdaj slave Dupljanci svoj krajevni praznik — vendar se mi vidi 5. julij najprimernejši. Saj je na Slovenskem malo podeželskih krajev, katerih udeležba v NOB bi bila bolj dostojna. Spomenik NOB v Zg. Dupljah spominsko ploščo z vklesanim besedilom: V tej hiši sta se rodila in iz nje odšla kot prvoborca 1941. leta v partizane brata Teran Valentin, roj. 14. 2. 1909, padel v Udinem borštu 16. 4. 1942, Teran Stanislav, roj. 19. 1. 1912, padel v Udinem borštu 14. 9. 1942. - Slava junakom NOV! Brata Terana sta bila oba tovarniška delavca in že pred vojno predana napredninf idejam. — Stane je DUPLJANSKI »GRAD« - DANES:-(primerjaj z Valvazorjevo upodobitvijo iz druge polovice 17. stoletja - objavljeno v prejšnjem zapisu) SPOMENIK PRED ŠOLO Žalost in ponos hkrati prevzameta človeka, ki pogleda na dolg seznam imen, vklesanih v skoro pet metrov visok obelisk: 22 padlih borcev, 5 ustreljenih talcev in 3 umrli interniranci. Zapisal bom imena vseh tridesetih Dupljancev, ki so dali svoja življenja, ker »tako je velel domovine ukaz .. .« Te besede, vklesane v skalno steno grških Termopil, mi zazvene vselej, kadar čitam dolge sezname padlih za našo svobodo. Kot borci so padli: Valentin in Stanko Teran, Janez in Anton Per-ko, Andrej in Janez Toporš, Stane Pavlin, Jože Pance, Rudolf Koselj, Peter Dežman, Milan Urbane, Albin in Janez Brejc, Vinko Debelak, Jože Černivec, Anton Eržen, Ignac Močnik, Alojz/Zupan, Viktor Kleč, Ivan Šparovec, Dušan Radanovič in Anton Lakner. — Kot talci pod streli okupatorjeve soldateske: Franc Šolar, Janez Rozman, Franc Pavlin, Janez Eržen in Jože Boncelj. — Zaradi trpljenja v nacističnih taboriščih so umrli: Ana in Alojz Teran ter Marija Debeljak. TRIJE JUNAKI Gotovo ravnam samozvano, če iz žalostne vrste imen izločim le tri, ki se mi vidijo med padlimi borci iz Dupelj najbolj pomembni zaradi svojega deleža v NOB. Ti trije so: brata Terana (Stanko, Valentin) in Janez Perko. Brata Terana imata na svoji hiši v Zgornjih Dupljah št. 25 (po domače se pravi: »Pri Kajžovcu«) vzidano vstopil v partizane 26. julija 1941. Sprva v Tržiško četo in bil nato v Kranjsko-tržiškem bataljonu. V Ko-krško četo je prišel skupaj /. bratom Tinetom 15. decembra 1941. — Stane je bil od 18. junija 1942 v štabu Kokrškega odreda kot intendant. Padel je v znani bitki sredi Udin boršta 14. septembra 1942. Takrat je bil od nadmočnega sovražnika pobit skoro celoten II. bataljon Kokrškega odreda. — Tine Teran je padel 16. aprila 1942 blizu Letenc (na plošči je vklesan napačen podatek). Ker so se v Teranovi hiši redno sestajali aktivisti in revolucionarji (enega od takih sestankov je* vodil Stane Žagar) in zaradi obeh sinov partizanov, je okupator odgnal očeta Alojza in Mater Ano Teranovo v koncentracijsko taborišče, od koder se nista več vrnila. Tretji junaški Dupljan je bil Janez Perko. Sprva, od 26. julija 1941, je bil v Tržiški četi, ob koncu 1. 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon. Z njim je sodeloval v znanem napadu na nemške policiste (padlo je 45 okupatorjev!) in kasneje v slavni draž-goški bitki, kjer je bil ranjen. Ob koncu je bil Janez Perko komandir čete. Vodil je II. bataljon Kokrškega odreda, ko se je le-ta spopadel z Nemci v Udinem borštu. V tej borbi, iz katere ni bilo več izhoda, ko je ostalo živih le še nekaj ranjenih borcev, se je sam ustrelil. Bilo je to 14. septembra 1942. Dva Dupljanca — Stane Pavlin in Ivan Stroj — sta padla dne 22. aprila 1942 v okrogelski jami, iz katere proboj ni bil mogoč. Saj je bila kri« najstorica izvečine mladih borcev ujeta kot v pasti. Ć. Z. RADIO 5.00 8.08 9.05 9.35 10.00 10.15 10.35 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.45 17.05 17.45 18.05 19.50 20.00 21.00 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Počitniški pozdravi Danes za vas Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in plesom po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Francija Puharja Poletni divertimento Lahko noč, otroci Sobotna glasbena panorama Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada 20.35 Dvignjena zavesa 20.55 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 29 NEDELJA 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke 8.34 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite tovariši 9.55 Vojaki, dober dan! 10.05 Prvi aplavz 11.(H) Turistični napotki za naše goste v tujini 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Billy Vaughn 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra 19.40 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Filmska glasba 14.00 Pet minut humorja 14.05 Naša ulica 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki Pred mikrofonom oletni koncert domačih in tujih izvajalcev 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 R«vija velikih orkestrov 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 17.00 Studio ob 17.00 18.25 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Ce bi globus zaigral 20.30 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jaz/, na II. programu 16.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.05 S tikarji svoje dežele 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.36 Znanost in družba 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 31 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Lahke note 9.40 Slovenske ljudske v zborovskih in instrumentalnih priredbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije 14.40 Na poti s kitaro 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Spomini in pisma 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Koncert po željah poslušalcev 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra 21.33 Zvočne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske glasbe 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.05 Glasovi časa 20.00 Iz Chopinove zbirke preludijev , 20.35 Sodobni literarni portret 20.55 Casalsov festival 1975 "22.15 Tonski odsevi slikarskih prizorov 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.25 Glasbena pravljica 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Igrajo vam češke pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 16.45 Sprehodi instrumentov 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj 18.25 Poje sopranistka Sonja Hočevar 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.05 Plesni ritmi na koncertnem odru 20.00 Indijansko poletje in druge skladbe 20.35 Vidiki sodobne umetnosti 20.50 Prodana nevesta — odlomki 22.10 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije 2 J ČETRTEK 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo M ladi koncertant Kdaj, kam, kako in po čem? Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam . Zapojmo pesem Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost Studio ob 17.00 Popoldanski simfonični koncert Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska instrumentalna glasba Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Drobiž od tu in tam 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Okno v svet 16.10 S pevci jazza 16.40 Glasbeni stereo studio Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 20.00 Drugi obisk pri Sebastianu Bachu 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 S VII. festivala baročne glasbe v Mariboru 1975. leta 22.00 Velike partiture 22.35 O letnih časih 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.30 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 17.00 18.00 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 00.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Glasbena medigra Slovenska umetna zborovska pesem Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam M ladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Jožeta Privška Studio ob 17.00 Dela Blaža Arniča igra Trio Lorenz Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.05 Vodomet melodij 16.40 Glasbeni stereo studio Tretj 19.05 19.44 20.35 22.00 23.30 23.55 i program Od premiere do premiere . Bach v različnih izvedbah Iz jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Iz jugoslovanske operne literature Iz slovenske poezije r TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 12 din, špinača 18 din, cvetača 14 din, korenček 10 din, Česen 25 din, čebula 8 do 10 din, fižol 18 do 20 din, pesa 8 do 10 din, kumare 6 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 14 din, slive 10 do 12 din, jabolka 7 do 10 din, hruške 12 din, grozdje 10 do 12 din, breskve 14 din, lubenice 6 do 8 din, limone 18 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 5 do 6 din, orehi 150 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 5 do 6 din, med 50 din, žganje 55 din JESENICE fiolata 14 do 16 din, cvetača 12,60 din, korenček 7 din, česen 21 din, čebula 10,80 din, f>zol 16 din, kumare 6,48 din, paradižnik 10,20 din, paprika 11 din, slive 12,50 din, jabolka * 1.15 din, hruške 12 din, grozdje 10,40 do 13 din, limone 16 do 19,80 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 5,27 do 5,70 din, kaša 12,15 din, surovo maslo domače 61,70 din, uvoženo maslo 63,28 din, smetana 27,86 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 7,50 din, jajčka 1,76 do 1,87 din, kr^ mpir 5 din TR2IČ Solata 15 din, cvetača 20 din, korenček 12 din. česen 20 do 25 din, čebula 10 din, fižol 20 din, pesa 10 din, kumare 6 do 8 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 14 din, slive 12 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 12 do 15 din, grozdje 10 do 15 din, breskve 10 do 12 din, limone 18 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din, surovo maslo 64 din, smetana 6 din, sladko zelje 5 do 6 din, jajčka 2 din, krompir 6,50 din POROČILI SO SE V KRANJU Petrič Peter in Bolka Irena, Ogris Branko in Valančič Jožica, Kramar Marjan in Tomažin Zdenka, Ovnik Mihael in Draksler Sonja, Fatur Jakob in Bajželj Irena, Grošelj Stanko in Bre-zar Marija, Draksler Milan in Kalan Erika, Sušnik Jožef in Jenko Draga, Rehberger Andrej in Makuc Božislava, Juvančič Vinko in Toporiš Ida, Zalaznik Andrej in Ambrožič Saša, Moti Bojan in Dolanc Nevenka, Sivec Franc in Naglic Vida UMRLI SO V KRANJU Stanjko Matevž, roj. 1913, Sommer Kurt, roj. 1919, Ajdovec Jože, roj. 1900, Mahkovec Alojz, roj. 1896, Lesar Alojz, roj. 1886, Bohinc Pavel, roj. 1943, Kasesnik Emil, roj. 1911 OD 16 8. DO 15. 