33. Heinm. I LMIM i ntafa 10 ttntvfi N17 L lefO. .Slorenaki Scroda **l|a pm ptitt« z* Antio-Ogrtko: • tt Nemfljo: ćelo loto skupaj naprej . K » - cdo Teto niprej . . . . K »— cetrt IcU 2 r • • 7*__ M Amcriko ta v»« drag* d«Me : ni mesec 1 I . . I 250 cdo Itto niprej . . . . K 3&— VpraSanjem glede biterator se naj priloži za odgovor dopitnica ati rnamka. Upravni**** (spodaj, dvortiče levo). InaHova mlics Si. i, Ul«i«t 41. »1, * Istefa vsak *m vwšr IsvSMBil MMJt !■ pmafk«. I«*erafl •€ računajo po porahlfenea proatoni hi aletr: 1 on« vlaok, trn 63 mm Urok proator: enkrat po 8 vin., d»akr«t po 7 vi«, tri krit po 6 v. Poalane («nak proator) 16 vin., parte in zahvale (eaak proator) 10 vi«. Pri večjih inaerdjah po dogorero. Ma piiBtm aaroćita brtz istodobne vposUtv^ nar^rtfae se ne #rfra. „■iroftaa ti tkani" Mala* 4t SS. UpraraiitTa aaj a* poiiijajo naročnine, reklamacije, laacrtti Lt 1, te je adminiatratirne stvari. .Slovenski Narod* relji v Lfabl'tal dostavljen na dom ali če se hodi ponj : eeio leto nepr«j . . . . K 26*40 I četrt leta „ ..... 6*6© pol leta „ ..... 13-20 | Ha mtsec ,.....9 2'20 _____ »tMBMUI MtTilka Ttlja 10 vtaarlt*. ——— Dopiai naj 9e franklrajo. Rokoptai a« ae rračajo. Vr«flbii*tr*: Hjuflavs mMaai aH. 1 fv prftUJJa lavo,) tolart*-« «, 34. Hale uradio porotilo. Dunal, 9 iehruarja. (Kor. urađ.) LJradno se poroča: VZHODNO BOJlSČE. Na r.skateriH točkah ironfe ž!-vahnejše delovar'e artiljerije, lit za nas ugodna patn!*>ks po^rz^h. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOfiSCE. Nofceclh pomembnfh dogodkov. Narr.estmk naje^nika i c: eralnega štaba pl. Hofer. fm!. Reile eradoo pole. BercHn, 9. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroea: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. V loka pri Ypresu In VVIichsetu, ter od Ancre do Sotnme ie vlada! ži-vahnejšl artiljerijski boj. Dopeidtre $o napadll Angiež! pri Serru. ZavrrHl smo jifa. Na sevtrntm brecru Ancre j so se po kratktm odmoru vrlčell novi J napadi, tekom ksttrih «tt?g pr! Bat!- j lescotirtti IzgubM! reksl t*!. Saverna i od gozda St. Pierre Vaast i« ostal Angležem od v cciotl pone«rec?nt3:i šunka ozek kos, kl&r so bil! vđrF, rai pa smo še ta kos zavzeil. Med Mo»o !n Moslo je sunlla pr! Fiirevu po uzv9-šni prlprav! z ocn^m nel-a s^o-nijs tla v trei}e frcnco5ks crte ter pripe-Ijala pri malo laitnih izgubaii nazaj 26 Tjetlh. VZHODNO BOJTŠCE. Od Dvlne do Donave nottnfh večjih bojfiJh Čfnov. MAKEDONSKO BOJISCE. NIčesar nevega. LetalcJ so Janrirla kljub hud^ma mrazu izpolT;|eva!i srofa važne ooa-fovalne, Izvidne \i napadaine na!o«e. Izgubili smo pretekli mof#c 34 letal, AngležL Francoz! \n Rasi pa so izgubili v bo|u v zraku \n se^trsTtenlfi s tal 55 letal, od katerlh }e 29 pađlo ▼idno za njih crto. 26 pa |e v naši po-scstl. Razentega smo sestre!!?! tri so-vrazne prirezu* bslone. k« wi zz&-rell. Ml nismo izgubili nob«nesa balona. Prvi gencraFni kvartirni mojster v. Ludendorff. ; Iinlli Rmj. Vojaski sotrudnik > Neuc Freie Prc'cčii dd ^tn're ?T7!°r:^K'e arrrr.de. približno 100.000 mož, bi moralo ostati v inftnrfccijsVe svrhe d^m?. Držimo ?e tnrti te^n - le: V petHi rr:es*ci'r» bo poo sodbo. Ti meseci ?o n?.m v Dr>n:!rjen;e. to stevilo ris ne str?.M. Tri do pet *r^ec?v — to ;• v vojr: mio^o ra^a. Kai v?e se i medt*Tn lah^o r^odi? Samo od sebe se tu poia/l'a ra-daljnje vrras'snje kak^n* nč:nke bo fmela brezobz?ma podrrorsVa vojna. Ne Ć2 bi se vria^sli f?nta*tičnirn rre-tfravanjem. smemo vcrd^.r rr:čr.kovati, da bodo prdmor*Vi čoItit kmahi oslabili dovoz v ertentne r^e'e in izvoz \% teti d^že?. l^^^o ie, s kpki-rm tranrp^rtnimi tef!:^?ami ?e mo-rajo boriti entent^e drž?ve; o^ 1. fe-bniaria na so ra morin obleiT^ne. N?^* mnenje je. da ho zan-ti* m^rja ro{f^o take po^ecTre. da b o d o nsši sovražniki postavljeni pred ponolnom?! novo situacijo. To že (*Jt;H. rn-tento Tiavd»i?.]o veHrtn ve3*e skrbi f« n;:e kolovo'ija Lfovd Oe^rjre »e mornl priznati: čns j- kak^r orr^-^^v in nr^^trr^en nevtrnTrc. ki se *e ri od-ločil, ??a k?fero stran nnj z?mahne s svofo sfrr^^o koso. AnTi?:a rr-rra skrhr^i, da se <*v* pridriT^i njr^im ra-vez^'kon?: edina pot. da nrid^b'mo Čas, ie, da ?ra rr b^u^^mn.« Ne1'^''! njihov najboljši zaveznik. Kaj pome-njajo sedaj Lloyd (jcorgejcve bese-de? Ako se ne varamo, jih je razia-gati z nevarnostjo poostrer.^ podmorske vojne. Morua js bou! Llovd George reci: Predno nas podmorski čolni zadavijo. moramo brezpogojno i7siliti odločitev na kopnem in rnorda tud! ra morju. To je nova si-tnac'ja za ertento. Pričakovati je torej, da bo vpra^^nje podmorskih Čolnov znatno vplivalo tuđi na vojno na kopnem in da bo merda rsdlteg:a velika ofenziva en-tente pri čela se prči, ka-kor je b i 15» nimerivaiia. Tuđi to je 7a nas i'goinost. Amenško nervom 3st bi bilo pre^ejati tako- le: Za predsto- j ječe velike r.pomladanskej do^odke a rn e r i * V e sile na kopnem ne pridejo v po-U e v. Predno bi n o^lo rsastopiti prvih 250 000 crr.eri^klri vojakov na bojiičih. bodo velike cJle^'tvs mer-da ž e »zvojcvanc. Pač pa bi mcrilo amfr!š!co vojno *rcr!ovje že ?cdaj sode-ovati. Lc ko bi se naspro-ti vsrmu prič^k^vanfu — vrMka f or-ba n3 dalje vala. bf se ;e mogle udele-žcvati tud! no"o forrrTr?tre »rrrri?ke ^rrnade. Oo taVrrir ostanelo Ameri-karri 1? p'irdr'ci. ^nctsro va^nej^e pa ?^. ć-\ ;*e z?.če!*» co i. febrnarja L!oy- PerHn, 9. feVtiar*. »M?.t!n« Jav-• lja: Vsa trrrovska rrstar.i?*« arneri-knnr.Ve vzhodne ohatc ro bHa prcv jrfoj.-g za pomožna vojna prista- Frnnfffart. 9. febn-arja. »Frank-fnrter 7tpr.* poroča: VVasninnftrjnske brzonvke pravijo, da vodani srr**ri-k°"c-ki i-roTi *? vdrn žel?]o. da bi ne nri^lo do vojne V senatu |e struia. k? znrrnvar!« rnir za sh-^ai, da b! • Nemč^'ja nekoliko popustila. Wn?on svari. New York, 5. februana. (Kor. u.) nre^ž'čna brzojavka zastopnika Wolffovega urada: Z oz:r«">m na vashin^tonske brzojavke, obr-ezajo-Če pretirane vesti o prstrganju sti-kov med Zeđinjenimi državami in Nemčijo in zlnsti o 7aplembi nem-šl Ih ladij v arreriških pristanih, je bila izdana avtorizirana izjava, da tak korak nit! u važe van ni bfl. Brzojavka Associ34ed Press iz Wash?np-tona pravi: VV'ilsan je storil korake, da ostane zadrža-ie vt'de v tem na-petem časn čakanja rrirn^ - preudur-no in vzv?$f7T> r.-d v.c?.!:o krit'ko. Uradno se razglaša, da bo ameri§::a ' vlada skrbela, da no bodo ne Nem-čija, ne druže tuje države imele ka-ke*a onravičer.e^a vzroka za pri-tožhe. V tem oziru so bila izdana navodila na uradnike, naj opuste vse, kar hi ne bilo popunom a posta vno. Prosta ?Gt za grofa Berastorffa. Reutter sporoča upadno, da sta Anglija in Francija dovolili za grofa Bernstorffa in osobje netnškega poslanstva prosto pot. Iz Newyorka se poroča da se odpelje Bernstorff v torek v Evropo. Preko Kopenhagena poročajo: Amerikanski veleposlanik Oerard bo smel ^e \r takrat zapustiti Berlin. kR-dar bo oćpotova! Bernstorff. Najbrž bo notoval čez Švico in Spansko. Nenške ladfe «?so zasežene. Berlin, 9. februarja. Wolf!ov urad poroča: »Newyork Times« jav-ijajo, da amerikanske oblasti nemšklh ladji nišo zasegle in da ^di nišo internirale posadk. Nemei še vedno Iahko razpola^ajo s svojimi parniki. IZJAVA NIZOZEMSKE VLADE O NEVTRALNOSTI NIZOZEMSKE. Kaag, 8. februarja V poslanski zbornici je pedal minister lort van uer Ltnden izjavo, ki pravi. Vlada ic dosedaj samostojno odločala o svojem pestopanju; ni vzro'.a, da bi s czirom na pooštreno pod morsko vojno ravnala drugače. Vlada se je med vojno strogo držala mednarodnega prava. Kar ?e Dravo to ostane pravo, tuđi Če drugi proti temu pravu greši-jo. Vlacfa je vedno protestirala, kadar postopanie vojufočlh se držav po n?enem mnenfu ni bilo popolnoma v sk!adu z mednarodnim pravom. Zla-sti ie visoko čislala princip svobod-nej^a morja. Proti nem?kemu ukrepu je vlada, vztrajajoč na svojem objek- | tivnem stslišču. odločno protestirala, tako ficlede motenja piovbe kakor gle- j de uporabe podmorskih čolnov, ki ni i v skfadn z mednarodnim pravom. | Ravno tako. kakor rr^ drugih pr!l!- j kah, pa se vlada tuđi tokrat ni čut'la primorano spremen't! svojo medna-rodno ool'tfko. Ona vztraja odločno pri politiki striktne nevtralnostl nipram vsem stranka m. Vsakemu kršenju na-lecja ozemlia ali naše suverenosti se bodemo nnrli i orožjem in naj priđe od koderkoli. Vlada npa, da bo z odločnostjo in preudarnostjo pre-magala težkoče mednarodn-^ga položaja. PROTEST ARGENTiNIJE. Amsterdam, 8. februarja (Kor. urad.) Reuter javlja iz Buenos Aires: Argentinska vlada je včeraj izročila cem^kemu poslaniku odgovor zt* nemško noto o pooštreni podmorski vojni. Vlada o b ž a 1 u j e, da je smatrala Nemčija tako ekstremne ukre-pe za potrebne in izjavlja, da bo svoje postopanje, kakor vedno uredila po fundamentalnih zakonih medna-rodnega prava. PROTEST SPANSKE. B^rolin, 9. februarja. 'Kor. ur.) »Vossische Ztg.c ]• izvedela: Pro-! testna nota španske vlade je bila si-uoči izročena zunanjemu uradu. Tekst note pa j« tako pokvarjen, da je deloma nerazumljiv in da bo potrebno vprašatl za pojasnila, Madrid, 8. februarja, (Kor. ur.) Reuter. Vse brezžične postaje na Španskem so bile postavljene pod vladno nadzorstvo. ŠVICARSKA NOTA WELSOITO. Bern, 9. februaiia. Zvezni svet to i% minoli ponedtijek da! začasni odgovor na WI!sonovD noto, danes pa | je določil končno besedllo noti, kl jo" poSlje ZedinjenJm državam. V njel so razloženi vrroki, ki zabnmjujejo Švici, s# pridruflti Wllsooovemn pcstopanjH in zapustiti nevtralnost. Dalje je zvezni svet danes določil be-sedilo noti, kl Jo posije Nemčlj! hi v kateri označi svoje stališčo glede pooštrenja vojne s podmorskim! čoi-ni. Noti bosta jutri izročeni v Wa-shinertofm in v Berlfnik POTOPLJENE LADJE. London« 8. februarja. (Kor. Br.) Reuter potrjuje. da je bilo dne 6. !h 7. februarja potopljenih 27 lađij s 60.000 tonami. Edini ameriški potnlk na »KallfomiJU je bfl re§en. flaag« 9. februarja. TretJ? dan peostrene podmorske vojne je bilo potopljenih lađij s kakimi 35.000 tonami, v prvih treh dneh z nad 100 ti-»oč tonami. Potopljene ao 5ile med drugimi angleška ladja »Saxonlan« (4855 ton), švedski parnfk ^Braval-■a«, jadernica »Thox* ter še #n švedski in en anglešlđ parnfk. Kodani 9. februarja. Danska parnika »Vidar« in »Hcania« sta bila- LISTEK. Lepo jutro. Tranc. spisal P. Margueritte. Preslan in zdrav se je dvi^nil gospod Mage s svojega iežiSća in je bil živo raspoložen, se življenja kar najbolje razveseliti. Zlasti razgled po pokrajini in pod vrtno teraso žubo-reča voda sta mu to jutro posebno ugajala. Ne da bi imel kdaj poetična nagrcenja — o, ne! — le dan poprej je bil zaužil neko zdravilo m \o mu je diišo tako posvežilo, da ga je razveselila ćelo priroda. Pomlajen in vese-lega obraza je'šel gospod Mage> po-mikajoč nekoliko težko pred seboi »voj obilni trebuh, na vrt, da bi tam zajtrkoval. Caj ma ]e čudovito dlšal skoro tako se mu je prilegel, kakor dan poprej zdravilo: limonada * citronsko kislo magnezijo, katere dušik Je skoro še seda) v tebi čutIL kajti kot otolste! egc4st Je potv^čal vtem funkcijam svojega telesa najskrbnej-io pozornost. Sicer je pa bil dobra duša in je bile £ njim Iahko ifhajat! vsakemu, kdor ni pref Iral njegovih snaiankottnili potebnoitt lo a«vmd Zlasti se je kapriciral na to, da je bil rijterk vedno na minuto točno postavljen na mizo. Streha iz listja nađ njegovo plavo je v jutranjem vetercu prijazno šelestela in sveza sanica je udobno hladila njegovo, še od poste!*;- rtko-!p-o razgreto teto. Ta sapica ga je v r»aprcj opominjala na užitek, ki ?a caka v kopa-nicl, ko se bo leno pri-pogibaj po rnlačni vodi in potem s hladnim ćurkom pr*:! svoje tefo. Gospod Mage je prež;vHa1 v kokain i ci krasne trenotke, zlasti k*dtr se je z gobo. s kakr5w pereio si cer !e konje, brisal razvajeni život ter se no-tćm postavfl pod hladni curek. Slu-teč te nžitke. se je gospođ .Mage zadovoljno razšooiril kakor natrktn. Ko se ]• bil gospod Magt naužil teh misli, se je polagoma odpravil v svojd kopa!nico in !• vrnfl čet dobrih dvajset minut, le bolj pozivlje??, ves rdeč in tadovoljen. Oblečen je bil zdaj v snežnobelo obleko Im imel na glavi iirofcofcrajen panam. slam-nik. Rdeča svilena »rajet J« objamala njegov dvojni podbradek Ifi držala zapestjl, da to t# svetila kakor ila-ntna. Oospođ Mace Je vtfic ivofl obfl-noiti lahkih korakov pohitel k vcx«, na kateri » ]• pod malim! ttopnlca-mt privtsM ok brmu MM poUna čoln. Gospod Ma^e se je naiprej prepriča1, če je v Čolnu vse, kar treba za ribji lov, dasi je bila za lov na tr-nik ura že prepozna ter s sigurnim korakom stopil v lahki čoln, ki se je pod njegovo težo prfpocribal na vse strani, kakor zamafek. Če ja deneš v vodo. Z zaupanjem v svojo stalno sre-Čo. četudi z nezaiiPiniem v ^oljufivo vodo. je prije! veslo »i se, ne da bi krličkaj hitei. odstranil z lahnimi udarci od brega. So1n:e je svetHkalo na vodi. na kateri so ležali 'ceMhi vodnih lilij. Na nekaterih mestih Je bilo videti vodi do dna, Oosrod Mase je ohčndorval n?!ravo, spravi a! vse, V?t .tc "epeifa videl, v soglasje s svofim telesnim zdravjem In rrtorda tuđi z včeraj zwl-užitim Edravilom, ter končno zadovoljno vzkliknll: Lepo Jutro je to! • V stranskem kotičku lefeči pcl-otoček, kjer je stalo polno dreves, je kakor £• večkrat, tako tud! danet obudil pokornost gospoda Majrea. Voda je bila tatu Dopolnoma minu In pokrita % neltevilnirni cvetlicami, na bregu pa so rasle vrbt in nama-kale konec svojih vej v vodo. Tam pod vrbami je tiho. si je mislfl ro-spod Matre. tim bom malo pulti rn mak> udrtnuU. Frišedši do pelotoka, je fospod Mage zapazil čoln, v katerem jt se-del ribičev sin, krepak dečko, ki so ga obDževala vstt dekleta celega okraja. Fant je prlpravljal mrežo, K^jti okrog polotoka je bilo posebno mnojro rib. Mage je fanta le malo po-znal in je bil ž rij im tekom !eta izpre-jrovoril je odgovoril Mage. »Ne posebno,« je menil fant m pokazal na veliko posDdo na koncu čdna. v kateri je hrani! svoj plen. »A če si hoćete privcSčiti nekaj posebno finega, vam l?.hko postrežem.« iPrav, prav,t jt iaklical Mage, ki }e bil velik prijatelj rib in se mu Je Že nekaj trenotkov vxbuja! spomin na ribf raj^out, skiihan na vinu s čc-snom, ki ga je znala njegova kuharica znamenito pripravljati. Ribičev sin si Je bil medtem po-vfl cigareto in se obrnfl do gospoda Mage«: »Prosim, gospod, aH imat« mor-da pri tebi kako vžigalico?« »Zal mi je, da ne,c je izjavi! go-spod Mage, ko }9 bil pretipal vsc svoje 2epe. »Nič m to,* Je odgovorit krtpkl fant vstajaj« v sibajočem se čolnu. Vzel ie mrežo na rame in pozorno gledal v vodo. Mage se je naumil če« čoln Ih vprašal šepetajt, a z vidnim zanimanjem : »AH » ribe tu?« »In še koliko jih t« ... vse pot-iw> . . . toda . . . pst!« »Da, da,« Je komaj slistio dilmil gospod Mage in se stlsnil v svoj čoln. • • • Trenotek potneje je moćan su-nek pretresel gospoda Mage. Čoln je bil zadel ob ostanek posekanega dre-vesa In pretresljaj Je opotnnil gospoda Mageja im sroljufivost vsake vode. »Hef AH se ntč ne bojite, đa se vam kaj zgodi, ko se tako drmo pri-pogibate čex čoln?« »Smeino!« je odgovori! fant m se bahavo 5t bolj nagnil čex rob čol-na ter iskaje gledal v voda. Naen-krat so se fantu napele mišice, roka je razgrnila težko mrežo, a ko jo je zagnaJa nnprej, se je fant sam vanjo zapletel in pađd % njo vred ▼ vodo. Oospod Mage jt postal smrtno-Med in ker ni poznal fantovega imena, je kričal: >rl«, prijatelj, h«, ailađl motu V vodi je tavalovalo. Pod po-rriSem se Je vriil stralecv a mmMm Stran 2. »SLOVENSKI liAKUCT, «• 10. febnivirjl 1917.______________________________________________________33. Strv. na potu po Sevemem morju od nem-škega podmorskega čolna ustavljena z dvema streloma in preiskana. Do-spela sta, prvi iz Haila, drugi iz New Castla v Kodarj/ Rotterdam, 9. fcuruarja. Pamik »Couri Adelaide« (SuOO ion) iz Anglije v Avstralijo, je bil od nemškega podmorskega čolna brez svarila potopljen. Potiiiki so rešeni, kapitan je vjet. Potopljen je bil tuđi angleški parnik »Vedamorec (6333 ton). London, 8. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča, da je bilo na parniku »California« 240 oseb. Ladja je bila za obrambo oborožena, ni pa mogla rabiti topov, ker podmorskega Čolna sploh'videla ni. >Californ!a« se je potopila tekom 9 minut. Potniki so bili releni. ttaag, 9. februarja. V plovstve-nih krogih cenijo uspeh podmorske vojne prvi teden na r.ajmanj 200.000 ton. Francoske mornaričke ^Masti smatrajo za najuspešnejše sredstvo proti podmorskim čolnom letaia, oborožena s topovi ju bembam: ter po-množitev zrakoplovov. V torck in sreda je bilo potopljenih 27 ententnih ladij s 60.000 tonamf. London, 8. februarja. Potopljeni so bili angleški parniki: »Torino* /1S50 ton), »Ho!!Jnsidp« (26*2 ton) in Berolin, S. februarja. (Kor. ur.) Podmorski čaln, ki se je vrnil, je po-fopil v At?ar»tskem nccarii 10 ladij s skupaj 19.000 tonami. Polec: tega so bili potopljeni v Severnern morju fleki neznan anor7eški pamik kakih #000 ton, anpr'cški rib:ska p?rr:k^ .;»Shamrock« in »Thistle« +er po en 'angleŠki in en franeo?ki kater. Prsd pM šm. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilom generalnega štaba: Množe se znaki da nastopi velika spomladanska ofenziva naših so-vražnikov na zapadni fronti. Na boji-ičih ob Sommi in nasproti severae-mu nemskemu krilu v vpernskem ozemlju so dobili bofi večji obseg. Ali imamo te spopade smatrati že xa uvod k scomladanski ofenzivi ali zaslećujejo Angleži in Fran^ozi za sedaj ra\Tio ta cilj, da bi s krepkim ^apadem znatnih del nemš^e fronte preprečili, da bi Nemci na kakr-Inemkoli prostoru vzhodnega ali £akega drugega bojišča predčasno gaskočili in sami prešli k naradanjt\ gpredno je ententa končala svoje pri-jprave, torej da bi inTcijativo vzeli jfiase, tega ni mogoče danes preso-jditi. Na ruskem bojIŠču postaja zopet pvahnejše, ali tu gre gotovo Ie za pđelno akcijo sovražnikr., kajti riroko jpisnovane ofenzive ruska annnda za aedaj pač ni zmožna. ITAUMNSFO UT>AD!YO POROČFLO. 8. februarja. Na več front-nih toCkah je koncentrični o^erj na-,$ih baterij ustavil delovanje topov Inaših nasprotnikcv. V Suganski dolini j2 poskusil sovražnlk včeraj do-pc'đne zopet nnpad na naše pozicije na desnem hregn Brente. Pred napadom je bilo močno bombardiranje. Kombinirani c-srsnj naše infanterije in 'fiaših poljskih bsterij je preprečil na-gad, predno se je mezel razviti. Slič-6a akcija, ki jn je poskL-sil sovrsžnik na naše crte na Freikoflu, je tuđi O5tn!a brezusTcJna. Italljansko mornaričke l?a|ke. \z vojnctfsko\Tie?a stana poro- jčajo, da je priobčil »P^polo d* Italia« , jdne 23. januarja 1917 buren dopis o jpcnlai neke italijanske torpeđovke v rtržaško luko. Tnm na.« bi ni!a torpe- dovka tik 6b pomolu Gtaseppiaa k-prožila dva torpeda, kl sta imenitno zadela, nato je torpedovka, zavlta v lasten dim, kljub silnemu strelianja obrežnih baterij srečno uila. Italija-nom manjka resničnih Junaških «-nov, s katerirai bi opajali svoje ljudstvo, zato pogrevajo stare dogodke — vse olepsane In povell^ane seve-da. Tako se je rgodil gornji slučaj že dne 29. maja 1916. * seveda brex tistega uspeha. o katerem pripove-duje »Popolo d" Italia«. Bila Je takrat meglena In deževna noć, vendar je naša straia opazila italijansko torpe-dovko, zahtevala geslo in ko tega ni bilo, streljala1 nanjo. Torpedovka je nato v naglici *proži!a dva torpeda, katerih eden je udaril ob skalno morsko dno. drugi pa v Terezijin pomol, kler je napravil malo luknio. Torpedovka ?e nato hitro pobegnfia, vsled česar naše baterije nišo niti enkrat rstrelite. Iz tesra brezpomembne^a dcgcdka Italijaiil še sedaj kujejo bajke o slavnih činih SA*oje mornarice. Giolitti zosst v Rimu. Curfh, 9. februarja. liolittt je diie 5. februarja zopet daspfl v Rim. Italijansko vofno gospodarstvo. Lugar.o, 7. februari«. Ustanovil se je urad za dobavo premota in ko-vin. V tem uradu *o industrijski, vojni, prometni in trgsvinski minister kfikor tud*" ministfr brez portfelja Bissolati. Komitejn se podr?ii jrcrie-raini kamisar državnih železnic Ric-cardo B-anchi. »Corri^r© della sera^ toži o po'm'ičarskih odredbah, ker komisar nima tuđi pravice sam pre-skrbeti lad;?. Za muni?ijske?a ministra je ime! biti imenovan general Pali' Olio, sedaj pa je to imenovanje oru 5 č eno. DROBNE VESTI IZ ITALUE. Italijansko zakladno ministrstvo nszparja, da tuđi določeni inozetnski vrednostni pap'rii se sprejemajo po določenih cenah kot plačilo za italijansko vojno posojilo. Agitacija v prilog vojnega posojila se nadaljuje jsko živahno in se v obilni rr.eri opi-ra ni diplomatično sta!isče seveme Amerike. — Po namovejših voznih načjtih ir*?l?iaTiskih drza\T!ih železr»tc odpade 2000 vlakov. IZPREMFMBE V RUSKEM KABINETU. Amsterdam, 9. februarja. Preko Arfljlije poročafo. da je ruski moma-riski minister Grigorovič deTiisijoni-ral. V Londonu so mnenja, da bo v kratkem demisijorira! tuđi Galicin in da bo stcpil^na njegovo mcsto Bo- | brinskii aii Sčfglovitov. Kotiferenca t Petrosradu. MHsn, 9. februarja. Angleški minister jViiiner se je baje izrazU na-pram časnikarjem, da je konferenca v Fetrogradu določila enotnost opc-racij vseh zaveznikov. Prcblem je zelo težaven, ideja skupnesra vrhov-nega povel;n;5tva si cer pravilna, a praktično neizvedlfiva. !*rancoski general Caste!nau je mnsnja, da se bo vojna leta 1917 pričela z odločil-nlm rac-kri'jevanjem entsnte. ki je razvila svoje moči in zdejstvila enotnost akcije. Nemški sistem prenaša-nja čet ne bo več mogoč. ^Corriere ćells. sera« pravi, ds so se dela en-tentns konference vsled zadnjih do-godkov in Wi!sonovega stališča po-spešila. Konferenca bo stonla nove važne skltpe, na katere prei niti mislila ni. _________ TURSKO UPADNO POROCfLO. S. februar! a. Fronta nb Ti gristi. Dne 6. febniarja in po noči mečno delovanje artiljerije juž- Tboj; bila je to agonija krs>pkega mla-deg"a mo?a, ki se je bil zaplete! v mrežo in se je z njo notapljal. Gg-spod Mage je pograbil veslo, je po-tisnil gfloboko v vodo in iskal pone-srečenca. »Oprimite se ve?!a! Primite Icrepko! Tu je veslo!« Tako je kriča' gospod Mage na vse ^rlo. a odgovo-ira ni dobiL Ko je postajalo vafnvje vode ,vse močnejSe in astvarja'o čedajjc Večje kro^e. se je gospod Mage tistraSi!. da se rna na površju vode prikazati bledi obraz libičevega sina, da se zna ponesrečenec oprijeti nje-govegra čolna, da zna čoln prevrniti jn se okleniti njeg"a, gospoda Magea, ki ne zna plavati in bi se mora! potopiti. Oburanje nad Iar.tno onemog-Fostjo in gTozen strati, ki ma Je zvi-fnl čre\resa, st^ gospoda Masrea pod-^gala, da je zbežaJ. Zagrabil je za yes!i in pojmai čnln ćnlec od te?a. j Gospod Mage je bil ves zelen in fe kričal kolikor je mogel: »Poma-gajte! pomagajte!« Toda na obrežjih fif"b:!o žive dw.5e m vse klicanje je ostalo I?rez cdmeva. ves zasorel !n vtrujen, notec se vo vrem 'sAvotu. se }e gospod Mage ustavi! on svojem vrtu in skočfl iz čolna. kakor da ?rm klicaJ svojega vrtnarja. a ker se ta n; oglasil. je gospod Mage pohitel v kuhinjo. >Ribfčev sin se je potopil,« je krjea! gespod Mage. »Pr-jd mojimi oćmi se je potopi!. Resiti ga nisem n»ogeU sai ne znam plavati ... A klica? sem ga. na ves glas sem ga kli-caJ . . . Ah! Kaj sem mora! videti . . . Tak fant . . . ravno mi je bii ponudil posebno iz vrstne ribe ... ravno sem misli! na ragout . . . v tem trer.otku se je fant zapletel v lastno mrežo .. . Ah, da sem moral to doživeti.<~ Dočim je kuharica tzraiala sv»j strah in svoje sočutje z raznevrstni-mi medklici in ocombami, se je gospod Mage vsede! na stol blizu ognji-§ča, Uprl je lakti ob kuhinjsko mizo in 5o?ze ne^nočutnega m^ža so tekle na sveza kurja jaica, ki'jih je bilo pofti pehar ra\Tio pred irjim. V njc-gOAT rarburjeni duši se je porodilo vprašarjje. zaksj da mi! je morala tako strašna n?5reča pokvariti veselje-na leDern jutru in jezil se je sam naše. čes: Č* fc? včeraj ne bi! zauffl odvsiainega zdravila, bi ne bil ~e! \eslat \v h? se ne hi! zan»mal za ribi-čevega fanta: če bi ne bil zaužll od-va}a!ne«ra sredstva, bi bil Hltfčev fant bo ođ Tlgrlsm. Od tr#fc *J*ra«nfll •totnlj Južno od Tlgrlsa dne 6. februarja poskušenl napad se Je v našem ognju pooearečiL Stotnije so se ino-rale umakniti. — Fronta vFela-h i J u. Živahno delovani« patmli ta izvldnih £et. — Kavkalka fron-t a. Severno o4 Bitlisa to pregnali naši prostovoljci eno sovražno stot-nijo. Na levem krila smo zavrnili napad močne sovražne i^vidne kolone. Na ostalih frontah nobenih pomemb-nih dogodkov. lana nju Ktaordiit (ilio?. Interesantne so glede vojne podmorskih čolnov dosedanje note, kl kažejo. kako se je vojna na morju razvijala. 4. februarja 1915. Je bil razgla-5en oglas šefa admiralskega štaba nemške mornarice, ki določa v bi-stvu to-le: Vode okrog Anglije in Irske ter ves AngleSkI Kanal so vojno območje in od 1S. februarja 1915 bodo ncmSke pomorske sile uničile v teh vodah vsako sovražno trgovsko ladjo, ne da bi bilo vselej .ncgoic od-vrniti od posadke in potnikov gro-žečo nevarnost. 18. februarja 1915. se je pričela vojna v tej obliki, seveda so se morale tuđi nevtralnc ladje ^odvreči preiskavi. Pričela »c je nato izmena not med Berolinom in NVashingtonom, ki pa ni imela uspeha. 7. maja 1915. je bil potopljen pa-sažirski parnik Lusitania«, vsleđ česar je stavila arneriška vlada ricm* ški vladi svoje zahteve. Pogajanjd so se končala sele jeseni. I. septembra 1915. izjavi t,Tof Bernstorff %-ansingu: Nern^ki podmorski čolni ne bodo potapljali pošt-nih pamikov brez prej^njega &vanla in predno se ne bodo spravili na par-niku se nahajajoči nebojevniki na varno. razfn da skušajo parniki ube« žati ali se upirati. 24. marca 1916. je bil v Kanalu potopljen parnik »Susex •. 20. aprila 1916. je ameriška vlada poslala noto v kateri pravi: Če cesarska vlada ne bo sedaj nemudo-ma razglasila opustitev sedanjlh me-tod podmorske vojne proti pasažir-skim parnikom in tovornim Iadjam, nimg vlsda Zedmjenfri držav dnisre Izbire, kakor da prekine diplomatič-ne zveze z Nemčijo. 