9. 1976 (~mm^i VELEBLAGOVNICI Ni nama -M0mm^ SkofjaLoka 30 — 50% ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN TELEVIZIJA 28 16.15 Nogomet Napredak Zagreb 18.15 Obzornik 18.30 Racman Jaka, to je tvoje življenje 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Obsodba ljubezni — barvni film 21.30 Moda za vas 21.40 Prodali so jih milijon 22.25 Barvna propagandna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.45 625 Oddajniki II. TV mreže 18.45 Sedem dni 19.05 Grof MonteCristo 19.30 TV dnevnik 20.00 Monitor 20.30 24 ur 20.55 Jazz koncert 21.35 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program 14.55 Rokometna tekma 16.15 Nogomet Napredak : Zagreb 18.10 Risanka 18.15 Zlata sirena 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograjska pomlad 21.05 Betonska džungla — celovečerni film, 22.35 TV dnevnik 29 NEDELJA 8.50 8.55 9.20 9.56 11.00 11.43 11.45 12.45 15.15 15.45 17.10 17.25 17.35 17.40 19.15 19.30 20.00 20.50 20.55 21.25 21.40 21.55 22.30 Poročila Za nedeljsko dobro jutro 625 Puccini — barvna nadaljevanka Otroška matineja Mozaik Ljudje in zemlja Poročila Figole — Fagole II. del Igre brez meja Okrogli svet Moda za vas Poročila Dog Hollidav — barvni film Barvna risanka TV dnevnik Na vrat na nos — nadaljevanka Barvna propagandna oddaja Skrivnosti Jadrana TV dnevnik Risanka Športni pregled Nogomet Dinamo : Crvena zvezda Oddajniki 11. TV mreže 16.40 Rokometni turnir 19.30 TV dnevnik 20.00 Dva Ronnieja - zabavna oddaja 20.40 24 ur 21.00 Črni izziv - celovečerni film TVZ 9.50 10.00 11.00 11.30 12.15 16.2« 16.40 17.45 19.30 20.05 20.55 21.25 21.45 21.55 22.30 agreb — I. program Poročila Otroški spored Narodna glasba Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan TV dnevnik Rokometni turnir Robinzonka — film TV dnevnik Pot v prihodnost Dokumentarna oddaja TV dnevnik Kratek film Športni pregled Nogomet Dinamo: Crvena zvezda 30 17.40 17.55 18.30 18.35 18.45 19.15 19.30 19.55 20.00 21.10 21.40 21.55 PONEDE LJEK Obzornik Radovedni slonček Mozaik Odločamo M ladi za mlade Barvna risanka TV dnevnik Propagandna oddaja Raimonda — baletna oddaja K ulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 TV dnevnik 18.35 T V koledar 18.45 M ladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja _ n Obožujem duh tvojega tobaka. Tafco moško učinkuje. 20.30 Po sledeh fotografije 21.00 24 ur 21.20 Molk dr. Ivensa — celovečerni film T V Zagreb — I. program 19.30 TV dnevnik 20.00 Gorju pa bajta - TV drama 21.20 Kultura danes 22.05 Dokumentarni film 22.20 TV dnevnik 17.00 17.45 18.00 18.40 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 20.55 22.25 K met fjska oddaja Obzornik TrapolloHH 33 III. del Mozaik Okteti lesne industrije Risanka TV dnevnik Mednarodna obzorja Barvna propagandna oddaja Kmetje, bombe in oblast — barvna nadaljevanka TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pionirji fotografije 18.15 Izobraževalna oddaja 18.35 Bazična ekologija 18.45 Nar članov. Zdaj jih je že 55, pa še 5 pripravnikov je povrhu. Pa tudi lovski revir se je povečal. Zdaj meri 5363 hektarov. »Veliko članov imamo tudi od drugod,« pristavlja Stanko Kejžar. »V naše lovišče prihajajo lovci iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke ... Divjad zdaj vzgajamo mnogo bolj načrtno kot nekdaj. Postavili smo petindvajset krmilnic, dvajset solnic, uredili smo dve njivi za krmišče, postavili pa tudi pet prež. Za jelene in srnjake si vsako leto priskrbimo dovolj krmilnega ohrovta in ovsa. Imamo tudi dve lovski koči. Ena je na Sorskem robu, druga pa na Irmu pod Ratitovcem. Poleg tega .premoremo' še bivak pod Da-njami.« V lovskem revirju soriške lovske družine se zadržuje domala vsako vrstna divjad. Soričani so kajpak najbolj ponos..i na gamse. Kar okrog sedemdeset jih je na tem področju in vsako leto jih je najmanj dvanajst namenjenih za odstrel. Pa tudi srnjakov in zajcev ne manjka. Niti ne divjih prašičev! Nad njimi se še posebno pritožujejo kmetje. In Stanko Kejžar se zares lahko s ponosom pohvali, da je doslej uplenil že kar pet ščet inar jev«. »Najbolj boleča točka za nas je povraćanje škode,« zatrjuje Stan KO Kejžar. »Z gozdnim gospodarstvom in kmeti na našem področju bi se lahko pogovorili veliko pametneje. Tako pa bi zdaj, ko imamo spor z gozdnim gospodarstvom, morali plačati le-temu kar 3700 din. To pa ni malo.« Stanko ni lovec zato, da bi ubijal živali. Več so mu sprehodi po tihih gozdovih. Več mu pomenijo lepa doživetja ob srečanjih s plahimi divjimi živalmi. J. Govekar Lovsko tekmovanje v Vodicah Vodice — Lovska družina Vodice nad Ljubljano bo priredila jutri (28. avgusta) popoldne zanimivo prijateljsko meddružinsko lovsko športno tekmovanje v streljanju na umetne golobe in v tarčo na srnjaka. Ekipno in posamezno tekmovanje bo pri lovskem domu v vasi Selo pri Vodicah. Pričakujejo veliko udeležbo, saj so na tekmovanje povabili vse lovske družine z Gorenjske ljubljanske okolice in tudi z Dolenjske, /a najbolje uvrščene ekipe in posameznike so pripravili več pokalov in praktičnih nagrad. V zadnjem času, ko lovci niso več samo uplenitelji divjadi, marveč predvsem njeni gojitelji, so tovrstna tekmovanja vse bolj priljubljena in tudi koristna. Le dobri lovci-sttelci bodo brez večjih zastrelitev uplenili divjad, ki jo je treba odstreliti. Nič manjše vloge in naloge pa nimajo lovci pri organizaciji splošnega ljudskega odpora -an Na obvoznici v Podkorenu je Cestno podjetje iz Kranja položilo asfaltno prevleko in sicer v smeri proti Ratečam in Korenskemu sedlu. Obenem so uredili tudi vse stranske priključke na novo cesto. Delavci SGP Sava Jesenice pa so začeli graditi most čez Savo, ki naj bi bil gotov že to jesen, če ne bo preveč nagajalo vreme. — Foto: A. K. Kako smo šli na Triglav Po obveznih nasvetih za hojo na Triglav in po prepovedi trganja cvetja (Kugyja in njegove izreke pa res povsod uporabijo) se je kolona enainštiridesetih Kranjčanov in Kranjčank z uradnimi in prostovoljnimi vodiči vred raztegnila na poti proti Vodnikovemu domu. Zadnjih deset minut, ki so se zaradi nestrpnosti navidezno raztegnile na pol ure, smo premlevali njegovo zgodovino. Dom je dobil ime po prvem slovenskem pesniku Valentinu Vodniku, ki je napisal nekaj zelo uporabnih knjig, zapel slavo Napoleonu, bil urednik Ljubljanskih novic in kar se je nam zdelo najbolj važno, bil je tudi eden prvih, ki so prišli na Triglav. Če bi prišel pogledat, kako je Triglav obiskan danes, najbrž sploh ne bi prišel do sape, ker tu sploh ne bi našel goro, ki so jo zavzemali na kolenih (kdo pa je bil tako nor, da bi uredil pot tja, kamor so hodili samo norci), ampak romarsko pot, kamor ljudje hodijo tako, kakor na Brezje. Gora ni nora, nor je tisti, ki gre (kljub slabim napovedim vremena) gor. Sicer pa ljudje hodijo množično na Triglav tudi takrat, ko po radiu resno odsvetujejo vzpon. Bo pa v kočah več prostora za nas! Tako nekako smo si mislili tudi mi, vendar smo se pošteno ušteli. V Vodnikovi smo se zaradi prenapol-njenosti doma umaknili v drvarnico, kjer sicer ni bilo toplo, imeli pa smo vsaj toliko prostora, da smo lahko sedli. Na Planiki pa smo razočarani nad človeško neumnostjo (zakaj le Aktivno društvo AMD Jesenice V AMD Jesenice je včlanjenih 1175 voznikov osebnih vozil, v AMD Žirovnica pa 318 voznikov. Tako je v jeseniški občini vključenih v avto-moto društvo 35 odstotkov lastnikov osebnih avtomobilov. Veliko slabše pa sodelujejo z AMD lastniki motornih koles in mopedov, ki jih je na Jesenicah okrog ()()(), vendar jih je v AMD vključenih le dober odstotek. Pri društvu si zelo prizadevajo, da bi med svoje člane privabili tudi čimveč lastnikov motornih koles, predvsem pa lastnikov mopedov. Menijo namreč, da so predvsem slednji zelo potrebni boljšega znanja za večjo varnost v prometu. Prav tako jih pri društvu seznanjajo s sodobno tehnično opremljenostjo, ki zagotavlja večjo varnost. Opravljajo tudi teb-nične preglede vozil in manjša popravila z zeljo, da bi sleherni voznik šel na cesto s tehnično urejenim vozilom. Pri AMD se ukvarjajo tudi s šolanjem voznikov. Kandidatov je veliko in jih trenutno čaka na tečaje kar 320. Da bi skrajšali rok priprav na šoferski izpit, bi pri društvu potrebovali še vsaj deset inštruktorjev, radi pa bi uredili tudi učilnice in dobili nove prostore. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. ljudje hodijo gor, če je slabo vreme, saj vendar vedo, kako nevarno je) nekaj časa stali v veži. Ko se je rahlo zasvitalo, smo krenili na še rahlo zasnežen vrh. Vzpenjali smo se počasi in brez pretiranega sopihanja, ker smo imeli velikokrat prisilni počitek. / O, groza, kako dolga kolona gre z vrha! Ali bomo tu čakali do večera1! Ej, ti, naredi zeleno luč za nas. Poslušaj ti, ne pogovarjaj se z znancem, ki je prišel z vrha, ker zadržuješ vrsto! Na vrhu je Aljažev stolp še vedno stal, čeprav smo v začetku lahko videli le zvezdo na vrhu, ker je okrog njega mrgolelo ljudi. Poslušajte, vi teslo, ali bi se lahko umaknili, da končno že slikam Janeza pred stolpom, Janeza poleg stolpa, Janeza, ki zamišljeno strmi v daljavo, pa še Janeza na vrhu stolpa. Daj, no, Janez! Kaj mečkaš? Žlezi že enkrat tja k zvezdi, da boš dva metra višji od drugih. Aljažev stolp je danes izkoriščen do kraja, tako, da ne bi škodilo, če bi jih bilo več, kajti le tako bi ustregli potrebi obiskovalcev. Ko smo odšli z zemlje, ki jo je župnik Aljaž kupil za šestdeset žemelj, je na vrh prihajala že nova skupina. Kako bo šele petega septembra, ko bo na vrhu kar dvesto ljudi naenkrat. Saj bodo Triglav zravnali z zemljo. Ker nas je nekaj delalo Slovensko transverzalo smo se ločili od drugih in odšli do Staničevega doma kar po neki opuščeni poti, namesto da bi šli čez Rž. Ko smo se vračali, se je nenadoma stemnilo. »Samo še grmenja se manjka,« je ugotovil prostovoljni rep naše odprave in res ni bilo treba čakati na kakšno potrditev, ker se je zabli-skalo in zagrmelo. Medtem, ko smo hiteli, kar se je dalo, samo pomislili na tiste, ki so bili prav takrat na Malem Triglavu in niso vedeli ali naj gredo na vrh ali nazaj. Dva sta šla naprej in obvestila oskrbnika. Kako se je končalo, nismo vedeli, ker se nam je preveč mudilo na varno. Ko smo prišli do Planike, se je že precej umirilo in na koncu je skozi oblake prodrlo celo nekaj sončnih žarkov, tako, da se nam je zdelo pošteno neumno, da smo še malo prej preplašeni drveli tam, kjer bi se v normalnih razmerah držali vseh klinov. Po noči, kije bila mirna, kar se zgodi le malokrat, smo se zjutraj odpravili po že običajni poti čez Hribarice na Dolič in Prehodavce in potem po dolini Sedmerih jezer, čez Komarčo v Bohinj. Ko smo čakali na avtobus, smo premleli vse dogodke in na grozo gorskih vodičeA* in oskrbnikov ugotovili, da se splača priti še kdaj. Pa čeprav v slabem vremenu! Irena Hribar, Kuratova 21, Kranj Pisma bralcev KAJ PA MOHORJEV KLANEC V KRANJU?! »Trideset let po vojni beležimo na vseh podr(xv,jih ogromne uspehe in napredke, ki se mu na trenutke ponekod človek ne more načuditi. Če samo pomislim na nove tovarne, proizvodne obrate, šole, zdravstvene ustanove, vrtce in še in še. Le Mohorjev klanec v Kranju je ostal skoraj nedotaknjen; kakor, da bi se ga vsi bali, ali ne vem zaradi česa sovražili. Zato se vsi tisti, ki ga vsak dan prepešačimo, sprašujemo, kdo je odgovoren za to, da bi bila ta bližnjica Kranjčanov vendarle že bolje urejena. Čeprav sem invalid, z majhno invalidsko pokojnino, moram vseeno prispevati za ceste in vse drugo. Zato menim, da lahko tudi pogodrnjam čez ta primer. Mislim, da smo pešci (pa najsi bomo upokojenci, invalidi, ali kdor koli drug, ki nima avtomobila, da bi se lahko po daljši poti čez Jelenov klanec pripeljal v mesto) vseeno toliko vredni, da se nam po tolikih letih uredi krajši dostop v mesto. Mohorjev klanec je prav v oči bodeč in v noge boleč primer neurejenosti. Še posebno hudo je pozimi, ko se moram včasih po vseh štirih piebijati do vrha, ali pa po zadnji plati navzdol. Zato tudi nesreče niso ravno redke. Upam, da se bo našel kdo, ki bo tole moje tarnanje vzel resno in začel razmišljati, kje bi se dalo .odškrtniti' hekaj denarja tudi za ureditev Mohorjevega klanca v Kranju.« Mož s Kolodvorske ulice 7 v Kranju Oh ta komunala Že več kot dva meseca je dva metra v širino in prav toliko v globim) prekopana peš pot iz Struževega v Kranj v Savskem drevoredu, in nič ne izgleda, da bi jo komunala kaj kmalu zasula. Menda pripravljajo novo kanalizacijo iz starega Zlatega polja, ki naj bi vso odplako »posredovala« v Savo. Pregrada je »za-plankana« in se Struževčani komaj prebijejo preko nevarnega kraja — jarka — spet na normalno pot. Obenem pa upajo, da bodo dela končana vsaj pred zimo, ker bi sicer obstojala možnost, da se kateri nadebudnež z Zlatega polja kar po »zadnjici« posanka skoraj navpično v mrzlo Savo! Struževčane pa tudi zanima, če bo nova kanalizacija odvzela presežke že dosedaj zgrajenih in v zimskem času ne bo več poplav gnojnice po drevoredu, kar bi bilo sicer kar škoda, saj so po smradu iz jaškov »strokovnjaki« lahko napovedovali celo vreme. -rc Gobarjeva sreča Tržič — Miro Jakopin iz Tržiča je v četrtek, 19.s avgusta, gobaril po Tegoščah. Dolgo je brezuspešno sledil gobam, potem pa se mu je nepričakovano »odprlo«. Med drugim je našel jurčka, zraščena drug nad drugim, kar je sorazmerno redka gobarska trofeja. Ob Mirovi gobarski sreči so se našli tudi »nejeverni Tomaži«, ki so menili, da je gobar enostavno jurčka skupaj »zlimal«! - jk Letos do konca julija na Gorenjskem ni bilo veliko gob. Rasti so začele šele potem, ko je po suši dež zopet dovolj namočil zemljo. Nadebudni gobarji šo gobe kljub temu iskali. Nekaterim se je tu pa tam nasmehnila sreča. Tako se je tudi Brankotu Langusu s Hrušice. ki je našel izredno veliko gobo, ■pravzaprav družino treh skupaj zraslih jurčkov. Rasle so na kraju kjer jih skoraj ne bi pričakoval. Kar za ograjo ob nakdanji čuvajnici, tam kjer je nekoč cesta od Jesenic do Dovje ga prvič prečkala železnico. Goba je bila sveža in zdrava, skupaj pa je tehta/a nekaj nad ki/o in pol. — B. B. smili Na Jesenicah bodo v kratkem začeli obnavljati zunanjost Titovega doma, t>al dosedanji videz ni bil Jesenicam prav nič v čast. — B. B. Otvoritev požarnega bazena v Cerkljah Cerklje — Cerkljanskim gasilcem se je dolgoletna želja le izpolnila, ko 80 v nedeljo popoldne nadvse slovesno izročili svojemu namenu nov požarni bazen, ki lahko sprejme okrog 68 kubičnih metrov vode. Na pomoč so jim priskočile družbeno politične organizacije Cerkelj in vaščani, upajo pa, da jim bo na pomoč priskočila tudi občinska gasilska zveza v Kranju s sredstvi iz sklada za gradnjo požarnih bazenov. Ob današnji otvoritvi se je pokazala potreba po izgradnji še dveh takšnih bazenov v Cerkljah, kakor tudi v Pšenični Polici in Gradu, gradnja teh požarnih bazenov pa je v večji meri odvisna od samih prebivalcev teh vasi. Po predračunu naj bi gradnja tega požarnega bazena stala okrog 65.000 novih dinarjev, zaradi velikega števila prostovoljno opravljenih delovnih ur pa so tako prihranili skoraj 20.000 novih dinarjev. Te slovesnosti so se udeležili tud' številni predstavniki družbeno p0'1' tičnega življenja Cerkelj ter obČiH' ske gasilske zveze, prikazana pa )e bila tudi sektorska gasilska vaj3-katera pa je bila zelo dobro izve" dena. Tako je bila prikazana hitf9 intervencija ob primeru požara i*1 zračnega napada z moderno gasilsK opremo. Zatem pa je bila za Zadružnim domom velika vrVj veselica, na kateri je za ples poskrDe ansambel Trgovci, čisti dobiček s r prireditve pa bodo namenili za kritJ* preostalih stroškov pri gradnj novega požarnega bazena v CeZ kij ah. Prav kmalu pa se bodo pri^el pripravljati za praznovanje 85-1^' niče gasilstva v Cerkljah, ki D° prihodnje leto. J. Kuhar Srebrni jubilej hotaveljskih gasilcev Hotavlje v Poljanski dolini — Čl ani gasilskega društva iz Hotavelj v Poljanski dolini bodo v nedeljo, 29. avgusta, slovesno proslavili srebrni jubilej — 25-letnico obstoja gasilskega društva v kraju, to pa pomeni tudi četrt stoletja organiziranega gasilstva na tem področju. Hotavelj-ci se na proslavo pripravljajo že dlje časa. Svečanost se bo začela v nedeljo otrl4. uri pred spomenikom padlim borcem v Hotavljah. Tu se bodo zbrali člani sosednjih gasilskih društev in povabljenih gasilskih društev iz škofjeloške občine in od drugod. ob pol treh pa bo parada kren' proti gasilskemu domu v Hotavlja • Tu bodo hotaveljski gasilci slovt*n odkrili kip »gasilca«. Skulpturo je delal kipar samorastnik Franc Tav' čar iz Čabrač iz mogočnega hrastovega debla. . • Po svečanosti bodo obiskoval lahko zarajali ob zvokih ansarnk' Čadež iz Zirov. Z izkupičkom z ^ selice nameravajo hotaveljski ga-slli nakupiti več gasilskih pripomočka ' V primeru slabega vremena so p taveljci sklenili celotno priredil prestaviti na prihodnjo nedeljo. Gasilski praznik na GodešičU Godešič — Gasilsko društvo z Godešiča pri Skofji Loki slavi letos 65-letnico svojega obstoja. V tem času je bilo delo društva izredno uspešno. O tem pričajo mnoge pohvale in priznanja, ki so jih za svoje uspehe prejeli njegovi člani. V članskih, mladinskih in pionirskih desetinah je danes včlanjenih prek osemdeset članov. Gasilci z Godešiča se zares lahko pohvalijo tudi z mnogimi akcijami. Prav v zadnjem času so s prostovoljnim delom obnovili garažo in društvene prostore. Pri tem so Godešičani žrtvovali \več sto prostovoljnih delovnih ur. V prihodnje pa na Godešiču nameravajo v svoje vrste vključiti predvsem še več mladih članov, le-te pa vzgojiti tudi Gasilsko slavje na Spodnjem Brniku Cerklje — Člani gasilskega društva Spodnji Brnik te dni praznujejo 25-jetnico uspešnega delovanja. Zaključni' prireditvi bosta v soboto, 28. avgusta, ko bo družabni večer s pri četkom ob 19. uri in v nedeljo, 29. avgusta, ko bodo dobili -nov modelen gasilski avtomobil 1MV 1600. Začetek prireditev bo ob 14. uri, ko bo zbor gasilcev. Po svečani predaji avtomobila, ki mu bosi a kumovala- Slavka Brezar in Slavko Čebul j, bo veiika vrtna veselica z bogatim srečelovom in kegljanjem za teleta. V soboto in nedeljo bo za ples in razvedrilo poskrbel ansambel Trgovci. Dobiček prireditve bodo brniški gasilci namenili za nabavo nove gasilsTW.o|>icine. J. Kuhar v pridne, vestne in izkušene gas>lc Zato bodo tudi v pr ihodnje mnjJk mlade člane pošiljali v razh tečaje. 0{ Osrednja proslava v počastitev > letnice obstoja gasilskega dru* n Godešič bo v nedeljo, 29. avgusta. 14. uri na Godešiču. Najprej bo sporedu meddruštvena ^'V'-.jčU vaja«, po vaji pa bo na Gode velika vrtna veselica. Za zaD2,V°jjji!i poskrbel znani ansambel Ru afa Jevška. Godešičani pričakujejo, ^ se bo svečanosti ob jubileju ude» . lo veliko število prijateljev gasi'* J. Starman Jubilej gasilcev iz Zasipa Zasip pri Bledu - Gasilci » Za- sipa pri Bledu so v nedeljo, 15 sta 70- letnico ob« stol* proslavili društva. V krajevni skupnost' Aj pred nekaj leti podrli stari tfa£l.