4. maja 1916. je odgovorila nerr,-ška vlada ter popustila v toliko, da je dotedania vojna podmorskih čolnov izgubila svoj značaj kot trgov-ska vojna, Prfčela se je križarska vo?na podmorskih čolnov z ustavlia-njem, preiskavaniem iu uničevanjem tuđi v voinem območju, toda vedno s svarilom. Nemška nota izvaja: Nemška vlada sporoca vladi Ze-dinjenih držav, da je nemškim pomorskim vojnim silam naročeno, da nai ravnsjoč se po splošnih medna-rodnih temeljnih zakonih o zadrža-nrj. preiskanju \n uničeniu trgovskih ladi.i tuđi v pomorskem vojnem ob-nioČ.iu ne nsustopalo brez svarila in ne da bi reševali človeska življenja, izvzemši, da bexe ali se upirajo. V boju za obstoj, ki ga je Nem-č:ja prisiljena bojevati, pa nevtralne države ne morejo misliti, da bo utes-niia uporabo uspešnega oroŽja, če ostare njenim sovražnikom dovolje-no, da oni nporabliajo nroti medna-rodnemu pravu kakor Iiočejo. Taka zahteva b: bila proti bistvu nevtral-nosti. Nemška vlada je prepričana, da vlada Zedinjenih držav ne misli na to; to posnema iz opetovanih iz-jav ameriSke vlade, da je odloćena zopet nveljaviti napram vsem vojsku jočim se državam kršeno pro-stost morja. Netrška vlada torej pričak^je, da bo r>dstrani!o novo naročilo pomorskim vojnim silam tuai v očeh Zedinjenih držav vse ovire za'urcs-ničenje v noti z dne 23. julija 19[5 ponuđenega soijelovanja, da se ise med vojno zopet uveliavi svoboda morja, in ne dvomi, da bo vlada Ze-dinienfh držav sedaj z vso odločnos^-jo rahtevala od an?Ieške vlade, da se že enkrat ravna po onih medna-rodnih načelih, ki so bila pred vojno splošno priznana, in da bo to tuđi dosegla, kar je bilo v notah amcriSke vlade Aneliji z dne 28. decembra 1914 in 5. novembra 1915 pojašnjeno. Če bi koraki Zedinjenih Jrćav ne imeli nameravanega uspclia, tla uve-Ijaviio zakone človečnosti pri vseh bojujocih se državah, ^i stala nemška vlada Ttasproti noveinu dejxnske-mu stana, kateremu nasoroti si mora obraniti popolno svobodo odloci:ve.« S tem |e torej vojno območje okrog Anglije bistvetio izarubilo na pomenu. 10. maja je odgovorila amertlka vlada z novo noto, ki se konca pre-cej neprijazno z bssedami: »Vlada Zedinjenih držav smatra za potrebno, da izjavi, da se ji tdi ■imwa dati rmzameti, da )• vzdrža- ] nje naxnanjene politike v katerem-koli ozlrn odvisno od poteka ali uspeh« diplomatičoih pogajanj med vlado ZedJnjenih držav In katerokoH drugo vlado bojujočlb trn driav. dasi* ravno bi bflo mogoče tako tolmačitl nekaj točk v noti cesarske vlade s dne 4. t m. Da pa se ogne moinosti nesporazumljenja, sporoća vlada Zedinjenih držav cesarski vladi, da se ne more noben trenu tek baviti z misi i jo, ia manj pa Jo /zeti v poštev, da bi se storilo vpoštevanje pravic ameriSkih državljanov na odprtem morju s strani nemških mornariških oblasti na katerikoh način ali v najmanji meri odvisno od nastopa ka-terekoli druge vlade, ki bi se zađe-val pravic nevtralnih držav in nebo-jevnikov. Odgovornost v teh stvareh je ločena, ne skupna, absolutna, ne relativna.« Na to noto nćmlka vlada ni od-govorila- 31. januarja 1917. pa so poslale centralne države nevtralnim državam novo noto s spomenicami ter uvedle novo brezobzirno podmorsko vojno s tem, da so zaprle morje okrog in okrog Anglije, ob zapadni franeoski obali in skoraj ćelo Sredo-zemsko morje. V tem vojnem okolišu ogrožajo vsako ladjo. bodisi sovražno ali nevtralno, bodisi tovomo ali Dasažirsko ladjo, z uničenjem bre^ predidocega svarila in brez ozira na tovor, moštvo in potnike. Nova podmorska vojna se razlikuje tako po obsežnosti. kakor rudi po"sili od prve perijode. Kar se tiče narodnosti ogro-ženih ladij, so bile v naznanilu z dne 4. februarja 1915 omenjene samo sovražne ladje, ne pa tuđi nevtralne ladje, ki pa so bile tuđi že takrat vča-sih in pod gotovimi okolnostmi žrtev podmorskih čolnov. V novem naznanilu. ki velja od 1. februarja 1917 so v zapornem okoliši! ogrožene vse ladje brez razlike narodnosti Kazne politične vesti. = Poslanec Peraerstorfer pri-javlja v zadnji številki »Osterreichi-sehe Rundschauc razpravo, v kateri ocenjuje razne nemške spise o balkanskih in orijentalnih razmerah. Znana stvar je, da so nemški spisi o teh deželah ravadno jako enostran-ski in pomanikljivi in at ne morejo primerjati z italijanskimi, franeoski-m\ in angleškimi spisi- To ima jako naraven vzrok. Francozom, Angle-žem in Italijanom gredo pri takih stu-dijah njihovi ćiplomatični zastopniki na roke ter jim dafo na razpolaganje tuđi svoje informacije, med tem, ko so n. pr. pri avstrijskem poslaništvu v Carigradti svoj čas nekega avstrij-skesa publicista brez komplimentov postavili pred prag, ko se je oglasil za. informacije. V Pernerstorferjevi razpravici so naibolj zanimiva neka-tera priznanja. Pernerstorfer pravi: Dasi nam je Balkan tako bfczu in nas vežejo ž njim bfstveni interesi, | smo se vendar ž njim le malo bavili. ! Širža javnost se je jako malo zanimala za ljudi in deželo tam doli in ve Čudovito malo o njih. Nevednost o teh stvareh ie mati smešnih nazorov in neprijatnih nesnorazumljeni. Pernerstorfer se ni rnottt v tej sodbf. — Zci^et đr. ^ieghart. Bivši guverner Bodenkred?tanstalt dr. Siegr-hzrt ie zdaj odlozil tuđi pre-isedstvo dclnisk- družbe Kosmancr«. ki \t !a?t-nica vc' *ekst:lrih tovaru, = Konec vojne. Iz Londona po-ročafo: TojaSki krogi so prepričani, | da bo vojna še pred koncem poletia i končana. Minister Hodee je ta nagla-Š3i! v svojem govortr. = Srbske pritožbe, Korespon-denčni urad poroča iz Belgrada 8. februarja. »Bel^rader Nachrichten« nriobčuieio vsebino preteklo Ieto v i Čenevi nbjavljenega letaka S. Jakši-Ć9, bivšega izdajatelja srbskega lista ^Štampa«, o de! ovan ju v inozemstvu se mtidečih bivših srbskih poslan-cev. JakJić poroča, da so poslanci iz-ročfli bivši srbskf v!ad! spomenico, ki zahteva novo konstituiranje srbske skupščine v Izvrševanje finanč-ne kontrole glede porabe srbske^a državnegn zaklada. JakSić dolži po-slance največjega zanemarjanja do!z-nosti in jim odreka pravico, da se smstrajo še za IjudsVe zastopnike, kajti nfkoli ni eksi?rirala nstava brez dežele. parlament brez države. Ven-dar je srbska vlada poslancem na njihovo zahtevo za čas njihovega bivanja v inozemstvu priznala dne vito 30 ztatfh frankov in Mvsemu mini-strskemu predsedniku Pa5i<5n za nje-crovt potovanjt dijete po 200 zlatih frankov. Let«v oi^^fe podrobno, kako so se hotele poslaniške skunine na zločfnski način pola-stiti državr?ega d^naHa. Nekateri postanci so f.rVortetili katastrofo srh-skega naroda za najnesramnejse obogatenje. Tako je zahteval neki poslanec. vaški župnik, odškodnine MqftjpOQ ddarj#y ml svolt iroe^e, katero so mu unlčfle srbske čete. V srbskem poslaništvu v Londonu so vodi prefskava o tem, kje so državna rezerve v znesku 120 milijonov di-narjev, katere so poslanci sporazumno s prejSnjim srbsklm vojnim mini-strom Bojovićem izdali za razne dobave, o katerih pa ni od nikoder no-benega računa. Letak pripominja še, da čakajo srbski narod se težki boji za osvoboditev izpod jarma tujih in lastnih sovražnikov. = Rosi)a In Poljska. Car je uka-zal ustanovitev posebne komisije za posvetovanje poljskih vprašanj. Načelnik je ministrskl predsednik, v komisiji pa so zastopana razna mlni-strstva in generalni štab. Tuđi bivši ministrski predsednik Qoremykin iti sedanji poslanik v Londonu Sazonov sta člana te komisije. = Vrhunce konfuzije. Omenili smo že razne nemške nacrte za pre-ureditev države. Ti nacrti si v mno-gem medsebojno nasprotujejo, vsi pa imajo eno skupno lastnost: da so državi škodljivi in radi popolne konfuznosti neizvedljivi. Vrhunec pa je dosegel oni nemški poli tik, ki je ob-javil svoj »nacrt« v »Tiroler Solda-tenzeitung«. Na kratko smo ta nacrt že omenili, danes ga podajamo v ob-širnejšem izvlečku, kot dokaz kam so že zabredli razni »reformatorji« države. Clanek pravi: »Naloga je: izvenogrske dežele donavske monarhije državno organizirati. To je delo saniranja, ki se more smatrati za čisto trgovsko. Pri takem delti gre za odbitke, koncentracije in nove tvorbe, vse z edinim ozirom na na-men, ki se ga ima doseći. Ta namen vsebuje tuđi potrebo, da obstoja v monarhiji pravi dualizem, da jednako močni dell držijo krepko drug dru* gega, da naj bo Avstrija istotako močna kakor Ogrska. Nemogoče je dati avstrijski državi rahlo organizacijo, dalekosežno samostojnost nje^. nih delov, kajti sicer bi bila Avstrija samo šibek privesek Ogrske. V enot-no državo »Avstrija^ se da organizirati samo deželna skupina zapadne Avstrije, stare zvezne dežele (Češka, Moravska. Slezija, Spodnja Avstrij-ska, Gorenja Avstrijska, Solnogra-ška. Štajerska. Tirolska, Predarcl-ska, Koroška, Kranjska, Ooriško-OradiSčanska) % Istro in Trstom, ostalo ozemlje se mora za sedaj iz-pustiti, in sicer še toliko bolj, ker je za Oalicfjo že iz^el cesarski manifest za njeno posebno pozicijo. Sedaj bi nastalo vprašanje, ali naj se ta zapadno - avstrijska politična enota, država »Avstrija« organizira federativno ali centraltstično. Glede tega vprašanja ne more biti dvomov. Avstrija ima biti predvsem država iR močna država, da bo mogla vršiti svojo izredno važno nalogo kot vezni člen v srednji Evropi. V to svrho je potrebna spojitev vseh njenih sli. Moč države je v organizaciji, šibkost v desorganizaclu. Ustavna fn upravna reforma v Avstriji se mora ozi-rati tuđi na druge evropske države, ona ne srne slediti idejam. katere so v Evropi že zastarele. In zastarelo je nasprotje med deželno in državno voljo, kompromis med deželno in državno avtoriteto, dvojni tir deželne in državne uprave, kl Avstrije n.ikdar ne spravi do moči. Kot vodttna misel pri reformi države more pritl torej v poštev edino mise! najstrumnefšega centralizma. Da se ta mise! izvede do konca, je potrebno, opustiti doseda-njo deželno razdelitev in zapadno-avstrijske kronovine deliti kot av-strijsko državo v sedem provlnc in sicer: 1. češka. 2. Moravska s &e-zljo. 3. Nižja Avstrijska. 4. Gorenja Avstrijska s Solnograško, 5. štajerska, 6. Tirolska s Predarelsko in 7. Južna Avstrija, to so dežele: Koro-ška. Kranjska. Gorlško - Gradiščanska, Istra in Trst. Pri tem se srne vpoštevati podobna razdelitev pred letom 1849.. ki je Doznala 10 provlnc in se deloma vzdržala s tem, da se upravljajo Tirolska in Predarelska kakor tuđi Trst. Goriško • Gradiščanska in Istra še danes skupno, akoprav ne tvorijo nlkakih »histo-rično - političnih Individualnosti«. Teh sedem provinc se razdeli na okrožja. Na čelu province je predsednik. na čelu okrožja okrožni glavar. Okrožja dobe pod državnim vodstvom in nadzorstvom zdravo samoupravo, katero morejo izvrše-vati z lastnimi sredstvi. Ta samouprava bi vmila občini pravico last-nega določevanja, bi odstranila fi-rančne stiske dežel in zlomila»gospodarstvo na troske drugih« notom dežel. Okrožja bi bila državna upravna enota in samoupravno te!o za eno; vse. kar se tiče države, pt pripada samo državni upravi: šol-stvo, verstvo, trgovina in obrt, gospodarstvo, občinske ziđeve. socijalno zakonodavstvo Ud. Of>me?ftev provinc po narodnostnih ridikih ali ćelo porazdelitev vse držale vnarodnost-ne avtonomije bi nalostrejše naspro-lovaU .vodilni a&U Pr«mttoJUy^ ^3' 5tev' .SLOVENSKI NAKUii*. amr 10 februvirft 191?. Strađ 3. volji po državni enoti. Nastale bi države v državi, razmere bi se tako le še poslabšale. V novi avstrijski državi ne smejo biti nikakc posebne skupine kakoršnekoli vrste, marveč morajo biti samo >AvstrijcU (torej avstrijski državljani) in nikaka posebna zakonodajstva marveč samo državne potrebe. Kot zastopstvo Avstrije obstoji parlament z dvema zbornicama. gosDosko zbornico (kl odgovarja sedanji) in deželaim Jjo-rom, ki te bo voiil po splošni v^lilnl pravici. Obe zbornici zbonuera na Dunaju. Seda] nastane vprašanje. v kakem razmerju z državo na: Lodo tej avstrijski enotni državi ne nero* sredno priključena ozemlji (Galicija, Bukovina, Dalmacija). V tej smeri more služiti za vzgled razmerje hrvatsko - Slavonske do ogrskega kraljestva. To je razmerje »sotie-žel«. Torej bi se morala zapadna Galicija do Buga In notem cd ISuska do Mikolajova vzdolž Dni;s ra do Kar-patov pri Turki kot *a:i*ko kralje-stvo z obsežno avtonomip In de/c!-nim zborom priključiti Avstriji kot sodežela. Vzhodnji del današnje Ua-licije fn Bukovine bi tvorila ko* branik proti vzliodu zopet zgodovinsko utemeljeno kraljestvo Lodomerijo in kot tako bi je priključili Avstriii. Kot vojaški branik bi imelo začasno vo jaško upravo in de^elr1} odbor, sKil-can po tej upravi. Siednjič se imajo tuđi dežclne skupine Bosna in Hercegovina ter Dalmacija pridružiti Av-striji in Ogrskf po razmeHu. ki se Ima določiti sporazumna. Priključenje Avstriji pripadajočega dela skupine bi se moglo Izvršiti z rstanovit-vijo kraHestva Ilirije kot srdežele. ki bi bilo kot ohrneina dežela tuđi za-časno v voiaški nnravi. kateri bi po-magal deželni odbor. Odprto pa ostane vprašanje.ali in kako se imi irrre-Tnenitf to ilirsko kraHestvo nrotl jttccu In vzhodu na podlag! vojnih rezulta-tov. Vsaka izmed treh sode*e1 bi morala bfti zastopsna v avstrijskem mfnistrsVem svetu po iednem ministru, ki bi smel glasovati iimevno samo v zadevah svofe deže'e. In vsaka sodeže'a bi poslala 4 raston-nfke v državni zhor. kptere bi volili dotlčnf deželnf odbori. Državni zhor bi ?te! 2$ člannv avstrijskeca dežel-neera zbora. 20 čfanov avstrijsVe go-sposke zbornice in \2 pon'ancev ?o-dežef. S 60 član? hi tore! od^nvanal obsejru sedame de!esracne ob ne-zmanfšanem Stevilu zastonnikov fo-sposke zbornice in bi tildi opravlja! njeno me*to. Drf avnl zbor bi «k'epa1 o zadevah av«tr?i«ke *k':rrm» države (»dežele avstrii>ke krone«) m o onih, gled* ksterfh treba noznefe skupno z O?rsko obrovnavat?. V dr-žavnem zboru na^tona av5iri?sM mi-nistrskt nr^ds^^ik kot državni kancelar. Pred«ednika imenuje vIMar (kot 61. član): on oddafa od!očilen glas samo pr! jednakosti g!ssov. ? jpOfflifl t HM iBliDL Spet je fazeval grob, da sprej-me truplo nadebudnega. mlađega slovenskega studenta - vojaka. Mirko Verbič je bil eden Izmed onih red-kih, ki jim je sicer neizprosna tisoda naklonila poslednjo milost v domovini. Padel je na soški fronti kot kadet - aspirant pri oddelku metalčev min. Podsula ga je granata in ga ttžko ranila v trebuh, v roko in nogo. PreneslI so ga v poljsko bolniš-nico v Rihenberk ter ga prevažali; zavedel se ni več in v noči od 31. ja-nuarja na I. februar je Okrvave', star komaj 20 let ... V nedeljo, dne 4. februarja so prepreljali njegovo truplo na Vrhniko, njegov rojstnl kraj. Pokopan je bil z voiaškimi Častml. Vsa Vrbnika se je udeležila njegovega pogreba. Kdo ga pa tuđi ni poznal in cenil, čc ne ljabil? Bil je izredno nadarjen In marljiv dijak. V gimnaziji je bil večinoma odličnjak. A ni se zadovoljil *amo z nauki, ki mu jih je nudila Šola. 2e od rcladih nog se je živo zanimal za prirodne pojave, zlasti pa za Živali. Bil Je vnet ribič m vestro je opazoval fivljenje živali in vedel povedatl marsikaj zanimivega o njih. Zanimi-va okolica njegovega domaćega kraja je vzbudila r njem por^rnost na geologijo in z veliko vnemo je šudiral splošna dela o tej stroki. Bfl Je ve5č opazovalec navidez /nrtvejca lica prirode; trenutku kl sem jih pre-bil na izletih skupno z njim, mi osta-nejo nepozabni; pokrajfn« je kar oži-vela pred njim, kl je jasno razumeva! skrivnostno govorico zemeljskih skladov. Tuđi naša planine so mu bile znane in ljube; zaradi srčne na-pake pa je moral v svoio veliko žalost popustiti turistfico. V jeseni 1914. se je vpisa! na dunajsk! univerzi. Dvomi o perlicu, ki ^o jra v začetku vznem^rfalf. so se- kmalu rarblinill: Iznrevidel je, da le res ro:en im zdravnfVa. Z vrs*!jem in s priroie«o mu pridnostjo se je posvetf! Itndijn; [ praril z odličnim ospehotn. Zlasti ] j rad je po*ečaJ scsUnke dunajske po-• dmžnice Slo\ enskeji Planinskega Društva, saj jc naiel tam dosti v gorski prirodi vrgojenih prirodnih ; ljudi % njemu sorodnim čutenjem. Z | enakim zaniiiianjern je zasledoval tuđi razvoj drugih kulturnih in znanstvenih organizacij. V oktobru 1915., baš ko se Je pripravljaj na nadaljevanje svojih raukov. je bii potrjen k vojakoctl Sredi decLinbra je odrimi k topnl-čarjem y Di!naj>ko Novo Me^te. Za-trjeval je iicer, da hočc, ko je že ("ka volja u^ode, biti res vojak, a po-slovil se je vendar z neko skrbjo. V decembru lanskegt leta je od$t\ na L'onto. V tem času je bil oorna na kratkem dopustu; pravil r:; je. da željno priCakuje časa, ko obi7 i spet častitljivo almo rnater Rtidc':'ino. Pri vojakih je izgnbil tuđi srč^o ^apako, veselil se je. če§, da bo po vojski s;«et in v še večji meri v2l\'?\ -epoto raSih rlanin . . . Bii je p'cm^nit in dober človek; v \'Z£:n njer'vem izražaniu ir. vede-nju 5e je n^odevala njegova srčna i^o^razba. Mlad ost no veselje in mla-| dostna svetost jc govorila iz njega i naravno in brez razposajenosti; pri-j kupil se je vsakemu v prvem tre-i l'Otkn: kdor je občeval z nj'm dalj časa fn ga pr-znsl, ga je mora! vziju-b:ti. VseskozI odkritosrčen je poveća! svoje rrnerje brez priJr'ka sle-Jiernem!!. Svojim ?tar?rm in yorod-rikoin, kster;rji je bil vdan 5 prisrč-r»o in nežno Ijuhe^nijo, je bil nn.jvečji pon*^5 in največja sreča. Njegova vrgois jim je b::a prva fkrh. S pnror-r.osilo je sle-di! n]*qrovcmTi razvoju tuđi vsak. kl ra je pozna!, k^fti Mirko ni bil vfakdanji Človek. Vi.it'm tra v drliu prr^ ♦eboj kot je bil neV^aj: visoke, vitke po«t«ve, bhno na^rej 5k^orj*nf plave, inteH^ertn^^a o^ra-zrt, visokera ^eT^ In j^nih. r^ka^ Tn^'-nviti oč;. NTV^?r več . . . Vo*ska \n '*-at?.. "?.dejo r^Jierši m naiboiiSj . , . prči-vr.i v mJfT', rr^oT^^i Vt^-o, v do-maci zrmlM *rrfi npro^« y V^tT^ ff rK)^rt?a^p r^e Kr^s fn Birie 'm ki ?! jr» ^-»ko Tji*T*?1. V?ti pa. Vi f^.vim^no • n^ Te^>f. ?o v M^^o ^e^*^* Tvo-jrsrs ^esnika - li'^'^Tic*. ki so «e ^ro'ri'e i ri'>r«Ti f Te*>i: P"** *c T^b* da truplo leži. — ča^^^rj Ti «r»r>r"iTi! Albin Seliškar. Ođ?l!fOTpti!a. Po^tni »sistentje trža^ke^a poJtnejra ravnateljstva Iv. Krobath. Adolf Kuf f o u in Martin M 1 a k a r so odlikovani t zlatim raVnžnim krž*r" $ krono na traku hra^'ostne svetinje. Za komlsarla Hnančne strare sta imenovan višia re*:nic=jenta Ivaii Č r e t n i k in Martin Potočnik v PuflH. Kako Je v Gorici? Počasi doha-jajo dopisnice onih, ki so ostali v Gorici. Prav mr^^ro pa ne more hiti teh. kajtf po^o^teiŠa so obvestila iz Italije, da so ti m oni prebivalci s:ori^ke-sra mesta v ItaVianskem vj>tni^tvu. Oor?c? }??a rred fronto vzhodno me-sta fn Furfanfjo. k?»rnor se dobro vidi z na?e fronte in kjer se poz^a'o razne naprave za eventualni umik ftali'an-.^ke armadf. Pr! prvem več*em nnva-1u utesrne re pre?odrti iz do-^!:h p?f^m. so Ttalilan? ^nra^ili \z me-sta veliko veČino nrebiv3^stva. nri-dr£a!i pa so pa toliko, kolikor sra ro-trebu;efo ?a rarne svofe ro^le. Ca-dorna noroča večkrat, da ^?<*&in ?v-striteke grtmntc v mes*^. P*»d«io rc% ali dobro Tren>ne na objeVte. ki »Tu-?Ho ftaMjanski arrr?di v voir* svrbe. Pred ViT^t^m ^ ^zć.m^ veT?V ir«rr?!ek na pT£d fa PoiriM vrliV V"n trr^drt. Ir Gorice se je ncr!?«n V™:vnvez AIo'zm H v a 1 f č đnmn ir ?r»»fc«ra. Por^5«. dft stsnnie v Nun*ki rlfc? št. 14. Pad bi izvrfe! kje je njegrova mati Mpr?ia Hvatifi Fran M^rrlfi trrnv^M romoč^nc \z Oorfce. je ri>al fr Tta'ije. da Je in-t**rn!r?»n na otok« Ponza, provinci« Caserf«. SVrh %m irorflirn Itsft?afi9lrf> *ol-stvo. Dveletnt roriIHtn«Vt (v deželi. kjer ie dve treti"nf nrebfvalstva s'oven^ke-ffa). v tekočem letu ne nosluie. Ztto pa j<5 e. kr. n«n5no rnini^trstvr> do. volilo. da se ^nreimeio veznei te sole na trprovsVf akademiji v Trsta v posennem tečaj«, n^tanovifeneni ra nfe. da hodo moicrlf do«*^i dH svrjfli fitnd«. Tc^rJ <+ 'otvori *« 21. t. m Sr^n>SDl$Vf d»«j»ki Italfjanske narodnost! t Oorilke** imajo konvikt I tamo dan na dan pozive, naj se agla-| si, ako je še kje kak itaiijanski učite-Ijiičnik, da se poskrbi za vse, ker je ministrstvo pripravljeno poskrbe-ti. da n^ boda /gubljal; studij in se-daj smo čuli tuđi o ctvorilvi ečaja za učtnee italijaniike trgovske ^ole. Moramo reci, da za : talijanske dl jake z Goriškega je res izoorno pcskrolje-no: na gorkern, v lepih učilnicah, dobro preskrbljeni z učnimi s»rcdstvi in hrano, v obilni meri na državne trojke, nadaljuiejo svoje Studije. Njihovi ljudjc in ministrstva so puskrbeii za rje vse, kar ie bilo motfoCe. tako da ne bodo trpel;' v svojih .itudijah zbf>?5 vojne na Goriškcm. Kako pa »c z na-šimi slovenskim! lijaki £ Gori-ikegra, v prvi vrsti z q:ori»5!-:e slovenske gimnazije? »Edinostc je priob-ćila pretekli mesec fozaclevcn dopis, ki pravi: >Okoli 350 slovenskih jim-nazijcevr geriških je postalo brez ro-uka, ko je o Mn!:r^tih !. 1915. izbruh-nila vojna z Ital io. Razun maloste-vilnih premožnejših ki so mogU na-daljevati svoje studije na kranjskih gimna.rijp.h, so vsi druži trubili sol-sko leto 1915/16. Začrtkom oktobra leta 1916. so se otvorili v Trstu zapo-siovalni tečaji slovenske goriške gimnazije. Njih otvoritev je na zasebno prošnjo »Fosredovalnice za gorske jegunce v Ljubljani« dovoli-lo naučno ministrstvo z izrecno prl-pombo, da za njih vzdrževanje ne more prispevati ničesar. Te tečaje obiskuje okoli 100 učencev, med ka-terimi je kakih 60 nekdanjih učencev sJov. gimnazije, kct učilnice se ra-bijo prrston, katere je mestna obči-na tržaška svoj čas rabila za ljudsko ^'o, pa jih ro izpoveJbi m:stnc£a inženirja g. Fcresfija *z zdravstvenih in SolskCiiisriJcnskiii pumislckov opustila. Prostori tuđi zares radi slabe svetlobe, pomanjkljive razsvctljave in kurjave kot šolske sobe nišo po-rabni. V starih, pokvarjenih Solskih klopeh, ki so bile narejene za ljudsko šo!o obiskujoče otroke. učenci ne mo-rejo ne prav sedeti, ne prav pisati. Tuđi drt^a oprava teh prostorov, miže, table komaj cć^ovarjajo svojemu namenu. Tečaji nimajo na rar-f^olagro nikakoršnih učmh pripomoč-kov, ne zz zem'ienis, re za zprodovi-no, ne za raravoslovje. ne za fiziko, tuđi knjižnice ni. Pazen 1000 ftiscvč) kron. katere je vodstvj prejelo od »Zadružne zveze v Ljnbljani«. za učence ni do^a od nikoder nobena po^-ora. Vslcd dracrinje, ki je v Trstu večja kot rovsvid dregod na S!o-venskem živijo učenci večinoma v velikem pomanikanju vsega, kar tuđi s7abo vrliva na bolski nanredek. No-tranje ministrstvo Je svoj čas obljubilo nstanovitev konvikta in zaposlo valnih t2čai?v slovenske por!5T:e gimnazije v Kromerižu. Kakih 100 itčencev bi tzw dobivalo hrfzplr»jno stanovanje, hrano, obleko in zdrav-nisko pomoč, dn'^i premožnejši, ki hi hoteli ooirknti tečaje v Kromerižu, bi morali plafevati nizko šolrino. Zdal je notranie ministrstvo to ustanovite v opustilo z motivacijo, 1. kei je bilo premalo prosHcev in 2. ker obstoie že zarosiovalni tečaj! v Tr-stu. Pazen obiskovalcev teh tečajev in onih, ki so na kranjskih 3:imr«a7> jab. ostancio na ta način vsi drustf nekdani* učenci 5?ov.?nske roriske (rTmnaz?ie, bodisi da žive še doma, ?!i v beg^nsk'h t^bonh, že drn^o leto brez rouk?».« — PruTi doris na sklepa radi mini*?tr^ke ^»ripom^e o zaro-slova'nfh tečp.fLh v Trs'u, f^a se proš-r»e dijrkov rnpos?nv?.lnih t^čaiev v Trstu nišo n^ti vpošrevaie n tako Je b;!o števHo dri'gih priglaŠencev za Kromeriž res neznatno . . . .^alosma s1:ka šo!^V;h r^rm-r pri slovenskih be^^n^kih ć:h}nh in kaka razliVa v prfmeri s Š^T^T'imi razmer^ini pri Ha-If'a^skih. Toda ali ostane pri tem, kakor je, ali co 5* ^torili raua>inii pot-<*bnf koraki. da nam slovenska £or'*ka frfmnszija ne propade po-po!n"mn ?! F:!rJar.3t ? e-slancl r^s pridno delajo za svoje be-cr^nTc. PrriVratklm so irn^li z^ory-v?»nie n3 f)fin^in ^r^ Vaterem so i sklenili že znano lo}?Hostno »zlava j Pr»lc rrora1? či'vari. Vprašamo: ali so storilt naS številni slovenski poslanci in nolT'tiV! svojo dolžno«t jled* t^^a ravoc**?* Ž!fnRnstvo ohČSne Rene«. sedaj v Lj'TrHan«. RirrsVa ce^ta 18. nazna-r;ja občinarjeni. đa je denar za kotlo-nm doMi t hlllini UubUm §ttu»-' joči občinarji dobe izplačilo v občin- I skem uradu ob uradnih urahf drugi I oddaljcni pa po poitni nakaznicL Ob- I činarji, kateri nišo Še naznanili svo- ! jega naslova, naj v iastnem interesu store to čim prejc. • \ 2upaostTi Bilje in Aureo, acuaj j v Ljubljani, na Polj&nski cesti št. 73, j porivljata vse one stranke, ki so v j njiju podroćju oddale kotle tozadevni komisiji, naj čim preje naznanijo svoje sedanje naslove, da se jim dopošlje plačilo. Potrdila, ki so jih prejeli pri j oddaji kotlov, je tiidi sui;kaj ciopo- i slati/ | Deie!ii3 poinožaa kozoislia za \ Gcrićko in Gradišćansko. V seji de-žeine pornožne komisije za Gorisko in (jradiščansko. ki se je vršila S. t. m. v Trstu pod predsedstvom na-mestnika barona Fries - Skene, je podal najpre} deželni glavar dr. Fai-dutti ob živahnem odobravanju ostalih članov komisije izjavo, v kateri je, omenjaje Iojalitetno manifestaciio j prebivalcev Goriške in Gradiščan- | ske, cpozarjal na to, da je po vojni ! napovedi Italije in brezobzirnem po- 1 stopanju sovražnika tako težko pri- | zadeto prebivalstvo necmajno rve-i sto cesarski hiši in avstrijski državi in pričakuje tako v sedanji težavra ; dobi kaor tuđi v bodočih dnevih ml-i ru Ie cd nje svoio srečo. — lzredno milostne besede cesarja povodom zadnje avdijence goriškega deželne-ga gla\ arja so navdale vse Goričane | 8 prisrčnim veseljem in jim Jtrdile j zaupanje, da jim bodo merodajni kro-gi tuđi v bodoče v polnem obse^ju nudili tako mijno potrebno pomoč. Deželnl g!avar ie presil končno na-mestnika. da naj imenom članov, pri-padajočih deželni kom^ij* za Goriško in Gradišćansko, poroča na Najvišji prestol čustva zvestobe in lojalnosti. Narrestnik je obliubil. da se zgodi to takoj in naplašal. da je vlad* v smislu Najvisjih intercil trdno odločcna, da sedaj kakor tuđi v bodoče kolikor le možno priskoči na pomoč težko pnzadetemu in vedno zvestemu pre-fcivalstvu. Posebno dolžnost dežclne pornožne komisije bo, (3a bo naj-usceSneje sodelovala pri bodočem pro5pehu dežele. Nato so bila preči-tana porocila referentov o priprav-Iialnih delih za zopetno zgradenje Gorice m Gradiške in o dovolitvi materijalnih rrdpor goriškim begun-cem. Tozaćevno je bilo veliki večini prosP.eev dovoljeno posojilo i dolgim rokom. Smrt med bezursci. V ljubljanski boln-sn'ci je umri Ignacij Zimic, strr 65 let. becrnnec iz Odriče. V Le~ skovci* *e padel Fran O a b r i j e 1 -Č i Č iz So!k?»r>» po stopnicah tako ne-sreč^o, da se je uHi. Umri I« crospod Andr^i G a b r i -I e 1 č i č , učitelj v Spod. škofljah pri Trst". st*r 24 let. Kn'b r&7ii\ In obeneoi Inkasirati j đen*r, ie na Rekt karniivo. Pek Ru- j r»o^f Or*rovski je bil kaznovan z glo- ; bo 1.cn K, ker so jra zasač'li, ko je v \ ^'oji trerovini rernl st*ankam kruh In irV?»sir?1 den?»r. kar ie oblast strofo mhrpriVA radi naf-zlflve bolezni, ki je rr»7??'>la po mestn. N» ^eV! tttdi mro^ro trpi'o vsled mr?7r Te (M 50 hr?1? v tilfci CasteHo pn po] zmrzn^enega 6/^^tnoga reveŽa A^form Mnliorfča iz Pazina Vsled velikerra snega r*a prosri Ogulin-PeV?» pr'h^iz^ v?aV? m"o<7o preooz-no. f^^of^Vo fe ^a avstrfteki str?fi. ^o^es «» P-M. V cetrtek o^> 1!. i7ri 35> min. dopoidne so čutili na R<»ki T>r*cr) mo'M notres. V nekaterih hi-?!?h •o r>o^o^'°tf *tror>!. Kdo ve !r^1? Tvsn Bertedetfč iz Onr\rt. n1?ra jTiTi'rTcfh Vo Št. 35.. Te-V\ bolan v P^nrel^dorfn W. !65., nošta N'rdfr A^.