\,o dom in se lotili gradnje novega, Kip kmalu odprt. V načrtu pa tudi nakup nove motorne orizf*^, in gasilskega avtomobila ter ^"'jo i1 p'| 30. 6 vaj* Gasilci so prepričani, da jim prebivalci krajevne skupno*'1 tem pomagali tako kot pri g1"' novega doma. 70-letni jubilej so v ped gusta, proslavili s sektorsko na kateri so sodelovali ga*?'1 območja Bleda, v soboto pa )e ^ slavnostna seja. Osrednja Pr,l'e :eV pa je bila v nedeljo popoldne, k° • $ slavnostni povorki sodelovalo^ gasilskih društev iz radovUj^ občine. Na svečanosti sta ^oVt,nij^ predstavnik Gasilske zveze ^ j)CiiV Viktor Pogačar in predsednik # ske gasilske zveze Matija Klinat-J. Ambro mali oglasi • mali oglasi f)fodam Vodarn belo ZIBELKO z dvojno jFerno in otroško prenosno TOR-u z opremo. Telefon 064-61-396 D 5301 0jrpdam mladičko ŠKOTSKEGA v *-ARJA lassy, staro 3 mesece. aocet Alojz, Suha 1, Škofja Loka D 5303 prodam globok OTROŠKI VOZI-iqi & ' dobro ohranjen. Ferdin, Suška ia-okofja Loka 5305 : ^odarn dve PEĆI kuppersb u sen o, 'rajno žarečo PEČ Gorenje. ČirČe 'Kranj K91Q 5313 usodam ZAJCE novozelandce, k dunajčan, blekenten z zajčni-fe'v ^eD°l Franc, Kokrica, Grosova Vran j 5347 i/rodam dvodelno OKNO 100x115 JI valoplast STREHO za vhodna J^a 200 X 100. Zeni, Sp. Besnica 8V58 5348 > Vodarn PŠENICO. Luže 12, Šen-\ - 5349 n^rodam suha HRASTOVA *VA. Suha 31, K ranj 5350 j,*,rodam 6 tednov stare PRAŠIČ-^ Rupa 15, Kranj 5351 plodno prodam dobro ohranjen ^ILNIK Gorenje na trda 5352 ŠTEDIL- goriv, rudam 'gva. Cegelnica 25, Naklo kombinirani yA**> 2 plin, 2 elektrika in nov DI- 0 Cena divana 650 din. Naslov v jasnem oddelku. ^ 5353 »Ugodno prodam TV GORENJE £uTOMATIC 900: Šimnovec, pujska 2, Šenčur 5354 b-VSodno prodam dolgo modro PO-hYCnO OBLEKO štev. 40 in glo-£* OTROŠKI VOZIČEK. Kupim <£°RTNI OTROŠKI VOZIČEK in fJAJico. Informacije na telefon ^-61-157 5355 .Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov l5fe. Jože Urh, Zasip 23, Bled 5356 t Vodarn KRAVO s četrtim tele-°m ali brez. Vovk, Hlebce 14, Lesce 5357 1 Vodarn 2 BIKA za nadaljno rejo. e?erska 93, Kranj 5358 Ki oceni prodam nemški OVČARJA stari 16 in 3 mesece ter nov °K^0PARILNIK. Čirče 10, Kranj 5359 hotelsko podjetje Gorenjka Jesenice izpisuje Prosti delovni mesti kuharice ln oskrbnika ^oma na Vitrancu j^.ranjska gora !smene ponudbe sprejema "Prava ozd Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, do zased-°e delovnih mest. i«i 2iRam globok otroški VOZIČEK 2,3 t,°ELKO. Dejanovič, Tomšičeva igranj 5360 l^f ^VIR majhen, poceni prodam, deli rrila Kokrški log 10, Kranj 5368 K^^dno prodam dva ŠTEDILNI-električnega in na trdo gorivo lansko in moško KOLO. H rastje p'*\ranj 5369 $b r?darn bukova in borova DRVA. " UuPl.je 23 5370 !.*rJeva tiU*deja l. Stavek: GP Gorenjski L* Kranj, tisk: Združeno podjetje tali ka pravica, Ljubljana, Kopi- ji** v« lista: Kranj, Mofie Pijadeja tti Tekoči račun pri SDK v Kra-lef **evilka 51500-601-12594 - Te-U»> ji: glavni urednik, odgovorni 4tv nik in uprava 23-341, uredni-Ort° 2l"835, novinarji 21-860, malo-23 ?8n' 'n naročniški oddelek Poli41- ~ Naročnina: letna 140 din, ^•»narja. — Oproščeno prometne-davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam še zapakirano trajno žarečo PEČ EMO PLAMEN z garancijo. Telefon 26-822 ^ 5371 Ugodno prodam eno leto staro termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Kržišnik, Zg. Duplje 21 5372 Prodam tapeciran vložek od kavča in tri FOTEL STOLE. Vprašajte na tel. 22-639 Kranj 5373 Tri rabljene POSTELJE po zmerni ceni prodam. C. JLA 38, Kranj 5374 Prodam nov jesenov PARKET cca 50 kv. m, železni jašek s tesnilom na olje po znižani ceni. Telefon 064-41-042 5376 Dobro ohranjeno trajno žarečo PEČ kuppersbusch prodam po ugodni ceni. Cerklje 284 5377 Prodam kuhinjsko KREDENCO v zelo dobrem stanju. Rode Frančiška, Zasavska 20, Orehek, Kranj 5378 Ugodno prodam PEČ EMO 5. Kokrica, C. na Brdo 44 5379 Prodam KRAVO. Gorenja vas, Reteče 40, Škofja Loka 5380 Prodam vzidljiv nerjaveč ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 5381 Prodam TELEVIZOR znamke ALBATROS. Grilc Jana, Kidričeva 14, Jesenice 5382 Prodam SENO ali zamenjam za hlevski gnoj. Štefetova 18, Šenčur 5383 Prodam ŠIVALNI STROJ BA-GAT. Zg. Bitnje 252 5263 Prodam SPALNICO. Potočnik, Ul. 31. divizije 46, Kranj. Ogled popoldan, telefon 25-815 5423 Prodam dva kubična metra smrekovih DESK in suhih PLOHOV. Informacije: Brivnica Jakše, Koroška 16, Kranj 5424 Sobno POHIŠTVO prodam. Per-vanja, C. 1. avgusta 1, Kranj 5425 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in nemškega OVČARJA, dobrega čuvaja. Tenetiše 49 5426 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK — 2 elektrika, 4 plin, trajno žarečo PEČ GORENJE in RUBIN BANO-VIČI ter BOJLER, 50-litrski. Peč-nik, Tomšičeva 23, Kranj 5427 Prodam šest tednov stare PRA--ŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 5428 Prodam KRAVO po drugem teletu, devet komadov STOJIŠČ, motorno ZAGO DOLNAR. Dolinšek, Lenart 3, Cerklje 5429 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec tretjič telila. Ambrož 1, Cerklje ' 5430 Prodam 10 gramov ZLATA za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 5431 Prodam TRAKTOR KARNIK 17 KS s hidravliko,in kosilnico. Pozen ik 8, Cerklje 5432 Prodam KRAVO, ki bo čez tri tedne telila, zna voziti. Jerše, Šen-turska gora 19, Cerklje 5433 Prodam dobro ohranjeno PEČ kuppersbusch. Udovič Jože, Šenčur, Štefetova 30 5434 Ugodno prodam 4 SAMOKOL-NICE, primerne za gradnjo, in 1500 kosov rabljene samotne OPEKE. Gogala Janko, Rupa 36, Kranj 5435 Prodam novo PONY KOLO za 1000 din. Zalokar Marjan, Bistrica 185, novi blok, Tržič 5436 Prodam GARAŽNA VRATA -nova, smrekova, 70-litrski AKVARIJ, opremljen, ter več pleskarskih LESTEV. Tenetiše 46, Golnik 5437 Prodam 3 leta starega dresiranega nemškega OVČARJA. Pot na Jošta 46, Stražišče 5438 Prodam otroški POGRAD z dvema jogijema ter filmsko KAMERO SUPER YASHICA 40 K. Radovljica, Kopališka 1, telefon 75-898 5439 Prodam rabljeno sobno POHIŠTVO po zelo ugodni ceni. Malovrh, Poljanska c. 51, Škofja Loka 5440 Prodam 170-litrski HLADILNIK Gorenje. Telefon 064-61-148 5441 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. F r e 1 i h M i 1 a n, B r ez j e 55 5442 Ugodno prodam ELEKTROMOTOR Rade Končar, dvobrzinski 12 in 15 KM, 1440 in 940 obratov, elektromotor 13 KM, 10 KM, 7,5 KM, DIRKALNO KOLO (favorit), ročno STISKALNICO za sadne sokove ali MOŠT, dve,večji ventilacijski NAPRAVI, primerni za avtoličarsko kabino ali ostale delavnice. Zgornji Brnik 81 5443 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, drugo tele. Jerič Alojz, Možjanca 8, Preddvor 5444 Ugodno prodam komplet samsko SPALNICO. Hafner Ivanka, Ulica 1. avgusta 9, Kranj 5445 kupim Kupim KERAMIČNE PLOŠČICE Akmi — made in Greece. Telefon 21-518 5332 Kupim Železno peč (lutzovo — gašperček. Benkovič, Pot na Jošta 20, Kranj 5375 Kupim rabljeno KOMODO za perilo. Lužan Marija, Bistrica 13, Duplje 5400 KZ NAKLO bo prodajala v sredo, 1. septembra 1976, od 8. do 10. ure krmilnike za kokoši v vzrejališču v Podbrez-jah. Cena: 150 din. KZ Naklo vozila Prodam AMI 8, letnik 1970, prevoženih 60.000 km. Gorenjesavska 56, Kranj 5324 TOMOS 15 SL, letnik 1974, poceni prodam. Pintar, Gregoričeva 17, Čirče, Kranj 5329 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Pogačnik Srečko, Zaloše 13, Podnart 5330 Kupim novejši R 5 ali FIAT 128 šport. Ponudbe na telefon 22-639 5384 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS. Čirčiče, Šmidova 13, Kranj 5385 Prodam FIAT 850 po ugodni ceni. Šenk Franc, Predoslje 103 5386 Prodam SPAČKA, letnik 1973, prevoženih 60.000 km, za 23.000 din. Kunšič Matjaž, Titova 102, Jesenice. 5387 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, neregistrirano, v voznem stanju. Blejc, Lesce, Alpska 6 5388 Prodam STROJ in dele za lAUNUS 17 M, letnik 1966. Aljan-čič, Bistrica 39, Tržič 5389 Prodam R 4 komplet ali po delih, po ugodni ceni. Jezerska 82, Kranj 5390 Prodam VVV 1200, letnik 1965. Jezerska 89, Kranj 5391 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1973/74. Smodila, C. na Klanec 49, Kranj, tel. 23-019 5392 Prodam tovorni AVTO 620 z IR motorjem. Motor ima še garancijo do januarja 1977. Avto je registriran do 18. 6. 1977. Naslov v oglasnem oddelku. 5393 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, ima 33000 km. Jensterle Pold-ka. Begunje 24, Begunje na Gor. 5394 Poceni prodam ZASTAVO 750. Lesjak, Kokra 22, Jezersko 5395 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970, cena 31.000 din. Kutnjak, Šorlijeva 29, Kranj, tel. 25-935 5396 Prodam FORD ANGLIJO po ugodni ceni, dobro ohranjeno, registrirano do 1977, cena 15.000 din. Kastrat, Savska Loka 9, K ranj 5397 Prodam motorno KOLO MZ 150 cem, prevoženih 3000 km, registriran do avgusta 77. Igor Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur 5398 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964 in motor JAVVO. Smolej Rado, Krnica 56, Zg. Gorje 5399 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Hubad Ivan, Šenčur, Štefetova 29 5434 Prodam ZASTAVO 600, karoserija letnik 1970, po generalni, registrirano do julija 1977. Kordež Gašper, Prešernova 9, Radovljica 5447 Prodam po nizki ceni avto VVV, letnik 1965. Jelovčan, Gorenja Že-tina 3, Poljane nad Škofjo Loko 5448 Prodam OPEL ASCONA 16S, prevoženih 34.000 km. Informacije telefon 064-61-744 popoldne. 5449 Prodam FIAT 850, karamboliran, prevoženih 55.000 km, za ceno 11.000 dinarjev. Ogled pri Peternelj Viljem, Bistrica 38, Tržič od 15/do 18. ure 5450 Poceni prodam komplet STROJ in MENJALNIK ter vse ostale dele za ZASTAVO 750, starejši letnik izdelave. Golniška 15, Kokrica, Kranj I 5451 Kupim novejšo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 5452 Prodam dobro ohranjen AVTO AMI 8, letnik 1971, registriran do maja 1977. Kepic, Dvorje 32, Cerklje 5453 Prodam ohranjen AVTO NSU 1200, letnik 1971. Zalog 61, Cerklje 5454 Prodam FORD 17 M, letnik 1966, potreben delnega popravila. Grad 15, Cerklje 5455 Prodam dele za ŠKODO. Spodnji Brnik 42, Cerklje 5456 stanovanja GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici išče mlada družina. Ponudbe ha upravo pod »Ugodno« 5457 Oddam opremljeno SOBO, centralno ogrevano, s sanitarijami, dekletu (Slovenki). Stražišče, Benedi-kova 11, Kranj 5458 V opremljeno SOBO sprejmem sostanovalca. Stritar Marija, Cesta na Klanec 31, Kranj 5459 Mlad zakonski par nujno išče manjše STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Možnost predplačila. Tome Nada, Tavčarjeva 15, Kranj, tel. 22-694 SOBO ogrevano s souporabo kopalnice v Kranju, išče pošten študent. Ponudbe pod »Cena ni važna« 5401 Dvema študentoma oddam SOBO pri Krulc v Kajuhovi ulici 28, Kranj 5402 Oddam SOBO študentu. Cankarjeva 4, Kranj 5403 Sprejmem preprosto dekle na STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu. Po možnosti zaposleno v izmenah. Naslov v oglasnem oddelku. 5404 V.Kranju iščem ogrevano SOBO. Dam predplačilo. Ponudbe pod »Samski« 5405 V Kranju ali okolici iščem ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Uslužbenec« 5406 Zakonca, Slovenca z enim otrokom iščeta SOBO in kuhinjo v okolici Kranja za dobo enega leta. Ponudbe pod »Reden plačnik« 5407 SOBO z lastno ali souporabo kopalnice najamem v Kranju. Možno predplačilo za 6 mesecev. Ponudbe pod »Slovenska intelektualka«. 5408 Iščem SOBO na relaciji Brnik — Moste. Po potrebi pomagam na kmetiji. Ponudbe pod »Pošten« 5409. posesti Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE veliko 48 kv. m v Skofji Loki. Ponudbe na upravo pod šifro »Novi svet« 5414 Kupim pritlično ali enonadstrop-no HIŠO, dograjeno ali zgrajeno le do podstrehe, po možnosti v okolici Kranja. Plačilo po dogovoru^ Peter Florjančič, Zasavska 28, K ranj 5415 Dam v najem 35 k v. m dobro urejenih PROSTOROV za mirno obrt ali skladiščenje. Naslov v oglasnem oddelku. 5416 Kupim manjšo starejšo HFŠO v okolici Kranja. Ponudbe poslati na Jurhar Albina, Stošičeva 6, Kranj 5460 GARAŽO v Šorlijevi I. pritličje, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina«, tel. 23-221 5461 Takoj vseljivo starejše dvosobno STANOVANJE v Kranju prodam za 170.000 din. Informacije vsak dan od 8. do 12. ure na tel. 061-41-158 5462 zaposlitve Sprejmem DELAVKO za ročno barvanje. Konjedič Viktor, Delavska cesta 39, K ranj 5463 Prevzamem ZIDARSKA in ZEMELJSKA DELA. Kušej Mustaf, Rupa 23 b, Kranj 5464 Sprejmem vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA DELA. Fači HadŽi, Reševa 5, K ran j 5465 VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, Kranj 5064 Dve prijateljici prevzameta zapuščeno hišo v OSKRBO. Ponudbe pod »Zadovoljiv dogovor« 5159 Iščemo SNAŽILKO za 2 uri čiščenja na bencinski črpalki Istra benz Primskovo, Kranj 5410 Društvo upokojencev Šenčur išče mlajši upokojenski zakonski par ali osebo z izredno zaposlitvijo, ki bi prevzela delo in vodstvo v bifeju. Stanovanje je v hiši. Začetek službe 1.9.1976 5411 Iščemo ZIDARSKO SKUPINO za notranji omet. Ponudbe s ceno pošljite na oglasni oddelek pod »Nujno - 11958« 5412 Dekle vajeno dela v trgovini in gostinstvu išče SLUŽBO. Ponudbe pod »Čimprej« 5413 obvestila MIZARJI! Spretnemu mizarskemu popoldanskemu pomočniku (obrtniku) dajem za dve leti nov kombinirani mizarski stroj V NAJEM (marke P. Ledinek). Resni interesenti naj se javijo na naslov: Leban Vili, Moše Pijadeja 13, Kranj, po 19. uri 5345 EXPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapison, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, ali telefonirajte v popoldanskem času na Senjak, tel. 22059 5420 Obveščam vse tiste, ki žele na novo LIČATI RADIATORJE ali druge kovinske predmete, da sem na novo odprl ličarsko delavnico. Opravljene storitve so kvalitetnejše zaradi sušenja v sušilni komori. Prevoz predmetov v obe smeri je brezplačen. Ambrož Valentin, Kranj, Čirče 21. 5421 izgubljeno Ušel je mlad OSLIČEK, svetlo rjave barve. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Milan Trojar, Ojstri vrh 4, 64228 Železniki 5422 V soboto sem na cesti Visoko do Cerkelj izgubil KROŽNO RANO od sadika za krompir. Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne proti nagradi v trafiko Cerklje. 5469 prireditve BALINARSKI KLUB TRATA prireja v soboto, 28.8. 1976, ob 17. uri, VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel ČADEŽ iz Žirov. Vabijo balinarji! 5466 GD GODEŠIČ priredi v nedeljo, 29.8. 1976, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel JE VSE K. 5467 KUD ŠENTURSKA GORA/prireja VRTNO VESELICO v nedeljo, 29. 8. 1976. Kegljanje za jarca, streljanje. Igra ansambel FRANC/ FLERE z dobropol jskimi fanti. Vabljeni! 5468 GASILSKO DRUŠTVO SP. BRNIK, v nedeljo, 29. avgusta, ob 16. uri PREVZEMA GASILSKI AVTOMOBIL. Po programu bo VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom in kegljanjem za teleta. V soboto, 28. avgusta, pa bo DRUŽABNI VEČER s kegljanjem za teleta. Na obeh prireditvah igra ansambel TRGOVCI. 5417 OSNOVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA HRASTJE -PREBAČEVO priredi VRTNO VESELICO s kegljanjem v nedeljo, 29. 8. 1976, s pričetkom ob 15. mi pred gasilskim domom na Prebače-vem. Za ples bo poskrbel kvartet THP. Vljudno vabljeni! V nedeljo, 29. 8. 1976, bo ob 15. uri na Kokrici ženska nogometna tekma med poročenimi in najstnicami. Vse za enakopravnost! 5419 loterija 0) -* nji ti "O 4;^ 0 10 042965 10.000 16590 800 666185 10.000 7S.r>7u 800 09330 1.000 046 60 6262HO 10.000 866 60 475890 300.000 980 14850 60 «00 41 20 76956 600 21 50 80040 800 0801 v 500 80910 800 0438] 600 41850 806 «1071 800 l86666 10.000 36491 l.OOO 568131 769231 10.000 10.000 57 «7337 73097 20 1.000 1.000 02 40 78107 5.000 «»732 800 256497 10.000 030852 10.000 38 197302 10.000 20 730152 10.000 48 30 746202 10.000 0718 300 88078 517687 600 523 100 800 32763 600 72488 5.000 68043 600 88763 99623 800 69 20 800 19 30 76213 1.000 4259 300 799(59 82139 600 800 54 20 «7429 1.000 3874 500 52709 1.000 187154 10.000 034849 1.000 5 10 693200 10.00 38345 600 697879 10.(kx) 33226 600 773879 10.000 Za proslavo 40. obletnice stavke tekstilnih in gradbenih delavcev, ki bo v Kranju 18. septembra 1976 vabimo k sodelovanju v kulturnem programu igralce in »recitatorje kulturnih društev in srednjih šol občine Kranj. Prva vaja bo v ponedeljek, 30. avgusta 1976, ob 18. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. GLEDALIŠKI CENTER OBČINE KRANJ KŽK KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. C. JLA 2, tel. 24871 PO UGODNIH CENAH IiIUIII.UiNJ iz konsignacije nudimo lUllJUlllTiTTn kombaJne za izkop krompirja ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta Jožeta Ogrina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje med boleznijo, ga spremili na zadnji poti mu darovali cvetje v slovo. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za poslovilno pesem ob grobu. Žalujoči: sin Karel, hčerke Jožica, Mara in Angelca Kranj, 25. avgusta 1976 ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš preljubi sin in brat Pavel Bohinc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za podarjene vence in cvetje, za izrečena sožalja in vsem, ki so se od njega poslovili v tako velikem številu. Posebno se zahvaljujemo tovarni Sava, sodelavcem, sindikatu za vence in spremstvo v njegov mirni dom in izkazano mu čast, nam pa dokazali, da ste imeli, nam dragega pokojnika, radi. Gospodu župniku iz Goric, g. župniku iz Trstenika in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh nesrečnih dneh prisrčna hvala. Neutolažljiva mama in sestre. Tenetiše, 20. avgusta 1976 ZAHVALA Po dolgem trpljenju je v 83. letu umrl v Zabnici naš ljubi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Ivan Leskovec višji železniški tehnik in čebelar v pokoju Prepeljali smo ga v Maribor, kjer je bil pokopan na pobreškem pokopališču. Zahvaljujemo se družini Vilfan (Dolinarjevi), družini Oman (Jergovčevim) za nesebično pomoč. Zahvaljujem se zvonarjem za lepo zvonenje. Posebna zahvala dr. Ivanu Hriberniku za dolgotrajno zdravljenje in plemenitost v njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki so našemu očetu pomagali in z njim lepo ravnali. " Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija s sinovi in hčerko, hčerka Sonja z družino, sin Dušan z družino ter drugi sorodniki. Žabnica, Kranj, Maribor, 25. avgusta 1976 V globoki žalosti, sporočamo, da nas je nenadoma tragično zapustila naša Vanda Benedik učenka 4. razreda Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, 27. 8. 