^dorf na Nfžjem AvstrH-skem. \r\ bf rad v+će) za svoje tri sf-nnve Jo^efa. Alojzija in Avgusta. Kdor b' ka] vedel 3 njih. naj .nn spo-roč'. O7^roma se tem potom sinovom n?zr.an}a naslov njihovega očeta. Dnevne vesti. — N&vi novci s oodobo cesarja Karla pridelo, kakor se poroča. kma-ln v promet. Izdani bodo tuđi novi srebrni novci po 50 v. — VofaSka pisma. r*antje c. in kr. psspolka »Cesarjevič« It. 17., pozdravljalo vse prlfate-' lje, prffateuice in bralce >Slov. Na-rodac. Zazar CIril, eno!, prost, četo-vodja: Z'jpanc A_nton. desetnik; Ro-žanc JoŽe. desetniV: Strle Jofe, desetnik: Benedfk Va!.. enol. r»ro?t. desetnik: lilleg: Ivo. enol. prost, desetnik; Novak Drag., desetnik; Klelndfenst Stefan, poddesetnik: Barnik Mina. podde^etrJk: Bišček Stefan, poddesetnik; Kastelic .lože, enol. prost, desetnik; 2ibret Jantz, desetnik; Kopčar France, poddeset-nfk: Samotorčan Janez, desetnik; Jemej Oolob in Kržrar Ivan, četo-vodja. — Vse nafboli*e vsem častil-cem, našega pradeda Knrenta. žeH- mok a bobitgft soUt, tlausikl latafekl Ivan Kos, desetnik, Tolmin; Stane Lušin, Ljubljana; Matija Sirnik, Dravljc; han Fon, Ladra pri Koba-ridu; Stefan Zalaznih, Glince; An-drej OregorlČ, Črnuče. — V *u^L3 vjeiništvo. Prapor-iCak Ernsi Gorižsk, napaden na i.*atrulji iz zasade cd sovražne pre-n»či, je po jlnaški protiborbi prišel v rus k o _ vj -.-1 - i ? t vo. — čedElje hujši siraz. Danes ob sedmi uri je bilo na scverni strani 22 slopinj mraza, na juin; strani pa 20 stopinj. — Šoie In kurj^va. Ministrstvo je odredilo, da se z ozirom na težave s kurjavo smejo semestralne počitni-ce na srednjih šolah podaljšati do 20. lebruarja in se dlje. Tuđi na ljudskih šolah smejo dež Šolski oblasti kode^ manjka kurjave odrediti prekinjenje poduka. — Podaljšane semestralne po-čittiice na ijubl'ansklit srednjih solah. Da se prihrani kurivo, katerega je le Hialo na razrolago. se podaljšajo semestralne počitnice na ljubljanski prvi in đm^i državni gimnaziji in na zaposlovalnih tecajih tforiških učite-ljišČ, nastanjenih v poslopju prve ^imnazijer do 19. t in. Ta dan prične zopet redni poduk. — Mladina se podaja v velik© nevarnost. Poročali smo že, da je Ljubljanica cd odcepa Oriibarjevega prekopa pa do zatvornice pri Grada-lici premrznjena ter. da mladina že komaj caka, da se bi drsaia, kar se sedaj že faktično tuđi godi. Nekajf krasneza bi bilo to drsaiišče res tuđi za o^rasčcnc. toda prenevarno je. Starici in varuhi se resno opozarjajo, da svoje otroke. odnosno varovance svare in tuđi poklicana oblast naj Vh svoji moči pomaka to zabraniti, kajtr led ni sigurcn in se zna pripetiti velika nesreća. Se nekaj! Na Trnov-skem pristanu, na takozvanein »Jeku« se otroci po bregu od ceste do Ljubljanice sankajo. Zna se zgoditi, da sankar zdrči na led, ki se mu bode vdrl in lahkomiseljnež izgine s sankami vred pod njim. Tuđi to bi st naj zabranilo! — Nova naredba c perabi pre-KOjt. Izšla je nova miiiistrska naredba o razsvctljavi inkur-j a v i. Izdana je bila, ker so potrebne izdatne omejitve v porabi premoga. Da bi se prihranilo kar naivec pre-rnoga. prepoveduje naredba vsako razsvetlievanje za luksus in za reklamo. Hoteli, gostilne, kavarne in zabaviSća ne smejo več imeti luči pred svojimi lckalL razsvetljavo \%-ložb je omejfti jn tuđi razsvetljava ulic in trgovišč itd- je omeiiti Tuđi o rotranjih prostorih v trg"ovinah, %o-stilnah, kavamah in v nradili, dalje v zasebnih stanovanjJh so srlede kur-jćive in razsvetljave dolocene strocre omejitve. — Promet ira želernlcah. Urad-no opozarjajo na silne naloge, ki jih :rra*o železnjce v sedaniem času in na velike težave. s katerimi se morajo boriti. Zaradi tega so odrejene nove jako znatne omejitve osebne;;a in tovornc£a prometa. Občinstvo na} opusti vsako potovanje ki ni neiz-o^lbno potrebno — Veljavnost nemške^a de-aar-l*. C. kr. finančno ministrstvo je odredilo z razpisom z dne 22. januarja t. I. št. 2644 da se sprejemajo po po-drejenih blagajnah in uradih do prc-klica plačilna sredstva nemške državne veljave, namreč novci in ban-kovci (driavne blagajničke nakazni-ce) ter blasrajniŠke nakar.nice nem-Ških posojilniških blagajn «a sprejem-no vrednost 1 marka = 1 K 55 v, v plačilo in zamenfavo. — »LJublfensk! Zvoci«. Naklada J. itevilke je pošla. Uprava tore] ne more sprejemati novih narečnikov. Dotičniki, ki so list prejeli. pa se ne nameravajo naročiti, naj ga izvolijo nemudoma vrniti. — Javna ljudska knjfžaica »Oo-spodarske^a napr«dnesa đružtTa za šsTitjakobski okrai« izpo?oja najlepše slovenske, hrvatske in nemške knjige vsak torek, četrtek in soboto od pol 6. do pol 9. zveče r, ob nedeljah i 11 praznikih pa od pol 10. do 12. dopoidne ▼ knjižnični sobi, Vožarski po* 2, t. j. koncem Flonjan-ske ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne železnfee. Na razpolairo so popolni tiskani imenfki knjig. Vstop v knjižnico kna vsakđo. — Knjižnica kupuje razne knjige, hvaležno pa spre'e-ma tud' darovane. — Naznanievanle ogršice Jn repice. Po § 6. ministrsk. ukaza z dne 1. julifa 1916.1. drž. zak. It. 208 Je bilo izmlatiti ogršico in repico najdalje do 30. dne novembra 1916. 1. Najkas-neje 14 dri potem, ko je bil pridelek izmlaten. je bilo naznaniti Avstrijskt kontrolni banki za industrijo in trgovino vrsto, množino in kraj, kjer leže zaloge oeršice in repice. Ker se pa domneva. da imajo pridelovalci se precejšnje zaloge ogržice in repi- stran *-___________________________" »SLOVENSKI NAKOD-, amt !0. febnrvaFfa !Si7. 33. Stev. pri omenjeni banki, se opozarja producente na to, da so dolžni takoj na-znaniti pridelane množine ogršicc in repice. JRedka lovska sreća. Dne 9. fe-j bruarja je ustreiil gostilnlčar Zibert iz Trate pri Št. Vidu nad Ljubljano pod Goro občine Št. Vid, krasno in zelo nevarno divjo mačko, ki je tamošnjim posestnikom v par dneh pomorila 12 kokoši. Mrtvega so našli 541etnega ni-darja Jakoba Lazarja iz Potoške vaši v potoku Kotredežu. Ko te šel po* uoči domov, mu je spodrsnilo in pa-del je v potok, iz katerega si ni mo-gel več pomagati. Iz Metlike se nam piše: Radec-kega veteran Matija Slobodnik iz Metlike je umri tu dne 8. februarja v redki starosti 88 let. Bojcval se je v Lombardiji in v Benećiji. Služboval je pri vojakih nepretrgoma 14 let, ne da bi bil k3aj na dopustu. Pokojnik Je rad pripovedoval iz svojega voja-škega življenja; pri tem ni nikdar po-zabil, se spominjati s hvaležnost.svo-za. poveljnika. Bodi temu hrabremu vojaku, nad vse marljivemu gospodar^ lahka domaća 7err!ji! \ Denar Je zmanjkoval placilni »atakarici v Kolodvorski restavraci-ii v Št. Petru na Krasu. Tekom 14 dni je izginilo 900 K. Sum leti na tam uslužbenega točaja, katerega so pri-Jeli in izročili sodniji v Postojni. Poskušen samomor. V Mariboru se je neki črnovojnik* 46 let star mož in oče dveh otrok poskusi! končati življenje v Dravu. Preprečil je to če-tovodja Petrovic. Čmovojnik je re-kel. da se je. hotel usmrtiti zaradi bede. Iz Maribora. Mestni magistrat objavlja, da bo prihodnje dni mestna plinarna ustavila obrat. Trgovine se morajo od 8. februarja vsak dan ie ob 6. zapirati. »Thiišf. Kirro »Ideal« si je za danes, soboto. dne 10. februana pa do parvedeljka, dne 12. iebruarja sle-deči učinkoviti »pored nabavil: 1. Sascha Me?strov tečen 117 a, naj-novejša vojna poročila: 2. Priložnost ustvarjfr Ijubezen, izborna ameriška burka, 3. »Th'jg«. Kriminalna drama v 5 delih % Alvvin Keussom v glavni vlojri. Tretii Alwin Neuss - film. Dni-fri doživljaj mojrterskega detektiva Tomo Scharka. Pozc-risče tega rani-mivega deianja je delorrm Amerika, deloma Indija. — Spored mladini n\ prlmeren. Izgubila je neka dama od ?eten-burgove ulice do Kino - Central čmi kožuhovit (Persianer) mui. Kdor ga najde, naj ga Prinese proti nagradi v trgovino A. Sare. Pošteni naV1?te?i Phan z brflian-fom. kf je bil oglašen v našem listu, je našel Maks P e č n i k . delavec pri tvrdki Polak ter uhan vrnil izgubi-telju. -f Iz seje niestnega aprovizač* uega odseka dne 9. februarja 1917. Za peko kruha je mok* dovolj na razpc!ago> dočim jo za kuho ob-čutno primanikuje. Prihodnji teden $e prične z razdeljevanjem koruz-nega zdrobain sicer ni moćno karto po Va kg. Teden po raz-deiitvi koruznega zdroba bo oddaja^ mest-na aprovizacfja na močne .karte po *A kg moke za kuho in */4 kg j e-I p r e n j a. — Mestna aprovizacija Ima v zalogi 100 vreč kaše. Kašo se razdeli med vse one stranke, ki so doslej imele pravico do pšeničrega zdroba. Kašo se prodaja v v^jni pro-dajalni v Gosposki ulici rx> 70 vin. za kilogram. Na vsako stranko odpade po 2 kg kaše. — Aprovizačni odsek se izjavi proti temu. da bi imeli to-varna K. Pollak in kemiena tovarna lastni aprovizaciji. — V Ljubljani jo nastalo splošno pomanjkanje krompirja. Velika većina družin je že danes bre^ teza neob-bodno potrebnega živila. Žltnopro-iretni zavod je na prošnjo rnestne aprovizacije dovolil rekvizicijo krompirja v občini Dobrunje. da se vsaj nekoliko odporr.ore nainujnejšim potrebam ljubljanskega prebivalstva. Reloizična kom:s;;a je v ponedeljek, dne 29. januarja zasegla skoro poi-drugi vagon krompirja v Dobruniah. Pri posestniklh so se našTe velike zalog*, ker ni odda!a imenovan^ ob-čina desedaj pri raznfh rek^icijah Ie skoro nič krompfrja. Pripomnlti se mora, da so se našle tuđi zaloga, Jri so bile do dane^ prikrite oblastim. Rekvfzična komisija je naročila posestnikom, da morajo pripraviti krorrrpir do srede, dne 31. januaria. Mestna aprovizacija ie nato navede-nega dne poslala voznike. da odpe-Ijejo krompir. Izkazalo se je pa, d a zaseženega krompirja po-s e s t n i k i nimajo več. Župan-stvo v Dobruriiah je kratkomalo n^-ročfio Vsern posestnikom. da razdele krompir med soobčane. Tako posto-pftnje lokalne oblast! je največje graje vredno, ko se niti postavna đolo- ski občini je nakani župan družinam po 500 k i 1 o -gramov krompirja, dočim ga družine v Ljubljani niti po 5 kilogramov ne more j o dobiti. Pristojne višje oblasti naj energično poduče podre-jene faktorje, kaj se srne in kaj se ne srne v teli težkih časiti. Mestna aprovizacija ostaja brez krompirja in tuđi n^jmanj ni upati. da se razmere spre-niene, će bodo županstva na deželi na opisan način ornalovoževala. ukaze predpostavijenih oblasti. V vojni prodajaini (Gosposka ulica) se tekom dni prične na maščobne karte odda-jati loj po 9 K 40 vin. kilogram. — Na močne karte se oddaja prihodnji teden j a j c a. Na vrsto priđe en okraj, ter se razdeli ^O.OCTJ jaje po 32 vin. kos. — Zaloge premogaso malone izčrpane in je porabo premo-ga kolikor mogoče omejiti. Odsek sklene, da se zapre ljudsko k o p e 1 za 1 mesec. Ljudska kopcl ;>crabi najmanj dva vagona premoga mesečno. Po vseh večjih mestih so že zaprli kope!ji radi pomanjkanja premota. Dežclnemu šolskemu sveta se priporoča, da tzaprc vse 1 j u d-s k e š o I e l'j u b 1 j a n s k e za dobo najhujšcga mraza, ker mestna občina ne more preskrbeti zadost-H3 kurjave. Če se dovoz premega re preokrene na boljše. grozi nevarnost, da se bo morn!o tuđi obra^ Ijubljan-sk? plina me ustaviti. — Aprovi-račni odse!-: ?klene, priroročafi dr-želni vladi, da takoj odredi, da bodo vsi javni lokali v Ljubi]ari z a p r t i nSjkasreje oh 1!. zvcier. Rssni časj zi'itevajo, da prebiva!-stvo nrn^ji nočnci življen.fe. Z zgod-njo policijsko uro se tuđi mnogo prihrani na kurja vi in razsve izjavi, kar je posebno važno pri d?našnji kaJa-mit?ti s premogorn. —• Na trgu Je vedr*o večji n a v a 1 na ž i v i! a. Posebno po zelju in repi je veliko po-\T»ra§cvanje. Razni rrrrkupci in spe-ki.i!a?!tje Irven LjiMjane, sktisaio fr-vo^ff! večfo rrnrzfrfr) ?;vi!. Tako jie fe tržni straži posrećilo v zadnjih dre^;h r,?s!ed!ti dve večj! zalogi ži-vp rf"2r.I, ??jrovo ma^o, rr***«o itd.), Vi^ero se ?e hotele vt:hot?:r!ti po ze-lezn'cf iz T.u^!;a^e. Ohčtn^tvo sa v I^strem irtteresu prz?v!Ja, da takof ?!'j?2j. kfer b^ hV>x predočena sti^rsr.ja. tfa 5«? hoče b!?go izvoziti iz Lfub- -'- De^Eelao me^to za kanila. Krmila se bodo pošiijala občinam vsal-io r^t proti naročilom. Doslej se je pošiijala krma raznim občinarn redno v mesečnih delnih množinah, kakor so dopi!5čaJe zalome Pri tem se je pa zgodilo, da tu in tam kaka oboma ni hotela prevzeti vposlanega krmila z izgovorom, da ga ni naročila. Vrh vse skrbi in deia je moralo deželno niLoto za krmila trpeti v tem siučaju še str ške za prevežnjo In za ležanje blaga na kolodvoru. Da se zanaprej preprečiio taki skrajno neprijetni siučaji. se bo ohčinam ie proti irreSnim naročilom pošiljalo potrebna krnifia. — Pšeničnih o t r o b i sploh ni v založi in se jih ne more oddajati. Najbrž jin nić več j ne dobimo. V zadnjem času se je od- j dalo nekaj rženih otrobev, .