1976, ob 16. uri iz mrliške vežice v Lescah. UČLNCI IN UČITELJSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE A. T. LINHARTA RADOVLJICA Petek, 27. avgusta I9f* Prometni režim v Ljubljani(l) Zadnjih nekaj let je glavno mesto Slovenije postalo ozko grlo za promet. Avtomobilizem je dosegel takšno stopnjo, da je začel nevarno ogrožati pešce, kolesarje ter še posebej javni promet. Polne ceste s stoječimi kolonami avtomobilov so pravi strupeni »predori«. Novi prometni režim, ki je sedaj v veljavi, pa omogoča hitrejše gibanje mestnega prometa, več prostora imajo pešci in kolesarji in menda je tudi zrak čistejši. Po drugi strani pa je novi režim prizadel voznike, ki morajo voziti sedaj počasneje. Za mestni promet so zaznamovani posebni rumeni pasovi. Še posebej je orne- , jeno parkiranje; dovoljeno je le tam, kjer je to označeno s prometnim znakom. Vsak prekršek pri parkiranju pa je seveda treba plačati. Zaradi tega se je dokajš-nje število voznikov odločilo raje za prevoz z avtobusi mestnega prometa za prevoz v službo kot pa z osebnim avtomobilom. Kako teče promet po novem? Vsekakor še nikdar doslej niso vozila mestnega prometa prihajala na postajališča tako točno, karje vsekakor zasluga posebnih rumenih pasov, po katerih sedaj neovirano vozijo. Po odloku mestne skupščine Ljubljana lahko po rumenih pasovih vozijo še vozila Taxi službe in vozila PTT. V nobenem primeru pa se ne sme izključiti vožnja vozil s prednostjo in vozil s spremstvom. Zaradi razbremenitve, cestnega prometa v Ljubljani so na nekaterih ulicah takile rumeni pasovi: a. obojestransko neprekinjeni rumeni pasovi, b. obojestransko prekinjeni rumeni pasovi in c. enosmerni rumeni pasovi po desni strani vozišča. a) Obojestransko neprekinjen1 rumeni pasovi so zaznamovani na Titovi cesti od Bavarskega dvo^ do Šubičeve ulice, ob zahodn1 strani Trga revolucije ter od dišča do Rimske ceste. Pasovi s° obojestranski, to se pravi lahko avtobusi po njih vozijo da nesreče Trčil v tovornjak V ponedeljek, 23. avgusta, ob 19.20 uri se je na odcepu ceste, ki vodi iz Tržiča na magistralno cesto, pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa I zet Crnič (roj. 1956) s Pristave je vozil proti magistralni cesti; v ostrem desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti — vozil je brez vozniškega izpita — zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak s priklopnikom, vozil ga je Husein Cehič iz Kopra. Voznik Čehič je močno zavrl, da bi nesrečo preprečil, vendar mu to ni uspelo, motorist je trčil v levo kolo tovornjaka in padel. Ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Huda nesreča na železniškem prehodu V sredo, 25. avgusta, ob 17.35 se je na zavarovanem železniškem prehodu na Potokih pripetila huda prometna nesreča. Voznik motokulti-vatorja s priklopnikom — gumi vozom — Janez Ozebek (roj. 1913) z Blejske Dobrave je peljal od Most proti Potokom. Na Potokih pri hiši št. 1 je zavil desno na lokalno pot in peljal čez železniško progo v trenutku, ko je na semaforju utripala rdeča luč. Voznik tega ni upošteval in je zapeljal na tire — prehod namreč nima zapornic, temveč znak in utripajočo luč — prav tedaj, ko je iz smeri Žirovnica pripeljal elektro motorni potniški vlak. V silovitem trčenju sta umrla voznik Janez Ozebek in njegov 4-letni vnuk Aleš Vovk, ki se je peljal na vozu. Nesrečen padec s kolesa V sredo, 25. avgusta, ob 19.30 se je v Lescah na dvorišču stanovanjskega bloka Savska cesta 4 a pripetila huda nesreča. Desetletna Vanda Benedik je sedla na kolo, da bi se odpeljala proti Radovljici skupaj z materjo. Pri spreljavanju pa ji je na peščenih tleh kolo spodneslo in je padla tako nesrečno, da ji je ročica prednje zavore predrla prsni koš. Med prevozom v jeseniško bolnišnico je Vanda umrla. L. M. obe smeri; ker so pasovi nepre njeni, pomeni, da avtobusi voZ'J po njih neprekinjeno in da je 1 ostala vozila izključena VSP_ vožnja. Rumeni pas je omejen leve strani s prekinjeno rumej1 črto, z desne strani pa z desn1^ robnikom vozišča. Na skici (št-šifrirani del označuje rumeni p8'^ Na cesti pa je rumeni pas ozna čen z dvema prometnima zna* ma; prvi prometni znak je n cesti — to je rumena prekinjen, črta. Drugi znak pa je vertika'n — obvestilni nameščen poleg v°' zišča: to je pravokotna tabla m0^ dre barve z vrisanimi rumenim1 ostalimi prometnimi pasovi je razvidno iz fotografije. Dolž- nost vsakega voznika je sev ;eveda da upošteva oba prometna zn VE*' 14 POKUUKA- IESENICE B MEZAKUA VINTCAR \ .•L Tale »bogat« kažipot je v Spodti^ Gorjah, kjer se od glavne ce ■« odcepi cesta na Fortuno in napWj. Vintgar ter naprej na Poljane. "a * nje čase so smerokazi in kažip<)il,af Gorenjskem lahko bi rekli vzorno urejeni; vsekakor bolje nekateri cestni odseki — B. B. PM Kranj išče voznik^ o* V nedeljo, 15. avgusta, u 22. uri se je na cesti drugega r jj v bližini hiše št. 20 na $re°to' Beli pri Preddvoru pripetila,P ^ metna nezgoda med voz**« g%e osebnega avtomobila ljublja^o registracije znamke zastava in voznikom kolesa s Ponlf-ia je motorjem. Voznik avtomob1* ^1 po nesreči ustavil in vp' j|i kolesarja, če je poškodova ^ ko je le-ta odvrnil, da »V ^ odpeljal naprej. Čez dva d^jedi> je bilo na zdravniškem Pfe*Le0,' ugotovljeno, da ima K« zlomljen prst na levi nogi« # ^{0 Postaja milice v Kranja ^ prosi neznanega voznika . $ mobila, ki se mu je pripetl pflJ dogodek, da se oglasi naj§10 Kranj ter pojasni, kako je P do te prometne nesreče. Pogovor tedna Janez Svegelj: V moštvu ni več kolektivnega duha Kranj, 26. avgusta — Se sobotno zadnje srečanje v kranjskem letnem bazenu Triglav: Solaris in končana bo letošnja sezona v elitni skupini druge zvezne vaterpolske lige. j^nemu od največjih favoritov za prvaka, kranjskemu Triglavu, tudi v tej sezoni kot kaže ne bo uspelo, da si s prvim mestom spet pribori vstop v družbo najboljših jugoslovanskih vaterpolskih moštev. Se nikoli v teh petih letih nastopanja v drugi ligi niso bili bližje temu cilju Kot prav letos. Prav malo je namreč verjetno, da bo »prvak« šibeniški Solaris nocoj v Rovinju prepustil obe točki domačemu Delfinu. Ce se to zgodi, morajo triglavani v soboto v domačem bazenu premagati Šibeničane in si tako zagotoviti tretje srečanje, ki bo odločilo, kdo bo drugo leto prvoligaš. Vzroke, da Triglav tudi letos skoraj zagotovo ostaja praznih rok, lahko poiščemo že danes. Za ocenitev so najbolj poklicani le sami igralci tega zanimivega vodnega športa. Janez Svegelj, dvajsetletni študent prvega letnika ekonomije ter petkratni mladinski državni reprezentant, je eden od boljših kranjskih vaterpolistov, ki so se to sezono željno borili, da si končno po petih letih spet pribore prvoligaški naslov. Ni mu vseeno, da so štiri že Planirane točke ostale v Djenovičih in Rovinju. »Da smo djenovićki bazen zapustili poraženi (Riviera : Triglav 6:4) je kriva j^aša slaba igra. V vodo smo odšli preveč samozavestni, prepričani v nado zmago. Toda obrnilo se je drugače, kot smo pričakovali. Domačini so nam vsilili svoj način 'gre in mi smo jo seveda sprejeli. In če moštvo, ki hoče v gosteh osvojiti obe točki, akoraj tričetrtine tekme ne da gola, tudi z igralcem več, potem res nima nobene možnosti, da zmaga.« »V Rovinju (Delfin : Triglav 8:7) ni bilo nič bolje. Spet smo sprejeli Delfinovo ostro igro, ki pa nam ne ustreza. Ponovila se je ponovno naša stara ,lepa' navada, da nas vodstvo že zadovolji. Po prvih dveh četrtinah smo namreč povedli z dvemi 8oli prednosti in v tretji zaigrali ležerno, saj nas je vodstvo uspavalo. V zadnji pa so Aam domačini ušli za dva zadetka, nas nadigrali in na koncu zasluženo slavili.« »In še nekaj se je letos v ekipi pokazalo. Odnosi med igralci so se poslabšali tako, da vsak gleda le Se na sebe. Ni več tistega pravega kolektivnega duha, ki moštvo drži skupaj in ki je pogoj za uspehe in dobre igre.« Ali naj bi bil to konec moštva, ki ima v svojih vrstah odličen mladi vaterpolski kader? kvarc, brata Miro in Zmago Malavašič, Svegelj, Calič, Kuhar, Velikanje, Krašovec, Vidic ter Kodek, Balderman in drugi soigralci, ki so sposobni dati več kot so. Jutri jih čaka še zadnje srečanje. Bodo proti Solarisu dokazali, da so boljši in se jim maščevali za poraz v Šibeniku (Solaris : Triglav 12:7), in da od njih v bodoče spet lahko pričakujemo dobro vaterpolsko igro. Res so jo sposobni pokazati. D. Humer Številna tekmovanja tev no. ~ Številnim prireditvam v počast i-Prikrr^in''la hraJevne skupnosti Ljubno se je društ tU('' domače telesno vzgojno lam ^am'u za tekmovanja v streljanju, kr08'*nern tenisu, šahu, malem nogometu in ena «• jC- -*e °dzvalo sedem telesnokulturnih in "»•ndikalna organizacija. Naiv a °vanje je trajal° »d 20- do 22. avgusta. partiz UHpeha Pa so imeli tekmovalci TVD gah p*"- p°dnart, ki so zmagali v treh pano-pos'amrvi so bili ekipno v krosu. Zmagovalci v (Jamn u"in tekin Pa s0 mli franc Zupan Pri «r pri članih. Slavko Resman (Podnart) Pri ?Js,h mladincih. Srečo Kopač (Mošnje) ml»lših mladincih, Tilka Kokoli (Ljubno) V Kranju za atletske naslove SRS jut .ranJ — Gorenjska metropola bo din v nedeljo na atletski stezi Sta-atlii8 Stanka Mlakarja gostila nad 120 •kihu at,etinJ iz dvanajstih atlet-p * kolektivov, ki se bodo borili na ^»mičnem prvenstvu SR Slovenije v 4jn^*°rUi starejših mladincev in mla- *tvo'e*8' dopoldne na pa lFI'a*nu predtekmovanja, popoldne t«k!lT * 8Pet v obeh dneh, finalni del Ml °X pričel ob 152°-»|0 adtnci se bodo za slovenske nali 4ftAboril> na 100, 400, 1500, 3000, 110 kov ? m ovire- noJ'' 200' 800' 5000 me_ dikalnih športnih iger v občini. A. 2. , Pozdrav l* Argentine 4/. e^ pozdrav iz daljne SlžfnMne so zapisali na raz-/•eft nici naši alpski smučarski B^.e*entantje Bojan Križaj, benls Strel, Andrej Koželj ter er Tone Vogrine. Skakalna šola v Stražišču S pričetkom novega šolskega leta se bo začela tudi nova smučarska skakalna šola v Stražišču na 15-me-trski plastični skakalnici. Vadbene ure bodo vsako soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. Smučarski klub Triglav, ki je organizator začetne skakalne šole vabi mlade ljubitelje smučarskih skokov v starosti do 14 let, da se vpišejo v šolo v vadbenih dneh. V šolo vpisuje na skakalnici trener Brane Finžgar. Prvi trening bo že v soboto, 28. avgusta. Uspeh gorenjskih šahistov Republiškega članskega prvenstva Slovenije v šahu, ki je bilo sredi avgusta v Ljubljani, se je udeležilo tudi pet gorenjskih šahistov. Najbolje se je uvrstil Zorko (Jesenice), ki je s 7 točkami delil 8. do 7. mesto. Na 8. mesto se je uvrstil Petek (Lesce) 6,5, od 9. do 15. mesta pa se je uvrstil Hribar (Zveza slepih - Kranj) ti, od 16. do 19. mesta pa Roblek in Matjašič (oba Lesce) 5,5 točke. Prvenstvo je bilo odigrano po švicarskem sistemu 11 kol, v katerem vsake pol točke veliko pomeni za uvrstitev. Vsi naši šahisti so se pošteno borili in niso taktizirali, kar jim je zaradi tega prineslo nekoliko slabšo uvrstitev. Uvrstitev mladega Hribarja (med samimi mojstrskimi kandidati) postavlja za glavnega favorita na prvenstvu I. kategornikov Slovenije, ki bo v Lescah od 27. avgusta do 5. septembra v organizaciji šahovskega društva Lesce. V Perovič Uspeh Mazija na Krku Na Krku seje končalo letošnje državno mladinsko prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležil tudi Leon Mazi, mojstrski kandidat iz Kranja. Iz Slovenije je sodeloval tudi Mariborčan Darko Supančič. Med šestnajstimi šahisti je zmagal mojster Peter Popovič zli točkami in tako ponovil lanskoletni upeh. Supančič je delil drugo mesto s pol točke manj kot zmagovalec. Mazi pa je osvojil šesto mesto, kar je nedvomno največji uspeh kranjskega šaha v zadnjih letih. 1). Pavlin Iz dela Športnega društva Komenda Tudi v manjšem kraju se veliko doseže v, Komeuda — Da je Športno društvo Komenda dobilo letošnjo bronasto plaketo občinske skupščine Kamnik, ni naključje. V Komendi, Mostah in v Križu ne manjka zanimanja za šport in rekreacijo in to se odraža v delu Športnega društva Komenda, ki združuje okrog 300 ljubiteljev športa iz teh in okoliških vasi. Dejavnost Športnega društva je na tem področju tudi velik združevalni element, ki ga v sodelovanju prebivalcev krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ ne kaže prezreti. Športno društvo Komenda izredno dobro deluje kljub pomanjkanju denarja. Za leto 1975 in 1976 je prejelo za dejavnost 12 starih milijonov dinarjev, kar v primerjavi s potrebami ni veliko. Pomanjkanje denarja nadomestuje prostovoljno delo, za katerega se člani zavestno odločajo. Tega se zavedajo tako krajevne družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost, ki športnikom radi pomagajo, kot telesno-kulturna skupnost kamniške občine. Možnosti, da se sodelovanje še razširi, je obilo. Uspešno delo športnikov iz Komende potrjujejo tudi številne prireditve, ki so jih organizirali v kraju, predvsem pa »teden športa«, katerega uradni zaključek bo 17. septembra. Najboljšim bodo podelili nagrade in priznanja, samo Športno društvo pa bo prejelo bronasto plaketo kamniške občinske skupščine. K razvijanju športa v Komendi in okolici veliko prispeva dobro sodelovanje z osnovnima šolama v Komendi in Mostah. Športna vzgoja se zadnja leta začenja v krožkih v šolah pod vodstvom mentorjev. Šolski športni objekti pa so razen naprav na hipodromu dostopni tudi starejšim, navdušenim za rekreacijo. Da je šport v Komendi priljubljen tako med mladimi kot starejšimi pove podatek, da se je lanskega kolesarskega trima udeležilo več kot 100 ljudi, letos pa bo udeležba zanesljivo številnejša. Športno društvo Komenda združuje nogometno, odbojkarsko, košarkarsko, šahovsko, namiznoteniško in hokejsko sekcijo. Med nogometaši so najaktivnejši člani in pionirji, ki tekmujejo v ljubljanski podzvezni ligi in so se v zadnji tekmovalni sezoni kljub težavam uvrstili v sredino lestvice. Tudi za prihajajočo sezono se že pripravljajo in upajo, da uvrstitev ne bo slabša. Tako kot nogomet uživa tudi odbojka v Komendi veliko zanimanja, bodisi kot tekmovalni ali rekreacijski šport. Pri odbojki je še posebno veliko zanimanje za rekreacijo. Košarka je šport, kjer se še posebej kažejo sadovi načrtne vzgoje v osnovni šoli. Mentorja košarkarjev iz Komende sta Srečo Lah in Rudi Ocepek. Delo je sistematično. Na treningih se zbere tudi po 60 igralcev, ki vneto vadijo, začenši pri pionirjih. Cilj košarkarjev iz Komende je uvrstitev v eno od medobčinskih lig. Stroški bodo kljub varčevanju, brezplačnim prevozom in prostovoljnemu delu porasli, vendar je uvrstitev v kakovostnejše tekmovanje zaradi razvoja košarke v Komendi nujna. Igrišče, opremljeno z razsvetljavo, je vedno polno. Starši so se spočetka zaradi stalnega zadrževanja otrok na igrišču pogosto hudovali, vendar so spoznali, da je privrženost športu koristnejša od posedanja v gostilnah. Predsednik Športnega društva Komenda Franc Zadrgal (na levi) in podpredsednik društva Marjan Znidar (v sredini) v pogovoru z novinarjem Glasa. V ozadju številna priznanja in pokali, ki so jih v nekajletnem uspešnem delu osvojili športniki iz Komende. — Foto: F. Predan Enako kot za košarko lahko trdimo za šah, ki je postala panoga, kjer so dosegli igralci iz Komende največje uspehe. Igranje šaha se začenja v šoli, potem pa nadaljuje v klubu. Komendsko mladež spoznavajo s skrivnostmi šahovske igre mentorji Rudi Ocepek, Ciril Križelj, Brane Mam in Marjan Znidar. Člani so lani sodelovali v zahodni skupini II. slovenske lige. Vsi člani so sedali za igralne mize, pa so kljub temu ostali v ligi. Še posebno uspešni pa so najmlajši. Pionirke so se leta borile za republiški naslov. V Radovljici jim je letos podvig uspel. Razen tega je letos mlajši pionir iz Komende na republiškem prvenstvu priigral šesto mesto, starejša pionirka deseto in mladinka 14. mesto. Starejša pionirka Marija Jagodic je lani na republiškem prvenstvu delila prvo mesto in igrala na državnem prvenstvu. Do četrtega kola je uspešno igrala, potem pa ji je uspeh prekrižala bolezen. Omenjeni dosežki so za podeželsko naselje izreden uspeh, za katerega so bila potrebna leta in leta trdega dela. V Komendi so že tri leta znani brzoturnirji odprtega značaja, na katerih še posebno radi sodelujejo igralci z Gorenjske. Šahisti iz Komende bodo še naprej načrtno vzgajali naraščaj, sodelovali v šahovski ligi in organizirali turnirje. Predvsem pa žele, da bi bilo sodelovanje z drugimi klubi tudi v prihodnje uspešno. Nočna kulturna in skakalna prireditev Ni še tako dolgo, ko smo pisali, da bodo v Otševku v kranjski občini praznovali prihodnje leto 100-letnico šole, 75-letnico kulturnega delovanja in 40-letnico športnih aktivnosti. Danes športne, kulturne in rekreacijske dejavnosti v Olševku uspešno nadaljuje Športno društvo Grintavec, ki namerava čez čas zgraditi v Otševku športni, kulturni in rekreacijski center. Društvo ima danes že okrog 1()(K) članov. Za začetek so v nedeljo, 8. avgusta, imeli na novi smučarski skakalnici, prekriti s plastiko, mednarodno tekmovanje. Posebnost te plastične skakalnice je, da je bila gradnja mnogo cenejša (veljala je le okrog .') milijone starih dinarjev) in da je namesto klasičnega plastičnega materiala za skakalnice prekrita z itisonu podobno snovjo. Kot rečeno ima Športno društvo Grintavec namen opravljati v Olševku tudi kulturno poslanstvo. Letos so imeli že štiri takšne prireditve, na katerih so razen športnikov sodelovali znani domači in slovenski kulturni delavci. Posebnost društva pa je tudi, da je za zdaj edino v republiki, da sodeluje t organizacijami združenega dela, ki se vključujejo v športna prizadevanja in športno ter rekreacijsko vzgojo občanov. V drugem krogu letošnje aktivnosti ima društvo v programu še sedem kulturno športnih prireditev in sicer dve v Kranju, štiri na Visokem in eno v Olševku. Člani in vodstvo društva menijo, da je to prvi poskus v državi takšnega »prenašanja« kulturnih dobrin na »potrošnike«. Prva takšna prireditev v jesenskem delu programa bov soboto, 28. avgusta, v Olševku. Prirejata je Športno društvo Grintavec Olševek in Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj TOZD Detajl. Ob 16.30 bo v Olševku najprej nogometno srečanje med moštvoma Korotan in Grintavec. Osrednja prireditev pa bo ob 19. uri ob vznožju 20-meterske smučarske skakalnice. S samostojnim koncertom bo nastopila godba na pihala iz Ci ori j, v odmoru med koncertom pa 'bodo na plastični skakalnici smučarski skoki. V eksebi-cijskih smučarskih skokih bodo sodelovali najboljši jugoslovanski skakalci (A selekcija), kot predskakalci pa bodo nastopili skakalci domačega društ v a. Posebnost te kulturne skakalne prireditve bo, da bodo to prvi nočni smučarski skoki na osvetljeni plastični skakalnici v Jugoslaviji. Na slikah: Gorjanski godbeniki radi nastopajo in so doslej že imeli številne koncerte in nastope v raznih krajih Slovenije — Nova plastična skakalnica v Olševku A. Z. Začetni rezultati se kažejo tudi pri namiznem tenisu, kjer je mentor Peter Zorman, in pri hokeju ter drsanju. M ladi sami urejajo naravno drsališče in dokazujejo, da bo morala dobiti ta panoga v prihodnje več podpore. Športno društvo Komenda vsakodnevno dokazuje, da se da s trdim delom tudi na vasi marsikaj storiti. Zadnja akcija društva to ponovno potrjuje. Športniki namreč urejajo skupaj s Konjeniškim klubom društvene prostore, garderobe in sanitarije ter skupno s Strelsko družino, ki ima 28 članov, strelišče za zračno puško. J. Košnjek r Križaj mednarodni prvak Argentine KRANJ — Kot je znano, so naši najboljši alpski smučarji letos že zgodaj pričeli s treningi na snegu. Odločili so se za smučišča v Argentini, kjer pa so kljub mili zimi odlični pogoji za trening in prva tekmovanja. Po uspehu na prvem veleslalomu pred tednom dni, ko je Bojan Križaj zasedel odlično drugo mesto, so iz Argentine prišle še boljše novice. Mladi Tržičan Križaj se je izvrstno odrezal tudi na mednarodnem prvenstvu v slalomu. Z odlično vožnjo v obeh slalomih si je prismučal prvo mesto in tako postal mednarodni prvak Argentine. REZULTATI: 1. Križaj (Jugoslavija) 102,15, 2. Patteron (ZDA), 103.00, 3. Ochoa (Španija) 104,05, 4. Perrot (Francija) 104,20, ... 