-.eduj tuđi \ teh manjka. Na razpolago so zdaj ječme novi otrobi in ovse-n i otrobi. Bati se je, da bo tuđi teh zrnanjkaio. — Sedaj je do Ha m e-sana krma n kokoši. Kdor jo želi naročiti, naj se požuri. Na de-žeio se oddaja v množinah po 50 kg naprej. Oddajajo se sedaj tuđi rap-s o v c (ogrščme) in lanene tropi n e, dokler bo kaj zaloge. Glede pšeničnih otrobov pa tad: ?2 enkrat povedaro, da jih ni dobiti in da naj se občine zadovoijujejo s tem, kar je mogoče oddati. + Jara pšenica za setne. Naša podružnica prejme s Ceskega par vagotiov jare semenske pSenice. F§er.'co morejo prejeti Ie v resnici potrebni kmctova'ci. ki naj se zgla-5e takoj pri svojem županstvu. Podružnica bo oddajala pšenico kmeto-valcem potoin svejih komisiionarjev po 54 K za 100 kg netto. franko skla-diSče komisijonarja. Zavod pa izrec-no priporntnja, da ne prevzamo n i -kake odgovornosti za uspeh poseiane pšenice. — Zavod za promet z žitom ob času vojne podružnica v Ljubljani. Suzne stvori. * V Gradcu so doslej neznani tatovi ukradli na kolodvoru kar 1000 kilogramov špeha. * V vzhodni Aziji je bil strahovit potres: poročajo ćelo. da je polovica polotoka Kamčatke izginila v morio. • V Pragi so zaradi pomanjkanja premoga popolnoma ustavili promet cestne železnice. • Na dunajskem Tseučfliičs so na filozofski, juridični in teologični fakulteti ustavili za pet dni vsa pre-(Uvaaja, ket manjka kuriva. ___^ * Om^ftev uradovanla aa Hr- vatskem. ttrvatskt vlada Je odredila, da naj oblasti radi pomanjkanja kuri-va ura daje jo do preklica 1c dopoldne. * Sole v Zagrebu zaprte. Hrvatska vlada je sklenila, zapr^ti vse za-grebške Ijtrdske šolc. zaenkrat za 14 di?T. Vzrrk: ronianjkanje rremoga. * Na cestni želernicl n* Dutiafu vozeča se dama je poiožtla kraj sebe svoj rokovnik, a ni zapazila, da ji je sosed iz rokovnika ukrade! denarnt-co. v kateri je bilo 14.133 K. * Knežle dostojanstvo z naslovom »Jasnost« je podeiil cesar grofu Elemeru Lonya>Tj soprogu bivSe so-proge cesarjeviča Rudolfa, Stefanije, ter njegovim prvorojenim potom-cem. * ObesH se je na Dunaiu 12!etni sin neke postrežnice- ker ?a je mati hotela dati v prisilno delavnico. Ce hi bila rnati izpolnila svoje irtaterin-ske dolžnosti. hi se Ji siti ne bil ig-pridil. * Blatno Jezero iij Ogrskem je lefos nopolnoma zamrzio. Led je po 15 centimetrov debe! in še več, a vzlic temn je lov na ribe jako izda-ten. kar ćele vagone rib pošiljaio v Budimpešto. * Pon3rej2!ec živih Moric U-z-kay v Miskolcra na Ogrskem e sicer premožen mož in ima lepo vilo. a zadovoljen še ni. Ponareja! je živila in jih prodajal po od eru Sk ih cenah, a zasačili so ga m mu prisodili dva me-seca irče ?rt 6OOO K globe. * Tihotap^tvo z mastjo. Kavar-nar Pala v KiralvhirJi je imel rrgov-sko z^vrezo z dtinajskim trgovcem Ettenfeldom in ;e za nj spravlja! čez mejr> mast. 2e 15 vagonov je bil sreč-no oddal. Ko ie zopet naloži! 1640 kilogramov. so ga zasačili. * Skrita moka. Mlinar Ivan Voi-ki v Orssailasu na Ogrskem je imel kar ^tiri vagone lepc bele mokc skrite. Slučaj je nanese!, da ie oblast izvohafa to mr»kr>, vredno 25.000 K in jo ?eveda zaplenila. Mlinar je bil obsojen na dva meseca zapora in 20OO K srlobe. * »Prokleta tz zemlfa^. V dunaj-ski »Reich^r>ost« p:Se dr. rZberle: »Res. kdor §e zdaj ne uvidi, da je ta zem!;a prokleta da sami sebi prepu-sčen! in «ami sehi zadostujoči vedno končavamo v kanibalizmu, kdor tejra po pettisoc letfh svetovne zgodovine in po dvehfnpolletih svetovne vojne *e ne pojmi, temo n\ pomagati.« — Za kršč^^se^a moža je tako nazira-nje nekam čudno. * Usn!e hi čsviff. V redanjem strasnern mrazu čutijo ljudfe še r>o-sebno, kakega pomena so čevlji. Po dolgem odl^šanju je vlada uredila prodalo ns^ja in cere nsnja so postale ngodnejše. Toda, kdo pa kupi U5nje? Ljudje kupujemo navadno na-rejene cevlje, za te ra ni najvišiih cen in fabrikimtje delajo kar hočejo. Prav in koristno bi bilo, če bi bile dolocene najvišje cer?? trdi za fabri-kante čev-ljev. * Zgoda! }c začef. Neka dunafska spedicijska firma je prišla na to, da prevzemajo neznani Ijudje njei name-Tijene pošiljatve na raznih kolodvorih in na izkrcevalisču donavske paro-brecne družbe. Zmanjkalo je na ta način raznega blaga v vrednosti 65.000 kron. Končno je — po dolgem poizvedovanju — pade! sum za to početje na 16 let starega vajenca omenjene firme. Slepari! je jako spretno in se ravno pripravljah da prigoljufa b'aga y vrednosti 305.800 kron, ko %o ga pri jeli. * V 10 dneh je zasiužll mflijon kron. Pred nekaj časom je bil prodan v Jokahami 4700 tor. obsežen parnik za 330.000 yenov. 2e 20. decembra 1916. je bil ta parnik prrnlan v druge roke in sicer za 1,050.000 venov. a predno je bil prevzet in že deset dni pozneje ga je kupila posebna parobrodna družba za 1.450.000 venov. En yen je vreden dve in pol kroni. Predzadnji lastnik je torej rr! tei ladji zaslužil en milijon kron. Temu stopnjevanju v ceni se nf Čuditi; prevažni tarifi so silno skočili in lad-je zasJuž^o ogromne svote. * Mleko nese. V različnih časopi-sih objavljeni oglasi o prodaji raznih velikih posestev so č^sfh prav pod-wčni. Tako je na prodaj veleposestvo 2 znamenito grajščino na fiolstein-skem. V oglasu je rečeno: Obresti ćele glavnice se pokrllejo samo s prodajo mleka. In to posestvo velja nektj mflijonov. — V drngem kraju na NemSkem je na prodaj veleorme-ttvo za 1.600.000 mark. Oglas pravi: Vse obresti lrupnfne krije edlno It prodaja m!eka, Pripomniti pa je, da stm omenjeni posestvi v blizini dveh velikih mest. * To 96 govori madžarsko. \z vomSkeg« pisma: V našem malem poljskem srnezdu imamo tuđi kavar* no. Posestnik seveda 2id. Zunaj na oknn je po madžarsko nanlsano: Vn se povori tudl madžarsko. Priđe madžarski vojak, čita napis, vstopf in zahteva po madžarsko kavo. Na-takar: ?------------Zahteva po mad- čarsko cigarete. Natakar: — ? — Madžarski vojak po nemško: Zaka] pa pišete, da se govori tu madžarsko, če niti besede ne razumete? iNata-kar: Jo, to morate priti ^opoldne ob 4. Oospodje oficirji, *ri orihajaio ta-krat na kavo, govonjo skoraj vsi madžarska * Aprovizacllsk] skandal v Sarajevu. V št. 29 z dne 5. februarja smo citirali »Prager Tagblatta* porocilo o aprovizaeijskem Skandalu v Sarajevu in je v tem poročiJu omenjen tuđi bivši vladni komisir v Bosni vitez Berks. iz Celja se nam zdaj cd merodajne strani poroča, da dne 5. aprila 1V(*6. umrli bivši poslanec H u-2 on vitez Berks ni nikoii prebival v Bosni in ni bil tam vladni komi-sar. nego da je živei neprenehoma in nad 25 let na. svojem sradu v Bla-govni pri Št. Jurju ob južni žeieznici in je torej v navedenem. po »Prager Tagblattu« posnetem poročilu, govor o drugi osebi istega radbinskega imena. * Za blagor naroda. Ogrski poslanec Juri Rudmyanski je odlo/il svoj mandat. Izvoijen je bil, da za-stopa koristi celokupnosti in posebno svojega volilnega okraja, a pri srcu so mu bile Ie koristi Iastnega žepa. Sicer je po svetu mnogo politikov, ki tako delajo, a zasačiti se ne dajo. Juri Rudmvanski je bil obdolžen, da je izrabil svoj poslanski mandat za to, da je neki delniški družbi izpo-sloval znatno brezebrestno državno posojilo ter si dal za to plaćati 50.000 kron. Čim je prišla stvar na dan, je mož odložil svoj mandat, da bi je cdsek poslanskc zbornice ne mogel preiskati. V pismu, s katerim je na-znanil svoj izstop, je trdil, da je paČ delniški družbi »Viktoria« izpostoval 300.000 kron brezobrestnega držav-nega pesojila. a za to aa ni ničesar dobil, pač pa ga je družba izvolila za svojega predsednika in mu dve leti plačevala po 25.000 kron. * O starakitajski vo>aščini. Splosno so Kitajci na glasu kot jako malo bojevit narod, čisto nasprotno s telesno toliko slabšimi Japonci. Ven-dar pa je bila na Kitajskem vpeljana •splošna vojaška dolžnost že takrat. ko so se pri nas borili Se z najemniki: vpeljala jo je že vladajoča hisa Čov. ki je začela vladati okoli leta 1100 pred Kristusom. Skrbeli so tuđi za tof da nišo vpoklicali preveč vojakov naenkrat, da ne bi gospodarstvo preveč trpelo. Glede vojevanja so se Ki-tajci kmalu zaceli tri^ati za nekako mednarodno pravo. Zmajjovalec je moral po bitki pomagati tujim in do-mačim ranjencem. je moral častno pokopati padle brez vsake razlike in pomiriti njihove duhove r daritvami. V starcxla\"nih časih že je bilo dolo-čeno, da se glasnikDm (parlamenter-jem) rte srne nič zgoditi. Zdelo se jim Je ćelo primerno, počastiti nasprot-nika, W se je odllkoval po hrabrosti ali človekoljubnosti; sovražn! voj-skrrrodje so si večkrat Se m?d bitko izkazovali medsebojno spoštovanje, poSUjali so »i pozdrave in darove. St-veća pa tuđi opazimo poleg visoke izobrs7!^e znake vflfkega barbarstva. Čisto pretpotopna se nam zdi navada, da s>o odrezali vsem vjernikom levo nho m shranjevali te bojne znake potem v svetiščih. Var so de-lali Japonci še v 16. sto!etju. Imeli so na Kitajskem prej in silej tuđi nelepo navado, škodo vati sovražnikn s ra-strupljenjern vodnjakov in rek. Ha pa vse to tako natančno vemo, se imatno zahvaliti vojnim naroceva!-cerr». ki so fih Kitajci tuđi ze imeli. Državni zgodovinar ie spremlial kneza v vojsko, in si vse do^odke ia-Disal kot očividec. Večkrat so taka poročlla prav lerrn. Pri napetosti In teikočah v t*-lesu, bdeč!nah ▼ križu, hrbtn !n bo-kfh, nevragelift ki so često vzrok ovir pri izpraznjenju tefesa. odpravi naravna Franz - Josef grenčica utru-jenost črevesnih mfSic, posveži tek, poveća oMok krvi v spodnjem te!e-su, pospe^i zdravo prebavo in mirno spanje. Tajni sanitetnš svetnik dr. Korte. soustanovitelj berlinske medicinske dražbe, iipričuje, da ie Franz Josef grenčica ravnotako milo kot eanesljivo odvajalno sredstvo. Darila. Rdeč! križ. Oosp. Anton Pesek v Ljubljani je daroval Rdečetnu križu odpadke papirja, z*. katerega se je izkupilo 66 K 07 viru Za ta dar izreka vodstvo Rdečega križa gospoda darovalcu prisrčpo zahvalo. Veflkoduino votllo. Velecenjena gospodična Wessner, nadzorovalna dama na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, je volila znesek, katerejsra so nabraii slavni učiteljski zbor in gojenke tega zavoda za venec na grob pokoj. gosp. Frana Wessnerja* c. kr. gozdarja, brata gospodične Wessnerjeve, 150 kron za goriške begunec PosredovaJnica za goriikfl begunce v Ljubljani se velecenjeni gospodični najtopleje zahvaljuje za to nad vse velikodušno in plemenito vo* lilo, slavnemu učiieljskemu zboru in gospicam gojenkam pa za nabrani znesek. Družbi sv. Ciriia in Metoda je poslala g. F. Marija Senčar, Mala Nedelja, 10 kron, katere je morala, plaćati za kazen tatina za jkradeno blago. — Ga. Ivanka vd. Dekleva iz: Sevnice je nakazala 16 K, obrestu katere je naklonil družbi od svojih prihrankov gosp. Anton Cigoj, c. kr. carinski uradnik v Trstu* sedaj y Djakovi v Crni gori. — Hvala! — Kljub težkim časotn, katere je pro-vzročila vojna, nekatere Ciril - Me-todove podružnice prav pridno vrše svojo nalogo. Tako je poslala moška podružnica y Mariboru zopet vsoto 47 K 10 vin. in sicer iz nabiralnika v »Narodnem domu« 30 kron, narod-nega davka za mesec januar 17 kron 10 vin. Pri pevskem večeru v Juden-burgu (v »Svinjaku«) se je zbralo nied zavednimi pevci in hvaležnimi posiušalci za Družbo sv. Ciriia in Metoda vsoto 66 K 02 vin. (k temu je prispeval gosp. Borštnik kot za-stopnik Kolinske, 20 K; istotam se je v isti namen nabralo pri igri »bum-bum« globe 8 K, torej skupno dopo-slanih 74 K 02 vin. Iskrena hvala! • • • Upravnistvu naših listov so poslali: Za bednega slepca Fran Dagart-na in ženo Iz Hotiča pri Litlji: Oosp. I. Zwolf, Postojna, 4 K; Marija Wer- 11 iz Cerknice, 20 K: AI. Pokorn 1% Ljubljane, 2 K; Golob iz Ljubljane, 4 krone; Ivan Kenda 1 K; Marija Gotzl iz Ljubljane, 5 K in prof. dr. Pavel Grošelj, zbral 18 kron. Skupai 54 kro-n. Za goriške begunce: V. V. z Du-naja IV., 10 kron. Za Cirfl - Metodovo družbo: O. I. Poč, momariški uradnik iz Pulja* 2 kroni mesečnega prispevka. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 6. februarja: Luđvik Sitar, sin mesarskega pomoćnika, 5 mese-cev, Reber 11. Dne 7. februarja: Jane« KoTen, hiralec. 77 let. Radeckega cssta 9. — Oton Mauser, sin tovarniškega urad-nika. 13 dni. Opekarska cesta 10. Dne 8. februarja: Frančiška Klančar, hiralka, 72 let, Radeckega cesta 9. — Marija Vodnik, delavčeva hči, 13 me^ecev, Linhartova 'ilica 8. — Marija šalehar, xasebni«:a, hiralka. 42 let, Radeckega cesta 9. Današnj list obscga 8 stranu Izđa]atel] \n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Ldstfrina fn tisk »Narodne tfskamec. Kdor svojih Irarj h cčes ne odpravi, napravi si vsako pot za. trpljenje in slabi z bolečino tadi v?o truplo. Odprava kurjih ote$ brez bolecin je i« Tsakega prizadete^a ret bligo-deJDa. Ne more se dovolj nujno svariti pred rezanjem kurjih očes. Lahko se pregloboko vreže, ne da se tn optai, na aofo priđe vedno prah i» umizanost, ta vsili v rano in oešteto s »mrtjo končanih zastrupljenj krvi j« tako nastalo. Kurja očeša dajo se bree nozi Iihko, sigurno in hitro odpraviti ■ Fellerjevim turistovskim flajStrom e 20. »Elsa« (tlajšter »oper kurja očeša, cena 1 krono, v Škatljicah 2 kroni) ali t Fellerjevo turistovsko tinkturo i £n. »Eisa« (tekoča tinktura zoper kurja očeša, cena 2 K). Tisoccro turista* orožnikov, pismonoš, vojakov, kmeto-valeev in dam, ki aosijo ozke čevlje, kakor tuđi vseh, ki so je rabili, pripo-roča to sredstvo kot najhitrejSe in sigurno uemkajoČe trn. radikalno od pravo kurjih očes. Medtem ko većina sredster zoper kurja očeša, tako tuđi rezanje, piljenje itd. samo zgornji del kurjih očes odpravi, jedro pa pusti, tako da kurja očeša hitro zopet narastejo, od-pravita preie imenovana preparata kurja očeša temeljito z jedrom. NaroČi se oba preparata, kakor tuđi pra 03 štev- .SLOVENSKI NAROD*, d« 10. februvarja 1917. Stran 5 ■ Ant. Pud. Legat« zasebni učnl ■ /avod ra stenografilo, strojepisfe, ■ pravapisje, računstvo, zernliepisje io ■ iepopisfe, (prcj Sofa Legat) t Mart* ■ horu ob Dravi. Novi točaji se prično M 6rt \2. aprila. Ker je privatni učnl ■ ravod L«£atov vedno rclo dobro ob-H iskan, se priporoča vsled omeje-egra ■ ^rrejerna učencev takojšnja prijava. ■ Pojasnila daje zastonj ravnateljstvo ■ ravoda. Maribor, Viktrinsrhofulica 17 ■ T. nadstropie. Govorflne ure: pono- ■ deljek. sreda, petek, nfdelje in praz- ■ iike od 11.—12. dopoldnc Nanovo je ■ rpeljan tečaj za nemSki jr zik ta te^a ■ jezika ne popolnoma zmožne. Točno ■ cnanje nemSkec:a jezik* je za v$ako ■ kortoristir.jo glavni pogo}. I h irrt iMm ifta I Mwiw Z3s?opst?a*! H I ANALITIČNOJ ggWj jbJi FrCCtiKOl H IsCern sSuiibo Iprodajalke I v Specerijsk: trgovini sli traf ki. I Naslov: Boitfantlfi. Rimska ■ o*aU it. 10, Mabljana. 483 I loiliie sir H *&eh kakovo«*! kupi rsako množino ■ in prosi ra. otfrrti? ▼ nerr Shem j>t{ka I WIiaBiM HĐSB£B, Prm3a I. I StMkhaiis§a§S9 889. 6U I tfkT Kupim -^o I W& i urtom I ▼ Šiški, Novem mestu, Kranju ali v ■ blizini, pismene ponuđbe na nnravn ■ SL Naroda poc „hl ft a §f. 472". ■ HBIHHHHB^E19IHffHHHI^HHBiHH9HSaR3S ' I Kupujem in proDajam: I bodlsl pohLStva. stoklsatao, j I poie, sulice, poredao, orož^ I podobef star dmsr. »ploli 7i8, I kmr Je nafmaoj 53 let staro. ; I Obenem kupim staro zobovje. I Posredujem za hiše, zernljišča itd. I Albert ©erga*w I forivec !a koao«sf{oalraiil ifarioaT I Ljubljana, rnn?i!kanska ulica 10. i___________________i Hulila maa nta z« sfci-anltov pohlifva wM kaj sll6itega a* odda. (14 K ntese^no). Nstlov pore opraTOiit^o »Sloveaskega Naroda«. 471 - Stanovanje - z đvcmt ali 3 sobami, Kuhinjo in H'tikli-rami,e!ckt. rass^Tthavo IM&m ■!!— tir«av-ka ireh csak. %m fvramla mmr*e. Ponudbe pod Šifro r2£ar«e 490u na uptivn^tvo >S!o\fnskf£a Narciit. 490 l^fsrcl Linljort . urar = \ I;ub! ana, Y^A* Cererij« ce:h št. 7. Zalogs ¥89fc Trst iejrafh ar« ar ' aa nibalo i pols-a &!t!9ai, stea-»kih in hvh\n\Bklh sr, bađUk. Nikifast« to ne ?u'« nr« v ssp»ataileaai i radi sr in kesslai-oai tli lirtz BiegK« tal^fa truSmlh :s ntkl!a»t*2i nr ..Oane* ga" |K> u*!»!£H*i o»a«h. 131 Popravila »• iztrrAujojo najbolje. Qe$podiSno t trfOTskim tečajetn, inoiaa iIot. ta •teeofrafije, lila BNli ▼ fliafal. Naslov te icve t BprtTa. »51 ov. Naroda«. 4T7 Kontoristinja »■mortojom moi, z ▼ečleteo pr»kso, imoini slovenskima in eemlke^m jezika, knjigovodstva, korraooodence in stro« jepisa, tM slatka spraaisaitL Plamene ponudbe na upr. »Sl.^v Naroda« pod „saa+stolaiai/iat. 2 prodajalki in va]enec se sprojme]o takoj ▼ velika manaf»kturr»o trgovino w Ljabljan). Ponudbe : PeŠtal protel St. 4«7 Zahvala. Zt ?5e dokaze iskrene^* aočntjs ob nepri^akoraiii imrti in za Čnstno »premitro k preEgodnjcmu ^robn n^^e^a r cvetu mladosti nam odrzetega, predobroga aina se rsem naitnplel^e zuhraljujemo. Obila to?iitia ram »o bila ob silnem udaren t reliko tclažho VEHN'IKA, dae 10. februar}* I^IT. Žalujoči ostali. Na frpHi poMiMcuijn petrolela, to fcvpit* 489 tirlil-nijko katera daje najlepao la& Cea« K 12—, 16—, 23—. Po pov«ctja pri i. LECniK, Bamrlie, KoroSko. Malinov sok zajamčeno narareD, vknbao ▼ iiaj-fioejši rafioadi, ▼ poštnih ra?o]ilj k 5 kg brutto 19 K, franko razpoiilja A. TOSEK, Praga Kral. Vinohrady 12741a Za raflros aaroAUa posrt. otartk Kino Central v deželnem gledalištu. ¥ sateta 10. fslvr. ali 7s •., 7.y Vz 9. ari zvefter. ▼ nedelfo U. !©bi\ ab 3^ V: 5.9 fH Vi a. hi 9. uri zvefter, v ponedellek 12. lebraarla ob V> 6.9 7., 1b V> 9. ari ivečer i D5 ^ B^ ^^F ^Bn^ AgA ^% Ag Detektivska komedija IvK i\dil6it 'ttch d^an^- V glaTBih vlogah Ktthe Dorsch in Aleksandar AntalfTy. Scheven proti Festenbergu. Prvorrstna veselo igra ▼ treb dejanjtb. Tanda Treomaan in Vigo Laraen Ili za aaJadiao« ▼ glavnih Tiogah. m za mladino, ▼ sobota 10. tobr. ab 4. ari popolđne, v neđelio U. lebr. ob pol 11. dopoldae la ob 2. ari pop., ▼ poaodoljok 12. lobr. ob 4. popoldaoi Velike predstave za naše malčke. Nove pravliice in komične slike. V torek 13., arado 14. in ¥ četrtek 15. februarja i ob 4., pol •., T, ia pol 9. uri ivečer i Marija Carml zzszr •» Aphrodita", Aut luć^ Legata zasebni učni zavod I za jE'eaografiJs, itrojspisla, praToaif>v račnaatro, g«0graB]o la lapoplaja. 462 I Maribor ob Dravi, V ktrinahofgasse 17, I. nadstropie. I Velik rr.odern in odličen očni zavod z državno dovoljfmm ućnim sporedom in drftvno aprobiranimi učnimi močmi. I r^f" Zalefek prihodniih tečaiev 12. aprila 1917. ^H I Frosptk*« iti« zastaat ravnate!:stvo. 6*T6rila« «rt: Ponedeliek. sreda, petek, aedelje in pra^p.iki od 11. do 12. are. WL '_________^__^_^__^_^^^___MM„^M^____^_^ ^gP« ^%k 4Z^OP^??CF^!2^^^BMfe^'^ ^^^^^^^Bc^HSJ?aBha^^SjlHLff^l^aW^a^awLr b^b^b^bVb!b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^bVb^b^b^b^b^b^b^b1^b^bVb^bVb^b^b^b^b^b I .^ ^- Dostavitaw takoj! I 4jfy, "£^ 4^ I /t^ Bre: aomlsleka «o "*•» "<%°" I »# "i# ^Pi B %■ a mm mm I IV ^# aVm ^ I šivalni sfroji najiepša in čas n»jprini-rnej** prilo£?ioatnai darila. I Ti stroji znamk- »Gritzner" in ,Afrana€ so naibol;ši sedanjosti, šivajo, vežejo, (štikajo), krpajo (mašijo) perilo in I nogavice ter imajo lOlstco tfar&fieifo, kr*g!tl£9ttf broziuifiB tek tor blsoral nbo4. — Vedno v zalogi I priproste in Itixus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezpisčcn. I Čim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri: W&~ JOS* PETELINC ^B8 i LJUBLJilFA, ?¥. Pofri easlp 7f — blizu frančiškanskegra mostu, Ie?o, ob vodi, 3. hfta.____ <^aaEB?s~' •*"-* v $&* ^tini jnbb '^"^■*" V, ^^^Bk .^^bV^ Srm ^jC^S oacS. at. ^^^bbb a^^t ^Bf3s^|^a^^fijp^' ol£kau dKflBa* ~^KP^ ^^a^B|B^^^^ tfaasfš2Q^BfF ^Bt^^Bk 4KBh ^a^ Prsne bolesni« oslovski icaselj, nnduhn, influenci« AcTo riđ/ jemlje SiroJin t 1 Vaak.kf troi na frajrtem kait)u ) 1 Vaduil jtvl .kdfertm Slrott« ***f»© laije (e otxvepov«fi s« boi**ni,«ego|ofxjp*yitf, o'ahča nadugo 9^ .2. Osct>e l kroničnim kadrom t>ronKijevt <*. Snro^ucniof roči,pri kaf^rih učinkujeSiroHu ^^hi % 5irolinom OKdrtvt. » * ugodnim v3p«Homr»a»pio*ni počul«k« .' J^L i i^iiraTlđ^W^la^BBafctTfc'arai — ii ___----- --------------—--------------------------------------- - ■ ■ I ——— Prodam ——— * urarsko trgovino, Naslov pove npravn. »Slov. Narodm«lj ^______________484_______________J ^——— IM« M __. I - g©5podicna - i katera )e smoZna popoinoma nemškega jexW ka, xa ćex dan k dvima otrokoma. 489 VpiaSati te 8tari trg *t 34. /TL naisil. dopoldna pri ge. Bmriuu Gospodična z S letno prakso pri ootarijatu, vcI5a strojepisja, poizvedb v zemljiški knjigf { in drugih notarskih de\ želi premeniti. 1 službo. Pismene ponudbe pod „M. Z« ! 1133/488;i na uprav. »Slov. Naroda« Mesarski pomoćnik se preime pri Ignson Hrovatu, mesarjn na Jesenfcab, Gorenjsho. 48t • Slaioiiztt karamele, ffondan, ge-lee, dragee, kandite itd. piškote. medeno pecivo in čokolado prodaja na debelo K. Kaviifi, IiluMiana, Sođna alioa \t ▼ blizini katarne »E.ropa«. 485 > P Deln'iki kapital S «0,200 000*—. __ _ ti^Bfia^ ■ StanJe delL rl°S oa hran- knjižice 31. okL 1916: Re»™ „ 17,000.000•-. V2« ltj?« ^pT l>irl^r. si K 143,241.140-—. t: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Csatrala u Đuaji. — Ustaiovljoa 1864. W lani ITB-ST. Mi Btl (l IS JbftHIZH femH ttstmtlJeM 1864. - 33 po&nižiic 9 Preskrbovanjt v«€h bankovnih tranaakdj, a.pr.: Pratramanjt «ni fraMiMk«l|a>ii w»a1air *~mmWtm*—* mm Bi**{***.* ProaMtaa framk« LJnbllana. - Telefon atev. 41 I ^fr*11 *_____________________ jmjOVtefišK tUOKKrrmm 10. febrnvafja I9f7. 33. šfčv. (araffk). ftvfaaraBfa la fcHaaata» 44} Bfar»|a mtškm atar. tt, pri TaBfcft Mt ^^ _ Pridao, paitaaa la ifra** M lUm k 1 UtBl 4*11*1 448 Kj*t povt aprara. »Slo?. lfatoda«. Stanovanje Sr noveli htfti obatojefa ra 4—5 sob i •lektriČ&o rassvetljav© M IMa aa frajer termin. Poncdb« poi „afaf" i 4308 nm upr. SIotoh. Naroda. ■V Sfrefma •• tako! ~VS močan dečko fc dobro iolsko >»obraidxs ▼ trfovia , Antena Ctatko ▼ Foitatrfka. Fradoott iaujo titti, ki io fc aekai Cata očili. 457 Jsdilne gobs (tsste karlelj«) brepsfa ia ffT?ai *• : ofcrto s aava-tffe* aoa 4:« JU Mrta, Uni L tetžinplžt! 1 Pršdno in tnclne aprtJBta uradnsika druž aa sa Dv^ Uojskem 1 20. t m. Plača no rio*o ▼oru. — Posudba pod „itkla.454" Oa opravn. »Sf>f. Naroda«. 454 aa* la bct^e h>. »c *pr«jm« as hraae U 8UaoTšS;e. 450 ■ Ponudbe ■ -1 n--«rr> *S!o?. Na- foda« pod ,41 3C6 450«. ■>____________________________________ fS^ »ati/akttri. «* lp Adi; Ea«jor * **£.' 1—«—; 1 ■»—•--------*- 1 1 **$Q&r C*rv*u 2 acrarniškfm ifr^^' paukom tratts ta fr. ■"^ Zaprto, 50 vinarjer ▼ mawkmJi. 148 fa seđaJr© zi»£%o varloto aa pofralmja mooataa okroj 4M am* trdsoa lesa za talm proti tafc©ilai«mu »kč-o s postaie : Ljubljana, i« đetcle Kranjtke. 465 Pocadbe pod N& 4S9U n* u prav-ptikv* »SloveRslreg* Saroria«. Enonadstropna === hiia = V SottinjTi e Ttl'kl«1 gtspodirik »i tot!et4f la prastori, ▼ kmttni *« je p»»-«:al* nckrfaj »snjirska obrt •• tak«i yr+4u, f*ri kiii )« v ta4i aakij vrta. Vptttana j« c**tnČM r«r- ffvetijara, Pa;tf«thi dtjc: 3-30 ;|! Zadrte CT«a f C§?!a. :: - i PradajalRa I dobro izvoltoana v mu« nufakturnl strokl HT se tokoj sprejme v vo^jo trgovino na Sta- jei*skoni« H«aadb« s aataiias« oavedbo dosedaajaf« staibo- Ttnji }# p*fltti oa TjpraTBištro SIot. Naroda. 468 elekMčnTp I on I n o lc drag* "***• <•* MvsAii pmstB« •U klat«. JMlp EOTOtM« fettil TriflaT, JaiMlM. 4tf Stanovanje • dvema evrat. tuđi a S aobanii !M* ■alraft, vtela« vtraate m au|«v f«r«d«« — Ponadbe pod *ifro |VQ^ MJ4%4* a« opravn. »Sl^r. Nareda«. 484 Z«itool|lvo blagalniiarko fta 45-» hnllgooodklnlo Poaidb* j« poclati m uoravn »Slo?. Narodtc pod Mll Iil7-t 4StM E7J 500 kron! ^Bf ^^^^H Vas* plaćam, ako *M»i aii*- n« ^dsraTi v 3 dittb hret N»)t(fin Vaaik kmrjife •••«, krateTl«, •MiitacMV. C*fta laiičkv i Jamstvenim pismom !••• 3j S lon£ld S 4*-, i tonfkor ■ • M. Na tt^tine eahvalnifi ciatm in prftnanj. SasBf^r, — !•«#• (SasM) Z PMtfaasi Baterije! Baterlia, svetilke tor ! farnica vadno v zalogi pri 370 Vldo Bratovi _ Ljubljana, Stari »r«. 9W Proda se ^sjsj bi sa na Jenb tt«r«mjsk0f ▼ lapem i a nrorrctnem kr«io, o »tojcča ti 4 »tanovanj m vrtom. V hiit s« isvrsuje ^ostttntaka hi $c drujja ohrl C^na 1S.000 K m se : r*1o dobro chtihita^ — Pojasnila daje ' i«9?1l £#!>•!••, !•••«!••. 417 Naznanilo. Ravnttijstvft E««tsk« pos»|ilallee ■a Vrkmild t trnmaaja srojim p. b. zadruSnikom, da ; te ?r*i — aa dan 28. januanja 1917 j raxp'MBt ta vslrd bolesni foap. pfed> ! •cdnikm za sedolaćea <^as preloženi ., redni občnl zbor ▼ K«4tll# 1S. iftitta t. L 9b 1 | mri p#p#lda« ▼ uiritil piaatml j z t»c B«ffRaaj«siirfi daevBifn redom. 461 ■ M" j P. a. eb£iii|ifiiM*i , LJBUIU Bfsnki tq ttir. 1. r- m ■•'■^ i> ali ai^oo ■■■#»■ isji-sju ^^sje^ | Franc Furlan j w aaaaml raKfcfapn wJPH v | kljaćavnlčarstvo * • •■ i ? zaloga stedUnlkov i ; ^mlrožet trg f\vt. 9. | ?»i9ji. -fc^aC^voSfr tta>J«CB^*^-oa>ori»^o^ca>-ott)eai Iju i Uilinam, JiDJjita dsh li. Velika zalo^ staklealao, oorcela-j aa, svetllk, zreal, tip, kozarcev, vrčkov Ltd. Jostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po nainižiih oonah. ^^^bbhvbbbhbbbbbbj a^9aajB)WayaBW i v^aj^ ^^^^^HhBbbj 1 Parno barvarstvol aaa 9 ^HB \ ter kemično čišCcnje in T snaženje oblek. ■. Apreiura sukna. L I13 JUu. HlIuiI191 IB P&M! eaffp llzks efica n. 4. ■ I Sprejemališče I Seletbnrjota nlica l\. S. L1 Postrefba točna. Solidne cene. .. |xx| x |x x| sloairatc v i Specijalni trsovini za milo 1 In Mm Ljubljana So. Petra ce^tn 28. •*••«, kr«M m tovila fMdonu j Bdl^ praU praikl L L 4. nm debato bi drobno. Bapl m iobn »branj«! bencin - motor »—6 Iraafakia aU. Pooadbe sa oor. ttor. Naroda pod HJCHdB alttDr/441^ Otitetftl odbor kra)ft|akl Ima --------- ini prodaj —— tri stiUii! za». Ccaa pe dofevora. Potrebom pojasnila daje kaltnrai orad deielaega odbora r Linbliant. 475 Hiša w Spodnii SiSki ▼alatf «ajadaa laga in arlpravalk praatarav sa Ta misa oart la trf** Tla«, vlaatl Tiaako, aa prastaTaljsa prate« Pojasaila daj« pisama dr. hrana Tavčarja, Sedmi ulica 9. us Slamnate šolne za dom ta slamnate podoiate za (nije aasa zafttl Ssđalavatf na da¥al« tallkprloerača«, feot ■adasiaatfla ia irage n*»1a«s akntav, paaataa sa dala ▼ aakak. 9%t Paaknsttaf aa kada f«a ial- F^f* Cerara tavama alaaaikav v f tabn, posia Paaatala ari LjnbHaal- REULJI ■ i« lesenimi podplati '" sandale * trdimlin giblfi-vimi leienimi podplati * usnjenimi nabitki đo- bavlja v već kvalitetah preproda-jalcem ia ▼«Čjim obratom (franko raaka postaja) »alojfa leaenih i"evljer in sanHal torarn» „AUSTRIA" Mi IM. Bafet, \MW\l 5. aar kupim Tfito množino po najtišjih ceoah proti t«lcoj*fiirma plačila pe sprejptiu bla^a: ▼sa vrata aua| — atara TOlaaBa rata — iala. — Flataaa valaaaa aaajaviaat — va^aa^aa. — Od-aadka aavaffa aakaa — keieka. atara aakaa kras Ib a aediatra, atara aiai^ca Ia žaaaka oblak®, atara p#«taljaa ađe|a — k*aa. Plataaaa la baataataata cnalia aa povzetja 2^g9 aTafalaler-lava aalava rasglađale Pamaf rVlTli, araBaaaaaaa« 87. Aka a« afsj«, denar aaiaj. aa raasia, vtJCa slovtnltfne in nemSčine, aa asralaia s 1S alt 20. februarjem za gosti I no v vt£jtm trgu na Spod. ^tajerskem. Ponudbt i navadbo tedanjtga službovanja naj st poSifffo nt unravn. »5iov. Naroda« poo „Matakarlaa 41S", 428 Kupim takoj 4&2 majhoo io i fftoi t Štmpatnkaia ali kolodvor, olrraju. Pnnndbc z naredbo eene pod M34 492" na oprar. »SIot. Naroda«. Sprejme se tskoj poštenih tt&rŠCT kot nčenta ▼ trgovino z mei blagom. Dobro je, ako zm tuđi aclrolilfo nemSko. Vcš ee titc nri urdki Et8B Zoro, Si^l5, Belokrajaa. patrelalska, olfa&ta, liatranaete, bsrvaa la aaaka Trate bsrela, kafii vs&ko množino tvrđka t Ali SR A G0| L|abl &naf Franca Jotafa eeata fttev. 