9. A. Kozel (Jugoslavija) 107,55. Tudi v drugi mednarodni tekmi v veleslalomu se je Križaj ponovno odrezal. V obeh vožnjah tega veleslaloma se ni dal presenetiti, ni naredil napake in zmagal skoraj z več kot s trisekundno prednostjo pred Špancem Garcio. REZULTATI: 1. Križaj (Jugoslavija) 3:00,71, 2. Garcia (Španija) 3:03,95, 3. Roche (Francija) 3:05,10, 4. Fuller (ZDA) 3:05,34, 5. J. Ochoa (Španija) 3:05,89 ... A. Koželj (Jugoslavija) 3:07,80. Te odlične uvrstitve Križaja v Argentini pa so mu prinesle tudi zelo dobre FIS točke — pod 10. Vse te vspodbudne uvrstitve naših in o pogojih treninga je športnemu novinarju DELA Jožetu Deklevi pripovedoval Ločan Boris Strel, ki se je zaradi počene kosti nad gležnjem pred časom vrnil v domovino. Zaradi zloma je Strel dobil mavec in bo moral mesec dni počivati. -dh Bojan Križaj — vspodbudne vesti s treninga in mednarodnih tekem v Argentini. J Športna nedelja na Kokrici Kolesarska sekcija ŠD Kokrica bo v nedeljo, 29. avgusta, priredila kolesarsko dirko turistov in veteranov za pokal Kokrice, ki se bo štela tudi za prvenstvo SRS Pričetek bo ob pol devetih. Turisti bodo vozili v razredu mladincev in članov, veterani pa v štirih starostnih kategorijah. Prijavijo se lahko tudi posamezniki, ki se rekreacijsko ukvarjajo s kolesarjenjem. Ob 15. uri pa bo tradicionalna ženska nogometna tekma med neporočenimi in poročenimi. Slednje se bodo hotele oddolžiti mlajšim nasprotnicam za lanski poraz, ki so ga doživele pred številnimi gledalci po streljanju enajstmetrovk. B. V. Vodstvo reševalne oziroma iskalne akcije je izdelalo natančen načrt iskanja pogrešane Tatjane Sredina reševalna akcija je bila hkrati tudi preskus fizične pripravljenosti vojakov, teritorialen>> Božič miličnikov in gorskih reševalcev Smrt je čakala za bukvijo Uspešna akcija planincev, gorskih reševalcev, miličnikov, vojakov in pripadnikov teritorialne obrambe Kališče — Tatjana Božič iz Ljubljane, stara 55 let, je bila navdušena planinka. Številne slovenske transverzalne poti je že prehodila. Nazadnje se je lotila kranjskih vrhov in odšla zato 18. julija na Kališče. Ob 11.30 je v Tupaličah izstopila iz avtobusa in se napotila proti Kali-šču. V Dom Kokrškega odreda na 1540 metrov visoki gori je prispela precej utrujena. Oskrbnik Viktor Obid ji je svetoval, naj se odpočije in naj ne sili še isti dan nazaj v dolino. Tatjana pa je nemirno pogledovala na uro. Ob pol sedmih zvečer je želela biti na avtobusni postaji v Tupaličah. Doma imam kužka, je dejala. Će me ne bo domov, ga nihče ne bo peljal na sprehod, je pripovedovala. Preden je ob 14.20 odšla proti dolini, se je pod številko 2278 vpisala v vpisno knjigo, napisala, da je članica planinske organizacije in da je cilj njene poti Preddvor . . . Tatjana Božič do doma ni prišla. Izognila se je dobro shojene poti v dolino in jo ubrala po stari poti, ki vijuga v bližini nove tovorne žičnice. Nad Borovjem, približno 700 ali 800 metrov visoko, je omahnila. Po strmem pobočju je zdrsnila več kot 100 metrov globoko in obtičala, prilepljena za bukev. Izginulo Tatjano so začeli mrzlično iskati. Bratje Niko, Marcel in Peter so zaman tavali po Kališču in iskali sestro. V patrolne akcije so odhajali tudi kranjski gorski reševalci. Tatjane ni bilo nikjer. Iskalci so sicer prišli v bližino njenega pre-ranega groba, vendar nihče ni zaslutil, da leži truplo na grebenu za bukvijo. Nemogoče je bilo pričakovati, da bo tak način iskanja prinesel uspeh. Zato so se kranjski gorski reševalci, miličniki, vojaki in pripadniki teritorialne obrambe odločili za skupno akcijo. Več kot 100 gorskih reševalcev, miličnikov iz Kranja in pripadnikov posebne miličniške enote iz Ljubljane, vojakov, pripadnikov teritorialne obrambe in planincev se je zbralo v sredo, 25. avgusta, v Ma-čah nad Preddvorom. Krenili so proti dve uri oddaljenemu Kališču in Zadnjič, ko sem se po Mohorjevem klanci v Kranju, tem kranjskem kamnu spotike, spotikal proti vrhu in bil nazadnje že tako izmučen, da mi je kar od bodic kapljalo, srečam vrlega Kranjčana. Z desetkilogramsko plinsko jeklenko na hrbtu jo je strumno mahal navzdol. Ko se srečava, pomislim: »Če se tale dedec zdajle spotakne in pade, bova srečna, če tiste jnklenke ne bo razneslo in nama ne bo treba rakom žvižgat.« Pa je možakar, ko/ da je prebral moje misli, počakal, da si malo oddahne. Hočem ga potolažiti, da je la/iko vesel, da mu težke jeklenke ni treba, nositi navzgor po klancu. O da ga ne bi tako nagovoril. Bruhnilo je (pa ne iz jeklenke); zinil je dedec vame, da ima vsega in mene m še posebno tistih v prodajalni plina na Primskovem dovolj. V ponedeljek je menda naročil, da mu plin pripeljejo v Straž išče. Ker ga v torek še ni bilo, so mu povedali po telefomu, da jih je voznik iskal, a ni bilo nikogar doma. V sredo je dobil odgovor, da ta dan niso vozili plina v Stražišče (a je njegova boljša polovica izvedela, da so ga pri znancih v Stražišču ta dan vseeno dobili). V četrtek, mu povedo, da voznik, ki je ugotovil, da v torek ni bilo nikogar doma, zdaj ni več našel hiše. In v petek se je po telefonu nekdo zahahljal in povedal, da imajo tile vozniki in sploh v plinarni veliko dela in zato ne more nihče priti s plinom do Stražišču. »Dragi kolega,« ga skušam potolažiti; »pomiri se. Ne razburjaj se, saj te bo kap. Bodi vesel, da si živ in da plin lahko sam neseš s Primskovega v Stražišče. Tiste odgovore po telefonu iz pli name pa bi jaz predlagal, da si jih zapomni kakšen humorist pri narodnem ansamblu, da jih uporabi, ko mu zmanjka humorja na kakšni prireditvi. Sploh pa; mar niso v plinarni na Primskovem zares pravi, vrli humoristi.« Možakar se je zaradi mojih pripomb že grozeče jezil, zato sem jo brž odkuril po klancu navzgor. A ker sam tudi nisem bil nič boljše volje zaradi tega spotikavega klanca, sem si vseeno še enkrat dal duška in zaklical za njim: »Vesel bodi, da ni redukcije elektrike!« V nedeljo, 15. avgusta, približno ob pol osmih zvečer je v restavraciji na letališču Brnik sedelo pet deklet. Naročile so pijačo in bile so kar hitro po-strežene. Toda zataknilo se je pri plačilu. Račun je znašal 42 din. Ena od deklet je stresla iz denarnice drobiž. Za dvaindvajset din ga je bilo, pa še dva papirnata bankovca po deset din so dekleta primaknila zraven Natakarju pa to nikakor ni bilo všeč. Zatrdi/ je. da meže* V nobenem primeru ne bo šle/. Poleg tega pa je pripomnil, da se mu take »smrklje« že ne bodo smejale. Dekleta pa so mu pojas-ni/a, da smeh sploh ni bil namenjen njemu. Kajpak so bile gostje ob takih komentarjih lahko /)ošteno užaljene. Zahtevale so šefa strežbe, a prijazni natakar jim je pri priči pojasnil, da je »za njih ,šef« on sam. Pa še to je pripomnil, da jih vse skupaj pozna, čeprav so bile menda razen ene v brniški restavraciji vse prvič. »Prepirček« je najprej poskušal razrešiti pomočnik šefa strežbe, a mu ni uspelo. Nazad nje je k mizi zares prišel še šef strežbe. Dekletom se je za »nesporazum« vljudno in lepo opravičil, čeprav to. niti ni bila njegova dolžnost, niti to dekleta seveda od njega niso zahtevala. Dejal jim je celo, naj pospravijo denar, da bo natakar že sam plačal. Toda gostje so kljub temu denar pustile na mizi. Vsekakor pa bi bila dekleta bolj vesela opravičila »vljudnega« natakarja, ki je ob obisku šefa strežbe odhitel neznanokam. Truplo pogrešane planinke Tatjane Božič iz Ljubljane sta v sredo našla vojaka Budimir Pe-rović in Petar Tomić Vojaka Budimir Perović in Petar Tomić sta prva ugledala truplo pogrešane planinke izdelali podroben načrt iskalne akcije, ki ponovno potrjuje dobro sodelovanje med Planinskim društvom Kranj, gorsko reševalno službo, UJV, vojaki in teritorialno obrambo. Iskalno akcijo so neposredno s pomočjo najsodobnejših tehničnih zvez vodili načelnik UJV Kranj Stane Mihalič, inšpektor Jože Drol, komandant štaba gorenjske cone polkovnik Ljubo Kržišnik, komandant štaba teritorialne enote Zvone Rezek, starešine garnizije iz Kranja, predsednik in tajnik PD Kranj Franci Ekar in Emil Herlec, kranjski gorski reševalci in predstavnik PZS inž. Pavle Šegula. Hrabri možje so v strelcih krenili s Spodnjega Kali-šča proti Mačam in Bašlju. Kako temeljita je bila iskalna akcija, ki jo je spremljal tudi helikopter Republiškega sekretariata za notranje zadeve s pilotom Andrejem Andol-škom za krmilom, pove podatek, da so iskalci na strmem, zaraščenem in mnogokje previsnem področju našli jopico, ročno uro, ki se je ustavila 21.7. 1976, bundo in par spodnjih hlač! Ob 11.30, dobro uro po začetku akcije, jQ. iz prenosnih oddajnih postaj zašumelo: stoj, akcija ustavljena, ponesrečenko našli! Prebijali smo se proti kraju nesreče. Tatjano Božič sta ugledala vojaka Budimir Perović in Petar Tomić, člana 4. iskalne skupine, ki je imela nalogo prečesati teren ob tovorni žičnici. Z desnico, naslonjeno ob stoletno bukev, je Tatjana negib' no ležela ob vznožju drevesa! Iskalna akcija, ki je prinesla P0' poln uspeh, je bila s tem končana-Prinesla je popoln uspeh, hkrati pa potrdila, kako kaže ukrepati v ena* kih primerih. Bila pa je tudi praktični preizkus sodelovanja med planinci, reševalci, vojaki in miličniki! Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Peter in Marcel Božič, brata pott>e' srečene planinke, sta pred skupn° akcijo dneve in dneve iskala pog?e' šano sestro. Tudi v sredo sta bila ^ pobočju Kališčal Zadovoljna sta bila, da so se v Kranju odločili z? tako široko zasnovano akcijo, ki Je prinesla uspeh. Reševalci so morali pokazati na P°. bočju Kališča tudi številne ^P1/1^ stične veščine. Primeri, ko je ul •• treba premagovati skale, niso redki. bHl Za tole mogočmt bukvijo je ležalo truplo Tatjane Božič! Otroci na Koroškem JESENICE - Sredi avgust« JJ odpotovalo 28 otrok z jeseni**, občine na Koroško. Odpotov* so v okviru zamenjave letovaJ*^ z otroki koroških članov KOje. nistične partije, ki so bili na.šjii tovanju v Novigradu. JeselVpjfl otroci so letovali ob Gosels**j, jezeru. Gostitelji so jim pripra. j li bogat program bivanja. Spj",eJ jih je celovški župan, obiskali V so jih tudi predstavniki naše» veleposlaništva v Avstriji.