5. 349 Proda 80 radi druiinskih razmer iilliJUU PUJSjiileU ▼ mi lem podne bj a w Bijboljiem stanju i svemi potrrbnimi po^Io^ji Ponudbe pod „artaso eosaatve / 474" na apravni^t. »Slovtnsktga Naroda«. 474 vsah vrst ia v Taaki f»Qoain§ kapaje Tedno ter plačnje naj draž je a=RB trgovaka tvrdka «== J. Kušlan, Kranjt Gorenjsko. 3729 Ptcdam mali ametal ▼ Mariborski okolici s lepim stanovanjtm, gospodarskim poslopjem. sađonosnikom tn braiMami. Vode tuđi v suhih Časin dosti. Cena K 9 000 NatančneiSe pri Bari Novak, Boca pri Mariboru- 332 od da ja t sabojih «rig. torarn. teža a ea. 60—75 kg proti predplačilu. RaapoŠilja tuđi t jaTOJih od 5 kg dalje po poltnem poTBctja ttrdka Anton KuSlan, Ljubljana, Karlovska cesta It 15. :: Vsakovrstne :: SI ^S 9 siamnme priporočara gospodom trjoTcem in siftTnema občinstvu sa obilo naročitcv. Ccdc primerno niske, postreiba kakor je ▼ tem času najbolje mogoča. toTfiraa alamafkOT v Stobn paStt ki žaL postaja Demžala pri Ljubljani. Potpisano stavbao rodstTO raTpIsaj« dobavo železobetenskih stropov za novo stavbo pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Oferti se n orajo predložiti na|kasaeje dl« 14« Biaraa 1S17« Nacrti 9O a« vpogled vsaki dan v »ta»bn«m eddelka e. kr. tobačnr tovara«, Icjer se rcredo tndi podrobnosti razpis«. Nataečat pogoji 90 rasvidai ▼ oradaem liaia »Laibacher ZmtnBgm. LJUBLJANA, doc 8. februarja 1917. , 491 Stavbno vodstvo za zgradbo nove parne centrale in Vakuum-naprave pri l kn tobačni tovarni v LjubLmi 3S- steT'______________________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dat 10. tebniarja 1917.______________________________'_________________________Stran 7. Priporočamo naSim ^jg^ I/AI IMCI/A C1UADI lA *•* fa edine slovenske * s gospodinjam s |c^=fl l\ULlIwI\\J VJI\UI\Uv/ 1^=1 tovarne v Ljubljani Planine, klaririe, „"SSSk S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 26. Orehov les : kostanjev les • v debllh . v polenlh In defetlh kupim vtako vagontko množino po na]v!§fl dnevni oonl J. Pogačnik, Llabllana, Mar, Terezile cssta 13. #11 1 v« n. cr. rdeca koz*, ortci. lzpuscaji, guoe in ^lc ^Afc afeaa^ BBh sa el aVh aV. V aB Bai IlUijilM I Uv I! lU jamčeno z des?t1et?a preizlcuSeno 4 9 dr. A. Rixa pasia Pompadour Poro'noma neSkodliivo. Poizkusni lončck K 1 50. večji icnček K 4 — Đ. A. Blza biserno mieko, t«W>C puder rofnat, bet «p n»rSV~o nimen. Strk'^ea K 3 ^ RazpoVlianje diskretno. Kwmetiksni 6t. k. *!xa laboratorij aa Doaaje IX-, Ufciercr-rasse 6 E. —' Za!oc* v Liubijan:: Parfutrerja A Kare in dr >2?ri»* »Aćn>a« (Cvan*ara) Zajamčen uspeh. Ti5Ofe ;:\v£dm pite™ dobite ©b rabi med č98 9kv JT fr?«»« L*>A«wa ^% u«*; ob'attveno rrcifktno. C«r. neškodljivo sa UI. JI. h;Xd ICrCr.C Zl PIŠI y»ako starost, saneslilv aspah. Rabi se rur.anie. Edina kren?a i» prsi, ki jo vs!cd Čudovitefa učinka rrođsjajo lekarnarj!, dvorne parfumeriie itd. P^!r"^iwna pti§ica K 4'—. velika puSica, ra-dostra la uspeh K 9*—. Ra«po?i!janjf strofo diVicretno. Sos. đr. A. Hlx, ls^^r«^-!1, DttB«! DL, L*k*«rpr9BS9e 61. 7^ Pro3*m, os'ejte si predlefeče j J obike nog in ne bodete priš!« [ ^ teflen do prepn*un|», da oblika I Q 'exlia ne »m« bit: noijubna, I i| *esT!več obliki noge porsoln.oma j ■1 rriltfodeni. ĆloveS!« r.oge riso j ri V5r ertko rbHkovine, vsakm ■ ,: nos[t Jmt stoje posebnost' in I r] te posebnosti unoStcvati je ćolž- I , nest vsikega izkuSen. veSCak«. i Fran ^75irifnprifi ^etU!;st-i za ortopeffienr i« tsatomična i | liaii OLlinUiZl ]U ^„^^ Ljobljtoa, Selenbur^Tt uT:ct št, 4. | : usu lUfUliSli UHIiUUlJ Uulh lunh III IllliulO r ; !_________________ ____ _____ _____ \ ,____,.,, .,JH__________________________________________________________S BWWa.!al[iTOJ!a?!!a3 '^^ iipitea lUaija; Pr^dajafnfcaa f5j?H]j^T Oelaviiicas NTIklošičeva ulica št 6. Ijdllfjihm Igriška ulica stev. 6. M nasproti hotela „Union". —r— —^__- električna si i«. I Cmmm±m afam Stx^^x«3 ^ A 1 )I|9|H3 OOO9Ctfl9SS 1 je zagotovljena novim srečkara avytr. Rciečc^a kriza in turskim ?rcčkam ! 1 Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in ■ prinese v srečnem slučaju ■ Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota ■ vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez I dva milifona kron! I Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, dt si jih ramore vsakdo z I z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte breiplačno pojasnilo ! I 396 Srs^lcovno zastopstvo, Ljubljana« IiNIi zriin vnlin li MjOnflA otroških vozičkov Bi, _^. tllUBa j^H*1 MLPaki« ^B^SBaaaaj^^^^^aa^' ^^_^^^^ ^^^^^^^^k ^ ^aa9BaaM\^j^^L nmn ■mm* iv I ^ j ^.fig | Sabfeni « »8 moj«ogratNiia p^'- ■ •ma za iiaiHlznt prti, ••Mrl- •t«v i«pn« rsbct In vs«H vrst perli« s« dobiva prt TONI JAGER ifjublians, ZiSorski šlica ste?. $ tlllil« IIUJIIIU modu! atellle : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. ¥ojaške in fi^adni^Cre :usiiforme: fcj. po meri ^k. v najkraišeni času. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko irbeT dežnfkov In solnčnlkov. Popravila «e izvrSujejo točne in solidno BaaBBBB^BiB^BHBBiaaaaaBaaaaaaBiiBBBaBHBiBaaai^ (Gonilne jermene delMviia«akoi |^\^":;.V Kattner & C8., Gradec 39. rr_t*^4 Nobenega zobobola ■Kjj^*^ l^^H eC, nobenih noči brez spsnja. „Ttde*" pomiri bolečine v otlth zobeh, od ■JvVv^-^^S rdovratnih revmatiČirh zobnih bulečmah, ko so vsa sredstva že odpovedala. In^H 3" n*u*Dpnu denar nazaj. Cena 1 50 K. 3 lavitkt 4 K, 6 zavitkov 5 5 K. ■^* •^tHU Nobenega zobnega kamena več, snežnobele Zv.be dobite po uporabi vtXlrlJ« ^Bb^JBHP sobna vođa. Tako Snji učinek Cena ? K 3 steklen ce 5 K. Kemenj, Koslce (Sasehan) L Poital prtđal I2TC S3a Ognko. 3650 Acetllensbe nam&ne in stropne suetill&e jamske in ročne svetiljke : žgalce in pritikline : *^§ ■ dobavlja najcanajsa ^——— = AHW^fc A. WEISSBERG9 Dunaj 11, 'SI Untere Donauslrasse 23 3, Odd. III. UK Kataiogi gratis. 2S^7 Slovenska korespondenca. CaJB*w n^-v#%ftf llltlf/IPniA! Po predo^u izdelane, voioozclene 8OllQ|ea8 rUZOr UniTOriTlB; bluze k K 38— safeafene hlafte (doige) a K 28 —, <čukasto5i^c bombažaste in piquee breeches-hlaČO h K 18—. Capice a 5 K t ▼&aki veli kosti ▼ saloni. Iz^otavlja tuđi po meri in prevzeraa popr*Til<, modernizacije in prebarranja. Velika zaloga vseh vofaških bojnih znakov, Anff.m. -^ unirlinf opremnih predmetov In proporitet UJIS CHlđ LQ VUj^KU S aaaaaaaaaaaB Dobavlja pO najnižjl Cenl a Gregor Sattler. Dana? I. Blcke?strassa 9f Celovec, Erzherzog Friedrichpiatz 18 ali Beijak, Lederergasse 12. Vabaaiagai povtaka aaai radi ovlla aaloga, a ApajBaj Britva, velefine kakovosti, tako) za vporabo, brušene A i« & afr Sw Brivakl aparati« S. Gtlette, v elegantnem nikeljastem IB JB yP>£^ etu*ju s 6 rezervnim! klinanni K 6.— tn K 8 80; v finih 59 j§B JJC^^ kasetah z ogledalom, ?oo!čem itd. s 6 kHnami K T 50 WLI$W fMP*\k jn 12 K. — Najboljše Ia. »peclalae garanoljsk« kline 3| £f f' ^S W^ I* Sollcgar strofi xa strl2en]e laa z dvema česaloma SJr ^W g^f \L ^ i'Sft Po5i!ja po povzetju. Vojno po§tne po5i!jatvc pro- Sflr // £pS "A ti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto. BT" j* ggg w Specijalna trgovina za solinSke Jeklene predmeta r""~' H A. WEISSBERGf Dunaj II-, ^ ■^ Untor« Donaaslru««, ftS/lll^ oddalek Hl. Katalog! in raznamki ea gTos za prodaj« I ce gratis. Slovenska korespondenca. Zastopnflrf %% fiCcjO BJBF~ Mad 50 let obstoječa ~*)B] I parna barvarija inkemieno snaženje oblek I *«■• 124 I ^^^ apretura sukna ^^^ I Ljubljana, JI i|tQ|| Rftf aUnce' I SelenbargoTft nL 6. HlllVil U Uli Barska ulica 46. I Postrelba vestna la toča«. Majnli|e oeoe. I Islaadskl Caraohee-mali služi za pripravo narjom*i?ica jedi!nema olja; ta aadomestele ne vsebuje oljae maičobe, po okusu pa ga nađo*neš£a io je zdravju popolnoma prikladen. Zavitek mahu za pripravo I litra tega nadomestka . • . K I1- ali v boljši kakovosti :............„ 1*30 zavitek za 2 litra nadomestka boljše kakovosti.....„ 2'40 Dobi se pri 423 M. SPENK0 v Llabl]aal. Kspltarlsva ulica kmlcor tuđi £e pripravljen teleoć nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2*—. (TekoČ nadomestek se po pošti ne razpošilja.) Poštna ■irečlla la deaarae ĐOSilJatre aaj se po5alja|o na Ivan Dežman v Uuftllonl, Kopltarleva ulica il S. aaaaaaaaaaaajBaaaaaaaaaaaaaaaaajaaaaa ■a^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u DeltiUh« ai«,nle» «,000.000 faro«. ■ StpItaPJCVai lllIlMI M^Vb 2a »•»•nrnlf wdl ohrogio 1,000.000 hron. I Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. *«***. I Podružnice v Splitu, Celovcu« Trstu, Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. 1 Sprcfema M A/ I ■•* " P*an th fnti vroaiMlalh paplrftvi ftwidri eraritm dobm in doioijuje I vloge na knjižice in tekoli raCun A U aprovizaciifke kredite. I =============» proti tfnwm»M o>impwN" *° ^" / • — »rlporeto nove iMtonowfl«nl Blagovni Oddelek. —— I Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, Me 10. februari« 1917. 33 stev. — ___________ — —^—„— ____ _ • Mofna« sdrava dela fke sa teika'aala m aaraJaM|« v Koninici jalne železnice ¥ Ljubljani. «»

ti1jc aa ubtifi btm ■(!&». ^•ala***^ Prva itTini vr labnlLLkr.lw.Msr.hst(Mx)UIiUki Nikljasta aK l«k!eiia ankartee K t, 7, S. Ivicarsk« RosK*opf ankaric« K 7, g. •, vojn^-ipominskt ura ii nikija ali jtkki PC U, iS; arirađn« radijtvt qk ii nikfa ali jeMa K 12. Mativn« artbme Roakopf ankarice rem. urt K 19, 20. Buđtlk*. ttenske fn trojne ure v veliki libirf do mzkih cenah. S letna pismena garancija, Pošilia po poviettu. Mfafc* UrUfk«. laa«ajroi <«ti(|«« *B m frrm 4mar. mamnUfomne ;«*'i ffafaaterijske stroke, M tftfetj ffprSJSS«. 45! re^e in plačil-rh r»htCT pod f,Đ F« 45111 B» npniTn. »S'or. Naroda« ^&f 100 ISfrotf ^■■F dorra?e pijife! I ^^JlT MU d lalUl« VMM« MR BO- —tava, pcmsnatovM, ^7v«a4«v*9, viiaJitT««. ; lllMHt Utffr^—. T» 4— T )•««•• l«*k« ?<}« »•**. «kladu. §»wtmi imm mk ^»Mta rvma U lyt*!m. iMliTiM s Mtai/Ma a«v«tftl«M >taa»}« K !•*-tr«mk» p« ytiwIf. Sa ahaaaaMi|a, tmalo, ▼••}• ja«pa<*i«l»a. 1.1 i, »•mrtaaaJ|ty vr»i- ■ M*O, kar trn Mivm svatl te ■• aai}aat ka aJafl^M a^lasaialD«st ma trfL hi ufolia Efigel - Đrogsrio, Brao, M«t. 839, Moravsko. Stanje vlog koncem deoeniBrm 191« ■ 134,404.739*75. filavnlea K 40,000.000-—. Podružnica ^oclrfl Inflflicff«ilsiln5l haifllra Strifarieva v uubijani vCSKa lDaUSirijalua Dalliia U|ica a 9. Financiranje uoioikih dobnu. :: Lombartllranje Naga. :: Kredite za nprouizafne nakupe. Vsakovrstne bančne transakcije. — — — Hakazlla Tojnlm n]etnlkom. Kostanjeve in bukove hlode kupi vtako mnolino franko vagon *» Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. VpoŠteva 96 lc pismene ponodbe i navedbo aes. Podplati vm ohranljo, te •• na novt ali malo po-noiena Cavlfa pcHrdlfo fiaMtkl Is atstija. Sinpiri teMIltk! Mat ™ Mm *trmh% sa 4mmm la Jailf sa —p»aV» te—w________>t-4t_________4a-4a__ K 1 20 B 1'iO B 1-M Dobe se v talogl Sevllev „PBCO*4 PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg, nasprotl $v. Jekob« mostu« E^xIporočeirQ.o *peci1a^lxio domslio in otro^Uo konfekcijo sala aolldna tvrdka IH. Kristofič-Bućar LjubljanOf Šturi trg itaw. 9. — Laatna hite. V«fBOT«]i# MT B0ITVMI -mt Salaavaiia BLUIE^LrrJr^KRILfl Ofroške obleftice n like a ilaleike. ■lgiraito* ••ril* la *>•#• *•«>••*«■• ia aa«ara|aaaka> ■ar Pošilja na Izblpo tuđi na dažalo. "•■ aa^^^aW^ ^^aaaVaa\^a% 0QS^S^^^aaBaaaaaaaaaaa^^-^^3S ** 3 ^a?^^ ^^aT S M. Schnbert preje Bilina & Kasch, : Ljubljana, Zldorska nL 5. priooroča Teliko ailofo tkaala Ia fjla>#«- rakavlc, aiaitaa Maaa sa gospode in dame. raznorrstn? lte# parfaat«, ra^aa 4«lm fn Kaftnifal, klrvrflto« pr#)*vf)tf>. 413 Moderna pred tiskanja. IstelOTU't prMble6#Bili gma^aT. I Ivan Bizovičar I vmetii bi trgotski vrtnar I Liubliana 83g I Kolezijska ulica št. 16 I priooro^a •▼•]« »ogatd •premijea« I vrtmarstre ter okusu« izdeline I ?eactv ftopkt ia trakorc. I ;• I«|>oeo^Tani? " I ■ ^B^ at ■rfeaikO. aaMh I IjnAlrifiai tvaflfao,! II^^HDkaJiar taaV ■mltl-l |M| HVati** iakaratlftka ■ ^^ ^^ araillca ia iraraa« I a fa »alkaat. ■ I VMkovrttne tađikt do ■ »afUahtnejSih cvetllc in ■ selenjadi. Sprejemam na- ■ ročila na deielo. Vsa na- ■ ročila ac izvrluieto točao I ^^m »r»aia^m#fL»UoTla«r, ! Prodan va* mladih I i m tataiin ii dne. I a ■ Pcrilo I IzđllDiaiil imStllltn nm. Perllo a njnn anai ____^^_^____^_^___ za deteta 1 Ustanovljeno 1866. 1 Moško, damsko in otrosko 8 JaaP^ lastnaga Szdolka ^R(| ? f tfaite raut Btnil iiHntft krtji, tteieji tftli, nacnil cei 5 priporoaa a« ! = c. j. hamann = 1 9 dob«witel{ perSlai oea. in kralj. Visokoati, §. 9 5astnilklh uniformiranje zavodow, sa- £ M mostanoi I. •«. d. v ■ ^. LJUBLJANI. | * Parila po mari aa izgotavlja najhltraje« 5" ■ - Iatotam prva kranjska » ! pralBiH is U^lBifa penla. I i Motorni obrat. 3 I MnOi Hnmii mritt. laimeifi rtroH. I aa|poitoiia!ša potfrelba. I' lo&i UokitL ----------------------------------- sportm iRtviL I PrMIii 111I1. ia h tnt BanL 9 aaaaaaaaafaafaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaV Kmetsku posojllnlco ljubljanske okolice 0 Ljubljani.[ 4* t 1 / 0 / trcz odbitka rentnega Savka. D ■ 1 ^a^ I Bafaaaaaaaaaaaaaaafaaaaaaaaaafa^^ k /4 /0 Ustanovljena leta 1881. [